St 262.
V Ljubljani, petek dne 15 novembra 1918»
Leto IL
H d PREJ
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
la npr*»nlitvo v Ljubljani, Frančiškan«** obča ktev. 6, L nadatr.
Učitelj«U* ti*k*i ti*.
Naročnina: po pošti i dostavljanjem ua dom s* celo leto K <2 —, la pol leu K 21—, xa četrt leta Z 10 50, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo telo K 46, z* ostalo tujino in Ameriko K 54.
tnseratl: Knoatopn* petit Trstie* 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poeUa« vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije x* list *o poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Političn harlekini proti republiki?
Pri spremembi političnih kart je vprašanje bodočih državnih oblik najvažneje. Ni vseeno, ali smo za monarhično ali za republikansko obliko novih držav. Vemo pa prvi hip, da so monarhisti nedemokratični, republikanci pa bolj ali manj demokratično navdahnjeni ljudje. In čerpregledamo jugoslovansko ozemlje, opazimo takoj, da so jugoslovanska ljudstva prej republikanska nego monarhistična. V Srbiji je bilo že dolgo časa inočno republikansko gibanje. Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, pa tudi med avstrijskimi Jugoslovani takega gibanja v večjem obsegu res ni bilo; le socialistično delavstvo in nekaj samostojne inteligence je bilo republikanske. Na Hrvaškem in v Bosni je vladal enako kakor pri nas hud terorizem, zato so nastopale za republiko le najradikalnejše struje.
Vojna je prestvarila razmere; osvobodila ie narode in dogodki v vojni, zlasti pa sedaj, ko se snujejo republike kar čez noč po vsem evropskem kontingentu, se je zbudil tudi med jugoslovanskimi ljudstvi močan pokret za republiko, predvsem med Slovenci, ki so že po svoji politični vzgoji in naravi demokratično ljudstvo, isto velja vsaj deloma tudi za druge Jugoslovane.
,. Kljub temu razpoloženju pa se pojavljajo politični reakeioiiarci, organizirani v neki kliki, ki nam dopovedujejo, da Jugoslovani nismo zreli za republiko. Pravijo nam tudi, da srno se bojevali proti ententi ter da sc moramo zateči v zaščito srbskega kraljestva, ker imamo pričakovati kazen od entente. Tako besedičenje je budalost. Jugoslovanski narodi so šli v boj, ker so bili prisiljeni, primorani. Vojna je najbolj dokazala, kako neumna je bila svetovna vojna, in prepričala ljudstvo, da je edino svobodna republika oblika, ki bo onemogočala vbodoče take nesrečne samopašne eksperimente. Demokratičnih ljudstev ne moremo in ne sinemo siliti v nedemokratične državne tvorbe, ker s tem ne dosežemo prav nič drugega, kakor da izročimo oblast mul ljudstvom raznim prepotentnim stanovo. in s tein povzročimo v najbližji bodočnosti nove politične preobrate, ki utegnejo biti zopet krvavi.
Zanašamo se na zdravo pojmovanje demokratično vzgojenega ljudstva. Ljudstvo bo odločevalo. To bomo zahtevali in socialna demokracija ne zahteva nič drugega, kakor da pride tudi tukaj volja ljudstva do popolne veljave.
so se narodi borili za svobodo, potem mora biti svoboda taka, da bo jamčila srečno bodočnost.
Proč torej s klikarstvom, pj^č s korupcijo, broČ s političnim harlekinstvom!
Narod je ljudstvo, in ta, ker je demokratičen, naj odloča in se žurno odloči za republiko, kjer edino pride njega glas in volja do prave veljave._______^
Končano ie mesarsko klanje.
Slednjič ie velika nemška republika sprejela sovražnikove pogoje za premirje in tako je tudi na francoski konti, ki ic bila ena najboli krvavih jt1 najbolj divjih, končana blazna borba človeka proti človeku. Pred nekaj dnevi je evropska zemlja še drgetala v divjanju bojevnikov, kadila in dvigala se je proti nebu vroča človeška kri, katero je terjala častilakomnost norih vladarjev. In zdaj je zavladal mir. Ut.lotili so topovi, puške stoje v dolgih piramidah brezdelavne in počasi se bo rja lotila bajonetov, obrizganih s krvjo milijonov, katere je blazna usoda pognala v najstrašnejšo smrt. Ljudje so še zmerom omamljeni; niso sc še oprostili globoke pre-Padenosti, ki sc je vzgnezdila v njihovih dušah tekom štirih let in štirih mesecev krute vojne. Le polagoma se bodo vzdramili iz grozotnih sanj in ne bodo razumeli, da so bile mogoče. Trepetali bodo od gnusa in studa
nad svojo živalsko pokornostjo, ki je kronanim, zaslepljenim častilakomnikom omogočila, da so milijone in milijone najboljših tnož pognali v klavnico, kjer so popadali kakor poleti trava pod koso koscev.
Mir!... Kako blagodejna beseda. Lek najglobočjim ranam. Gigantski svetovni požar, ki se je razpasel tako bohotno, je konečno pogai^en. Ali oči so še vedno zaslepljene. Ljudje, kaj ste si v svoji besnosti prizadejali samim st bi! V umetnih plamenih so poogljenela telesa skrbnih, junaških očetov, strupeni plini so žrli meso s teles vaših sinov, vriskajoč ste se prebadali z bajoneti in kameneni plazovi so zagrebali tisoče iti tisoče, v žičnih ovirah so viseli vaši trepetajoči bratje in umirali v nepopisnih mukah. V močvirjih so poginjali tisti, katere ste preganjali v svojem brezumju, pod kopiti splašenih konj so sc drobile lobanjo vaših prijateljev in poteptani, pomandia.ii so stokali in jadikovali ranjenci in umirajoči. Njih grgranje je spremljalo vaše zmagoslavne fanfare. Vi pa ste ukali divje, blazneli naprej, podeč konje, vihteč nabrušene sablje, ostre bajonete ali iz skrivališča pod zemljo, v skali, za debelim zidom, redčili sovražnikove roje s strojnicami in topovi.
Zdaj še je nehala vsa ogromna blaznost. S smodnikom in žlahtno človeško krvjo nasičeno ozračje izginja iznad številnih grobov na vzhodu in zahodu, na jugu in severu. Brije očiščujoča burja, ki pometa krivce. Človeštvo se iz težke megle vojnega hlapčevanja ozira v sotuce Svobode.
Zankajte, toda natilioina in s sveto boječnostjo, kajti vsi se ne morejo veseliti prijetnega svita nove ljudske spomladi. Ko bo po okinčanih cestah vršelo vriskanje osvoboditve, bodo v tisoč izbah trepetala srca žalostnih vdov, v brezmejni bolesti bodo preplašeno nehale kapati solze tužriih sirot, v neštetih izbah se bo ob vašem veselem vriskanju nešteto mater. živo zavedlo svoje pekoče, tuge, sestre in neveste bodo pretresljivo zaihtele v trpkem, neskončnem brezupu. Hkrati s prekipevajočo radostjo bo romala po zemlji brezmejna bolest.
Politični pregled.
Slovensko ozemlje pod zaščito entente. Od včerajšnjega dneva stoji slovensko ozemlje pod zaščito entente. Poveljnik srbskih čet v Ljubljani, podpolkovnik Švabič, je dobil od srbskega vrhovnega poveljstva na* log, da prevzame kot začasni višji poveljnik v imenu ententnlh držav zapovedništvo nad srbskimi kot entent-nitni četami v Ljubljani. Podpolkovnik Švabič bo to odredbo notificiral italijanskemu vrhovnemu poveljstvu.
— Brodovjo entente v Pulju. Admiral jugoslovanske vojne mornarice. Priča, se je včeraj odpeljal iz Zagreba v Pulj, kjer bo pozdravil admirale francoskega in ameriškga brodovja.
