ŠfeT. Z1S. V LJubljani, v sredo, 20. septembra m Leto XXXIX. s Velja po pošti: ss Za oelo leto naprej . K 26'— Za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 8'50 2a en meseo „ . „ 8*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo loto napre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt lota „ . „ 8"— za en meseo „ ■ „ 2'— V opravi prejeman maseCno K l*SO t i inserati: — Enostolpna petitrrsta (72 ma): la enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat . . . . „ 13 a la trikrat .... n 10 H sa večkrat primeren popust. Poslano ln reki notice: enostolpna petltvrsta (72 nun) 30 vinarjev. vsak dan, lnvsemil nedelje ta praznike, ob 5. url popoldne. 03T Uredništvo ]e v Kopitarjevi nliol itev. 6/m. Rokopisi bo ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo |e v Kopitarjevi nliol štev. 6. TM Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštno hran. račnn št 2B.51L — Opravnlškega teleiona št 188. Današnja številka obsega 8 strani. Za Rmeia. Iz seje izvršilnega odbora kmetijskega sveta na Dunaju, 16. septembra 1911. Piše predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske, poslanec P o v š e. Danes je zboroval izvršilni odbor v navzočnosti poljedelskega ministra, ki jc podal odboru poročilo o odredbah za odpravo pomanjkanja mesa in draginje. Iz tega poročila bodi navedeno sledeče : Vsled hude suše v južnih deželah v letih 1908 in 1909 in poprej v severnih deželah leta 1906 in 1907, se je število osobito goveje živine znižalo, ker so i morali živinorejci precej živine odpro-dati. K temu se je pridružila še kužna bolezen na gobcu in parkljih, ki je nemalo pripomogla k zmanjšanju števila živine in je prav ta kužna bolezen dokaj povzročila, da niso mogli živinorejci vzlic dobri krmski letini lanskega leta nabaviti si potrebne živine. Vsemu zlu pa se je še letos pridružila osobito v severnih deželah, Češko, Šlezija, Moravsko huda suša, tako, da je tam nastala prava katastrofa za živinorejo. Pa tudi v alpskih deželah je poletna izredna vročina in suša provzročila da ni skoro nič otave, osobito v goratih in 1 kraških pokrajinah; istotako ni ne pese, ne repe, sploh jesenskih pridelkov I malo ali celo nič. Vsled tega preti še hujše pomanjkanje živine in treba je resno misliti na bodočnost, da se ne zgodi še hujša depekoracija stanja naše živine. Zato je poljedelski minister odredil In pozval kmetijske korporacije in deželne odbore, ki imajo sklepati o porabi državne podpore za povzdigo živinoreje, dovoljene za šest let po zakonu z dne 30. decembra leta 1909, da se izrečejo, ali pritrde njegovi nameri, da se skrbi za bodočnost s tem, da se otme teleta osobito telice pred mesnico, da se tako preskrbi za zadostni potrebni naraščaj živine. Za tO je pa treba sena in krmil, sploh podpore v tej ali oni obliki onim živinorejcem, ki se Zavežejo rediti mlade telice. Istotako je treba podpor živinorejskim zadrugam in deželam, katere urejajo vzrejevališča za mlado ple-meno živino. Na njegov poziv se je do- LISTEK. Excelslor! Nekoliko misli katoličkoga laika, po-.svečene hrvatskoj katoličkoj inteli-genciji. S predgovorom presvijetloga biskupa Dra A n t u n a M a h n i č a. Naklada Hrvatskog akademičkog društva »Domagoj« u Zagrebu. Tisak Katoliške tiskarne u Ljubljani.* Ta knjižica je v mičnem oblačilu te dni stopila med svet. Iz lepih uvodnih besedi škofa Antona s Krka se vidi, da je namenjena zlasti hrvaškemu dijaštvu. To kaže tudi knjižica sama, pisana gorko, mehko, iz mladega srca za mlade duše. Hrvaška katoliška dijaška mladina jo je hotela imeti; njen ljubljenec, ki misli, dela in moli zanjo doli na skalnem kvarnerskem otoku, jo hvali, priporoča, blagoslavlja. Kdor jo naših prebereš, je boš vesel. To, kar sem sam izkusil, vem, da izkusijo tudi drugi. Moja ocena, Slovencem namenjena, je kratka: Slovenska mladina, Excelsior v roke; tudi zate je pisan! Par misli, ki mi jih je sprožila ta drobna knjižica, za nameček. Nekaj novega je v nji, skoraj bi rekel: nekaj * Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani; broširana stano 80 v; elegantno vezana 1 K 80 v. slej le malo kmetijskih korporacij in deželnih odborov odzvalo; le Kranjska je takoj odgovorila, in sicer pritrdilno ; zato hoče še tekom par dni de-finitivno odgovoriti kranjskemu deželnemu odboru in kmetijski družbi, da sprejme stavljene pogoje, da se strinja, da dobe oni kmetski gospodarji, ki se zavežejo mlade telice (teličke od osem tednov in več) za pleme ohraniti in jih rediti saj eno leto in z obveznostjo jih le v deželi potem odprodati, po 50 kron nagrade oziroma podpore. Tako hoče tudi v drugih deželah postopati, ker meni, da je mogoče le tako prihodnjemu pomanjkanju potrebne rejne živine odpomoči. Omenjal je, da se je koroški deželni odbor oziroma kulturni svet izrazil, da se izda zakon, ki prepove klanje telet sploh in da se smejo klati le teleta, katera niso po sodbi živinorejskih vešča-kov sposobna za pleme in rejo. Ministrstvo pa misli, da bi se dalo le s težavo uveljaviti tak zakon, ki zelo omejuje posestnikovo voljo in pravo. Odredil je nadalje ustanovitev živinskega trga za plemeno in rabno živino. Na tem trgu bodo mogli živinorejci najti potrebno plemeno živino, pa tudi tovarnarji, ki se pečajo s pitanjem živine, potrebnih volov in krav. Osobito v okolišu Dunaja se redi nebroj krav, katere rabijo za mleko, dokler se sploh splača in jih potem opltajo in mesarju prodajo. Ta trg bo nudil priliko onim, ki bi radi krave kupili, da jih najdejo po primerni ceni; istotako se bo skrbelo, da pridejo na ta trg mlada teleta, da jih morejo živinorejci pokupiti. Za pomnožitev in kvalitativno zboljšanje reje naj se pa nabavi dovolj lepe plemene živine, osobito dobrih plemenih bikov. Svojo posebno skrb hoče kmetijsko ministrstvo posvetiti pomnožitvi pre-šičev, po katerih se more še najhitreje pomanjkanju mesa odpomoči. V dogovoru je z nekaterimi živinorejskimi zadrugami, da sc osnujejo velika svinjska vzrejevališča, pa tudi za pitanje prešičev, in je med drugim navedel tudi, da hoče na K r a n j s k cm dati podporo kmetijski zadrugi v Š t. Lovrencu na Dolenjskem v to svrho. Pokazal je vzorec takega vzrejevališča na Hanoveranskem, v katerem se reja pa tudi pitanje prešičev kar najuspešnejše vrši. Ker je na Češkem vsled modernega. Poznamo že tega duha in to smer pri nas iz »Mladosti« in iz »Zlate knjige slovenskih Orlov«. Stare resnice v novi obliki, ki jo jc rodil globok duh, ki umeva šopot časovnih pe-roti. 1. Apologetična plat! Bistroumna je sistematika apologetiške vede, ki je v nji nakopičena ogromna tvarina iz vseh ved v obrambo katoliškega bogo-znanstva in čudovitega cerkvenega organizma, ki v njem živi vera in morala. A kaj, ko se moderni, v skeptičnem subjektivizmu vzgojeni človek že začetkom izvije njenim dokazom in jo krene po drugi poti po svetu, Bogve-kam. Kant obvladuje vzgojo naše mladine, določa mišljenje prvoborilcem našega kulturnega življenja. Pridi Kantovcu z metafiziko blizu, če moreš. Pričneš z dokazi za božje bivanje, pa sta že narazen. V svojem subjektivizmu je popolnoma tuj tvojemu dokazovanju; ne razumeta sc in vsaksebi gresta, ne da bi drug pri drugem kaj opravila. Pa tudi tam, kjer kantovstvo ni zavestno zastrupilo uma, se v našem času s sistematiško apologetiko ne opravi dosti. Predoktrinarna je, presuha za te živčno oslabele, globokega razmišljanja nevajene ljudi. Mimo nje gredo, kakor bi se jih ne tikala. Zato nam pač vzgaja naše n a j b o l j -še in jim daje jeklenih moči v duševnem boju; naših, še manj pa bolj ali manj odtujenih mas sc ne prime. judovska inteligenca ob Gospodo- grozne suše nastala sila za živino, je odredil, cla se zabrani prodaja živino po slepih cenah, da sc je ondotna živina pokupila po navadnih cenah in poslala potem v Galicijo, kjer imajo šc obilo krme. To akcijo je izvršila centrala za vnovčenje živine, ki je ustanovljena od poljedelskega ministrstva in ki je v tem oziru prav blogonosno vršila svoje delo za češke živinorejce. Istotako hoče ski'beti, da se tako ravna tudi drugod, kjer treba radi pomanjkanja krme del žiVine odprodati. Vlada je odredila in prisilila dunajski magistrat, da je postavil še 14 javnih pro-dajalnic za meso, da se tako decentralizira centralni mesni trg. Minister jc nato zastopnike raznih dežel pozval, da izrazijo svoje mnenje in nasvete. ' Ker se mi je izročilo poročilo za plenum kmetijskega sveta o tem važnem vprašanju, sem prvi posegel v razpravo in med drugim omenil, da jo tudi v južnih deželah nastalo pomanjkanje krmil, osobito krme za prešičo-rejo, ker ne bo ne repe, pa tudi zelo malo koruze, ne zelja, ne pese. Tudi otave ni, osobito v kraških in hribskih pokrajinah je povsem slabo izpadla, tako, da nekateri niti kositi ne morejo; in ker je suša tako dolgotrajna, ne bo jesenske paše, ki je sicer precej pripomogla k prezimenju živine, osobito ako je bila jesen dolga in ugodna. Združeni faktorji — deželni odbor in kranjska kmetijska družba — ter deželna vlada, pritrjujejo namenu kmetijskega ministrstva, da se pospeši reja mladih telic s podelitvijo državnih podpor po 50 K, oziroma 70 K za zadružna vzrejevališča; vendar mora prositi, da sc ministrstvo takoj odloči in zagotovi podporo, ker so že vsled pomanjkanja osobito jesenskih pridelkov začeli mali kmetje odprodajati živino osobito pa prešičke, ki sc posebno po Dolenjskem kar za slepo ceno prodajajo. Ako ima vlada resno voljo, jc skrajni čas za pomožno akcijo, da se živinorejcem more povedati in