MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 245S Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-so sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Beogtajska posvetovanja Mednarodno časopisje spremlja potek hsograjskih posvetovanj z veliko pozor-nostjo in komentarji. Francosko časopisje povdarja ob tej priliki, da ne vsebuje italijansko jugoslovenska pogodba ničesar, kar ne bi bilo v skladu s paktom medsebojne pomoči Francije in držav Male antante, saj vzdržuje italijansko jugoslovenski dogovor vseh prejšnjih obveznosti obeh faktorjev, vendar pa ni nobene zapreke, da se ne bi zadevne obveznosti poglpbile z drugih strani z razširitvi« jamstva za varnost Male antante, francoska vlada pa se ne mara vsiljevati. arnpak prepušča v tem oziru Beogradu. Pragi in Bukarešti popolnoma svobodne odločitve. Z istim problemom se £ glavnem pečajo tudi angleški listi, m prav tako naglašajo, da mi jugosloven-s*o italijanski pakt v nikakšnem oziru zrahljal ali omajal solidarnosti ter kompaktnosti Male antante. Kar največje zadiranje pa kažejo za potek beograjskih Posvetovanj italijanski listi, ki nagajajo. da bo Mala antanta ob priliki sedanje konference določila v splošnem ?Voje stališče glede odnošajev z Italijo 'n obema drugima podpisnicama rimskih Protokolov. Simpatično pišejo o beograjski konfe-renci tudi listi drugih držav in so le bolj PSamijeni glasovi in komentarji, kakor ga Je »a primer objavil bukareški »Univer-ki navaja, da je glede priznanja bbssiiiije bilo predvideno skupno postorijo vseh treh držav Male antante, da P? le jugoslovenska vlada s tem postaja obe ostali državi, ki sta članici Male bkinte, pred izvršeno dejstvo. Beograd je te dni središče evropske ?ažnje in se vneto pripravlja za čim veli-bstnejši in prisrčnejši sprejem preziden-j? bratske češkoslovaške republike dr. £®neša, ki bo v Beogradu nedvomno na- ' vprašanja, ki so danes aktualna za >2* Evropo, zlasti pa za podonavske dr-Vs e- V beograjskih krogih se čuje geslo „ Beograda, da se mora sprejem lv *jdenta češkoslovaške republike pre-ta^Bi v pravi, mogočni triumf prezideu-Jlratskc republike. KlNEz namestnik sorodnik itali- j JANŠKEGA KRALJA. Vi0L ^e°grada poročajo, da je grof Uuido dj Campalto, šef ceremoniala v mi-IW Vu zunanjih zadev, odpotoval v F>avfra^ Bi izročil knezu namestniku Min U '!aj'v’isje italijansko odlikovanje SS ^“nssiate, s katerim je italijanski kralj v °Va* kneza namestnika Pavla. Ka-iiji, i;IKUl« postane nosilec tega odlikova-kra||'ivtoniatično sorodnik italijanskega Mm'1 1Ia stopnji bratranca. Italijanski i^^Ovarja, kadar se pismeno ali Ka obrača na posamezne nosilce te« !, 0vania’ '■ naslovom »Dragi moj *' Podpisuje se pa v pismih, ki ,-'a nosilcem tega odlikovanja kot S’;', "ejSi sorodllik,<- Nosilcev in odli-Cuv s tem redom je prav malo. Ka-\wHK) ie bil odlikovan s tem redom %,‘s «1 Sv°i2as med drugim tudi Haile Sclassijc. ^E1>BA o HAN0ViNSKm TROŠARI- ie izv NAH kredi V s,užbenih »Novlnah«. V smislu Slo » v ne sl>iejo banovine pobirati no-iatve r°sarine ali kakršnekoli druge da-'hotor..na luem«K. električni tok, nafto, - :rbid n v,0z*Ia. sečnjo lesa in kalcijev ^aritj ' ,0uodki skupnih banovinskih tro-u b°do stekali v poseben fondi RIM, 2. aprila. Kakor se doznava iz dobro poučene strani, so v teku priprave za skorajšnjo sestavo italijansko jugosiovenske permanentne komisije za organizacijo in pospeševanje gospodarskega sodelovanja. Doslej ni bilo načeto rhkakšno konkretno gospodarsko vprašanje, ampak se pričakuje, da bosta to napravili italijanska in jugoslovenska delegacija, ki bosta tvorili to permanentno komisijo. V prvi vrsti se bodo ustvarile modalitete za ojačen je zračnega in železniškega prometa med Jugoslavijo in Italijo, razen dveh zračnih linij, s katerima se bosta iz Rima in Milana povezala Zagreb ter Beograd in se bo skušalo rešiti predvsem vprašanje ureditve železniških zvez. V tej zvezi bi se naj zvišalo število vlakov na obstoječih progah. Po še nepotrjenih vesteh se pripravlja skupina italijanskih industrijcev, da predloži jugoslovenski vladi predlog elektrifikacije dela proge Zagreb—Reka. Glede ojačitve in pomnožit-ve parobrodnih zvez še ni nič konkretno znanega, vendar pa se doznava, da se z italijanske strani pripravljajo predlogi, k; imajo namen, da se ojačijo zveze med italijansko in jugoslovensko obalo ob Jadranu. Jutra«. »Slovenec« se bo tudi v bodoče držal le Franca, da bo tudi v tem podoben Rimu in bo pač majčkene zmagice generala Franca napihoval čez celo stran, da bo dovolj poveličal svojega ljubljen- ca.