— Reka operacijska točka srbsko armade. »Primorske Novine« javljajo, da je vrhovno poveljstvo Srbske in balkanske ententne armade, ki se je prej nahajalo v Solunu, premeščeno na Reko. Na Reki se izkrca več srbskih divizij, ki bodo operirale na slovenskem ozemlju. Opracijska točka teh srbskih divizij bo Reka. Od tam se odpošljejo srbske čete v Ljubljano in Zagreb.
—•■ Zavarovanje delavcev. Kakor se iz Zagreba poroča, je oddelek za socialno skrb namesto Bukšeka začasno prevzel Vilim Korač. Prva njegova naredba je bila, da je pričel z akcijo glede ureditve vprašanja zavarovanja delavcev.
-- Čcško-slovaška vlada. Predvčerajšnjim se je vršila zadnja seja češkega Narodnega vybora. Vybor je svoje delo zaključil. Danes sc vrši seja narodne skupščine. V tej seji se proklantira republika. Bodoča češkoslovaška vlada bo, kakor se čuje iz zanesljivega vira sestavljena takole: Ministrski predsednik dr. Karl Krama!, minister zunanjih del dr. Bencš, vojni minister Vaclav Klofač, minister notranjih del Švehla, finančni minister dr. Stransky, železniški minister dr. Zahradnik, minister pošt Jiri Štiibrny. minister za narodno zdravje Srabar, justični minister dr. Soukup, naučili minister Haberman, poljedelski minister Prašek, za državnega tajnika bo imenovan prof. dr, Drtina, za predsednika parlamenta pa bo izvoljen bivši državni poslanec To-mašek.
S.	november I(»20. Žalosten dan za vsakega Ceha. Tega ilne so izgubili oni že tretjič priborjeno svobodo.
Prva svobodna Češka je obstojala od leta 750 do leta 1278 pod knezi Pfemyslom, Svatoplukom, Vaclavom Svetim, Boieslavom II. (962—992 Češka država največja), Boleslavom III. in dr. Svojo svobodo je izgubila vslcd izdajstva češkega kneza Milote v bitki pri Suhih Krutih leta 1278. Habsburžan Rudolf je premagal tu zadnjega češkega kralja Otokarja, ki je tu tudi padel. Kot drugi se je žrtvoval za svobodo Cehov Jan iz Hu-sinca, kojega so sežgali 6. julija 1415 v Konstanci, na tamošnjem cerkvenem zboru. Vest o smrti enega izmed največjih Cehov — Jana Husa — je vzbudila češki narod in začele so se vojske, trajajoče 17 let (1419—1436.) Celu so pod vodstvom enookega, pozneje slepega Jana Žižke iz Trocnova venomer zmagovali. Ko je pa Zižko umrl, se je vrstila bitka na planotah lipanskih (30. maja 1434), v kateri je bila poražena češka demokracija. Vendar je nekaj priborjene svobode ostalo. Nad Cehi vladajoči Habsburžani so jih zatirali tako dolgo, da se niso ti, dne 23. maja 1618, uprli s tem, da so vrgli iz oken praškega magistrata tri mestne svetovalce na cesto (V. Slavato, J. Martinica in tajnika Fabricija.) Povod tridesetletni vojski... 8. nov. 1620 se spopadejo Cehi z Habsburžani na Beli gori — gori smrti in vstajenja— Bitka traja pol ure. Vojska katoliške lige (Ferdinand II., Buquoy, Tilly) je premagala armado protestantske unije (Cehi in erdeljski vojvoda Betlen Gabor.) V pol uri je bila uničena svoboda, za katero so se bojevali Cehi dolgih 350 let... Ni-li to žalostno ... Od tedaj pa do danes, Cehi niso uživali svobode. Upirali so se večkrat (posebno leta 1848), a pomagalo ni nič. Zato so odnehali z bojem meča, in začeli so se boriti na polju kulture, umetnosti, znanstva. Tu*so pa dosegli svetoven rekord, postali eden najkulturnejših narodov sveta in kultura je premagala pri Cehih dne 14. ozir. 28. oktobra 1918. vse sovražnike, koje ni mogel premagati češki narod v tisočletnih bojih z mečem v roki. Uresničile so sc preroške besede A. Aškerca:
Napredek in prosveta.
to naša je osveta.	Jus.
- Neiuci proti mobilizaciji v Jugoslaviji. V dunajski parlament je došla iz Maribora vest, da so v Jugoslaviji vsi vojaki poklicani pod orožje. To poročilo je vzbudilo v državnem svetu obširno debato. V odseku za narodno brambo je Malik stavil vprašanje, kaj se misli ukreniti, ker se mobilizacija tiče tudi nemškega prebivalstva v Jugoslaviji. Sklenilo se je, da se sporazumno z zastopnikom nemškoavstrijskega zunanjega urada dr. Rennerjem na posebni konferenci določi, kaki koraki naj se ukrenejo, da se Nemci obvarujejo pred mobilizačniml odrebami v državi SHS.
— L!oyd George o položaju. Kakor poroča Reuterjev urad, je Lloyd George pri sprejemu liberalnih poslancev na Do\vning Streetu izjavil, da se vlada ne sme oddaljiti od striktnega pravnega načela. Zveza narodov je po njegovem mnenju potrebnejša nego kdaj prej. Mali narodi potrebujejo varstvo zveze narodov. Pojdemo na mirovno konferenco z namenom, da zagotovimo oživotvo-ritev zveze narodov. O notranjem položaju je ministrski predsednik Lloyd George dejal, da pripisuje revolucionarnemu duhu, ki se pojavlja, važnost, ako se njegovo udejstvovanje spravi v dober tir ter ako ie prožeto navdušenja narodne edinstvenosti, vzajemnosti in požrtvovalnosti. On se ne boji ne revolucije, ne boljševizma, pač pa se boji reakcije. Zeli na Angleškem združeno vlado vseh strank. Glede svobodne trgovine ni mnenja, da bi bilo treba iti tako daleč, kakor se je sklenilo v Parizu. Tretja izmed 14 Wilsonovih toček preprečuje vsakršno gospodarsko vojno po končani sedanji vojni. Homerule je za Irsko potrebna, Ulster pa se ne sme prisiliti. Geslo vlade mora biti: napredek. Sredi divjih revolucionarnih dogodkov mora Anglja skalnotrdno stati kot vzor razumnega razvitka.
Socialistične stranke Nemčije v bratski slogi. Iz Berlina prihaja lazveseljivo poročilo, da sta se obe socialistični stranki našli zopet v bratski slogi. V ogromnih prostorih cirkusa Busch se je v nedeljo popoldne vršil shod berlinskega delavskega in vojaškega sveta, na katerem je sodrug Ebert ob burnem odobravanju na shodu navzočim sporočil, d^ se io spor med socialnodemokra-tično stranko in med stranko neodvisnih socialistov poravnal. Ko sta govorila še Haase in Liebknccht, ki sta oba pozdravljala slogo v socialnodemokratičnem taboru,
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 262
so bili iz stranke neodvisnih socialistov izvoljeni v delavski in vojaški svet: Barth, Miiller, Eckhardt, \Veg-mann, Neuendorf in Ledebour; iz socialnodemokratične stranke pa: Heller, Giihlich, Busch, Biigel, Hiob in Mainz. Da se je posrečilo složno postopanje, je v prvi vrsti zasluga vojaških svetov.