zagotoviti državno pomoč za ohranjenje živine. Ker je prešičoreja na. Kranjskem za kmeta prevažna gospodarska panoga, poživlja ministrstvo, da se odloči tudi za podporo onim malim rejcem prešičev, ki se zavežejo rediti male svinje. Rekel sem: če bi se dalo podpore za ohranitev, prereditev 5000 plemenskih svinj in bi vsak gospodar dobil za nakup močnih krmil, preš, otrobov, ko- ruze vsaj 25 do 30 kron, bi mogli samo na Kranjskem računati na to, da bi spomladi dobili od teh 5000 plemenskih svinj najmanj 30.000 mladih prešičkov^ kar bi pomenilo za našo deželo zadostno preskrbljenje s to vrstjo mesa.. Ako je vladi resno na tem, da zabrani znižanje števila živine, mora to akcijo vršiti v velikem obsegu in v to izposlovatj od parlamenta potrebnih sredstev, ka-t tera pa ne bodo potrošena kot kako darilo kmetovalcem, ampak v občni pridi v korist celega prebivalstva — konsu-mentov. Tudi nisem pozabil, opozoriti državno vlado na nujnost cele te akcije, ker naraščajo od tedna do tedna, cele od dne do dne cene krmi in krmilom sploh, in kakor sem ravnokar izvedel je skrbna Nemčija, ki je pravočasno slutila, kaj bo vsled suše nastalo, po kupila po celem Avstrijskem in drugod vso tropine, preše, tako da jih splob nc bo dobiti, niti za drag denar. Ko« ruza rase v ceni od dne do dne, istotakc otrobi. Krompir velja že sedaj 100 kil na Češkem 20 kroni Zato naj kmetij* ski minister brez odloga v ministrskem isvetu izposluje poseben kredit, da po. kupi, kar je še dobiti lakih močnih krmil. Nemčija je že sedaj, ko je sladkorna pesa šc v zemlji, pokupila od sladkornih tovarn vse pesne posušeno odpadke — preše. Kakor je slišati, so take dobiti še v Italiji, kakor tudi preša solnčnih rož, katere se v veliki množini pridelujejo po Ogrskem, Laškem ilj osobito po Ruskem. Zato naj se vsaj ta močna krmila od vlade takoj pokupijo, sicer se tudi za izredno visoke cene ne bodo dobila. Konečno sem še omenil, koliko pa^ še bi bilo dobiti po državnih gozdovih^ katerih je v državi veliko tisoč hektarov. Sedaj je pa pozabilo ministrstvo na oni odlok bivšega poljedelskega ministra Ebenhocha, ki je ravnateljstvom državnih domen zaukazal, da prepustd v državnih gozdih, koder je to mogoč^ in brez škode, pašo. Na lisoče živine bi se moglo več rediti in s tem znatno do-seči cilj pomnožitve živine. A sedaj s« ne ozira uprava več na to modro odi red bo, pač pa slejkoprej vrše gozdni organi kruto gozdno postavo, ki je nei malo kriva, da se je osobito v planini skih pokrajinah živinoreja zmanjšala, Minister naj ponovi to odredbo in možato čuva., da se bo od ravnateljstev tudi izvrševala. To resolucijo so vsi člani izvršil. | nega odbora soglasno sprejeli in z vnei vem času je bila precej podobna današnji. Skepsa združena z ogromno domišljavostjo je tudi takrat vladala v duševnem življenju. Naš Gospod jc (Jan. 7. 8.) nasproti nji vporabil posebno metodo. Svoje božje poslanstvo je dokazoval iz etične vzvišenosti svojega nauka: »Moj uk ni moj, ampak njega, ki me je poslal. Če kdo hoče izpolnjevati njegovo voljo, spozna iz nauka, ali je iz Boga, ali čc jaz govorim iz samega sebe.« Zraven se je pa skliceval na svoj značaj. Apologetje imenujemo te dokaze iz notranjih znakov. Današnji čas so brez dvojbe silno primerni našemu duševnemu obzorju. V človeku, ki se mu podajajo, vzbude najprej to, čemur pravijo Nemci Stimmung v čuvstvu, pa tudi v volji in umu. Po ti poti sc predore tudi skepsa in subjektivizem. Katoliški laik, ki je spisal Excclsior, sc drži to poti, ne vem, ali zavestno, ali zato, ker tako pozna modernega človeka. In zato se s posebnim okusom berejo njegovi spisi. Profesorska sistematika, ki nam je napolnila glavo s svojimi strogo umsko izdelanimi kategorijami, začetkom zastrmi ob takem berilu, a ob globljem razmišljanju moramo vendar priznati: Laik, prav imaš! Ta pot jo zdaj najkrajša in najboljša do cilja; za mladino naše dobe pravzaprav ni druge. Kristusovo osebnost in natoro tako osrečujoče življenje v njem! Morda smem tu sem pristaviti željo, naj bi naša slovenska mladina Zgodbe novega zakona, ki bodo prihodnje leto končane, vel i krat vzela v roke, inteligentnejša — vsak zase —j druga v svojih organizacijah! Imel sem pred očmi, ko sem jih pisal, kaj prija njenemu srcu. Naš laik pozna sv. pisi mo tako, kakor ga je treba. 2. Umetniška plat! Lepo se berejo spisi našega laika. Metoda njegovega sloga, njegovega naziranja in konkre-tiziranja ima umetniško vrednost, ki jo čuti tudi moderni človek. Pravzaprav zlasti on! Tista fina, subjektivistiško pridobljena, psihološka analiza, tista časih za nas starovcrce skoraj smela odkritosrčnost — ima ceno, okus. Mlai dega duha, ki šc ni prevstrojen z razi novrstnimi pozitivnimi sistemi, se taka reč prime, ga ogreje in dvigne. Tako je bilo vedno, ker io, kar imenujemo danes leposlovno moderno, ni šele te dni rojeno. Vzemi Avguštinove Coni fessiones, pa mi povej, če je kje kaj modernejšega, nego to nebrojnim srcem že izkušeno zdravilno delo! Pa Tertuliana obilo spisov, pa Minjicija Feliksa, pa konečno srednjeveške mistike, zlasti v njihovem višku Kempča-novo Imitatio Christi! Zakaj pa tako čudovito vpliva nal mlada srca Alban Stolz ali Chatcau-i briand? Lepota njihovih in njim po--dobnih del, nam je domača. Zato jo I vživamo neposrednjo, čvrsto, do dna. j Beri E x c c 1 s i o r ! Prof. dr. Janez Krek. mo isti pritrjevali. Kmetijski minister se je nato takoj tudi k bpoedi oglasil in izjavil, da mu sicer tak odlok ni znan, da pa hoče takoj poučiti se o tem in razposlati v to potrebne odredbe. Resolucija se glasi: »Poljedelsko ministrstvo se poživijo, da v državnih gozdih v smislu svo-ječasno odredbe kmetijskega ministra dr. Ebenhocha dopusti pašo živini, v kolikor ista ne škoduje gozdni kulturi in odredi, da se gozdni organi pri izvrševanju svojega posla in gozdnega zakona vedno in skrbno ozirajo na interes in potrebe živinorejcev.« V drugi resoluciji sem pa podal misel vseh zastopnikov, da naj se iščejo vzroki draginje mesa in živil tam, kjer so, in naj se ne o b d o 1 ž u j e kmetijski stan. ki mora pravtako kakor drugi vse drago kupovati. Resolucija se glasi: »Stalni odbor kmetijskega sveta je tega mnenja, da je trditev o draginji povsem enostranska, kakor da se gre le za draginjo živil, ko so vendar vse druge potrebščine, osobito stanovanja, premog, petrolej, sladkor istotako poskočile v cenah, pa tudi krivična, ker je iz jasno umevnih razlogov draginja živil, osobito mesa nastala vsled slabih letin, osobito za krmo, vsled živinske gobčne kuge, draginje vseh potrebščin in delavstva ter da je draginja sploh svetov 11 a . kakor je ministrski predsednik z vso opravičenostjo povdarjal. Nadalje pozdravlja odbor intencije kmetijsk. ministrstva, ki merijo na to, da se pomanjkanju mesa odpomore in da se naša živinoreja toliko kvalitativno kolikor kvantitativno povzdigne tako, da bo povsem zadostila potrebi domačega mesnega trga.« V debati so navajali zastopniki raznih dežel svoje želje, a se nazadnje vsi zedinili na te resolucije in so po-vdarjali, da se morajo odločno izreči proti tomu, da bi se v to svrho potrebni denarji porabili iz fonda, dovoljenega za povzdigo živinoreje po zakonu iz leta 1909. .30. decembra. Državna vlada pa se mora brez odloga lotiti rešilne akcije, da ne bo prepozno, kar je že deloma, ker je že Nemčija vsa močna krmila vzela in tudi koruze že na stotine vagonov na Ogrskem naročila. Sklepam to poročilo s tem, da nastane sedaj za vse državne poslance prva skrb, da se takoj pri otvoritvi državnega zbora z ozirom na nujno potrebo brez odloga dovoli izreden zaklad, s kojim bo mogoče zle nasledke pomanjkanja krme in s tem tudi živine odpraviti ali vsaj omiliti. Novi volni minister pl M\mm. Kakor smo že včeraj poročali, je postal vojni minister general pehote pl. Auffenberg. Novi minister je bil rojen 1852 v Opavi, obiskoval je vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu. Poročnik je postal majnika 1877, nadporočnik je postal že novembra 1. 1877., obenem so ga pridelili generalnemu štabu. Udeležil se je okupacije 1. 1878., nato pa služil v Budimpešti in v Lvovu. Stotnik I. razreda je postal že majnika 1880, 1. 