« Uhwski otelita*?! PARIZ, 2. aprila. Havas poroča iz Rige, da je bil včeraj v Moskvi aretiran bivši londonski poslanik Rakovski, ki je osumljen, da je tajno sodeloval s'trockisti. Ofenziva teptMikantev na juptt, fttantaveev na sevata HENDAYE, 2. aprila. Francove čete so pričele z ofenzivo severno Bilbaa. Pe-hotssje, podprta po topništvu, pričela s prodiranjem iz sektorja, ki se nahaja med Mondragono in Escoriazom ter je zasedla položaje na Motite Jarindo, Ascen-sionaniendi in Umbeltra. Francovo bro-diovje je iz morja podprlo akcije francov-ske pehote. MADRID, 2. aprila. United Press poroča, da nadaljujejo republikanske čete s prodiranjem na severnem in južnem bojišču. Ne da bi trčile na kakšne posebne zapreke, so zasedle na severu mesto Le-danca, kjer jitn je padel v roke bogat plen. Na južnem bojišču so zasedli republikanci mesto Elsadato in so po zavzetju Pozoblance napredovali za 23 km. V smeri Burgosa 'so izvojevale republikanske čete znatne uspehe in so zasedli več mest, med drugim tudi Largetes, ki leži na pol poti med Santandrom in Burgo-som. Baskiške čete so pri Bilbau prešle v protiofenzivo iti so prizadjale frankov- cem v borbi na nož težke izgube. Zatrjuje se, da so pustili francovci na bojišču 2000 mrtvecev. Madridski obrambni odbor sporoča: na sektorju Guadalajare so francovci bombardirali republikanske položaje, vendar pa so njihove baterije morale umolkniti spričo intenzivnega obstreljevanja republikanskega topništva. Pri prodiranju na tem sektorju so republikanske čete zaplenile večjo količino vojnega materiala. Prispeli so 23 km ju-gozapadno Pozeblance ter zavzele naselbino El Soldado. Zatem so napredovali še za nadaljnjih 8 km in so zasedle železniško progo Pozoblanco—Belmas. Potemtakem sc znano rudarsko področje Pe-naroia nahaja v neposrednem obstrelje-valnem pasu republikanskih topov. ANDUYAR, 2. aprila. Havas poroča: Republikanske čete so v nadaljnjem prodiranju zaplenile med drugim 380 pušk in okoli 300.000 nabojev. Med padlimi ni nobenega Španca, ampak so pretežno tujci in Marokanci. v MfPitHa Utada t*Ujišn*ibn u PARIZ, 2. aprila. Po službenih informacijah, ki so semkaj prispele, so se v Algecirasu in La Lineyi ponovili upori proti generalu Francu in so bile ponovno izvršene številne justifikacije. Na vojašnici v Algecirasu so razobešenc republikanske zastave, dočim trajajo v Tetuanu nemiri dalje. Nezadovoljstvo je zlasti radi vsiljivega in oblastnega ponašanja Nem cev ter Italijanov ter očitajo častniki im prebivalci francoskim oblastvom, da so izgubila vsako avtoriteto in da vladajo v Španiji pravzaprav tujci. Takšno stanje nasprotuje španskemu nacionalnemu ponosu. Navzlic zelo ostrim ukrepom od strani nemške policije so na dnevnem redu bučne demonstracije proti Nemcem ter Italijanom in prebivalstvo vse očitneje protestira proti' tuji invaziji. Nemško vojno redarstvo je preslabo, da bi vzdržalo red in je bilo na več mestih primorano, da uporabi orožje, celo v sami Sa-larnanci, kjer je Francov sedež in kjer je bilo več demonstrantov aretiranih. TUDI BRATOVSKE SKLADNICE. j »Pohod« poroča: »Vsa naša javnost in vsi naši politiki ter vsi naši dosedanji ministri so zahtevali preklic določbe, da Se mora denar naših otrok in varovancev nalagati samo pri Državni hipotekarni banki. Vlada tej zahtevi ni ugodila, marveč je nasprotno sklenila, da se mora v bodoče tudi denar slovenskih bratovskih skladnic nalagati izključno v isto Državno hipotekarno banko. In tako dalje...« skupnih banovinskih trošarin pri Držav-rti hipotekarni banki. Finančno ministrstvo bo vsaka dva meseca razdelilo iz tega fonda vsa nabrana sredstva sorazmerno s številom njihovega prebivalstva v smislu zadnjega ljudskega štetja. tržaške prilike. Gospodarske razmere v Trstu kot tudi v tržaški okolici postajajo neznosne. Draginja je čim dalje občutnejša in skoro da neznosljiva. Kdor mora živeti le od kakšne pokojnine, bo moral kmalu stradati. Od prejemkov mu vedno odbijajo, a izdatki se višajo z vsakim dnem. Mali hišni posestniki, ki so si še v dobrih letih toliko prihranili da so si zgradili lastno streho, jim je ta danes samo v breme. Davki na nepremičnine so Čim dalje višji, stavbe zahtevajo vedno več popravi! in novih inštalacij, a ne prinašajo nikakega dohodka. Po tržaškem predmestju in bliž-ni okolici dobiš primere, da plačujejo trgovci za svoje lokale po 30 lir mesečne najemnine, za prazne stanovanjske sobe po 20 lir na mesec, in tako dalje. Če primerjamo te zneske z zneski davkov ii> drugih dajatev, moramo ugotoviti, da ni v tem pogledu nikakega razmerja in da se našemu davkoplačevalcu godi čim dalje večja krivica. ZMAGE. »Pohod« poroča: »Najbolj informiran list Dravske banovine sicer »Slovenec«. če on kljub temu zadnje dni ne omenja rdečih zmag, odgovarja to le sledečemu njegovemu načelu: Vsi drugi listi že itak pišejo o velikih zmagah Madrida. Katoliški »Slovenec« smatra, da 'W it.. . . t: di d V; Beograjski tednik »Balkan« prinaša uvodnik pod naslovom »Mussolini - Sto-jadinovič«, v katerem proslavlja sporazum med Beogradom in Rimom navajajoč, da je že davno pozval Mussolinija, da sklene sporazum z Beogradom. Pisec zaključuje ta uvodnik s pozdravom: »Bravo, Mussolini, bravo, Stojadinovič!