List 32.
Gnojenje z gnojnico pri rastlinah posajenih
v vrste.
Kako dobro je gnojiti z gnojnico, ve vsakdo, toda žal, še premalo tako ravnajo. Mnogi ne gnoje z gnojnico, ker se jim tako gnojenje zdi predrago. Po drevesnicah, po zelnih, špargljevih, semenskorepnih gredah itd. stane polivanje z gnojnico jako mnogo. Gnojnica ni draga, pa^
veliko velja delo. Mislimo pred vsem rastline, ki niso više nego 50 %, in hočemo le omeniti, da se drevesnica vidno opomore, če se le jedenkrat pognoji z gnojnico. Potem ni treba več gnojiti z zakopovanjem gnoja, pri čemer se več korenin poškoduje.
Grajščinski oskrbnik vitez Hamm je izumil kaj priprost način za gnojenje z gnojnico. Po tem načinu on že več let gnoji, pa tudi drugi kmetovalci so se že poprijeli takega gnojenja in vsi priznavajo, da je jako pripravno.
Izberejo se po 4 7 dolge, 2 % debele in 20 % široke deske, pribijejo na nje po kakih 20 % dolgi re-
------    250    -------
melji (L), in sicer tako, da se proti sredi deske približujejo drug drugemu do kakih 8 % (Pod. 1 — 4). Mej vsakim parom remeljev mora biti 4 % prostora (2), da je moči vložiti podoben 5 % visok in 2—3 % širok remelj S, ki brani tekočini, da vsa ne odteče. Kadar hočeš začeti gnojiti, denejo se deske na lesene koze B B, kakor je videti na podobi 5., sod z gnojnico se postavi spod, in če se položi od vehe na prvo desko. Polože se, kakor se vidi na podobah 1., 2. in 3., pri S remelj i mej prvim,   drugim,  tretjim,  četrtim itd. parom
nabitih remeljev, da zadržujejo odtok gnojnici po deskah. Ker je nekaj prostega prostora nf steče nekoliko gnojnice na obeh straneh doli, kakor kaže v podobi 2. pšica p, druga gnojnica pa steče čez remelj S do bližnjega poprečnega remelja. S tem, da se proč vzamejo prečni remelji na konci, kjer priteka gnojnica — ko se je na tem konci že dosti pognojilo — in se predenejo na niža mesta, pomoči se lahko vsaka vrsta rastlin na obeh straneh. Ko se je eoa vrsta pomočila, postavijo se koze nad drugo vrsto in polože na nje deske, in to se tako dolgo nadaljuje, da so vse vrste namočene. Vsa naprava je tako priprosta, da jo vsak hlapec lahko sestavi in potem poliva. Če se morajo više rastline namakati z gnojnico, spusti se gnojnica iz soda v kad, v Katero se postavi Fovvlerjeva tromba za gnojnico.
Tako namakaoje z guojaico ima naslednje prednosti : Rastline se nikdar same ne pomočijo, temveč gnojnica pride le k finim sesalnim koreninicam. Nadalje se grede ne pohodijo, kakor če se poliva s škropilnico, in delo se lahko opravlja ob deževnem vremenu, ki je najugodnejše za polivanje.
Za koze in deske vzame se najlahnejši les, in na-mažejo se s karbolinejem. Eden moški zadostuje pri polivanji popolnoma za deset po štiri metre dolgih desk. Na 50 *"/ dolžine daje se 50 % strmca, in oskrbnik vitez Hahn pravi, da je na ta način pri špargljevem nasadu z 2000 rastlinami dosegel najlepših uspehov. Nazadnje bodi še omenjeno, da se, če ni gnojnice, se z umetnim gnojem in z vodo izvrstno pognoji.
Podoba 1, 2, 3, 4, 5.