1888. je bil že major. Oktobra 1890 je postal načelnik generalnega štaba 28. pehotne divizije v Ljubljani, majnika 1891 jc pa bil imenovan za podpolkovnika in pridcljen pehotnemu polku št. 96, majnika 1894 je postal polkovnik. Aprila 1900 je postal Auffenberg brigadir, majnika 1900 je postal generalni major, maja 1905 je postal podmaršal in poveljnik 30. pehotne divizije v Zagrebu. Koncem julija 1905 so Auffenberga pridelili vojnemu ministrstvu in ga imenovali za nadzornika častniških kornih šol. Pozneje je postal poveljnik v Dalmaciji, 1909 pa poveljnik 15. armadnega zbora v Sarajevu. Baron Schonaich je poslal »N. Fr. Presse« pismo, v katerem izjavlja, da so bili merodajni za njegov odstop zgolj stvarni razlogi. Dejansko je pa Schonaich padel, ker je preziral želje in nasvete prestolonaslednika in in-spiriral članke proti prestolonasledniku. Dunajska Krvava nedelja. Zanimivo je, cla izkuša zdaj »Ar-beiter Zeitung« radi ottakrinških izgredov prevaliti vso krivdo na pobe, kakor psuje svojo mladino, a to se ji ne bo posrečilo, ker so bili toliko neprevidni, da je neki govornik v soboto na rdečem shodu v Perchtolsdorfu rekel: Na tisoče šip bo demonstrajoča množica razbila. Zanimivo jc tudi, da so prinesli demonstranti pred mestno hišo seboj kamne. Na Lerchenfeldcr-strasse ni hiše, kjer bi ne bili rdeči ljudski izobraženci pobili šip. Strašno izgleda tudi šola v Hernalsu in razbita kavarna »Brillantengrund«. Rdeči tatovi. Kadar priredi kaka politična stranka demonstracijo, če tudi silovito, mora gledati na to, cla se nc krade. Soc. demokraški demonstranti so pa kradli na Dunaju kakor srake. O njih tatinskih činih smo že poročali, a zdaj se šc poroča, da so rdeči roparji v Au-ersperggassc popolnoma oplenili Bich-terjevo trgovino. Pokradli so stvari vredne 800 do 1000 K. Kazensko postopanje proti demonstrantom. Prvi izgrednik je bil na Dunaju žc včeraj obsojen. Neki aretiranec je bil namreč od okrajnega sodišča obsojen v tritedenski zapor, ker je razbijal šipe. Vseh oseb je aretiranih 185. Ranjenci. V smrtni nevarnosti sc nahajata pasar Franc Afrat in ključavničar Franc Joachimsthaler. Ostali ranjenci so izven nevarnosti. CESAR odpotuje 9. oktobra v Budimpešto, od-kodar sc odpelje v Godolo, kjer ostane več tednov. ZASEDANJE ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Češki višji deželni maršal jc naznanil voditeljem nemških strank,' da bo imel češki deželni zbor štiri seje, zadnjo 2. oktobra. Nemcem ni všeč, ker hočejo Čehi, da sc razpravlja tudi o podporah glede na bedo. Nemci izjavljajo, cla boclo nasprotovali vsaki podpori. Češki deželni odbor sc je pričel pečati z načrtom o izboljšanju učiteljskih plač, za kar bi se porabilo prvo leto 15,000.000 K. O DRAGINJI se je posvetoval 19. t. m. dopoldne ministrski svet. Poroča se, da so razmo-trivali vprašanje o uvozu argentinskega mesa in o povišanju mesnega uvoza iz Srbije. Iz Budimpešte se poroča, da ogrska vlada zdaj šc ne more označiti svojega stališča. Ogrska vlada ne bo nasprotovala uvozu mesa z Balkana, za trajen uvoz argentinskega mesa pa zahteva trajno odškodnino. ZASEDANJE BOSENSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Bosensko-hercegovski deželni zbor bo sklican 2. oktobra. ŠPANSKA REVOLUCIJA. Španska vlada je odpravila v Va-lenciji ustavne garancije. Malone po vseh španskih mestih sc bijejo poulični boji. Splošna delavska zveza proglaša splošno stavko po celi Španski, dan, ko naj se prične, sc šele naznani*. Kralj je odpravil za celo špansko ustavna jamstva. f STOLVPIN. Stolypina pokopljejo 20. septemb. Ker je Stolypinov morilec jud, so ju-dje v velikanskem strahu. Iz Kijeva judje beže. V Odesi so zaprli Bagrove-ga strica po dovršeni hišni preiskavi. Zaprli so tudi neko Bagrovovo teto in obe njeni hčeri. »Golos Moskvi« poroča, da je Stolypinov umor šele začetek nadaljnjih umorov, ker je obsodila revolucionarna stranka na smrt tudi finančnega ministra, predsednika senata, dvornega ministra barona Fre-derika, Stolypinovega pomočnika in osem višjih dvornih uradnikov. Stoly-pinovi zdravniki so izjavili, da jc bil Bagrov samokres nabit z buni bum krogljami. VOLITVE V BOLGARSKO SOBRANJE. so sledeče izpadle: 190 vladnih kandidatov, 7 radoslavistov, 7 Stafnbulov-ccv, 5 agrarcev, 4 demokratov in 1 mladi liberalec. NERVOZNOST RADI MAROKA V NEMČIJI. Nervoznost v Nemčiji se kljub pomirjevalnim poročilom uradnih listov še ni pomirila. Znano je, da so dvigali po velikih mestih vložniki vloge iz hranilnic. Zdaj so pa pričeli dvigati iz hranilnic vloge mali trgovci v kasel-skem, bromberškem in v erfurtskem okrožju. V okraju Rottenberg je dvignjenih 20% vseli vlog. Glede na pogajanja obstajajo še vedno med Nemci in Francozi nasprotstva in sicer zahteva Nemčija mednarodno nadzorstvo pri oddaji javnih del v Maroku, česar pa Francija noče dovoliti, ker bi mednarodno nadzorstvo oviralo politično svobodo Francoske v Maroku. KREČANI PROTI TURČIJI. Na Kreti je položaj skrajno napet. Opozicija se pripravlja, da strmoglavi turško vlado. Grki napadajo neprestano Turke. V Kaneji sta vsidrani ena turška in ena angleška vojna ladja. BOJ ZA PERZIJSKI PRESTOL se bije z menjajočo se srečo. V Teheranu ni več tistega optimizma, ki je radi nekaterih priborenih zmag vladal, ker so eksšahovi vojaki priborili drugod zmage. Perzijska državljanska vojska se vodi vprav azijatsko. V Astrabadu so vladinovci pobesili vse pristaše prejšnjega šaha, ki so jih mogli dobiti. Tudi v Barušu so obesili veliko oseb. Število obešenccv v Sariju ni znano. Mohamed Ali postopa milejše in ne obsoja svojih nasprotnikov na smrt. Astara je zgorela. 2000 Kclhurov jc porazilo vladen vojaški oddelek. Padlo je 200 vladnih vojakov. Poslanec Slapinski pred sodiščem. Pred porotnim sodiščem v Kra-kovu sc je pričela včeraj zanimiva razprava o tožbi, ki jo je vložil načelnik poljske ljudske stranke, posl. Stapin-ski, proti uredniku vsepoljskega tednika »Ojczyzna«, Andreju Novaku, zaradi članka, ki ga je ta list prinesel pod naslovom »Načelnik se jc zopet prodal!« V tem članku sc je predba-civalo Stapinskemu, da se jc v zadnjih dveh letih umrlemu ces. namestniku grofu Potockemu kakor tudi dež. poslancu Ilupki prodal za denar in mandate, cla jc Čehe izdal za 340.000 kron in cla je prejel od bivšega finančnega ministra Bilinskija dva milijona kron, samo da bi spremenil svoje politično stališče. Tudi ocl drž. poslanca Dlu-goeza in mnogih drugih je Stapinski prejal denar. Članek se je končal z besedami: »Lep zagovornik in prijatelj kmetovi« Pri včerajšni razpravi je zastopal Slapinskega odvetnik dr. Bar-del, obtoženca Novaka pa odvetnik dr. Rovinski. Obtoženec se je zagovarjal, da se ne čuti krivega in da je smatra Stapinskijevo politiko za kvaj-no ne sa mo poljski ljudski stranki, temveč cel deželi. Vsled tega se je tudi odločil z; boj proti Stapinskemu. Zagovornik Novakov je za vsebino inkriminirane^ članka navel sledeče priče: Poslanci Dlugocza, ki naj bi izpovedal, cla jc bi Stapinski od njega financielno ocl vi. sen; lastnika naftnih jam Bartosevvicza iz Drohobycza, ki naj bi izpovedal, da je posl. Stapinski v interesu elelodajal. cev vplival na delavce v Drohobyczu ki so pristaši poljske ljudske stranke naj odnehajo od zahteve 8 urnega de lavnika. Za ta posel jo dobil Stapinsk 14.000 K. Posl. David pl. Abrahamovicz in član gosposke zbornice pl. Szaske wiz naj bi izpovedala, da je Stapinski prejemal denar za svoje politično pri. jateljstvo napram konservativni stran, ki. Druge priče naj bi zol)et izpovedale,, eta je Stapinski podpiral za denar vladne kandidate. Nadalje zahteva žago vornik, naj se zasliši poslanca dr. Kra-mara in Kotlafa, ki naj bi pričala, da jc poslanec Stapinski podpiral v na-sprotju z ostalimi skupinami Poljske-ga kluba prvotno Slovansko Unijo, ko pa je prejel od takratnega finančnega ministra Bilinskega 2 milijona kron za sanacijo ljudske banke, je prekinil svoje razmerje do Slovanske Unije, Bivši poslanec p. Pastor naj bi izpo-vedal, da jo Stapinski ostro napada Bilinskega, ko jc bil še v zvezi s Slovansko Unijo, tako cla je p. Pastor iz istopil iz poljske ljudske stranke. Ko pa je Stapinski prejel dva milijona kron, je prekinil z Slovansko Unijo vsako zvezo. Bivši poslanec Sihorski naj bi izpovedal, da je Stapinski po prejetju dveh milijonov kron nastopi za vse Bilinskijeve zahteve. Bivši na čelnikov namestnik Poljskega kluba, Stvviertnia, naj bi izpovedal kot pričal da je poslanec Stapinski po prejetju milijonov kron zahteval v parlamcn tarni komisiji Poljskega kluba, naj se prekine s Slovansko Unijo vsaka zveza. Isto naj bi tudi izpovedal bivši na čelnikov namestnik Poljskega kluba poslanec pl. Czaykbwski. Zagovor nik je predlagal v zaslišanje še celo vrsto drugih prič. Zastopnik Stapin skega, dr. Bardel, jc govoril proti zaslišanju predlaganih prič ter jc zahteval, naj sc zaslišijo samo one priče, ki so važne za obsodbo inkriminiranega članka. Posojilo, ki ga je Stapinski sprejel od poslanca Dlugocza, je bilo čisto zasebnega značaja. Poljska ljudska stranka je sklepala politične zveze, ki so bile zanjo koristne in ki so jo okrepile, kar se je pokazalo. Podpira nje Slovanske Unije je naredilo Sta pinskega pri ljudstvu samo popular nega in navedena dva milijona, ki ju je dobil Stapinski za sanacijo ljudske banke, sta bila le ljudstvu v prid. Sodni dvor je sklenil večino predlaganih prič zaslišati, vsled česar je razpravo preložil. Književnost. »PLANINSKI KRALJ«. Ravnokar je izšla knjiga znamenitega, v Monakovem živečega romanopisca in tajnega svetnika Artura Ach-leitnera, katera bi imela nas Slovence posebno zanimati in tudi razveseliti. Povest se imenuje »Planinski kralj« (»Der Waldkonig.