« BOSNA SREBRNA. Ob priliki katoliških velikonočnih praznikov je prometni minister dr. Spaho čestital saraj. nadškofu dr. Šariču ter gvar-dijanu frančiškanov Boni Ivandiču, ki je provincial Bosne srebrne. CIVILNA POROKA. Znani prvak JRZ, narodni poslanec in predsednik skupščinskega finančnega odbora dr. Voja Janič, se je poročil z gospo Vuko Nikoličevo. Poročil se je civilno. Kakor znano je po poklicu pravoslavni duhovnik in se smejo pravoslavni duhovniki poročiti samo enkrat. PODTALNA AKCIJA DESTRUKTIVNIH ELEMENTOV. Beograjska »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, se v uvodniku peča s podtalno akcijo destruktivnih elementov, ki da so nasprotniki vlade dr. Stojadinoviča in ki razne dogodke neresnično prikazujejo. Nato pravi »Samouprava«: »Radi tega priporočamo kot branilci države in zagovorniki konstruktivne in zdrave politike vsem tem elementom, da prestanejo s tem svojim nevarnim delovanjem, ker ima vsaka potrpežljivost svoje meje. Naša dolžnost je. da branimo državo in smo pripravljeni, da jo zaščitimo pred elementi nereda in zmešnjave.« Kdo so ti elementi in kaj delajo, tega »Samouprava« ne poroča. JUGOSLOVENSKI NACIONALIST. Glasnik ornladine JRZ »Slovenski Jug« prinaša članek o tajnikih glavnega odbora JRZ Dušanu Trifunoviču, Ljubi Pantiču in Francu Smodeju. ,0 Trifunoviču pravi, da se je rodil v stari radikalni hiši in da je brat pokojnega Marka 'Trifunoviča. Ljuba Pantič je imel doslej za JRZ neprecenljive zasluge. Senator Franjo Smodej pa je vsej naši javnosti znan kot »veliki jugoslovenski nacionalist«. Pričakovati je, da bodo tudi dravskobano-vinska glasila Jugosiovenske radikalne zajednice ponatisnila to vsekakor zanimivo vest. GANDI KANDIDAT ZA NOBELOVO NAGRADO. ' Med najresnejšimi kandidati za letoš-bi postal tudi on brezverski list, če bi te. njo Nobelovo mirovno nagrado je vodja vesti pričel prepisavati iz »brezverskega I indijskih nacionalistov Mahatma Gandi. Stran 2. Mariborski »Ve Ser alk« Jutra HMutta s&mina oteotje mammmmmmmmmmmammmmmmBmmmmmmmm §hk®kem ieosiafUfa v fkeodnetH f£e-(Udišcu Od pamtiveka smatrajo slišeči ljudje | povečajo, gluhoneme za manjvredna bitja, za ljudi Jruge vrste. Zato je društvo gluhonemih v Ljubljani lansko leto meseca decembra priredilo v proslavo svoje 51etnice svojevrsten kulturno-propaganden nastop — prvi take vrste v naših krajih — z namenom, da pokažejo svoje zmožnosti in da spodbijejo gotove predsodke. Po dali pa so s tem tudi sijajem dokaz za veliki pomen zavodov in šol za gluhoneme. Oni, ki bi brez pouka ostali duševno uerazviti tor človeški družbi v breme, se tu priuče raznim spretnostim in se izobrazijo v polnovredne člane človeške družbe — nauče se govoriti! Seveda niso vsi gluhonemi tako srečni, da bi prišli v zavod, saj imamo v naši državi za 10.000 gluhonemih otrok komaj štiri gluhonemnice, za 40.000 pridnih rok pa ni dela, ker se gluhonemih z različnimi neutemeljenimi vzroki ljudje branijo. Tako so mnogi nesrečniki prepuščeni žalostni usodi. Nujno potrebno bi bilo, da se ustanove še novi zavodi ali pa vsaj sedanji V M a r i 1) o r it, dne 2. IV. 1937._ Ker potrebujejo moralne podpore cele naše domovine, so priredili nastope že v Novem mestu in v Celju, v nedeljo dne 4. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne pa nastopijo v mariborskem Narodnem gledališču. Prireditev obsega predavanje iz življenja gluhonemih — govori gospod Ciril Sitar, tiskarnar v Ljubljani — šaloigro v enem dejanju »Zamorec« in enodejanko »Oče«. Nastopijo sami odrasli gluhonemi, izšolani v ljubljanski gluhonemnici z živim govorom. Režija in vodstvo celotne prireditve je v rokah strok, učitelja ljubljanske gluhonemnice g- Vinka Rupnika. Želimo, da pridobi ta predstava in prireditev Društvu gluhonemih mnogo prijateljev in podpornikov ter zainteresira najširše kroge in v odločilnih krogih pripomore do tega, da se osnujejo novi zavodi ter omogoči šolanje in usposabljanje za pridobitveno življenje vsem gluhonemim, kar je v interesu gluhonemih samih, kakor tudi v interesu celote. tična vrednost individualne psihologije v razmeroma enostavni miselni konstrukciji ter je zato razumljiva vsakemu človeku z zdravim razumom. DrUgi, obširnejši del knjige, je posvečen tipologiji, težko vzgojlivega otroka. Pisateljica je izbrala in opisala vse možne odtenke otroka, ki reagira na življenjske in vzgojne zahteve negativno. Vsak posamezni tip obravnava podrobno v duhu individualne psihologije. V poglavju o lažnivem otroku n. pr. navaja devet raznih tipov lažnivcev ter odkriva pri vsakem posameznem tipu njegovo podsvest-no vzročno ozadje. Tu obravnava lažnivca iz domišljije, zadrege, radi neizpolnjenih želj, radi pretiravanja in nečimurno-»♦»♦♦♦»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»♦»» sti, laž iz tovarištva, strahu, koristoljubja, maščevalnosti in škodoželjnosti ter končno še patološko laž. Ker je zlasti ta del, ki je posvečen posameznim vrstam težko vzgojljivih otrok, praktično najvažnejši, si želi čitatelj razven sistematičnega opisa posameznih tipov, vsaj par primerov iz prakse, ki bi naj nazorno prikazali nekaj konkretnih slučajev težje vzgojljivega otroka v zvezi s individualno psihološkim zdravljenjem. Toda to bi morda bilo nemogoče doseči na 160 straneh knjige. Zato smemo pričaKovati, da nam bo marljiva pisateljica prikazala praktično vzgojno postopanje v posebnem delu. Knjiga je izšla v založbi »Žena in dom« v Mariboru. F. M. mwH6lMtu4a Problem težko vzgojljivih otrok Pred kratkim je izdala Milica Stupano-va knjigo, namenjeno predvsem