-=• Iz angleškega parlamenta. Reuterjev urad poroča iz poslanske zbornice:	Predlagajoč poslednjo k:edi*no
predlogo za tekoče finančno leto, ki znaša 700 milijonov funtov šterlingov, je Bonar La\v izvajal, da pričakuje, da bodo izdatki znašali manj nego 700 milijonov. Naj se ne računa s takojšnjim zmanjšanjem v izplačilu mezd. Ako se vojna v resnici že sedaj konča, bo mogoče, iz tega kredita kriti tudi nekatere demobilizacijske izdatke. Potrebščine za mornarico bi se zmanjšale glede izdatkov za vojni materijal. Bonar Lav je izrazil upanje, da bo vojna imela kot dobro posledico boljši sporazum z narodi, s katerimi je Anglija zvezana. Kar se tiče Amerike, bi bilo za Anglijo, za njene ideale in za bodoči mir po civiliziranem svetu velike važnosti, ko bi kot posledica sedanje vojne sporazum med Ameriko in Anglijo bil boljši nego kdaj prej. Bonar Lav je potem spomnil na nekatere govore v poslanski zbornici, ki so vzbudili mnenje, da mislijo Italijani samo na to, kako bi si iz imperialističnih vzrokov prilastili ozemlje, in je izjavil: Poslanska zbornica in dežela naj bi se spomnili, da je bila Italija ob izbruhu vojne zaveznica sovražnikov Anglije. Italijo so k vstopu v vojno napotili idealistični nagibi, da se ob strani aliirancev bori za pravico in svobodo. Bonar Lav je svoj govor končal takole: Dosegli smo veliko zmago. Morali pa smo tudi plačati zanjo visoko ceno. Tega ne smemo pozabiti.
— Propaganda za Habsburžane. Nekateri člani visoke avstro-ogrske aristokracije so odpotovali v Švico, da se pogajajo z entento, kako ohraniti habsburški dinastiji prestol. Med temi se nahajajo bivši vnanji minister grof Czernin, princ Windischgratz, grof Berchtold in grof Mensdori.
■	• —■ Socialnodmokratični shodi. Socialnodemokratična stranka na Dunaju je sklicala v sredo v vseh mestnih okrajih shode, na katerih so poslanci poročali o prokla-maciji nemško-avstrijske republike. Vseh zborovanj se je udeležilo izredno veliko število somišljenikov. Nikjer se ni kalil mir. ’
— Revolucionarno gibanje v Franciji in Italiji. Revolucionarno gibanje se je pojavilo tudi med italijanskim in francoskim vojaštvom. V Turinu so se vršile velikanske demonstracije; ravno tako v Parizu in Limogesu. Revolucionarno gibanje narašča.
— Stavka v Švici končana. Švicarska brzojavna agentura poroča: Zvezni svet je bil Oltemskcmu akcijskemu komiteju stavil ultimatum, da mora štrajk ustaviti do polnoči med 13. in 14. novembrom. Sicer da bo moral seči po ostrejših ukrepih. Oltenski komite je naznanil, da se štrajk konča 14. t. m. o polnoči.
Na podružnice in vplačevalnice rudarjev v Jugoslaviji.
Strašna vojna je končala v veliki zmedenosti in vse je prišlo tudi v rudnikih do nereda. Nam pripada koli-kortoliko naloga, da pomagamo zgraditi zopet red in pripomagamo, da nastanejo zopet redne razmere v blagor vsega ljudstva. Zelja rudarjev, da se razveljavi voj-nodajatveni zakon ter da postanejo rudarji prosti vojaštva in smejo prosto se gibati in potovati, se je vres-ničila. Razmere so pa sedaj take, da nikakor ni priporočljivo, da rudarji zapustijo delo, ker če se dobava premoga še bolj zniža, kakor je sedaj -produkcija padla, potem nas čakajo za preživljanje hudi časi. Ogrska Narodna vlada v Budimpešti je prosila našo Narodno vlado v Ljubljani za oddajo trboveljskega premoga ter je pripravljena za kompenzacije, to je, da nam odstopi za premog živež. Poglavitna stvar pa je za nas sedaj živež. Torej, če bomo imeli premog, bomo tudi dobili dovelj živeža. Vsak trezno premišljeni bo uvideval, da je za sedaj dobava premoga predpogoj. Zategadelj opozarjam posebno rudarje in vse pri rudnikih uposljcne delavce, naj v teni kritičnem času nikakor ne zapuste delo brez-potrebno. K tej opozoritvi me privede skrb za preživljanje in skrb za zaslužek. Ce se zgode rudarjem krivice, obstanejo sedaj kakor preje še pritožne komisije in upati je, da se bode sedaj pritožbam bolj ustreglo nego je bil to slučaj doslej.
Ob tej priliki opozarjam delavstvo pri rudnikih še posebno, da naj nikakor ne zapuste svoje stanovske in politične organizacije, ker razredni boj med delavstvom in kapitalom bo	v novi naši državi	prav	isti kakor le
bil v stari Avstriji in delavci bodo	imeli	za zboljšanje
svojih razmer še vedno bojevati se. Torej na delo! In če bomo delali, boom lahko tudi zahtevali.
Ignaci] Sitter.
Obvestilo strokovnim organizacijam.
V	nedeljo se	je	vršila seja Zveze delavskih društev
v Ljubljani. Ker	so	nastale povsem	nove	politične raz-
mere in je promet z zunanjimi organizacijami in centralami ustavljen, zlasti denarne pošiljatve, so sklenili za-
upniki organizacij, v varstvo naših strokovnih organizacij sledeče:
1. Zveza sklene čimprej delegirati k centralam strokovnih organizacij tri ali štiri zastopnike, da se dogovore o nadaljni obliki strokovnih organizacij, oziroma o razmerju, ki naj obstoji v novih državnih oblikah.
2. Dokler se sedanje razmere ne urede, se priporoča vsem podružnicam, da pošiljajo društveni denar v Ljubljano na naslov sodr. Mlebš Ivana, Ljubljana, Rožna ulica 3, in sicer vsak mesec do 15. dne, obračune pa mesečno ali četrtletno, kakor je običajno. Sodr. Hlebš bo nalagal denar podružnic v Splošnem kreditnem društvu na naslove dotičnih podružnic. Imetje ostane last podružnic.
3. Rudarske in železničarske podružnice naj se obrnejo glede obračunavanja na svoja tajništva.
Najbrže za božične praznike ali vsaj okolo novega leta skliče Zveza konferenco, če ne že prej, na kateri poročajo delegati o posvetovanju s centralami. Konferenca bo ob tej priliki tudi sklepala o nadaljni obliki naših strokovnih organizacij.
5. Vse organizacije, ki obstoje, ali se osnujejo v tem času, naj obdrže sedaj veljavne prispevke in uvedene podpore.
6. Zveza naprosi centrale, da podpirajo za ta čas vse podružnice s potrebnimi tiskovinami.
7. Zveza imenuje v pomoč sodr. Hlebšu še dva so-druga.
8. Vse funkcionarje prosimo, da skličejo sestanke članov ter zadevo primerno pojasnijo,' da ne bodo člani v skrbeh.
V. Zore.	J.	Mlinar.
Člani konsumnega društva za Ljubljano in okolico.
ki kupujejo v prodajalnah v Sodni ulici in na Krakovskem nasipu na] vzemo na znanje, da se vrši člansko zborovanje za ta dva okraja v nedeljo, dne 17, novembra ob 2. url popoldne v gostilni Novakovič, Sodna ulica. Pridite vsi In točno!
Člansko zborovanje konsumnega društva za Ljubljano in okolico za okrožje Ldmat in Zelena jama se vrši v nedeljo, dne 17. novembra ob 5. url popoldne pri Pavšku na Martinovi cesti. Člane vabimo k polnoštevilni udeležbi.
S 14. se e Na»odne vlade SHS
v Ljubljani z dne 13. listopada 1918.
Dr. Defranceschi sporoča, da ne more sprejeti zastopstva koristi na Dunaju bivajočih Jugoslovanov, zato pooblašča NV Narodno vlado, naj se imenuje generalni konzul dr. Žvegelj zaupnikom NV na Dunaju.
Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve javlja, da je imenovan za poljskega poverjenika (chargč d’ affaires) pri jugoslovanski vladi v Ljubljani dr. Marceli Szarota, ki odpotuje nemudoma na svoje mesto. Neka družba je nakupila na Hrvaškem večjo množino živil po visokih cenah; to blago je bilo na železnici zadržano. Družba prosi za izvozno dovoljenje v Nemško Avstrijo, kamor je bila pošiljatev namenjena. Narodna vlada je sklenila, da zapleni ta živila in jih razdeli po maksimalnih cenah med ljudstvo na Štajerskem in Koroškem.