« Erzalilung aus dem sudsteirisehen Bachergebirge. O. Janke, Berlin.). Odigrava se na našem Pohorju in obravnava življenje naših vrlih rojakov na teli višinah slovenskega ozemlja. i Pisatelj nas jc pravzaprav osramotil s tem imenitnim delom: on nam jlc orisal posamezne prebivalce teh pokraV jin res tako, kakor žive,in govore; opa" zoval je pridno njihove šege in običaje sam se je slovenščini v toliki meri pri učil, da tudi razume naš govor, kajti čutil jc z nami že od davnq. — Bcdka prikazen! Tujec nas iz srca ljubi, medtem ko se nam doma skoro vsakdo narodno popači, če le par tednov med nemškimi sosedi živi. Nemec iz tuje države si jc ogledal nas in naše kraje, in to ga je tako prevzelo, da nam jc odprl srcc in svoje utise v obširen in res nicoljuben popis položil. Slava možu, ki si je v današnjih dneh javne politične okuženosti še obvaroval čist okus. trezno sodbo in ostal pravičen tudi slovanskemu življu! O vsebini povesti hočem same glavno potezo navesti, ker bi odkrito želel, da vsak izmecl nas to delo čita — Na Pohorju je živel v sredini mino-lega stoletja bogat kmet, po imenu Janez Kazjak, ki jc imel veliko planino. Njegova glavna skrb jc bila, cU. se v teh logeli ne podere ne eno die-vc brez potrebe, da se še veja nc sme cd sekati, če se to protlvi načelom gozd nega gospodarstva, vse življenje !egr pohorskega magnata, katerega so sča soma začeli zvati »planinskega kralja« jn kojega priimka se je tudi sam pri posebnih priložnostih ponosno posluževal, je gozd, gozd in vedno gozd. In ta skrb se hkoncu v njem tako vgnezdi, da ne vidi in noče videti, kako mu losni mrčesi in polomi uničujejo krasen ali pregosti log, ker ga pri vsakem mahu sekire srce zaboli. Ko je že skrajni čas, da se začne log umno izse-kavati in trebiti, umrje, in planina je potomcem rešena. Vsi različni momenti v življenju tega »kralja« so izborno in popolno v narodnem duhu in smislu opisani, tako da se človek čudi, kako je tujcu mogoče naše narodopisno in kulturno obzorje tako vsestransko spoznati in obvladati. Posebno bi opozoril pri tej priložnosti naše strokovnjake v gozdoreji na trumo nemških tehničnih izrazov te vrste; mogoče, da imamo tudi mi mnogo lastnih pojmov te stroke, ali treba bi jih bilo pozvedeti, kje na Pohorju ali tudi drugod v domovini in zabeležiti, predno se pozabijo in popačijo; kajti posestniki večine naših logov, kakor tudi logarji, so skoro vseskozi — Nemci. Naši domačini pisatelji, ki tako radi zastavijo pero za kako nam tujo neznano tvarino, bi si pa naj svoje predmete rajše v domovini bolje ogledali; vzor jim bodi naš prijatelj na Bavarskem! — Zlasti na Pohorju leži velik zaklad naravnega in narodopisnega blaga. Prvo nam odnašajo že davno drugi, ker nočemo videti, da je slovenska zemlja naš zaklad, in naše narodno blago so začeli spoznavati in uporabljati tudi drugi, ker naših lastnih moči in zmožnosti ne vpoštevamo in ne spoštujemo. In tako nam naš stari greh: »le vse tuje je dobro in boljše« koplje dalje — grob! D. Ž. ITALIJANSKO VOJNO BRODOVJE DOBILO TAJNE UKAZE. Iz Rima dohaja senzačno poročilo, po katerem je ukazalo mornariško ministrstvo, da mora biti pripravljena vojna ladja »Lombardla« z več podmorskimi čolni za odhod. Kraj, kamor ladja odplove, nI znan. »Lombardla« zapusti Benetke danes. Sodijo, da odplove »Lombardia« v Tripolis. Dnevne novice. Prva seja vrhovne uprave hrvaške stranke prava se bo z ozirom na zasedanje državnega zbora, ki se prične 5. oktobra, vršila v »Starčevičevem domu« v Zagrebu 4. oktobra. Za nas Slovence posebno važna je točka, o organizacijskem Statutu, pod katero spadajo, kakor javlja dnevni red: a) osnu-tak i zadača svepravaškog vrhovnog vieča (plenum svih pravaških zastup-aika); b) eventualni osnutak sveobčeg hrvatsko - slovenskog narodnog pred-6tavničtva, sastoječeg od svih oporbe-nih zastupnika u hrvatskim i slovenskim zemljama; c) jedinstvena gospodarska organizacija i rad stranke prava u svim hrvatskim i slovenskim zemljama. — Na skupščini se bo sklepalo tudi glede aktualne politike v vseh hrvaških zemljah, posebno o od-nošaju hrvaške stranke prava napram Slovencem. — Bog daj blagoslov! + »Narod« je včeraj izrečno kon-statiral, da je z b o r »Glasbene Matice« član liberalne zveze pevskih društev, katere predsednik je zvonec nosil pri sestanku takozvanih »jugoslovanskih kulturnih društev«, pri katerem sta bili najodličnejši in najdelavnejši slovenski kulturni organizaciji S. K. S. Z. in Mohorjeva družba provokatorično prezrti. To »Narodovo« korustatiranje menda zadošča sedaj tudi najbolj slepim ljudem. S tem je »Narod« proglasil, da zbor »Glasbene Matice« nikakor ni samostojen in »čisto nadstrankar-ski«, ampak da je član S. K. S. Z. nasprotne organizacije, s katero nič skupnega ne moremo in ne smemo imeti. Tako »Narod« sam vedno najbolj za jasnost skrbi. Mi smo mu hvaležni, ker ne čutimo potrebe, da bi nas liberalci tudi v pevski organizaciji tako vlekli v korist često naivnim ljudem skritim liberalnim namenom, kot so nas, — dokler je radi denarja kazalo s Sokolom in Ciril-Metodovo družbo. Za naivno zaupanje liberalcem ni sedaj nikjer časa. Za naše ljudi je edini prostor za izobraževalno delo organizacija S. K. S. Z.! Tu bodo našli resnično hvaležnost in resnične uspehe, drugod jih bodo le trpeli toliko časa, dokler jih bodo rabili, oziroma dokler jim bo kazalo jih — izrabljati. To našo izjavo je »Narod« zaslužil s svojim »konstatiranjem«. + Podružnica »Slovenske dijaške zveze« za Dolenjsko ima svoj občni zbor definitivno določen na. 24. t. m. ob priliki blagoslovitve kapelico novome- ške dijaške Marijanske kongregacije. Občnega zbora se morajo udeležili po društvenih pravilih vsi redni člani S. D. Z., vabimo pa tudi druge, predvsem tovariše bogoslovce, ki niso še člani, in abituriente, kakor tudi ostale tovariše iz d rug i h krajev slovenske domovine. Spored : V soboto, 23. t. m., zvečer pozdravni večer, ki ga priredi podružnica v gostilni pri Vindišerju. V nedeljo, 24. t. m., se prične občni zbor ob pol 9. uri dopoldne. Zglasila na naslov Ladko Mlakar, bog., Novo mesto, Sodnija. H- Nova pesmarica z mešanimi moškimi in ženskimi spevi različne vsebine za naše pevske zbore izide še letos. Opozarjamo nanjo naše pevske zbore, da si ne bodo nabavljali neprimernih zbirk, katere izidejo iz liberalnih krogov. — Blaž Potočnikova čitalnica v št. Vidu nad Ljubljano vabi na javno telovadbo ki jo priredi telovadni odsek Orel, v nedeljo 24. septembra 1911 na travniku g. Lorenca Škofa nasproti Ce-bava. Spored: Ob 1. uri sprejem došlih društev pred dvorano pri Cebavu. Ob 2. uri .služba božja. Ob 3. uri javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava, petje, šaljiva pošta itd. Pri telovadbi in med prosto zabavo igra slavna orlovska godba iz Kamnika. Paviljoni, abstinenčna gostilna, turška, kavarna itd. Vstopnina 30 v za osebo. Orli v kroju so vstopnine prosti. V slučaju neugodnega vremena se telovadba preloži na 1. oktober 1911. — Slovenec izumil v Ameriki nov letalni stroj. V New Yorku gradi Slovenec Peregrin Mertel v družbi nekega Schmidta letalni stroj, s katerim nameravata izumitelja poleteti ne samo iz New Yorka v San Francislio, temveč tudi preko oceana v Evropo. Zrakoplov bo v teku enega meseca popolnoma opravljen in pripravljen za polet. Vsa sestava zrakoplova je jeklena. Lesa se je prav malo rabilo. Krila so svilnata in vezi iz najmočnejše žice. Od tal do najvišje točke meri zrakoplov 32 črev-ljev, širok je 60 črevljev, pokriva torej pločevino 300 kvadratnih črevljev. Propelerje ima štiri in vsak propeler je 12 črevljev dolg. Oblika propelerja se razlikuje od navadnih zrakoplovnih propelerjev. Med sprednjim in zadnjim propelerjem, to je v sredi zrakoplova, je kabina, ki je 8 črevljev široka in 8 črevljev visoka. Spredaj je prostor za zrakoplovca in za mašinista in za njim pa le 11 stolov z dvema sedežema. Kabina je zaprta od vseh strani, pa ima okna, ki potnikom odpirajo razgled na prosto. Sprednji del kabine ima veliko okno iz celuloidne mase tako, da ima vodnik zrakoplova prost razgled pred seboj, pa mu zrak ne more pihati v obraz. V zadnjem delu kabine je prostor za dva stroja z 150 konjskimi močmi in za prtljago. Ker je kabina od vseh strani zaprta, se more zrakoplo-vec dvigniti v poljubno visočino, ne da bi bil prisiljen vsled mraza se spustiti na tla. Propelerji so tako konstruirani, da se jih lahko rabi vse štiri naenkrat, ali pa samo dva. To je iznajdba našega rojaka Mertelna. Gould je razpisal za tako iznajdbo 15.000 dolarjev. Velike važnosti so pri zrakoplovu krila za balancira,nje, ki vzdržujejo zrakoplov vedno v ravnotežju. Ako vzdigne veter zrakoplov na eno stran, postavi krilo za balanciranje na drugi strani balancirske predmete v sredi zrakoplova tako, da je stroj takoj v ravnotežju. Ta krila so namreč v zvezi z visečimi stoli v kabini in potniki regulirajo s svojo težo ravnotežje, ako pa ni potnikov, potem se mora na drug način poskrbeti za potrebno težo. Tak^h kril ima zrakoplov šest. Posebno umetno je sestavljena naprava, ki omogočuje polet na kvišku in navzdol. Zrakoplov bo električno razsvetljen in ima tudi električnega metalca, luči. Podslava zrakoplova je na šestih kolesih. Kadar se zrakoplov hoče dvigniti v zrak, se zažene kakih 50 črevljev po zemlji. Na vsaki strani kolesa bodo napravljeni čolni za slučaj, da se mora zrakoplov spustiti v vodo. Mogel se bo dvigniti v zrak tudi iznad vode. Ves zrakoplov tehta 2500 funtov, nosi pa 30.000 funtov. V eni uri preleti 80 do 90 milj. Nosil bo seboj 150 galon gazolina. Preskrbljen bo tudi z brezžičnim brzoja-vom. Kadar bo vse v redu, priredita zrakoplovca v West Ilobokcnu, N. Y., poizkusne polete in potem polotita v San Francisco, kamor hočeta priti v 50 urah, ne da bi se med poletom ustavila. Proga jc dolga 3200 milj. Iz San Francisco polotita nazaj v Ne\v York. Za polet iz San Francisco v Ne\v Vork v teku 30 dni so razpisana darila v znesku nad 200.000 dolarjev. V svrho financiranja podjetja se jo ustanovila delniška družba »United States Aerial Navigation Co.