onim mislečim staršem, ki so sicer obdarjeni s prirojenim vzgojnim čutom, a so morda ravno radi tega v svoji notranjosti nezadovoljni z lastnim vzgojnim postopkom iiapram svojim otrokom. Doživeli so vsi tekom vzgojnega prizadevanja mnoga večja ali manjša razočaranja, pa se zato prepuščajo polagoma rezignaciji. Spoznali so, da so vsa njihova vzgojna sredstva le malo učinkovita, zato prepuste otroku, da se razvija samorastlo ter uporabljajo le takrat vso svojo autoriteto, kadar se jim zdi, da je pregazil otrok kako živ-'jenjsko normo, brez katere si po njihovem mišljenju ne moremo predstavljati urejenega človeškega sožitja. Da taka vzgoja, ki neprestano koleba med popuščanjem in impulzivnim uveljavljanjem roditeljske telesne in duševne nadmoči, ne more biti pravilna, uvidevajo mnogi očetje in matere, toda pomagati si sami ue utnejo. Vsem tern staršem je namenjena nova knjiga Milice Stupanove. Kdor jo bo pazljivo proučil, bo moral priti do nujnega zaključka, da je možen še drug način vzgojevanja, osnovan na razumevajočem poglabljanju v vse duševno-raz-vojne pojave, ki spremljajo rast otroške osebnosti. Spoznal bo, da vlada tudi v razvoju značaja naravna povezanost med vzrokom in posledico, ter da je nujno potrebna slehernemu vzgojitelju sposobnost ocenjevanja vsakega izraza otroškega izživljanja, bodisi da je & poziti- ven ali negativen, samo kot posledico nekega čisto osebnega doživljanja. Le če se mu tako misleče gledanje posreči, bo vzgojitelju dano pravilno oblikovati rastočo otrokovo osebfiost, omogočil bo otroku samo tako doživljanje samega sc. be in svojega okolja, ki bo usmerjalo tudi njegovo izživljanje v pozitivnem smislu. Knjiga Stupanove je prežeta s stremljenjem, da vzbudi v čitatelju tako razumevajoče gledanje na problem zlasti domače vzgoje. Pisateljica je podala v prvem delu knjige, v strnjeni obliki dve najvažnejši du-šesiovni teoriji, na kateri se opirajo danes mnogi poklicni vzgojitelji v vzgojni praksi, namreč Freudovo psiiioanalitno-čno in Adlerjevo individualno-psihološko strujo. Priznati je treba, da se ji je ta del knjige prav dobro posrečil. Prikaz Freu-dizma je mala mojstrovina, celotna Freudova psihoanaliza je orisana na tako tesnem prostoru, a vendar dovolj plastično in lahko umljivo, kakor je dosedaj še nihče ni podal med Slovenci. Obširnejše obravnava pisateljica individualno psihologijo in to upravičeno, ker se v drugem delu knjige, ko riše posamezne mnogoštevilne tipe težje vzgojlivih otrok, naslanja skoraj izključno na to teorijo. Zlasti njena osnovna zamisel o čutu manjvrednosti, ki povzroča v človeški osebnosti toliko raznovrstnih motenj, je za razumevanje težko vzgojlivih otrok in za pravilno usmerjevanje vzgojnih ukrepov izredno važna. Razen tega leži glavna prak Pamm Zakaj plavalni šport v Mariboru ne napreduje? Mestna občina mariborska je pred let: s težkimi žrtvami zgradila res lepo kopališče na Mariborskem otoku, za katero nas zavidajo mnoga večja mesta. Pribiti pa je treba dejstvo, da je bilo to kopališče doslej večje koristi za razvoj tujskega prometa kakor pa za napredek plavalnega športa v našem mestu. Moramo si priznati, da v plavalnem športu Maribor mnogo premalo napreduje; v tem oziru nas celo mnogo manjši Kamnik prekaša. Mislim, da so si vsi, ki redno obiskujejo otok, edini v tem, da gre največji del krivde na tem pojavu na račun okolnosti, da je voda v obeli plavalnih bazenih, zlasti pa v največjem, ki prihaja za trening plavačev v prvi vrsti v poštev, mnogo premrzla. Pred dvema letoma je odkril plavalni mojster na otoku močne izvirke studenčnice in odtlej naprej polnijo bazene vedno s studenčnico, ne oziraje se na obiskovalce, ki s tem nikakor ne soglašajo. Res je, da je studenčnica kri-stalnočista, toda za kopanje mnogo premrzla in tudi pretrda. Zlasti naš plavalni naraščaj, deco, je treba stalno poditi iz vode, da se ne prehladi, namesto da bi io lahko naganjali v vodo. V zadnji sezoni je bila situacija na otoku taka, da si 3—4 dni po napolnitvi velikega bazena nihče ni upal v ledeno-mrzlo vodo, če je pa že tvegal to junaško dejanje, je bil prav gotovo tekoj spet zunaj. Za plavalni trening preostaje tako jedva 1—2 dni, kajti zadnje dni (veliki bazen polnijo vsakih 6—8 dni) je pa že voda tako umazana, da ne nudi plavanje nobenega užitka. Dokler so polnili bazene z dravsko vodo, je bilo v tem oziru mnogo boljše. — Predvsem jc dravska voda kot rečna voda mehka in mnogo bolj blaga ko studenčnica iin zato za kopanje neprimerno boljša. Ker so dravsko vodo prej filtrirali, je bila snažna, pri filtriranju se je pa ♦•udi segrela, tako da je bilo prve dni po napolnitvi res užitek, podati se v tako osvežujočo, a vendar ne ostro vodo. Res pa je, da so že takrat bili kopalci nezadovoljni, ker so jo mnogo preredko menjali. Po par dneh so se namreč začele širiti v tej vodi alge, da je postala vsa zelena in so imeli kopalci potem vedno še par dni to čast, da so se smeli kopati v tej zeleni vodi. V studenčnici se pa alge ne širijo, jasen dokaz za trdoto studenčnice. Splošni pritožbi kopalcev glede premrzle vode hoče mestna občina odporno-či