Narodna vlada se je pečala z vprašanjem, kaj je storiti s preskrbninami, ki se nanašajo na dolgo dobo nazaj in niso bile do 1. novembra 1918 izplačane. Zaostanki, ki znašajo sedaj že precejšnje vsote, so nastal, na ta način, da so prošnje za preskrbnine, oziroma pritožbe radi odbitih preskrbnin ležale dolgo časa pri dotičnih preskrbninskih komisijah ali pa so se vlagale zelo pozno ‘in prijavljale upravičenost do preskrbnine za dolgo dobo nazaj. Sklene sc, da se take preskrbnine za sedaj ne izplačajo, ampak sc bodo izvršila preje poizvedovanja glede resnične potrebnosti.
Narodno vječe pošlje dr. Pribičeviča in dr. Paveliča v Ljubljano, da zaprisežeta Narodno vlado, ter prosi, na) se določi čas. Narodna vlada predlaga, naj se zaprisegi izvrši v nedeljo, dne 17. novembra dopoldne.
Podpolkovnik generalnega štaba Ulmansky poroča, da so pripadniki držav, v katere ie razpadla Avstro-Ogrska, uničili mnogo dragocenega materijala, samo da ni prišlo nam v roke. Sklene se, sporočiti to vladi Nemške Avstrije in Ogrske s pristavkom, da Nar. vlada odklanja vsako odgovornost za ta materijal.
Vsem uradom se naroči, da se titulirajo v uradnih pismih adresati samo z »gospod«, da se opuste izrazi kakor »blagorodje« in podobni in da se tudi v naslovih na vse urade z Narodno vlado vred opusti dosedaj običajni »slavni« ali »visoki«.
Ker imena nekaterih javnih poslopij ne odgovarjajo več njihovi sedanji rabi in dajo povod zamenjavam, se določi, da se dosedanje poslopje deželne vlade na Blei-weisovi cesti imenuje »palača Narodne vlade«, dosedanji deželni dvorec pa kratko »dvorec«.
Delokrog trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani se raztegne na celo ozemlje Narodne vlade SHS v Ljub-
liani. ’
Seja se ob 5. uri 50 minut prekine m nadaljuje kot skupna seja Narodne vlade in NS ob 6. uri. Dr. Korošec se je namreč obrnil po Cehih, ki so se vrnili iz Švi-
ce domov, na NV v Zagrebu s prošnjo, naj pošlje strokovnjake za gospodarska in finančna vprašanja v Švico, da stopijo v stik z ententnimi krogi iu z našo delegacijo, ki se nahaja v tujini, glede finančnih in gospodarskih vprašanj. Finančni odsek NV je sklen.l, poslali v Švico šest desegatov, katerim se pridružijo št.rje Slovenci (dr. Brezigar, Ivan Hr.bar, Anton Kralj in dr. Jak. Mohorič). Potovanje bo inioniativuega značaja, da se spozna stališča entente zlasti glede naše valute in glede obveznosti Jugoslavije napram avstrijskim vojnim posojilom. Začno se bodo odposlanci informirali tudi o vseh drugih vprašanjih gospodarskega in finančnega značaja, tako da bo kompetentni oblasti mogoče, na podlagi njihovih poročil staviti konkretne predloge glede ureditve naših financ in preskrbe prebivalstva z gospodarskimi potrebščinami.
Dne 14. novembra se peljje zadnji viak tujih vojakov skozi našo kraje. S tem je srečno končana nevarnost, ki je pretila našemu ozemlju, izvršena pa tudi glavna naloga, ki so jo imele narodne straže, namreč varovati našo last proti vsem možnostim, ki so združene s prehodom velike brez pravega varstva umikajoče se armade. Zato se vse narodne straže z 20. novembrom razpuste, ako njih daljšega pridržanja ne za. htevajo izredne razmere. Vse orožje in municijo imajo člani narodnih straž izročiti orožniškim postajam, ki se ojačijo. Na izročitev orožja polaga Narodna vlada posebno važnost, ker prihajajo od raznih strani vesti o tragičnih nesrečah vsled rabe orožja po civilistih. Glede zapusta narodnih straž se izda naredba sporazumno z Narodnim svetom.
V	našem ozemlju se nahaja mnogo častnikov, ki svojo plače za mesec november še u.so dobili in so dostikrat brez vseh sredstev. Častnikom slovanske narodnosti na slovenskem ozemlju se plača polna mezda za mesec november, ako je še niso prejeli.
Shodi.
Pozor železničarji! V torek dne 19. t. ni. se bo vršil v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani
javen železničarski shod,
ki ga sklicujejo zaruzene zetezniearske organizacije. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Dnevni red:	1. Lorocilo o položaju železničarjev.
2. Volitev centralnega železničarskega sveta. Poročevalca soarug Kopač in gosp. Kejžai. Na ta sliod smo povabili tudi poverjenika za promet. — Sklicatelji.
Jesenice. V nedeljo ob 9. dopoldne se vrši pri »Jelenu« na Savi javen kovinarski shod. Na shodu poroča sodrug Petejan.
Na Zidanem mostu se vrši v nedeljo dne 17. novembra 1918 ob 2. popoldne shod v hotelu g. Juvančiča. Na dnevnem redu je ustanovitev politične organizacije in volitev delavskega sveta. Udeležite se važnega shoda! Pri-pravimo se za na boj za svoje pravice!
Dnevne vesti.
— Srbsko patrulje. Po Ljubljani in okolici bodo odslej hodile srbske patrulje peš in na konjih. Njih naloga bo: čuvanje osebne in lastninske varnosti in preprečanje morebitnih izgredov, tatvin in ropa. Prebivalstvo se mora njih ukazom brezpogojno pokoriti.
— Zasebni uradniki in uradnice, katere so se priglasile pri »Društvu zasebnih uradnikov in uradnic na stovenskem ozemlju« k podučnim tečajem, se vabijo, da se v nedeljo, dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne zanesljivo snidejo v restavraciji Narodnega doma, kjer se bodo določili dnevi in ure poduka. Pridejo naj vsi, da ne bo kakega ncsporazumljenja. — Pristopajte kot člani k »Društvu zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju« s sedežem v Ljubljani. Pripravljajo se važne, delavstvo in tudi uradništvo zadevajoče odredbe. Treba je, da se zasebno uradništvo tesno strne in že takoi v začetku zastavi vse sile, da si izboljša v novi državi svoj položaj.
— Milijonska blagajna na vagonu. V Ljubljano se je pripeljal zadnje dni transport vojakov z lužnega bojišča. Na strehi nekega vagona jo opazila ljubljanska kolodvorska straža zaboj, ki ga ie stražil nemški vojak. Ker se je zdela ta straža na vagonu kolodvors emu poveljstvu sumljiva, je odredilo, da se zaboj prei e. n glej, v zaboju so našli divizijsko blaga,no. k, je vsebovala dva milijona kron. Blagajno so seveda zaplenil,.
— Korespondenčni urad NV v Ljubljani sporoča tem potom vsem onim, ki so se mu ponudili kot stenografi oziroma telefonski uradniki, da so sedaj že vse službe v korespondenčnem uradu oddane. Posrečilo se ie namreč pridobiti uradnike sedaj razpuščenega, prej c. kr. korespondenčnega urada tržaškega.
— Pazite na barake. Po Slovenskem je mnogo vojaških barak, ki so sedaj brez varstva in je nevarnost, da jih brezvestni ljudje poškodujejo, podero in.
Javnost opozarjam, da so te barake last države - . , občine pa so dolžne skrbeti za njihovo varstvo Barake se bodo itak pozneje oddale potom javnih dražb ali občinam ali zasebnikom, in ni torej samo v korist državi,
ako se sedaj očuvajo, temuč tudi dotičnih okrajev. — Poverjenik za narodno brambo.