«, ki jc v državi Ne\v Jersey inkorporirana z glavnico i milijona dolarjev. Predsednik in blagaj- nik družbe je Bruno Schmidt, tajnik Ceasar Steinhuebler, podpredsednik F. J. jP.1 Henke in direktorja Peregrin H. Mprtel in Fred Hausman. Delnice se prodajajo po 10 dolarjev. Milijonar Fleischman, ki ima velike pekarijc po Ameriki, je bil poslal izvedenca ogledat si zrakoplov in je hotel takoj prevzeti več kakor polovico delnic. Na ta način bi bil dobil takoj kontrolo nad družbo v svoje roke. Mr. Schmidt ni hotel te ponudbe sprejeti, ker hoče s svojim družabnikom imeti kontrolo nad družbo. Tudi država, oziroma se-veroameriški vojni departement ,se je že pobrigal za zrakoplov in pisal graditeljema več pisem, v katerih ju poziva, da mu takoj poročata o letalnih poizkusih in napravita polet v Wa-shington. Vlada jima takoj odkupi zrakoplov oziroma naroči drugega enakega, kakor hitro se letalni poizkus posreči. Mr. Schmidt ne dvomi o tem, in tudi Mr. Mertel ne. Mr. Mertel je 26 let star in je rojen v Domžalah, pristojen pa v Kamnik. Do 17. leta je večinoma živel v Ljubljani, potem pa je šel v svet in delal v Norimbergu, VVtirzbur-gu in v Hamburgu. Pred petimi leti je prišel v Ameriko, kjer ima zdaj že tri leta svoje podjetje. Mr. Schmidt je iz Plauen na Saksonskem in je po poklicu inženir. Napravil je dozdaj že osem modelov. Zadnji model ga stane 5000 dolarjev. Zrakoplov sam bo veljal 20 tisoč dolarjev. — Nov list. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu javlja, da je osrednji odbor sporazumno s podružnicami sklenil izdajati lastno glasilo, in sicer počenši z mesecem oktobrom 10. dne vsakega meseca. — Pri nadomestni deželnozborski volitvi v Spljetu, ki se je vršila 18. tega mes., je bilo precej živahno. Kljub temu da je Hrvatska stranka sprejela kandidaturo dr. Smodlake, so vendar nekateri njeni člani z dr. Trumbičcm na čelu postavili lastnega kandidata. Pravaši se oficielno niso udeležili volitve. Uspeh volitev je ta: dr. Josip Smodlaka 462 glasov, disident Hrvat, stranke Dujo Mikačič 278, italijanaš Savo 200 in pravaš Bradic 29 glasov. Potrebne so ožje volitve. To je z ozirom na prejšnjo moč dr. Smodlake in njegove stranke naravnost poraz. — Nekaj novega iz zavarovalnice proti nezgodam v Trstu. V dobro informiranih krogih se govori,, da je v zavarovalnici proti nezgodam bilo po-neverjenih več tisoč kron. A vodstvo zavoda samega molči o vsem tem, ker bi hotelo celo zadevo pomašiti. To navsezadnje niti ni čudno. Čudno je pa, da vlada na vse to molči in da ne poseže vmes z železno roko. Javnost zahteva dejanja od vlade! — Gene kruhu so zvišali zagrebški peki, in sicer bodo dajali odslej le pet kosov malega peciva za 20 h, namesto dosedanjih šest. Kruh so pa podražili za 4 h pri kg. Zvišanje utemeljujejo s tem, da vslecl dogovora s pomočniki odslej ne bodo smeli v ponedeljkih zjutraj pred 6. uro postaviti kvasu, vsled česar jutranjega peciva ne bo. Občinstvo bo torej udarjeno na dve strani: s podraženjem kruha in z ne-dostajanjem svežega peciva o ponedeljkih zjutraj. — Zagrebški črevljarji so imeli 17. t. m. shod, na katerem so razpravljali o nevarnosti, ki preti malim obrtnikom po tovarniški konkurenci. Sklenili so ustanoviti posebno črevljarsko organizacijo, ki bo pristopila Hrvatski obrtni zvezi. — Povišane cene pivu. Na shodu zastopnikov gostilničarskih zadrug 19. t. m,, na Dunaju, so sklenili gostilničarji, da bodo prevalili zvišano cene pivu na konsumente. Pivovarne v P 1 z n u so sklenile od 21. decembra dalje zvišati cene plzenskemu pivu za 3 K pri hI. Cena za pivo v steklenicah se zviša za 3 v pri steklenici. — Učiteljske osebne vesti. Ana Šest je imenovana za suplentinjo v Št. Vidu pri Vipavi, ker jc obolel nadučitelj Ivan Rudolf. — Bivša učiteljica ljubljanskega uršulinskega samostana Marija. Rus je imenovana za začasno učiteljico v Poljanah, za suplentinjo v Selcih pa izprašana učiteljska kandi-clatinja Antonija Čolnar. — Živinske cene po kranjskih sejmih. Po uradnih poročilih so bilo po sejmih za govejo živino sledeče cene za 100 kg žive težo: Krško pol pitanci 89 K, nepitanci 86 K; Kranj pitanci 100 K, pol pitanci 91 K, nepitanci 84 K; Ljubljana okolica polpitanci 91 K, nc-pitanei 87 K, voli za pitanje 85 K; Litija pitanci 92 K, poljutanci 80 K, nepitanci 43 K, voli za pitanje 78 K; Logatec za pitance 96 K, za polpitance 94 K, nepitanci 94 K, voli za pitanje 94 kron1; Novo mesto pitanci 100 K, pol-pitarici 90 K, nepitanci 80 K, voli za pitanje 75 K; Kamnik polpitanci 56 K, nepitanci 80 K, voli za pitanje 80 K. — Pustolovka Ana Marjanovič —< umrla. Za časa Hofricliterjevega procesa in lani, ko je bila v Belgradu are-tovana zaradi vohunstva, se je mnogo pisalo o zagrebški pustolovki Ani Marjanovič. V belgrajskem zaporu je napisala svoje spomine na doživljajo z znamenitimi osebami, ki so bili v toliko interesantni, da ti spomini niso odgovarjali resnici. Od onega časa so o njej ni ničesar več čulo. Kot poročajo sedaj nekateri listi, jo nedavno umrla Marjanovičeva v neki bosenski bolnišnici, kamor je clošla vsa bolehna vsled svojega burnega življenja. — Tatvina v žireh. Iz Zirov poročajo: Dne 17. t. m. je bilo ukradeno čevljarskemu mojstru Francu Kristan 1200 Iv in sicer en bankovec za 1000 K in dva po 100 K. Naproša so občinstvo, trgovci in banke, da strogo pazijo ako bi menjala enake bankovce kaka sum-, ljiva oseba ter jo takoj naznanijo. Čan »opisi se prosijo za ponatis te notice. — V konknrzu je trgovka Mimi Brulc na Bledu—Rečica. — Novoporočenca umrla vsled kač« je{ja pika. Iz Sarajeva so poroča, da je v Duklji kača, ki se je neopažena priplazila. v kočo, pičila novoporočenca Petra Belutiča in njegovo ženo. Oba sta umrla. — Ustrelil se je v Petrinji vpok\ sodni svetnik Dragolin Bell, doma ia Vinkovca. Vzrok mučna živčna bole-* zen, radi katere je moral v pokoj, dasj je bil še mlad in izvrsten jurist. Mate-rielno je bil v dobrem položaju. — Rabuka v bolnišnici. Na žett* skem oddelku velikovaradinske. boL nišnice je prišlo 13. t. m. do velikih ra« buk, ker je neka bolnica v svoji juhi našla zamašek medicinske steklenice^ To je ostale, bolnice tako razburilo, da so začele revoltirati, razbijati p o liiš-; tvo in okna ter žaliti post rožno osobje* Le s težavo so jih ukrotili. Seveda jim kazen ne odide. — Bogat ribji lov so imeli dubrov« iliški ribiči 12. t. m. Vjeli so clo 7800 kg tun, katerih posamezno so tehtale 16—« 25 kg. A kaj pomaga, ko so pa morali to dobro in marsikdaj tako drago ribe prodajati po 60, 72 in 80 v kg. 2500 kg sc jc prodalo v Kotor, Korčulo, Split in v Hercegovino. Razven tega so vjeli clc 700 kg redkega in finega »orhana«, ki so ga prodajali po 1 K 20 v kg, ko stane sicer 2 clo 3 K. — Oiok Lokrum je sedaj končno prešel v last kneginje Elizabete Win> dischgraetz, ki je dala zanj dominikani ceni 60.000 K. S tem denarjem namera« vajo slednji menda zgraditi konvikt V Gružu. šialerske oovice. š Siidmarka in slovenščina. Tudi letos otvarja Siidmarka.v Mariboru posebne kurze za učenje slovenščine, š Nemško pristnost siidmarkovcev, ki so pred dnevi zborovali v Celju, do-kazujejo imena na občnem zboru »Sud-marke« izvoljenih odbornikov: Lea Wodiczka, dr. Oton Ambroscliitsch^ Leopold Czermak, dr. Jurij Lukas; Fric Petritsch, Maks Vock (Vovk), Jožef Ornig, Dobernig in dr. Razne slvari. Hči ruskega cara — bolgarska ca« rica. Časopisi javljajo, cla se bo bolgarski prestolonaslednik v kratkem zaročil s hčerko ruskega cara Tatjano, ki je seclaj stara 16 let. Ta vest sicer še ni potrjena, kaže pa na stremljenje potom rodbinskih zvez šc bolj zbližati Rusijo, Srbijo in Bolgarijo. Denar podražen. Nemška, državna banka je povišala obrestno mero od 4 na 5 odstotkov, ker primanjkuje de-t narja in ker bi rada privabila inozenv ski denar v Nemčijo. To se je pričakovalo, ker so francoski in ruski bogataši precej denarja dvignili v Nemčiji. Položaj na denarnem trgu je pa le precej napet in maročansko vprašanje le še zelo vpliva na to, da je elenarj kakor pravijo borzijanci, zaprt. Angle« ži nc bodo pustili denarja v Nemčijo in zato gotovo poviša obrestno mero tudi angleška banka. Nemci bodo ra« bili denar tudi zato, ker je Nemčija vsled suše še več trpela, kakor naša država. Kako stališče bo zavzela avstro-ogrska banka glede na povišanje obrestne mere, še ni znano, a pričakuje se povišanje že zato, da nc bi naš de* nar odpotoval v inozemstvo. Kolera. V Cittanouvi je umrl za kolero mornar Franc Nordio, na Suša« ku pa Anton Bonetich. V Dragi jc obolel na znakih kolere dninar Segnan. V Carigradu je obolelo med vojaki na koleri 43, umrlo pa 11 oseb. Umrl jc v Cbarlottcnburgu vodja antisemitov v Nemčiji državni poslanec L i b c r m a n n pl. Sonncnburg. Shod zastopnikov avstrijskih mest bo 17. t. m. na Dunaju. Izbruh Etne. V Castiglionu je 4000 oseb v nevarnosti tla jih lava poplavi, a pobegniti kljub temu nočejo. Na Etni se je odprlo 170 novih žrel. Angleški kralj obišče v kratkem avstrijskega in nemškega cesarja. Republika Peru je naročila 7 podmorskih čolnov. Sabotaža na Francoskem. Iz Pariza se poroča, da so neznanci porezali na postaji Saint Cyr 40 brzojavnih žic in vse signalne zveze. Državni rudnik srebra v Pfibramu opuste, ker je že več let pasiven. Pre-mestiti nameravajo tudi pfibramsko rudarsko akademijo. Za povzdigo morskega ribištva pripravlja avstrijska vlada nov zakon ter je na informacijsko potovanje v Dalmacijo poslala dr. Ant. Bieliča iz trgovskega ministrstva. Proti trustom je zelo odločno govoril v Detroitu predsednik Zjedinje-nih držav Taft in pozival na odločno nadaljevanje boja proti trustom. Pivovarne bojkotirane. Gostilničarji v Inomostu so sklenili bojkotirati vse pivovarne, ki bodo zvišale cene pivu, ter uvesti akcijo za ustanovitev pi-vovarniške zadruge. Sladkor. Vsled številnih realizacij so na včerajšnjem sladkornem trgu v Pragi padle cene sladkorju za 30 v pri 50 kg. 100.000 dolarjev za eno sobo. Iz Tarrytovvna, N. Y., poročajo: Prenov-ljenje John D. Rockefellerjeve velike palače na Pocantico Hillsu, ki se pričenja te dni, bo stalo čez 1 milijon dolarjev. Po prenaredbi bo deset novih sob za goste v gorenjih dveh nadstropjih in vsaka soba bo stala 100.000 dolarjev. Palača stoji na vrhu Kykult I-Iilla sredi Rockefellerjevega velikega posestva. fMtelsvži^ Ljubljanske novice. lj Igro »Divji lovec« ponavlja »Ljudski oder« v nedeljo, 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer! Vstopnice v predpro-daji v Katoliški bukvami. lj Važna seja odbora »Ljudskega odra« je ta četrtek ob pol 8. uri zvečer v pisarni »Ljudskega odra« v »Ljudskem domu«. Dohod čez dvorišče mimo telovadnice Orla skozi vrata, ki vodijo na oder! Ker je seja jako važna, zato prosimo vse gg. odbornike, da se je gotovo in polnoštevilno udeleže! lj Moški zbor »Ljubljane« prične danes ob 8. uri zvečer svoje vaje. Ker bo prvi nastop na večeru začetkom novembra in pa zaradi ugotovitve članov se prosi točne udeležbe. Novi pevci dobrodošli! lj Na grob 20. septemberske žrtve dijaka Adamiča je položila danes de-putacija katoliškonarodnega dijaštva krasen venec s trobojnimi trakovi in napisom: »Katoliškonarodno dijaštvo svojemu somišljeniku«. Kakor znano, je postal Adamič popolnoma slučajno žrtev izgredov. Zadela ga je kroglja, ko se je vračal s sprehoda. Na grobu žrtev je danes svetila samo ena lučica — lučica zapuščene matere in ležal je samo en venec, venec — zvestih prijateljev. lj »Cvetlični dan.