s tem, da namerava zgraditi velik ba-zen, v katerega bodo napeljaji studenčnico, ki jo bodo šele potem, ko bo segreta po solncu, dovajali v bazene. Vs> kopalci smatrajo, da to ni posrečena rešitev. Res da potem voda ne bo več tako mrzla, a tudi sveža ne bo več. Razen tega pa ostane studenčnica vedno trda voda, preostra za kopanje, nikoli nima kopalec v njej tistega prijetnega občutka kakor v rečni vodi. Celo gospodinje perila ne perejo rade v studenčnici; če jo pa že morajo uporabljati, jo prej zmehča j o z raznimi sredstvi. Koža pa je ^a trdoto vode menda še bolj občutljiva kakor perilo. . Novi ogrevalni bazen bi pa tudi stal spet par stotisočev, ki bi bili izmetani^ nekaj, s čimer ne bo zadovoljen noben kopalec. Vse naprave za črpanje in M' triranje dravske vode, ki so bile zgraje-ne na otoku in ki so stale ogromno denarja, sedaj že dve leti niso več v obratu. Zdi se, da je temu vzrok samo k°' modnost onih, ki so nastavljeni za sna' ženje, kajti res je, da je bilo treba bazene preje, dokler so jih polnili z dravsko vodo, zelo temeljito očistiti radi alg, kar po studenčnici ni treba. Mnenja smo pa> da se je treba tozadevno v prvi vrsti oz1' ratl na želje kopalcev, ki so najbolj_P°' klicani soditi o tem, kakšna voda naj b° v bazenih. Želja vseh kopalcev pa ie’ naj se bazeni polnijo še zanaprej z dravsko vodo, ki se pa naj mnogo bolj pog°' sto menja, v velikem bazenu za časa najhujše vročine vsaj dvakrat tedensk0-Treba je, da se uprava kopališča ozij® tudi v tem oziru na mnenje kopalcev,^ ga prav lahko izve z eventuelnim _ scitom, ne da odločajo o vodi tisti, ki va' njo nikoli ne gredo. Spomnite se CM D- fafltgrirfhf aiuoSi Živali slutijo nesreče. — Šeststo tisoč podgan na begu. — Točnost ladijskili mačk. Takozvani šesti čut je pri živalih posebno močno razvit. Človek ostrmi pred dejanji, ki jih vršijo živali čisto nagonsko. Cesto moramo kar nehote misliti na pravo pravcato »jasnovidnost«. V različnih krajih na svetu so na zavodih za živalsko psihologijo zbrali slučaje posebno zanimivih, izrednih pojavov. Peščena osa je cel kirurg. Peščena osa si za svoje potomstvo skoplje vališče v peščene stene. Da bo imela njena zalega slasten, prigrizek žc pred nosom, privleče ta osa v vališče žive živali, ki jih je prav rafinirano omamila. Žc to, kako če to zgodi, je zelo zvito in zanimivo. Naravnost občudovanja vredna pa je njena neverjetna poučenost o telesnih posebnostih raznih živali, ki jih napada. Prav natančno ve, kam in kolikokrat mora pr< raznih živalih ubo-sti, da jih ne umori, ampak samo začasno omami. Živali slutijo katastrofe. Znano je, da psi vnaprej slutijo smrt svojega gospodarja. Narod pravi, da čutijo v dihu umirajočega človeka duh po trohnobi. To pa je razlaga, ki gre seveda vse predaleč. Na živali vplivajo čustva in misli, misli, ki jih samo logično nikakor ne morejo dojemati. Živali imajo slutnje, ki so izven oziroma nad logiko. To dokazujeo nešteti poskusi. Mnoge izkušnje, ki so jih ljudje doživeli z »brihtnimi psi« ali »brihtnimi konji«, niso nič drugega kakor — prenos misli. Znanstvenikom, ki se bavjjo s psihologijo živali, je znano, da so živali jasnovidne, da slutijo nevarnosti in smrt, katastrofe, nevihte in potrese. Humboldt jc opazoval, da v Orinoku živeči krokodili bežijo pred velikimi potresi iz vode. — Predno se je pri Lyonu utrgal ogromen plaz in več dni pred velikim ljubljanskim potresom so postolke, vrabci in golobje zapuščali svoja bivališča in skrivališča in so kakor v obupu begali in frfotali po zraku. Vedeli so za grozečo nevarnost, ki sc jc bližala. Ko je pogorela dunajska justična palača, so ta dogodek zaslutili golobje, ki so gnezdili tam že več desetletij. Par dni pred požarom so zleteli iz dosedanjih gnezdišč in so si poiskali zavetja pod strehami okoliških poslopij. Neka skrivnostno čarobna sila jih je opozorila na nesrečo in jih je s lem rešila pogina ali vsaj obvarovala pred .škodo. Podgane v Oslu in kako vpliva eksplozija na živali. V Oslu na Norveškem je mestna uprava nekoč organizirala velikopotezen pogrom zoper podgane. Celih petnajst ton podganjega strupa so nameravali raztrositi in nastaviti nadležnim škodljivcem. Komaj pa so se mestni očetje za ta korak odločili, so podgane o nameravanem vojnem pohodu »zvedele«. Po končanem »boju« so našli komaj par sto zastrupijo niti podgan, nad šeststo tisoč pa jih je pravočasno zbežalo. »Zavohale« so, kaj jim je grozilo. Kakor da bi jih vodil skrivnosten podganar, so par dni pred zastrupljevanjem zapustile mesto. O tem poročajo očividci. Leta 1919 so se italijanski fiziki odločili za proučavanja nekih zanimivih zvočnih posebnosti na južnem pobočju Apeninov. Mnogo stotov razstreliva so hoteli naenkrat spustiti v zrak. Da bi ugotovili, kako se bodo pri eksploziji obnašale živali, so pripeljali v bližino pse, konje, osle. bike. volkove, medvede in leve. Vseh teh živali se jc polotilo strahovito razburjenje, grozen strah jih je popadel, obnašale so se kakor stekle •" so na vsak način skušale zbežati. Jasnovidne ladijske mačke. Zanimivo je, da tako zvane l?, ® mačke, ki jih vsi mornarji prav . poznajo, točno vedo, kdaj bo ladja o* ' nila od brega. Z največjo, naravnost čudovanja vredno točnostjo sc P®33...,, to jasnovidk živali malo pred odihoa na ladji, kakoi da so jih priklicale » . njihovih prijateljev mornarjev. '1 1 j gane slutijo nesrečo na morju vnf* *nč saj zbežijo z ladje še preden se '£<■ potapljati. |j Znanih je dosti primerov, ko.