— Ciani kulturnega odseka se poživljajo, da pridejo k seji kulturnega odseka, ki se bo vršila jutri, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne, hotel Union srebrna dvorana. Pri seji se bo konstituiral odsek. — Narodni svet.
— Krma za konje! Poslovalnica za krmila v Ljubljani ima v tovarni v Medvodah melasno krmo, ki jo oddaja za vso okolico na licu mesta v tovarni v Medvodah in sicer za ceno 44 K za 100 kg. Kupci jo lahko dobe brez posebnega nakazila in naj prineso seboj potrebne vreče.
—- Srbski regent na poti skozi Ljubljano. Iz Bel-Krada ie došla vest, da se napoti te dni srbski regent Aleksander v važn.h državnih poslih v Pariz. Vozil se bo skozi Zagreb in Ljubljano.
— Kako postopati z umrlimi vojaki. Ob vračanju vojaSkih transportov s fronte se dogaja, da polagajo med vožnjo zamrle ranjence in bolnike ter ponesrečeno ranjence in bolnike ter ponesrečene vojako ker na posameznih štacijah, da celo na prosti progi iz železniških vozov. Ne^ le, da nam človečanstvo veleva, dostojno postopati s takimi mrtveci, treba je tudi posebne pažnje, da se ne razpasejo nalezljive bolezni. Vsem občinam se torej naroča, da nemudoma v lastnem delokrogu tozadevno vse potrebno ukrenejo. Mrliče je takoj prenesti v mrtvašnico ali v drug prostor, ki se za to določi. Poskrbeti je, da mrliški ogledniki take mrtvece nemudoma ogledajo, po možnosti dočenejo njih identiteto ter njih imena s predpisanimi oglednimi listi naznanijo /.upniškim uradom. Vse dokumente in vrednostne predmete, ki se najdejo pri mrtvecih ima shraniti županstvo. Le, če ie upravičen sum, da se je zgodilo kako zločinstvo, ima
o	slučaju obvestiti tudi pristojno okrajno sodišče. Sicer naj se 'pa taki mrtveci po ogledu kakor hitro mogoče pokopljejo.
Za trgovce In obrtnike. Da se pospeši odprava na kolodvor došlega demobilizacijskega materijala, se Pozivajo trgovci in obrtniki, k; razpolagajo z lastnimi vozili in delavskimi močmi, da se zglasijo pri poverjeništvu za javna dela in obrt. Namerava se jim dajati posamezna poverila, da smejo v njih stroko spadajoče bla-Ko proti potrdilu shraniti v svojih skladiščih. Razprodajalo se bo pozneje po navodilih Prehodnega gospodarskega urada in se bodo pripoznale pri prodaji visoke Provizije vsem onim, ki bodo blago hitro pospravili s kolodvorov. Enako se bo dajala tudi delavcem, ki se zglasijo za tako službo poleg izdanih dnevnih plač posamezna nagrada v sorazmerju z vrednostjo rešenega blaga. — - Poverjenik za javna dela in obrt.
— Avvsrijsko zadolžnice v Julijski Benečiji. Italijanski gubernator razglaša, da se morajo posestniki državnih zadolžnic do 25. t. m. javiti pri občinskih uradih.
— Naši upokojenci v Julijski Benečiji. Kr. gubernij-ska oblast je 12. t. m. razglasila, da morajo vsi državni upokojenci vložiti prošnjo naravnost gub. oblasti, da se hm do nove odredbe dovoli prispevek namesto dosedaj uživane pokojnine.
— V Trstu — italijansko vojaško sodišče. Uradni list objavlja odlok italijanskega nadpoveljnika generala Diaza, v katerem sc razglaša ustanovitev vojaškega sodišča v Trstu. Njega območje se razteza na vse ozemlje Julijske Benečije. Pojem »Julijske Benečije« jo sicer zemljepisno neopredeljen, ali očividno se ne razteza samo na Primorsko, marveč tudi na zasedene dele Kranjske.
— V Trstu — preventivna cenzura. Gubernator Pe-titti je s 13. listopadom uvedel preventivno cenzuro.
— Uradni list »L’Osservatore Triestino« je v po-^edeljek zopet pričel izhajati. V glavi ima namesto prejšnjega dvcglavega orla italUanski državni grb.
— Poštni promet z Nemško Avstrijo zopet otvorjen. Generalno poštno ravnateljstvo Nemške Avstrije sporo-
da je v sporazumu z Narodno vlado SMS odslej zo-Pet odprt promet z Nemško Avstrijo.
— Manifestacije za nemško-avstrijsko republiko v Gradcu. Nemško-avstrijski državni svet na Dunaju je sklenil proklamirati Nemško Avstrijo za republiko. Ko ie zvedelo socialistično delavstvo v Oradcu za to prokia-macijo, jč dalo duška svojemu čustvovanju s tem, da jc v torek zjutraj spontano odšlo mesto na svoje delo na ceste z rdečimi zastavicami v rokah prepevaje delavske himne. Nastalo je po mestu splošno navdušenje, delavcem se je pridružilo vojaštvo, dijaštvo in ostalo meščanstvo, tako je postal minuli torek naenkrat narodni praz-nik; Na cestah je bilo do 60.000 ljudi, ki so vsi manifestirali za mlado republiko. Raz balkona mestnega gledališča so govorili socialno demokratični zastopniki zbranemu ljudstvu.
-- »Neue Freio Pressc« v rokah socialistov. Z Dunaja došlu brzojavka javlja, da so se polastili rdeči gardisti /idnvikega nemško-nacionalnega lista »Neue Freie * resse«.	^
Premogovno vprašanje. »Rovnost« poroča: V a no s a uspela preJ nekaj dnevi predsednik upravne onnsije, i s i bi y.a preskrbo češko-slovaške repu-S PremoK°m- »rednik Srba in urednik Skala, da so pogovorita v imenu upravne komisije z revirnim vodjem Soldanom, kako bi se dalo zviiati produkcijo premoga. Soldan iu delavski zaupniki so obljubli, da napno
rudarji vse sile ter da s tem — glede na koristi nove
države — zvišajo dnevno produkcijo premoga na 100 vagonov. Ali se dela pri nas kaj v tem smislu?
—	Poštna hranilnica v Pragi. Generalna direkcija za pošto in brzojav razglaša: V najbližnjih dneh bo poštna hranilnica v Pragi zopet otvorila za enkrat samo svoj čekovni oddelek. Hranilniški promet, poslovanje z vrednostnimi papirji, se začasno še ne uvede. Za sedaj se tudi še ne bodo izplačevali blagajniški čeki.
-	Madžari zaplenili nemški papir. V Budimpe-ti so ustavili dva parnika, na katerih so po preiskavi našli velike zaloge papirja. Ta papir ie hotela nemška armada, umaknivši se iz Srbije, odpeljati v Nemčijo, kar se jj pa ni posrečilo. Papir, ki so ga Madžari zaplenili, je vreden milijon kron.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Danes, v petek se igra na čast srbske posadko Finžgarjev narodni igrokaz »Divji lovec« izven abonementa. Opozarjamo, da se prične predstava točno ob 7. zvečer. — V soboto, dne 16. t. m. se ponovi Molierova komedija »Namišljeni bolnik« za abonement »C«. — Začetek ob 8. zvečer. — V nedeljo popoldne je ljudska predstava ob znižanih cenah »Morala gospe Dulske« izven abonementa. Zvečer se uprizori letos prvič Ogrinčeva kmečka dvodejanka »V Ljubljano jo dajmo« in Aleševčeva satira »Nemški ne znajo« izven abonementa. — Za prihodnji teden je na repertoarju Messagerjeva francoska opereta »Mali Michus«. —.