« Liberalci za svoj cvetlični dan tako skrajno netaktno agitirajo, da smo primorani na to odgovoriti tako kakor liberalna nesramnost zasluži. Cvetlični dan je prirejen za podporo liberalnega dijaštva, ker je »Radogoj« društvo, ki izključno le liberalce podpira, naš dijak pa od tega društva ni dobil nikoli niti beliča. To stoji in liberalci tega kljub svoji veliki predrznosti ne morejo utajiti. Zato je več kot nesramno, da včerajšnji »Narod« zopet komandira: »Kdor ni izgubil zadnje kapljice čistega človeko-. ljubja, bo z veseljem in ponosom sodeloval pri cvetličnem dnevu dne 24. septembra!« Torej liberalci kljub temu, da je ves dohodek za njihovo svobodomiselno dijaštvo namenjen, pričakujejo tudi od neliberalnega občinstva, da bo kupovalo za liberalce cvetlice! Drugače »klerikalce« dan na dan psujejo, »klerikalni« groši pa jim ne smrdijo! Čc ni to brezstidnost, da ji ni izlepa para, nc vemo, kaj bi bilo. Naši somišljeniki se bodo 24. t. m. na cvetlični dan nasproti liberalnim aranžerjem obnašali tako kakor bi se liberalci nasproti nam, če bi mi v korist svojemu dijaštvu kaj priredili! Svojega denarja ne bomo metali ljudem, ki vzgajajo v Pragi naši veri in stranki sovražno, skrajno strupeno mladino, ki razširja »Svobodno Misel«. Sploh jc skrajno nedopustno, da si upa stranka, ki je v Ljubljani nasproti vsem ostalim strankam v manjšini, kakor so občinske volitve pokazale, prirediti cvetlični dan, da so nadlegujejo ljudje, ki nočejo z liberalnimi nameni nič skupnega imeti. 24. t. m. bo velik del ljubljanskega in tujiega občinstva izpostavljen fehtanju, nadlegovanju in insultom. Zato zahtevamo še enkrat odločno, da nihče ne bo na-dlegovan na nlici! To zahteva večina ljubljanskega prebivalstva! lj Shod železniških uradnikov se je vršil včeraj zvečer v salonu hotela »Ilirija« ob številni udeležbi. Otvoril ga je predsednik Društva jugoslov. že-lezn. uradnikov g. Črnigoj, pozdravil navzoče, v prvi vrsti zastopnike iz Polj-čan, Jesenic, Zidanega mosta, Št. Petra, Kranja in Trsta. Nato je v kratkih besedah očrt al položaj uradnikov drž. železnic, prebral pismo člana personalne komisije sekcija A, pl. Červa, v katerem se oprošča, da sc no more udeležiti zborovanja, ter je predlagal sledečo resolucijo, ki se glasi: »Na shodu, sklicanemu po D. J. Z. U. v Ljubljani, hotel »Ilirija«, dne 19. septenibra 1911, zbrano uradništvo državne in južne železnice izjavlja, da mu je vsled neprenehoma rastoče draginje pri vseh najpotrebnejših življenskih potrebah vrejeno gospodarsko življenje popolnoma nemogoče; zahteva zato soglasno z vsem organizovanim železničarstvom Avstrije, da uprava žcleznic nemudoma ukrene vse potrebno, da se gmotni položaj železniškega uradnika izdatno in trajno poboljša; izraža vodstvu D. J. Z. U. v Trstu svoje popolno zaupanje, mu naroča, da sporazumno z vsemi v nacionalni koaliciji združenimi žel. organizacijami deluje na končno ugoditev vseh potom spomenice železniški upravi predloženih zahtev, in svečano izjavlja svojo neomajno solidarnost z vsem avstrijskim žeiezničar-stvom«. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Zahteve združenih koaliranih železniških organizacij temelje na štirih glavnih točkah in sicer zahtevajo koalirane organizacijo: 1. Zvišanje stanarine, t. j. aktivitetnih doklad, 2. pre-uredba penzijskega Statuta, v prvi vrsti v prid vdovam in sirotam, 3. dra-ginjsko doklado, 4. uvedbo avtomatike. Danes se vrši na Dunaju konferenca zastopnikov koaliranih železniških organizacij, ki bodo tozadevne zahteve v posebni spomenici predložili železniškemu ministrstvu. Pri debati se nekateri gospodje niso mogli vzdržati, da nc bi pokazali svojega zagrizenega strankarstva, ki po našem mnenju dobri stvari železniškega uradništva more le jako malo koristiti. Z argentinskim mesom in napadom na naše poslance, za katerimi stoji ogromna večina slovenskega ljudstva, tudi železniškim uradnikom ne bo pomagano nikoli. To moramo povedati, kljub temu, da smatramo zahteve železniških uradnikov kot upravičene, ker ne gre, da bi se v strogo stanovska vprašanja skušalo vmešavati agitacijo za kako stranko. Na shodu sta govorila tudi dr. Ravnihar, ki je trdil, da so bili nedeljski izgredi na Dunaju »krasen« memento vladi, naj se požuri. Za njim je govoril tudi profesor Reisner, na kar sc je shod zaključil. lj »Slov. Narodu« na včerajšnjo notico »Ilerostrat« to-le: En sam Sve-tek eksistira, ki ga ne bodete terorizirali po vaši navadi s sumniČenji, intrigami in denunciantstvom, in ta Svetek je ponosen na to, da je c. kr. finančni koncipist in zborovodja »Ljubljane«, pošten pa najmanj toliko, kot pisec omenjene notice in oni, ki jih v nji zagovarja, samo bolj korajžen in odkritosrčen. Na vašem površju ne maram biti, čakam vas nad njim. Svetek. l j Turnir šahistov. V Karlovih Varili tekmujejo zdaj najboljši šahisti sveta. Udeležuje se ga tudi Ljubljančan Vidmar, ki je dosegel med tekmovalci osmo mesto. Do zdaj je uspeh iger (21) sledeč: Teiclimann IG, Rubin-stein - Schlechter 14, Rotlevi 13inpol (1), Niemzowit.sch 12inpol, Alechin, Marschall 12, Vidmar llinpol (1), Tartako\ver llinpol, Duras, Spielmann 11, Cohn, Leonhardt, Porlis, Suchting lOinpol, Burn 9inpol, Dus, L6wcnfiscli 9, Rabinovvitsch, Sahve Sin pol, Fahrni 8 (1), Johner, Kostics 8, Jaffe 7inpol (1), Alapin, Chajes 7. lj Pred dež. sodiščem jo io zadela kap. Umrla je v deželni bolnišnici B a r b a M a g i s t e r, doma iz Stane-žič pri Št. Vidu, ki jo jc danes dopoldne nred deželnim sodiščem zadela kap. lj Mlad goljuf. 151ctni kovaški učenec Ignacij Sluga, stanujoč v Ljubljani, je pripovedoval neki Ivanki iPovbe-žek, bivajoči v bližini Kamnika, da je dospel njen mož iz Amerike in naj gre ponj v Trst. Lahkoverna ženska jc res verjela besedam mladega lažnjivca in tako sta se peljala oba skupaj v Trst. Ko sta dospela v Trst, je na zvijačen način izvabil iz nje 160 K, nato pa jo je pustil samo pred izseljeniškini uradom Austro-Americane. Ko je že več ur čakala tamkaj zaman, se je podala na južni kolodvor in je prišla tjakaj ravno v trenotku, ko je mislil tudi njen tovariš Sluga odpotovati — nazaj v Ljubljano. To namero pa mu je preprečila s tem, cla ga je dala aretirati. Pri preiskavi je bil še v posesti 158 K, katere so izročili Povbežekovi, ki bo v bodoče gotovo bolj previdna. lj Dobrosrčen vlomilec. V nedeljo jc prišel v Rožno dolino nek 301etni Italijan srednje velikosti rjavo oblečen, na glavi jc imel športno čepico ter sprehajalno palico. Ko pride do delavčeve žene Vincencije Ažnika, se je podal z njo v pogovor ter začel otrokom deliti bonbončke, nato se je pa odstranil. Ko sta zvečer Ažnik in njegova žena odšla nekoliko od doma ter se kmalu povrnila, sta opazila, da je bilo v stanovanje vlomljeno in pokradeni štirje zlati prstani, ženska ura in taka kratka verižica. Vloma sumijo preje omenjenega dobrotljivega Italijana. lj Mestna zastavi alnica ne bode vsled raznih poprav v uradu in sna-ženja uradnih prostorov poslovala v petek in soboto, dne 22. in 23. t. 1. lj Utekel je v nedeljo zvečer iz nekega stanovanja Pred škofijo kanarček, ki je bil jako domač in sc je skoro gotovo zatekel na kako okno. Kdor ga je dobil, naj ga proti nagradi izroči našemu uredništvu. lj Nočna idila. Danes ponoči so ponočnjaki na Dunajski cesti tako razgrajali, cla so tamošnji stanovalci začeli okna odpirati ter se glasno zgražati nad rjovenjem. Ko je stopil v akcijo stražnik, je tudi ta čul nekaj neprijetnih. V neki gostilni na sv. Petra nasipu je med vojaki 17. in 27. pešpol-ka nek podčastnik izzval prepir s tem, cla je oštel neko žensko. Ko je prišel tja stražnik, je podčastnik potegnil bodalo. Med tem je pa prišla mimo vojaška patrulja ter izpraznila lokale. Ker se je v uradno poslovanje vmešaval tudi nek ključavničarski pomočnik, ga jc stražnik odvedel k uradu. Telefonsko in brzojavna poročila. BEDA NA KRANJSKEM. Dunaj, 20. septembra. ' Včeraj je državni poslanec dr. Š u s t e r š i č in-terviniral pri min. predsedniku baronu G a u t s c h u za nujno podporo bednemu kmečkemu prebivalstvu kranjske dežele, ki jo znova tako hudo prizadeto po suši. NOVI