-so zi ‘ kakor v prikazni zaslutile, da jim JO -t kje v daljnem kraju umrl gospodar. , j neki letalski nesreči se jc ubi*. f”tQUro trgovinski minister Bokanovvski. ist ^ jc med groznim mijavkanjem g, krčih poginila njegova miljenka • ka. Taki in podobni pojavi so zn^ o mnogih drugih'mačkah, pa pseh in pri opicah so že ugotovili značilne zanimivosti. ^novici- Živali so res obdarovane sz '^‘‘pijanostjo«. To pa ni zanje n0^'‘J-cnl sani-Zivijo namreč kakor v car f nC skem svetu, drugače si tega moremo razlagati. v Marifior u, 'dne 2. IV. 1937. Marffiftrsff? »Ve če rnilc« Tiitra Stran 3. fkatifoiake m #kvs'tva v Zemunu, z gdč. Lido (>vo. Bilo srečno! Od Pri nas velja navadno načelo: kdor se dolgo ženi, ta ne bo nikoli oženjen. Ce vidijo ljudje takega človeka na cesti, si mislijo: evo ga večnega ženina! Da pa temu, ni tako v vseh slučajih iti da so tudi med »večnimi zaročenci« častne izjeme nam dokazujejo sledeča malodane neverjetna dogodivščina. Bilo je teta 1877. Takrat je bil junak naše dogodivščine Nikola Marčak še mlad. Služil je v ruski carski vojski v činu kapetana. Ruska armada se je pomikala proti današnji Bolgariji, da se tu postavi v bran prodirajočim Turkom. Na potu skoizi Besarabijo je priredil tamkajšnji ruski guverner za vse ruske oficirje poseben ples. Na tem plesu se jc mladi Nikola Marčak seznanil z,brhko in lepo gospodično Vero, hčerko odiinko tamoš-njega bogataša Diacenca. Iz poznanstva sc je kaj kmalu razvnela obojestranska ljubezen, tako da je bil ta ples za na fronto odhajajočega častnika začetek Ijubav-nc idile, ki je pa dosegla končno združitev šele v poznih letih njune starosti. Ni- za njeno roko. Ko se je mladi ruski čast-1 še živa in da biva še vedno v Kišenjevu. nik pojavil pred Verinimi starši, so ga it Fred nedavnim sta se Vera in Nikola po gladko odbili. Odšel je na bojišče, kjer si 161» letih zopet našla. Od prvega srečanja. sp,«™« noč in dan so groba vrata. V j kola sc je tako močno zaljubil, da je že Sni bolnišnici jc umrla v častitljivi!naslednjega dne zaprašil Verine stariše je izkazal za izredno hrabrega. Svoje iz voljenke pa kar ni mogel pozabiti in se jc žo ob prvem srečanju odločil, da ji ostane zvest. Tudi Vera ni ostala napram njemu ravnodušna in mu je ljubezen vračala. Pridno sta si dopisoyala, še takrat ko je bil premeščen v Sibirijo. Verina slika se je tako vsidrala v srce mladega o-ficirja, da je kar ni mogel pozabiti. Vse prekucijo, ki jih je doživel ob boljševiški revoluciji in tudi ob preganjanju, ki inu jc bil izpostavljen kot bivši ruski častnik, niso mogle izbrisati izvoljenke Vere iz njegovega srca. Preživel je težke dni, polne ponižanja in bede. Nekega dne se niu je pa vendarle nasmejala sreča. V igralnici Moutc Carlo jc dobil v igri večje svote denarja in sc je neposredno za tem odločil, da poišče svojo izvoljenko, to tembolj, ker že 20 let ni prejel od nje nobenega glasu več in ni vedel, da-lj še živi ali je morda medtem že umrla. Po dolgotrajnih poizvedovanjih se mu je vendarle posrečilo, da je izvedel, da jc Vera v katerem je vzplamtela v obeh srcih neumrljiva ljubezen pa do današnjega svidenja, je poteklo preko pol stoletja. Ob prvem sestanku oba še mlada in življenja polha, danes — oba že stara in siva. Ne pa tako v srcu! Tu še vedno žari prvotna ljubezen. Breča tega svidenja, je bila nepopisna. Padla sta si drug drugemu v objem. V pozni življenski jeseni sta se znašla po dolgih desetletjih z onim ognjem ljubezni, ki je plamtelo od prvega spoznanja v zvestobi do današnje ga dne. Kakor poroča medtem časopisje, je zaprosil 90 letni Marčak ža oblastveno dovoljenje, da sc sme poročiti z 80 letno gospodično Vero in to brez vseh formalnosti. Želja obeli, ki sta se znašla v pozni starosti je, da se poročita na tihem. Oblasti so privolile v ta zakon, s katerim je zaključen dolg in edinstven ljubezenski roman. Marčak jc torej ostal svoji Veri,zvest skozi vse'življenje, isto-tako (udi Vera njemu. Stranj. Mariborski »Večernik« Jutra V' Mari b o r‘u, dne 2. IV. 1937. —mi ii m ------------- Zadnje kok) tekem za prvenstvo LNP v mariborski skupini bo v »edeljo 4. t. m., in sicer se bodo srečali: v Mariboru SK Rapid:Atletiki, v Čakovcu SK Želez-ni-čarrČakovečki SK in v Celju 1SSK Maribor :SKCelje. Najvažnejša tekma bo v Celju, ki bo odločila, ali bo v ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP igral ISSK Maribor ali SK Celje. Če ISSK Maribor izgubi nedeljsko tekmo s tremi goli diference, potem bo kot drugi finalist v tekmovanju za prvenstvo LNP igral SK Celje. SK AniaterrSK Mura 4:3 (2:2). Za velikonočne praznike >3 imela SK Mura v gosteh prvaka ljubljanske skupine LNP SK Amaterje iz; Trbovelj, ki je porazil domače moštvo v razmerju 4:3. Državno prvenstvo v cross countryji! no