V	sredo, dne 20. t. m. ob pol 3. se vrši prva klasična predstava za dijake »Hamlet«. — Vsak sedež v parterju ali na balkonu velja 2 K., ložni sedež pa 3 K, dijaška stojišča 1 K, navadna stojišča 80 vin.
Češko-slovaška Narodna škup&ina.
Praga, 14. novembra. (K. u.)
Narodna skupščina Češkoslovaške države je danes imela svojo prvo sejo. Bred-sednik Narodnega vybora dr. Kramar je skupščino proglasil za otvorjeno ter izvajal: Nas vse navdaja radost in ponos zaraditega, kar je naš narod storil v tej strašni vojni. Od prvega hipa je zaupal v to, da končno mora priti v svobodo in samostojnost. Junak te vojne je naš čehoslovaški narod. Niti se ni dal zvabiti po obljubah, niti se ni dal oplašiti po grožnjah. Ne da bi se menil za kak kompromis, je češko republiko vodil po potu zmage. Govornik je slavil heroizem češkoslovaških legij. Ko je nato pozdravljal prvega predsednika skupščine, profesorja Masaryka, se je skupščina dvignila ter pozdravljencu izražala zahvalo za vse, kar je storil za samostojnost narodovo. Nadaljev je govornik zahvaljeval vojnega ministra Štefanika in končno vse one, ki so v domovini vedeli živeti s povzdignjeno glavo in se niso strašili groženj, vislic in ječ. Dejal je: Ce je naš občudovanja vredni prijatelj Clčmenceau rekel, da smo se izkazali kot velik narod, tedaj smemo s ponosom zreti sodbi zgodovine naproti, kako se je naš narod vedel v uri najhujše preizkušnje. Potem je dr. Kramar sporočil pozdrave narodne skupščine zmagoviti Franciji, pozdravil dejstvo, da sta se Alzacija in Lorena vrnili v naročje svoje matere, ter zahvaljeval veliki angleški narod kakor tudi Zedinjene države ameriške, ki so sijajen vzgled najčistejšega idealizma. Končno se je govornik spominjal Italije, velike mučenice Belgije, zavezniške Rumunije ter vseh ostalih zaveznikov in jim izrazil iskreno zahvalo za vso kri, ki so jo prelili za boljšo bodočnost človeštva. Zatem je govornik sporočil tople pozdrave bratom Jugoslovanom, se spominjal milijonov, ki jih je za skupno stvar žrtvovala Rusija ter ruski narod zagotavljal, da je Čeho-slovakom enako drag v sreči kakor v nesreči. Potem je dejal: V imenu državne vlade češkoslovaške republike morem izjaviti, da nemško ljudstvo znotraj meja naše države nima niti najmanjšega povoda za bojazen glede njegovega narodnostnega razvoja. Zvesti svojim načelom, izjavljamo, da ljudi, ki lojalno stoje na temelju naše države, na noben način ne bomo prikrajševali glede njihovega kulturnega in jezikovnega razvoja. Naš ponos mora biti, da se nečeški človek pri nas ne čuti zatiranega in nesvobodnega. Ne bodemo posnemali starega avstrijskega režima. Ne samo zaradi naše zgodovinske pravice, marveč zaradi pravice naših manjšin do svobodnega narodnega življenja, nikdar ne bomo dopustili, da bi se naša češka dežela raztrgala. Svobodni smo. Težki okovi avstrijskega iu madžarskega tiranstva so padli. Na nas jc, da pokažemo, kaj zmore svobodni
češki narod. Upam, da se izkažemo v polni meri. Raztrgane so vse vezi, ki so nas spajale s habsburško-lorensko dinastijo. Proglašamo, da je naša češkoslovaška država svobodna češkoslovaška republika.
Nato je skupščina za prvega predsednika češkoslovaške republike izvolila profesorja Tomaža M a s a f y k a. Skupščina je predsedniku Masaryku priredila iskrene ovacije. Zatem se je vršila volitev predsedstva skupščine. Za predsednika Narodne skupščine se je z vsemi 200 oddanimi glasovi izvolil dosedanji državni poslanec František Tomašek. Ta je nato storil zaobljubo in imel nagovor, v katerem je obljubil objektivno poslovanje. Nato je nadaljeval: Med nami še ni zastopnikov naših Nemcev. Nikakšnega zmisla ne bi imelo tajiti: samo z dejanji jih bodemo prepričali, da nimajo nikakega povoda bati se za bodočnost. Potem so zaobljubo storili vsi člani Narodne skupščine. Za podpredsednike Narodne skupš^ne so bili izvoljeni Udržal, dr. Hajn, Konečny in Slovak dr. Bela. Ta je v imenu Slovakov češkemu narodu izrazil zahvalo za njihovo osvo-bojenje. Z velikim odobravanjem so se nato izvolili člani vlade, ki so nato storili zaobljubo.
Ministrski predsednik dr. Kramar se je v imenu vlade zahvaljeval za njej izkazano zaupanje ter je dejal, da ima vlada pred očmi edinole dobrobit države ter da posveča temu smotru vse svoje moči, da se v miru in redu pripravijo tla za prvo ustavotvomo skupščino češkoslovaške republike, ki naj se izvoli na temelju direktne, splošne, enake in tajne volilne pravice.
Na ;o se je sklenilo, da se ustanovijo komisije za ustavo, za finance ter za trgovinsko politiko. Komisijam so se odkazali zakonski načrti o odpravi plemstva, redov in naslovov, o uvedbi osemurnega delavnika ter o nadome-stilnih plačilnih sredstvih. Pravtako so se komisijam odkazali predlogi o spremembi nekaterih določb državljanskega zakonika in zakonskega prava ter predlog o uvedbi zavarovanja kmetijskih delavcev.
Prihodnja seja bo jutri.
Zadnie vesti.
Jugoslaviia zaveznica entent*.
Zagreb, 15. listopada 1918. Narodno vleče telefo-
■	nlra. Uspeh ženevskih konferenc. Jugoslavija bo segala od Soče do Vardarja. Jugoslovanska vojuloča se sila in mornarica sta proglašeni za zaveznici ententnlh armad. Dr. Trumbič Je oficljelnl zastopnik pri ententn!h vladah. Ustanovljeno je zajednlško ministrstvo, sestoječo iz dvanajstih članov, ki prevzame posle Narodnih vlad v Zagrebu In Ljubljani In pripravi vse za kenštituanto.
V	sporazumu s poveljnikom srbske vojske, podpolkovnikom Dušanom Simovlčem, in poverjenikom za na-. rodno obrano pri Narodnem vječu je danes Narodno i vječo pooblastilo srbskega podpolkovnika Švabiča v j LJubljan’, naj poveljniku Italijanskih čet v Postojni izroči | uaslednjo noto:
»Čete kraljevine Srbije so po doseženem sporazumu ! z vlado Narodnega vječa v Zagrebu v Imenu ententnlh sil prevzele oblast v Ljubljani. Imam ukaz, da preprečim vsak prihod zavezniških italijanskih čet v okupirano območje. Bilo bi ml jako neprijetno, ako bi moral v Izvrševanju danega ukaza rabiti orožje, za kar imam pooblastilo. Ako bi moralo priti do prelivanja zaveznike krvi bi srbske četo za sebe odklonilo vsako odgovornost.
Prosim g. komandanta naj odredi, da zavezniške italijanske četo ostanejo na razvodju med rekama Soče In Save, dokler kraljevska srbska vlada ne uredi tega vprašanja z Italijansko vlado«.
Podpisal podpolkovnik Švable.
Poveljnik Italijanskih čet v Postojni je bil po prečl-tanju te note konstcrnlržm. Cudll se je, kako so prišle srbske čete v Ljubljano, In se Izrazil, da ni vedel, da je žo prekorači demarkacijsko črto (razvodje Soče in Save). Odredi takoj, da se ustavi prodiranje italijanskih čet v jugoslovansko ozemlje. Parlamenter Švabič je pristavil, da italijanski poveljak no sure več izvrševati rekvizlcij ua jugoslov. ozemlju. Le-ta jo tudi v to privolil.