VOJNI MINISTER. Dunaj, 20. septembra. Novi vojni minister pl. Auffenberg je danes prevzel svoje posle. DRAGINJSKI EKSCESI IN NIŽJEAV-STRIJSKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj, 20. septembra. V današnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je krščanskosocialni poslanec Steiner vložil nujni predlog zaradi draginjskih ekscesov na Dunaju in v utemeljevanju napadel tudi ministrskega predsednika barona Gautscha, češ, da hoče s pomočjo takih demonstracij doseči političen efekt. Poslanec Schuhmeier se je zavaroval proti temu, da bi bila socialna demokracija ekscese zakrivila. (Ironični ugovori.) Namestnik baron Bienerth je odgovoril, cla bo preiskava ustvarila zažoljeno jasnost. SHODI RADI DRAGINJE V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 20. septembra. Socialna demokracija je sklicala za jutri v Budimpešti štiri shode proti draginji. Bati se je izgredov. Izvršene so obširne varnostne priprave. DEMONSTRACIJE RADI DRAGINJE V SOLNOGRADU. Solnograd, 20. septembra. Sinoči je nad tisoč večinoma soc. demokraških delavcev, tudi žensk po shodu v Schanzlovcm vrtu odkorakalo pred vladno poslopje, da demonstrira radi draginje. Redarji so s pomočjo vojaštva razkropili množico po pol 10. uri zvečer izgredov ni bilo. PROTI DRAGINJI. — NAPAD NA PIVOVARNO. Kraljevi dvor, 20. septembra. Tu se jc vršil manifestacijski shod proti draginji, ki so ga sklicali narodni so-cialci. Po shodu jc šla množica pred pivoval-no, kjer je demonstrirala proti podraženju piva. Ko so skušali mnogi demonstranti s silo udreti v pivovarno, so to namero za branili orožniki. Množica je orožnike obmetavala s kamenjem ter sta bila dva orožnika ranjena. Okr. glavar Naprawnyk je skušal pomiriti množico, a ga je kamen lahko ranil na glavi. Situacija je postajala skrajno kritična, tako cla so orožniki nabasali puške, cla bi ustrašili demonstrante. V zadnjem trenotku se je posrečilo preprečiti prelivanje krvi in orožniki so potisnili demonstrante 6 puškinimi kopiti nazaj. Včeraj je doš« večje število orožnikov. i AFERE V HRVAŠKEM NARODNlJ GLEDALIŠČU V ZAGREBU. | Zagreb, 20. septembra. Včeraj so s| vršili razgovori gledališke uprave I odposlanstvom gledališke organizaciji Uspeh še ni znan. Pričakovati je, bo spor mirno rešen. Časopisje opozal ja osobje, naj ne nasede hujskarijaJ socialne demokracije, ki je za vsi stvarjo. I BRAT PROTI BRATU. j Trst, 20. septembra. Neki Franc Ažl man je v hudem prepiru svojega brati smrtno ranil ter nato, obupan nad terl dejanju, samega sebe usmrtil. I 15 MILIJONOV KRON ZA REGULAI CIJO UČITELJSKIH PLAČ. I Praga, 20. septembra. V včerajšnji seji deželnega odbora je predložil del želni odbornik Burian temeljni naCrl za regulacijo učiteljskih plač na Češi kem. V prvem letu bi se po tem načrtJ pomnožili izdatki za učiteljske plačil za 15 milijonov kron. Burianov načrti se je v današnji seji češkega cleželnegal zbora predložil poslancem. I ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. | Praga, 20. septembra. Sejo deželi nega zbora je cesarski namestnik kneJ Thun otvoril s svečanim nagovorom, \l katerem je poudaril potrebo, da sel ustvari sporazum med češkim in nemi škim narodom v deželi. On cla bo ne-1 ustrašeno in neomajno šel za temi ciljem. Splošno se sodi, da se bo štiri! dnevna deželnozborska kampanijal mirno rešila, zlasti ker draginjska del bata ne bo prišla v zbornico, ampakl sc bo deželni odbor pooblastil, da prel mišljuje in ukrene potrebne korake, i UMOR STOLYPINA. j Kijev, 20. septembra. Policija jel aretirala tudi očeta atentorja Bagro-I va, dolžeč ga sokrivde pri umoru Sto-I lypina. Znani fanatični konservativec! menih Ilioclor sc je branil brati za raj-l nega »svobodomiselnega« ministrske-l ga predsednika mašo in je to tudi dru-l gim menihom prepovedal. Car jc pustili na Stolypinovo krsto položiti križ izl belih rož. Stolypinova vdova je dobilal sožalno pismo tucli od carice. Množical jc nekaj Judov napadla in ranila. ŠPANIJA BREZ USTAVE. I Madrid, 20. septembra. Min. svet, oziroma kralj je za celo Španijo, kakor že poročano, suspendiral ustavo, ker sel je'po vseh mestih proglasil generalni štrajk in so nastopile nenormalne razmere Kljub generalnemu štrajku vlada v Barceloni in Saragosi mir. Vlada jc prepričana, da bo vsako revolucijsko gibanje v kali zadušila. ZOPET KRVAVI IZGREDI V BILBAU, Bilbao, 20. septembra. V Bilbau so poizkusili stavkujoči udreti v zapore in osvoboditi jetnike. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je rabilo orožje. Ranjenih je bilo več delavcev. Mnenje gospoda dr. H. N. Deu; v 1 e 11 i a n a K o n s t a n ,t i n o p e 1 j. Gospod J. S c r r a v a 11 o Trst. Pripisal sem večkrat Vaše S e r r a vallovo Kina vino z železom v svoji klijenteli in imel sem vodno čudovite uspehe. Vpliv tega izvrstnega izdelka je hiter in gotov. K o n s t a n t i n o p e 1 j, 3, decembra 1909. 111 Dr. II. N. De u v 1 e 11 i a n. Veste moja navada nI, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo elišala! sem se pa sama prepričala, daje najboljši In najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako belenje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda ln popolnoma čisto. 230123304848 Vsevečni je vzel k Sebi, 19. t. m. ob pol 12. uri našo blago hčerko, sestro, teto, svakinjo, gospodično Marico Schiller katere zemeljski ostanki se prepeljejo 21. t. m. ob pol 5. uri iz hiše žalosti sv. Petra cesta 58 k Sv. Križu. Za dušni mir se opravi sv. maše v več cerkvah. Žalujoči ostali. Za občinske volitve potrebne nove tiskovine. Katoliška Bukvama v Ljubljani je ravnokar izdala sledeče, po določilih novega občinskega volivnega reda predelane tiskovine za občinske volitve: Pooblastila za občinske volitve, lega 50 vin. Reklamacija, ker je bil volivec izpuščen iz volivnega imenika, lega 50 vin. Reklamacija, ker je vpisana v volivni imenik oseba, ki nima volivne pravice, lega 50 vin. Te tiskovine se naročajo od Katoliške Bukvarne v Ljubljani. — Vse druge tiskovine za občinske urade so dobe v knjigarni J. Krajec nasl. v Novem mestu. THZNi: CE.> M Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 20. septembra. Pšenica za oktober 1911 . . . . 1190 Pšenica za april 1912.....12 14 Rž za oktober 1911......10 28 Rž za april 1912.......-■— Oves za oktober 1911.....9 60 Koruza za maj 1912 .....8'45 Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm o w a Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura „ Celziju Vetrovi Nebo 1'adavina v 24 urah v mm 19 9. zveč. 739 3 13-0 sl. zah jasno 20 7. zjutr. 7376 7-9 brezvetr. megla 00 2. pop. 734 4 20 2 pol. obl. Srednja včerajšnja temp . 12 91 norm. 1435. 2837 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno „ I vest, da je nuš iskreno ljubljeni oče, gospod Franc Černivec c. kr. poštar in učitelj v pokoju po dolgi, mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 10. uri zvečer, v 83. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika so vrši v četrtek, dne 21. septembra ob 10. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnioe se bodo brale v župni cerkvi v Podbrezjah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Podbrezje, 19. septembra 1911. vM^m Zahvala. Za dokaze toplega sočutja povodom ■ prezgodnje smrti naše iskreno ljubljene soproge ozir. matere Marije Oblak izrekamo tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. V Škofji Loki, 20. sept. 1911. 2835 Žalujoči ostali. Sto-. STANOVANJE se Išče z dvema sobama in pritikli-natnl s 1. oktobrom. Naslov se izve pri upravi. Kurzi efektov in menjic. dne 19. septembra 1911, Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... 91-80 Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij.......... 91-80 Skupna 4-2<>/o papirna renta, februar—avgust ........ 95-10 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 95-15 Avstrijska zlata renta ... 115-30 Avstrijska kronska renta 4°/0 . . 91-75 Avstrijska investic. renta 3'/2°/o • 80-40 Ogrska zlata renta 4% .... 110-95 Ogrska kronska renta 4°/0 . . . 'J0-40 Ogrska investicijska renta 31/2 % 79-70 Delnice avstrijsko-ogrske banke 19-88 Kreditne delnice....... 645-— London vista........ 241-271/2 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117-82'/, 20 mark .......... 23-53 20 frankov........ . 19-17 94-65 Rublji........... 2-54i/, = Hiša = v Ljubljani, Hrenova ulica 18. proda se ceno takoj. Pojasnila daje Ivan Dachs, gostilničar. 2777 Proda se pod ugodnimi pogoji lepa domačija Jožefa Erjavca na Sapu 2751 a v ob cesti blizu cerkve In kolodvora Smarje-Sap. gozdi, travniki, nlive. Vse v dobrem stanju. Več se poizve pri Jan. Žalcu na Sapu. morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Na(jy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5. 2821 Kam pa prijatelj? V Vižmarje št. 61. Tam prodaja G. PODREKAR prav prijazno 2701 hišo z vrtom Sprejmeta so na ucenc; za galanterijsko trgovino v Ljubljani, najraje kmetskih staršev, ovent. tudi s hrano in stanovanjem. — Ponudbe pismeno pod »A F 100« poštno ležeče. 2707 Iss Farkr Englisti lessons Dalmatinova ulica št. 7. «»» s površino 2727 m2 na Prulah, ste po primerni ceni na prodaj. Stavbišči ste na vogalu ulice nasproti novega mostu v bližini šolskega poslopja. Načrti in pogoji so na razpolago pri gospodu Kamenšeku v pisarni „Universal"l Sodna ulica štev. 4, Ljubljana. 2821 : naročajte »Slovenca". m T"vac\\f or s'ar ^ z vsPevai°č° 'r9°-l y U V Yjn0) y prijetnem kraju ljubljanske okolice želi v svrho ženiive spoznali gospodično, primerne starosti, ki bi imela veselje do trgovine in gospodinjstva. 