v nedeljo 4, t. m. v Celju. Startali bodo tudi dolgoprogaši SK Železnicam in SK Maratona iz Maribora. Liga. Razpored za nedeljo 4. t. m.: v Ljubljani SK Ljubljana:Gradjanski. v Beogradu Jugoslavija :Slavija (O) ter BSK:Hašk, v Zagrebu Concordia:Hajduk in v Sarajevu SiavijarBask. zboir je vodil predsednik g. Novačan Ivan. Tajniško poročilo je podala gdč. Valentan Štefka, blagajniško g. Šuman Anton, prosvetarsko g. Vauda Mirko, knjižničarsko gdč. Bračič Tilka, za godbeni^odsek pa g. Novačan Franček. Vsa poročila so dokazala, da spada to društvo med agil-nejša marjeska društva in da Vztraja kljub mnogim oviram, prikritim in neprikritim. Lanska tekma koscev in žanjic je bila ena izmed največjih inarjeških prireditev zadnja leta. Društvo se udejstvuje v vseh kulturnih panogah ter očituje vsestransko strpnost, miroljubnost in nadstrankarstvo. Pri volitvah je po večini bif izvoljen stari odbor. Sklenilo se je, prirediti prvo večjo kmetsko igro ..Dve nevesti«. Naprej po geslu: V slogi in delu vstajamo in vztrajamo! kov, gostuje jutri v vodilni ulogi Živote Cvijoviča v Nušičevi nad vse uspeli komediji >DR«. Markovič gostuje s to vlogo stalno v zagrebški drami ter jo baš or. pripomogel delu do največjega uspeha. Pred nedavnim pa je gostoval dvakrat pred razprodano hišo v Ljubljani. V nedeljo popoldne nastopijo v mariborskem gledališču gluhonemi iz Ljubljane. Izvajali bodo dve enodejanki. Čisti dobiček je namenjen brezposelnim in revnim gluhonemim, zato naj nihče ne zamudi te humane prireditve. koncertna akademija s prav pestrim in izbranim sporedom: plesne in klavirske solistične točke ter razne pesmi in operne ari}-. Izvajajoči so: altistka ljubljanske opere Fr. Bernot-Golobova, pevka šolanega in izredno lepega glasu, mariborska plesalka Stucinova ter koncertni pianist prof. R. Gallatia. Dalmacija dobi nove hotele. V Dalma- ' ciji bodo zgradili letos več novih hotelov ter bo v ta namen investiranih okoli 30 milijonov Din. Zveza nabavljalnih zadrug drž. nameščencev namerava zgraditi v Ulcinju moderen hotel s 100 sobami. Hotel bo veljal skoraj 5 milijonov Din. Neka švicarska skupina pa hoče porabiti svoje vezane dinarje za zidanje modernega hotela v*Splitu. Tudi Jugoslovenska hotelska družba namerava zgraditi v Splitu moderen liotel. Na Rabu in v Vinodolu pa bo zgradila moderna hotela neka češkoslovaška družba. Romunija prvič priznala posebne kontingente. Po sklenjeni trgovinski pogodbi z Romunijo bi nam morala ta dovoliti posebne uvozne kontingente. Sedaj je bil sporazum o teh posebnih kontingentih tudi podpisan. Ti posebni kontingenti so: .*> ton živili krapov, 100 ton nasoljenih krapov, 200 ton drugih sladkovodnih rib, .10 ton nasoljenih morskih rib, 60 ton ribjih konzerv, 50 ton raznih kož, 2 toni pa prrja, 10 ton svilenega papirja, 40 ton iriHrnskih kamnov, 350 ton terosilicija, 300 ton železa. 2 toni zobotehmčnHi predmetov. 20 ton trikloreHtana in 200 kg mor fija. Slovenija bo obremenjena z nad 20 mi iHoni Din. Pri skupno 86.000 zavarovanci pri OUZD in 6000 drugih zavarovancih ter povprečni dnevni zavarovani mezdi Din 32.60. oziroma Din 34.—, bi zuiašal starostni prispevek v Sloveniji približno 21 milijonov IM«. Vsi socialni prispevki Slovenije bi s tem narasli na približno 122 milijonov Din. Trgovskemu zastopniku g. Jožefu Si-niču je neznan nepridiprav izmaknil iz automobila v času, ko se je mudil v gostilni Achtig, kovčeg blaga v vrednosti 3000 Din. Lastnik je kovčeg našel v gramozni jami za pokopališčem, seveda brez blaga. Storilcu so na sledu. Zarja se prav marljivo vežba in pripravlja na svoj prvi koncert, ki ga misli v doglednem času prirediti. Na sporedu bodo narodne in umetne pesmi. Razno STARE PLAŠČE in kostume predeluje Ooceni v lepe,nove obleke Klemsche, Trg svobode 8-111. 1661 BRZOJAV! Danes pojedina raznih morskih rib. Gostilna Vicel, Rotovški 8. 1650 Hoi£uutsk$ Osebna vest. Pred prazniki je odšla iz Poljčan v Ljubljano poštna uradnica gospodična Zlata Vojska, ki je dlje Časa bivala v naši sredi. Vestni in simpatični uradnici, ki je bila premeščena na novo službeno mesto po lastni prošnji, želimo tudi poslej mnogo uspeha. Dravinja iz struge. Še ni pretekel mesec, ko se je Dravinja razlila iz svoje struge, ko Je sedaj zopet poplavila travnike, polja in njive. Sneg in potem deževje, ki trajata že od velike sobote dalje, sta nagnala sicer leno Dravinjo in Bre.žnico iz njunih strug. Pod vodo so del ceste v Sp. Poljčanah in nekateri drugi preliodi. _______ TOVARNIŠKO POSLOPJE z vodnim pogonom 90 KS, poleg električnega daljnovoda Velenje, v bližini Ljubljane, oddaljeno 2 km od postaje, se odda v najem, oziroma išče kompanjona za ustanovitev industrije. Interesenti pošljite ponudbe na upravo tega lista pod značko »Nova industrija«. 1528 Posest LEPA MIŠA z vrtom naprodaj. Potrebno malo denarja. Vprašati pri mizarju Korenu, Spesovo selo/ Pobrežje pri Mariboru. 1653 Prodam GNOJ NA PRODAJ. Betnavska cesta 73. H>58 Sobo odda OPREMLJENO »OBO oddam- Stolna ul. 1, vrata 1. 1663 LEPO PRAZNO SOBO pripravno za vpokojenca ali vpokojenko, oddani. Naslov v upravi lista. 