Nemško-avstrijska narodna skupščina.
D u n a j, 14. novembra. (Kor. ur.) Državna pisarna je vložila nastopno zakonske načrte: o službenih prejemkih ter dokladah državnih organov; o službenem razmerju, podvrženem zakonu za trgovinske pomočnike, pred vojno; o utesenitvi odpovednih in služben h odno-šajev, podvrženih trgovinskemu zakonu; o premeščenju in vpokojenju sodnikov; o premembah v vredbi sodnih oblastcv:	o odkupu najemninskih zemljišč v Nemški
Češki. Državni tajnik za pravosodje je izjavil utemeljujoč predlogo o premeščeniu in o vpokojitvi sodnikov, da
naj so državnopravno zasigurana pravica, glede tega, da se sodniki ne smejo brez fonnalij predpisanih / zakona, premeščati na druga službena mesta ali da se ne smelo vpokojiti, suspendira za nekaj časa, ker se je izkazalo, da je to v interesu onih sodnikov, ki piipadajo nemško-avsti ijskemu državljanstvu in ki so se nemški-avstriiski državi ponudili v službo. Ta naredba ostane veljavna do konec decembra 1920. Predloge se oddajo dotičnim odsekom. Skupščina preide nato na dnevni red. Prva točka je poročilo ustavnega odbora o zakonu in državnem proglasu, o obsegu, mejah in odnošajih države. Poročevalec Kuranda razpravlja o izpremembah, ki jih je izvršil odbor. Najprvo se je razširil zakon o tem, da se zopet vsprejmejo priklopni kraji Brno, Olomuc, Iglava, Kočevje, ki po prvotni predlogi niso bift vsprejeti, in da se avtonomno niesto Celje sprejme na novo. Mesta Brno, Olomuc in Iglava zavzemajo že več stoletij ci lično mesto v zgodovini nemških mest in na noben način se jim ne smemo odreči, razen proti najhujši sjli. Pravtako malo se smeta izvzeti Kočevje in Celje, mesti s skoraj popolnoma nemškim prebivalstvom. Or,iga principielna izsprememba je ta, da se postavi i amesto izraza »vojvodina« in »poknežena grofija« izraz »provinca«. Poročevalec prosi, naj se predloga sprejme. Poslanec Heilinger priporoča priklopitev koini-tatov Mošonja (NVieselburg), Sopronja (Oedenburg), Ei-sensvadta in posameznih delov županije požunske, zlasti zaradi preskrbe Dunaja z živili, in stavi predlog za to.
—	Prva točka dnevnega reda je poročilo ustavnega odbora o obeh predlogah državnega sveta o postavi in državnem proglasu o obsegu mejah in odnošajih nemške-avstnjske države. Potemtakem pripada k Nemški Avstriji, s pridržkom, da sc bo upoštevala definitivna omejitev države po sporazumu z drugimi državami, ki nastanejo na ozemlju avstrijske monarhije, oz. s pridržkom, da upošteva omejitev na mirovnem kongresu: 1. Nižje Avstrijsko z nemško-moravskim okrožjem in nemškjm ozemljem okoli Nove Bistrice, Gornje Avstrijsko z ' okrožjem nemško-južno-češktm, Solnograško, Štajersko in Koroško razen jugoslovanskega ozemlja, Tiro’sko in Predarisko. razen italijanskega ozemlja, tako tudi novo ustanovljeni provinci Nemško-Ceško in su-detna dežela. — Državni kancelar dt. Renner izvaja, da mora nuj.n apelirati na skupščino, naj se ravna po prvotni predlogi državnega sveta, ako tudi boli vsakega Nemca videčega da mesta Brno, Olomuc in Iglava ne pripadajo k Nemški' Avstriji. Dejstvo je, da odklanjajo vsi narodi okoli nas internacionalno združbo v eni državi, da Čehi, Poljaki in Jugoslovani vstrajajo pri svoj) neodvisni narodni državi, in da hočejo šele potem pogajati se z drugimi, kadar bodo imeli to državo. Morali smo torej sprejeti misel neodvisne narodne države in to je tudi temeljna misel predloge. — Poslanec Fink pi odlaga pojasnilo § 1, po katerem naj pripada Predarisko nemški avstrijski državi kot posebna provinca. Dr. Ellenbogen predlaga vrnitev predloge odboru z ozirom nato, da vprašanje ni jasno rešeno. Državni tajnik izjavlja, da je steni zadovoljen, vendar priporoča čimprejšnjo rešitev, ker se predloga potrebuje in ker se brez nje ne more administrirati. Ellenbognov predlog se je sprejel. Druga točka dnevnega reda je obsegala zakon glede prevzetja državne oblasti v deželah. Poročevalec di-žavnMajnik Fink konstatira, da gre za provizorično postavo prehodnjc dobe. Državni kancelar dr. Renner opominja na prisilni položaj kakor tudi na to, da je birokracija v posameznih deželah med vojno izgubila mnogo zaupanja prebivalstva. Samo tedaj moremo misliti, da bo demokracija dobro poslovala, če jo bo podpirala dobra birokracija, in pričakovati smemo, da bo birokracija izredno sposobna, če se povsodi stavi v službo interesov ljudskega zastopstva. K temu prvi korak naj bo ta predloga. — Po sklepni besedi poročevalca Finka se ie predloga sprejela v vseh branjih. — Končno se je po referatu državnega notarja dr. Sylvestra sprejela amne-stijska predloga. Državni tajnik za pravosodje dr. Rollcr je utemeljeval danes vloženo predlogo o odkupu najemninskih zemljišč na Nemškem-Ceškem, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja bo početkom prihodnjega tedna.
VVilson za prehrano centralnih držav.
Ro ter da in, 14. novembra. (Kor. ur.) Brezžično sc poroča: Tukaj smo ujeli nastopno brezžično brzojav, ko švicarskega poslanika v NVashingtonu na zunanji urad v Bernu: Državni tajnik Lansing me ic naprosil, naj izročim nastopni odgovor:	»V skupni seji obeh
zbornic kongresa je predsednik Zedinjenih dižav izjavil. da so zastopniki zveznih vlad v vrhovnem vojnem posvetu v Versaillesu po soglasnem sklepu zastopnikom osrednjih sil zagotovili, da se bo stordo vse, kar je v danih razmerah mogoče, da se osrednji sili preskrbita /. živili in sc omili beda, ki na mnogih krajih naravnost ogroža življenje, in da se bodo storili neposrednji koraki, da se tem zatiranim narodom podpora organizira na isti sistematični način, kakor se ic organizirala za Belgijo. Nadalje je predsednik izrazil mnenje, da bo s pomočjo mirujočega brodovja osrednjih sil prav kmalu mogoče, njihovo zatirano prebivalstvo rešiti skrbi, da zapadejo popolni bedi. ter njihov duh in njihovo energijo obrniti na velike politične preosnove. ki jih povsodi vid jo pred seboj. Temu primerno mi je predsednik naročil, naj iz-
i javim, da je pripravljen, dobrohotno razmotrivati o pre-| skrbi Nemčije z živili in to vprašanje skupno z zavez-j niki nemudoma vzeti v pretres, ako sme biti gotov, da | ostane v Nemčiji javni red v veljavi in ako se zajamči | nepristranska razdelitev živil«.
Zadnja seja Narodnega vybora.
Praga, 14. novembra. (K. u.) Narodni vybor je i včeraj imel svojo poslednjo sejo, v kateri se je med dru-] giin sklenilo, da se ustanovi v češki republiki 15 osred-j njih uradov. Nadalje se je sprejel zakonski načrt o ko-j misiji za deželno upravo. Na predlog člana Johanesa se | narodni skupščini danes predloži zakonski načrt o osem-j urnem delavniku. Podpredsednik Švehla je poročal o za-
■	konu, s katerim se odpravljajo plemstvo, redovi in naslovi, v kolikor še izhajajo iz poklica.