2aželjeno bi bilo nekaj premoženja, vendar ni pogoj, i^esni dopisi ako možno s sliko pod „Cajnost" do I. oktobra t. I. na upravništvo tega lisla. 2826 2 Dobro bodočnost nudimo marljivim osebam s povzetjem ffiPOŠP Strogo reelna reč, primerno za vsakogar, naj si stanuje v mestu ali na deželi. Potrebno ni nikako strokovno znanje. Prodajalno uredimo z vsem potrebnim sami. Velika reklama na naše stroške, Takoj volik promet in že izpočetka dober zaslužek. Vsak riziko izključen. Vodi so lahko kot stransko opravilo. Ozira so lo na poštene, četudi pri-proste ljudi. Pojasnilo zastonj. Ponudbe pod »Versandstellc« na Daube & Co Ciiln o. Renu. ram i SOLSKE za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča 2708 10 Lav. SchwentnerT knjigotržec v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3. Em "jvaim stroj Kupujte samo v naših protlajalnicah ali od njih agentov! Ljubljana Kranj Kočevje Sv. Petra cesta i. Glavni trg 53. Glavni trg 79. ki? ilu iiSg W D Novo mesto Veliki trg 38. Na splošno vprašanje vsako zaželjano pojasnilo; vzorci za vozenjo, krpanje in šivanjo zastonj in franko. Št. 57/o. n. š. Na obrtno nadaljevalnih šolah v Ljubljani 2825 in sicer: na strokovnih nadaljevalnicah za mehansko-tehniške obrti, za stavbno obrti ter za umetne in oblačilne obrti, končno na splpšno obrtni nadaljeval-nici se prične šolsko leto dne 1. oktobra 1911. Vpisavalo se bode: a) za strokovno nadaljevalnico mehansko tehniških obrti v vodstveni pisarni I. mestne tleske ljudske šole v Komenskega ulici; b) za strokovno nadaljevalnico stavbnih obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi ccsti št. 5; c) za moški oddelek strokovne nadaljevalnice umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni IV. mestne deške ljudske šole Na prulah; č) za ženski oddelek strokovne nadaljevalnico umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni mestne nemške deške ljudske šole na Erjavčevi cesti št. 21 (pritličje). d) za splošno obrtno nadaljevalnico v vodstveni pisarni III mestne deške ljudske šole na Erjavčevi cesti št. 21 (II. nadstropje) povsod v nedeljo, dne 24. septembra dopoldne in pa v ponedeljek, torek in sredo, dne 25., 26. in 27. septembra 1911 od 6. do 7. ure zvečer. Sprejemali se bodo vajenci in vajenke. Vajenci in vajenke, ki vstopijo v šolo na novo, sc morajo izkazati z odpustnicami ljudske šole, vajenci in vajenke, ki so obrtno šolo že pohajali(e), pa s svojim zadnjim izpričevalofci. Šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole • v Ljubljani, dne 14. septembra 1911. ' Za šolski odbor: Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. * Potrebna knjiga. Mecl najpotrebnejše knjige, kar jih imamo Slovenci, se sme pač prištevati »Knjiga o lepem vedenju«, katero je izdala in založila »Katoliška Bukvama v L u b -1 j a n i, kajti to je edina slovenska knjiga, ki obsega najpopolneje obširna in zelo pregledno nujana navodila, kako naj se vecle priprost človek ali izobraženec v rodbinskem, družabnem in javnem življenju. Knjiga ustreza svojemu namenu. Vsak človek namreč — naj bo šc tako izobražen — zaide pogosto v neprijeten položaj, da ne ve, kako naj se napram gotovim osebam in družbam obnaša, da napravi dober vtis; kajti ravno zunanja oblika, s katero kdo nastopa, je velikanskega pomena v življenju. Človek si s svojim vedenjem povzdigne ali pa podkoplje ugled. Lepo obnašanje ni sicer toliko plod razuma in poduka, kakor vzgoje in srca, vendar pa vsak človek potrebuje tudi nekaj praktičnih navodil. Vsak se bo iz knjige mnogo naučil in našel v nji obilico zlatih naukov. Knjiga ima dvojno kazalo in je z natančnim abecednim kazalom pregled knjige zelo olajšan. Cena za lepo opremljeno knjigo znaša 3 K, za elegantno vezano 4 K. * Nova pomenljiva knjiga. — »Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol.« — Tretja knjiga: Življenje po katoliški veri. Spisal Gregorij Pečjak, doktor bogoslovja, katehet. V Ljubljani 1911. V založbi »Katoliške Bukvame«. Natisnila »Katoliška Tiskarna«. — Opozarjamo gg. duhovnike in izobražene laike, naj n e naročajo te šolske izdaje, ker je zanje posebe prirejena bolj porabna izdaja z imenom »Katoliška etika«. Pisatelj ji je dodal obširno stvarno kazalo, ki človeka o vsakem važnejšem nauku iz vseh treh vero-učnih knjig hitro orientira. Zlasti za pridigarje in kateliete ima ta izdaja več ko podvojeno vrednost. Cena lepo vezani knjigi je ista, t. j. 2 K 80 vin. — Za tiste, ki še nimajo druge veroučne knjige: »Resnice katoliške vere«, je še bolj priporočljivo, da si omislijo obe dr. Pečjakovi knjigi, ki se medseboj dopolnjujeta, v skupni vezavi pod imenom: »Katoliška dogmatika in etika«. Cena 5 K 30 vin. Priporočljiva je skupna knjiga nc le zavoljo razmerno nižje cene, ampak mnogobolj zavoljo skupnega stvarnega kazala. Grafenauer: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. II. del. Doba narodnega prebujenja (1848—1868). Ljubljana 1911. Založila »Katoliška Bukvar-na«. Da je to klasična knjiga prve vrste, kakršnih imamo malo Slovenci, nam povedo strokovne ocene, ki jih či-tamo v naših revijah. Posebno se odlikuje knjiga po svoji temeljitosti in zanesljivosti, s katero popisuje življenje in delovanje posameznih pisateljev. — •>Dom in Svet« pravi, da stoji v tem 3ziru Grafenauer jeva knjiga na vrhuncu znanstvenega dela in tudi stilistično se čita kakor zanimiva povest, tako ia ima bralec pravi užitek. V dolgi vr->;ti se vrstijo pred nami znana, draga nam imena z drugimi že nekoliko pozabljenimi, nobena važnejša osebnost ni izpuščena in pri vsaki izvemo vse, kar tvori jedro nje delovanja. Mnoge izmed opisanih oseb smo poznali osebno in je knjiga za nas še tembolj zanimiva, ker so nam tu opisani pisatelji tako blizu po času. Pisatelj je ogromno snov obdelal tako, da govori najprej o starejšem pisateljskem rodu te dobe (Bleiweis, L. Jeran, Fr. Svetličič, M. Viihar, Ant. Žakelj, Koseski, Mala-vašič itd.), potem o začetnikih novega časa: L. Toman, Josipina Urbančič, Razlag, Fr. Cegnar, Mat. Valjavec, L. Svetec, Jan. Trdina, Davorin Trsten-jak, Ant. Janežič, poseben odstavek zavzema Fr. Levstik, nato pride Simon lenko in mlajši rod Fr. Erjavec, Val. Mandelc, Val. Zarnik, Jan. Menzinger, I. Kosmač, Fr. Zakrajšek, Val. Slan-eink, Ant. Zupančič, Andrejčkov Jože in pesniki: A. Umek, (Jr. Krek, Jan. Bile, dekan Iv. Vesel, Frankolski in R. Silvester. — Grafenauerjeve slovstvene zgodovine sta izšla doslej dva dela. I. del obsega dobo od Pohlina do Prešerna na 153. straneh. Cena za broširan izvod je 2 K, za kartoniran 1 K 50 h, za v platno vezan 2 K 80 h. Zelo obširni drugi del pa obsega zgoraj opisano literarno zgodovino na VIII. -j- 475 straneh. Cena za broširan izvod 6 K 20 h, za vezan 7 K 20 h. * Hinko Druzovič-eva Srednješolska pesmarica »Lira«, I. del, je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Buk-varne; velja broširana 1 K 70 vin., vezana v platno 2 K 20 vin. O tej pesmarici, ki je ne le za naše srednješolske zavode, temveč tudi prav posebno za naša pevska društva in za vsakega posameznega samouka izredne teoretične in praktične vrednosti, bonvo v kratkem boli obširno izpregovorili. naslednik Jerneja Bahovca trgovina s papirjem Ljubljana, Sv. Petra cesta 2 priporoča sl. občinstvu ob pri-četku šol svojo bogato zalogo raznih šolskih knjig kakor tudi vse najboljše vrste 2804 Preselitev in priporočilo, Usojam se vljudno naznanjati, da sem se preselil s svojim modnim salonom z Dunajske ceste št. 6 I. nadstr. na Dunajsko cesto štev. 20. v pritličju, nasproti kavarne »Evropa", tramvajska postaja. _ Upam, da me bodo tudi nadalje podpirale cenjene dame z blagohotnimi naročili. Vsa dela bom izvrševal vedno točno in solidno po pristnem dunajskem, angleškem vsakomesečnem najnovejšem kroju ler najskrbnejšem delu. Izdelujem tudi vsakovrstne športne in jahalne oprave iz dunajskega modnega sukna. Prosim za nadaljno zaupanje in mnogobrojne naročbe z najodličnejšim spoštovanjem Josip Gregorin damski krojač. 2645 3 NI7H7FMSKA ŽIVLJENSKA zavarovalnica ni^u^civiorvrt NA DUNAJU i., aspernplatz i, (v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. GI5VHI) ZaStdpStVO Za Stiljcrslill iH Hranlsho: Gradec l„ SchmleflSasse m. Glavni zastopnih za Kranisho: cirii Giobočnik, Ljubljana, ciialoha cesta 4. v Centralna pisarna ii skladišče: Veaova nI. 6, Tzlefon isiferurb. St. 129. Telefon inferusk St. 129 Priporoča pfaniflssn moko izvrstne ta-kouosti, otrobe in s? o o CM cd »»H U »T.. cM CG ca I Ck> C »IH tu veležganjarna sadja, biubljana priporoča v svoji lastni žganjarni 22i8 kuhano V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej. ►71 H< B <9 CQ » w •a H« ►t f» "d o o < ca ►i B v* tc n (0 B pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štefanu Nagy, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg šlev. 5. 2822 V prijaznem kraju na Gorenjskem tik farne cerkve in ob tekoči vodi se pod ugodnimi pogoji proda ladstropna hiša posebno pripravna za kakega vpokojenca ali za rokodelca. Zraven je lep sadni in ze-lenjadni vrt in nekaj zemljišča. —Naslov pove uprava lista. 2716 pristni, izvrstne kakovosti, strojem iz satja iztočeni, popolnoma čisti, razpošilja v elegantnih, hermetično zapri ili pločevinastih škat-ljah 5 kg teže po 9 K nefrankovano. Fr. Lalunayerf župnik Predvor pošta Tupaliče. 2803 Odvetnik dr.) ;>sip Leskovar v Mariboru spre, ne 2815 i Iphento Vstop takoj. Plača po dogovoru.