1659 Oglašujte v ,.Vežerniku“ SOBO oddam boljšemu, solidnemu gospodu. Betnavska cesta 73. 1657' Stanouan/e Sprejmem SOSTANOVALCA alt gospodično na ceneno hrano in stanovanjc. Perilo se lepo zašije in izlika. Trg svobode 6-1II, desno- 3660 STANOVANJE oddam. Tvorniška 24. I11^1 GOSPODA sprejmem na stanovanje ni hrano. Vrbanova 28. nnthcje. desno. ltw Službo i&e DEKLE k otrokom in pomoč gospodinji želi mesto v boljšo lnso. Vprašati v upravi »Večerni' ka«. -l654 POZOR! POZOR! Preselitev mesarije fHufske Z občnega zbora društva kmetskih ian-tov in deklet pri Sv. Marjeti ob Pesnici to edino, toda neklonljivo agilno društvo v srezu Maribor levi breg je itnelo svoj o4ioni zbor v nedeljo 14. marca t. 1. Zvezo kmet. fantov in deklet je kot delegat zastopal g. dr. Igor Rosina iz Maribora. O iv uvodu je moški zbor navdušeno za-pel-temetsko himno -Zeleni prapor«. Obč. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 2. aprila ob 20. uri: »DR«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. V petek Nušičeva komedija »DR« kot gostovanje mariborskega gledališča. »Dr« je trenutno najbolj igrana igra repertoarja vseh jugosloveuskih gledališč ter jc v Mariboru dosegel rekordno število predstav. Nabavite si takoj vstopnice! NARODNO GLEDALIŠČE. Petek, 2. aprila: Zaprto. (Gostovanje v Ptuju.) Sobota, 3. aprila ob 20. uri: »DR«. Gostovanje Mlhajla Markoviča. Nedelja, 4. aprila ob 15. uri: Nastop gluhonemih«. Izven. —* Ob 20. uri: »Dežela smehljaja«. Znižane cene. Ponedeljek, 5. aprila ob 20. uri: »Koncertna akademija«. Izven. Mlhajlo Markovič, popularni umetnik in eden najboljših interpretov Nušičevili H- S poročam svojini ceni. odjemalcem iu cenj. občinstvu im desnem, bregu Drave, da bom v soboto, dne 3. aprila preselil svojo mesarijo iz dosedanjega lokala v Jurčičevi ulici 8 v Betnavsko ulico (vogalna Verstovškova hiša) Prodajam kot doslej le prvovrstno volovsko meso (6.~, 8.— in 10 — Din), prvovrstno telečje meso (6.—, 8.— in 10.— Din), prvovrstno svinjsko meso (9.—. 10.— iti 12.— Din) ter prekajeno meso in klobase, izključno kvalitetno blago. Kvalitetno blago je najboljše in najcenejše. Prepričajte se sami! Franc Filipič, mesar Haribor« Betnavska ul. (VerstovSkova voi*lna hiša) .......-...........■■mili ''laŠ dragi srčno dobH oče, tast, sturi oče, brut, svuk in stric, gospod Andrej Kristanih drž. vpokojenec iu hišni posestnik je po dolgem trpljenju in previden s tolažili sv. vere v četrtek, 1. aprila ob 'M. uri zjutraj v 7o. letu svoje starosti preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 3. aprila ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadtiSnica bo brana v ponedeljek ob 7 uri v stolni cerkvi. • 1662 Globoko žalujoči otroci in ostali sorodnik' BON JUAN 67 V vcHk^n hotelu na PfinCevskem otoku su neko nedeljo v juniju priredili ruski častniki, ki so na parnikih prispeli tjakaj, hrupno slavje, (ilaisba, ples, vrvenje, zvešer žarometi, iluminacija. Precej dolgo po polnoči so se vračali ruski častilki, imenitno razpoloženi ter Židane volje nazaj v San Stefano. Posamezni ruski častniki, ki so itneli več dopusta, pa sp kar prenočili na otoku v hotelih. Mod temi sv* jc nahajal tudi Meričev, ki se je sedaj mahali pri svojem polku ob mar-imtpskem obrežju v bN&tnl Kučuk Cck-me(ije za San Stojanom. Izprosil sj je pravkar oserodflevnl dopust, ki ga je ho- »tel prebiti na Prince v s kem otoku. Ko pa se je naslednje jutro prebudil v hotelu in poklical slugo, jc bil nemalo osupel, ko je slišal, da ga nekdo nago-va*ja kot St. Renčja, pod katerim imenom se je bil prijavil na francoskem parniku. Hipoma je v rijem vstal spomin na tistega »angleSkega psa«. Spomnil pa se je hipoma tudi male, čedne Hcrmione, ki mu je zek> ugajala. Toda medtem, ko se jc ukvarjal s takšnimi mislimi, jc že stal pred njim sluga Antoine. Predno ga je Mcričev utegnil vprašati, odkod ga pozna, je že pričel hitrim pripovedovanjem Ce vam kličem v spomin mojo neznat nost. Toda moje veselje in radostno presenečenje, da vidim tudi vas na tem Prinčevskem otoku, na katerem je menda zbrana lo vsa družba s francoskega parnika Cambodje, je tako veliko, da ne morem molčati in da si ne morem kaj, da ne bi dal izjraza temu svojemu veselju. Morda vam ne bo neljubo, če boste tukaj o tem ali onem znancu s francoskega parnjka kaj slišali.« »Kaj mislite s tem?« je povprašal grof Meničev. Njegovim besedam se je poznal nekakšen prizvok zanimanja. »Oii«, je takoj odvrnil Amtoine. '»Mislil sem prj tem predvsem na to, da stanuje dotična gospodična, ki jo je na parniku mati tako skrbno čuvala, sedaj tukaj na otoku v neki vili. Tudi knez Voroncov Antonie s jhutiu |/iiHvvvuuvtfiijciii. ------- ; * —- -------------------------- - —, . »'Milostljivi gospod ml boste oprostili. | je tukaj skoro vsak dan. Veste, knez vo- roncov« — pri tem je Antoinc po« Ijivo pogledal okoli sebe — »rad /a >™as"il: ' (Se 1,,'jamfcL Darulte za ai^nl »♦♦♦♦♦♦♦••»•••♦♦j l«Na lww»*eij TUm* -vtfafaUjMil. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratni del odgovarja SLAVKO RK J A. Tiska Mariborska tiskarna predstavnik ravnatelj STANKO I^JSTELA, y^i v Mariboru.