Premirje z Ogrsko.
Budimpešta, 14. novembra. (K. u.) Ogrski korespondenčni urad javlja iz Belgrada: Minister Linder je v imenu ogrske vlade dne 13. t. m. ob pol 11. zvečer podpisal vojaško konvencijo, ki določa, da se na italijanski fronti sklenjeno premirje nanaša tudi na Ogrsko, podpisala sta konvencijo s strani entente v imenu vrhovnega poveljnika balkanskih čet srbski generalisim vojvoda Mišič in francoski general Menris. Ta konvencija je identična s tekstom, katerega sta dogovorila ministrski predsednik grof Mihael Karo!yi in general Fran-chet d’ Esperay. Glasom tega dogovora ostane uprava na vsem ogrskem ozemlju ogrska. Vrhovni poveljnik okupacijskih čet na Ogrskem je general Iicnris. Le-ta je izrazil željo, da bi v sporazumu z ogrsko vlado poslal čimprej v Budimpešto eno francosko divizijo.
Ogrska republika.
Budimpešta, 14. novembra. V soboto bo pro-kiarnirana ogrska republika. Za prvega predsednika ogrske republike bo izvoljen ministrski predsednik grof Mihael Karolyi. Ogrski parlament bo štel 500 članov.
Položaj na Dunaju.
Dunaj, 14. novembra. (K .u.) Na Dunaju je včerajšnji dan potekel mirno. Le na Sctvvvehatskem kolo-
i	dvoru, kamor je dospela četa ogrskih vojakov z vsem orožjem in se je branila izročiti orožje, je prišlo do streljanja. Streljati so pričeli Madžari. Na obeh straneh je ; bilo 0 oseb ranjenih.
Dunaj prosi za živila.
Praga, 14. novembra. (K. u.) Ceško-slovaški ti-| skovni urad poroča z Dunaja: Zastopniki nevtralnih dr-
j žav na Dunaju so včeraj podv-zeli pri poslaniku češko-
! slovaške države, Tušarju, demaršo in ga prosili, naj bi češke dežele prebivalstvu Dunaja odkazale živila.
Ogrska kliče Madžare domov.
Budimpešta, 14. novembra. (K. u.) »Az Est« poroča: Včerajšnji ministrski svet je sklenil objaviti v švicarskih listih oglas, ki poživlja vse v Švici bivajoče Madžare, naj sc takoj vrnejo v domovino, ker bo drugače zaplenjeno njihovo na Ogrskem sc nahajajoče premoženje: Med Madžari, ki sedaj bivajo v Švici, se nahajata tudi princ Ludovik VVind.schgratz in groi Leopold Berchthold.
Ententa vzame nemške ladje v svojo službo.
Ro ter dam, 14. novembra. (Kor. ur.) Glasom lista »Rotterdamsche Courant« sc v tukajšnjih brodarskih krogih govori, da nameravajo aliiranci za gotovo dobo v svojo službo vzeti vse nemške ladje, da ž njimi izvedejo preskrbo vsega sveta z živili. Vojna odškodnina se bode zmanjšala za znesek vrednosti teh ladij.
V	Romuniji vojaško ministrstvo.
Budimpešta. 14. novembra. (K. u.) Iz Jassyja je prišla dosedaj še ne potrjena vest, da je odstopilo ministrstvo Marghiloman in da je bilo imenovano vojaško ministrstvo s prdsednikoin generalom Coando.
Aprovizacija.
Meso na zelene izkaznico B štev. 1001 do konca.
Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1001 do konca prejmejo goveje meso v soboto, dne 16. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od 3. do po! 4. štev. 1801' do 2000, od pol
4.	do 4. Štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca.
Prodaja praških klobas za I. uradniško skupino. Mestna aprovizacija bo prodajala strankam L uradniške skupine klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v soboto, dne 16. t. m. dopoldne štev. 1 do 250 in iropoldne štev. 251 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kilograma;
kilogram stane 16 kron.	stran-
Novc izkaznice za skupino ubožno akelio A. -	*
ke skupine S. ki so prejele nove i^aznice. bodo odšle,
dalje prejemale vsa živila na to no^\ v soboto, dne 16. t. m. dobe prv.c nanjei meso.
Marmelada. Mestna aprovizacija ie razpisala oddajo marmelade za uradniške skupine, /a vsako osebo je razpisano pol kg marmelade, to pa zaradi tega. ker so
pri zadnji razdelitvi, pri kateri so dobile vse skupine ubožne akcije po 1 kg marmelade, prejele uradniške skupine le po pol kilograma marmelade.
Marmelada za 1. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami I. uradniške skupine prejmejo marmelado v soboto, dne 16. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 170. od S. do 10. štev. 171 do 340, od 10. do 11. štev. 341 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg marmelade, kilogram stane 4 krone.
Marmelada za II., III. In IV. uradniško skupino. Stranke II., III. in IV. uradniške skupine prejmejo marmelado v soboto, dne 16. t. ni. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do pol
3.	stranke z izkaznicami II. uradniške skupine, od pol 3. do pol 4. stranke z izkaznicami lil. uradniške skupine., od pol 4. do 5. stranke z izkaznicami IV. uradniške skupine. Stranke dobe za. vsako osebo pol kg marmelade, kilogram stanc 4 krone.
Premog za vljoletne izkaznico za štedilnike še bo oddajal od pondeljka dne 18. t. m. naprej. Razdeljevalni načrt objavimo jutri.
Kmetovalcem glede repe. Vsled umika soške armade se je nakopičilo po postajah precej repe in korenja. Zato bo zanimanje za nakupovanje repe za enkrat neznatno in je prodajalci najbrž ne bodo mogli zdaj oddati. Svetovati jim je treba, naj repo in korenje shranijo do spomladi. Takrat bo povpraševanje za repo in korenjem spet večje in kmetovalci jo bodo lahko oddali.
Izuajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
________Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Slovenskim staršem!
Časi, ko so slovenski ljudje iz sramotne strahopetnosti ali neumnosti, zlasti pa pod brutalnim pritiskom nemških šefov oddajali ali oddajati morali svojo deco v nernšek šole ter nemške vzporednice, so za vekomaj za nami.
Jugoslavija pričakuje in zahteva od vsakega Jugoslovana, da vzgoji svoje otroke le v narodnih ljudskih in srednjih šolah.
Kdor ne bo vzgojen v narodni šoli in v narodnem duhu, ne bo imel upanja, da doseže v Jugoslaviji količkaj ugodno eksistenco, javne službe pa sploh ne.
Sedaj se šole zopet odpro. Pozivamo vse slovenske (slovanske) starše, če imajo otroke še v kaki nemški šoli ali na nemški vzporednici, da jih takoj prepišejo z lastnoročnim podpisom na s 1 o v e n s k o šolo, oziroma na slovenski oddelek.
Vso našo javnost pa prosimo, da stvar natanko nadzira.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 14. novembra 1918.
Mag. ravnatelj: Dr. Zarnik.
Komno Mo za Wm in okoliio
naznanja, da se vrši
člansko zborovanje
za okrožje
Ljubljana (Trnovo-Kolodvor. okraj)
v nedeljo, 17. novembra, ob 2. uri popoldne
v gostilni Novakovič, Sodna ulica, za okrožje Udmat-Zelena jama
v nedeljo, 17. novembra, ob 5. uri popoldne
pri Pavšku na Martinovi cesti. Načelstvo.	Nadzorstvo.
um
potrebuje takoj vetfje Atevllo
delavcev, 22sst*-"asr*s
~	i. „ ,Urnimi gor* imenovanega odseka na
Zglasiti se i J.,, v Ljubljani, drugo nadstropje.
PmteslonlBti naj prinese seboj svoja učna izpričevala.
z gospodarskim po-stopjem, vrtom in njivo v Mostah se
proda
Več v upravi lista.