PoXtnlna plaCana v gotovini. V Ljubljani, dne 23. marca 1933. Štev. 31." Jf , i m* 23.111.1933' '•'/ t " Letnik LXXIL. (Šol. leto. 1932133.) Učiteljski tovariš Stanovsko politiško glasilo J. V. t/. — sekcife sa dravsko banovino v Cfubljanl Mesečna priloga »Prosveia« = Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Franiilkmmka ali ca 6ll. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne tprejemamo. Izhaja veak tetrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davak posebe. Poit. ček. rai. 11.197. Telefon 3111 Prosveia En državni proračun za leto 1933./34. Ekspoze prosvetnega ministra g. dr. Radenka Stankoviča Med proračunsko debato je podal svoj ekspoze tudi prosvetni minister gosp. dr. Ra-denko Stankovič. Iz njegovega govora povzemamo predvsem zadeve, tičoče se osnovne šole: Od leta 1926. pa do začetka svetovne gospodarske depresije je narastla površina obdelanega zemljišča za 30% in z intenzivnim obdelovanjem je povišan tudi donos zemljišča za 20%. Ako hočemo imeti pregled gospodarske moči in sposobnosti našega naroda, tedaj smo dolžni, da naš narod usposobimo, da se v tej življenjski borbi za svojo eksistenco obrne s terena kvantitativne konkurence na kvalitativno konkurenco. Ne morem si misliti, da bi bila gospodarska sposobnost naroda adekvatno neodvisna od njegovega prosvetnega stanja. Vsled tega smatram, da je za najširše plasti prosveta skoro vezana z njegovo gospodarsko sposobnostjo in možnostjo obstoja, posebno v težkih časih, kakršni so sedaj, ko vlada po vsem svetu močna kriza. Nesorazmernost prosvetnega stanja med posameznimi kraji v naši državi. Stanje naših narodnih šol je zelo slabo. Posebno opazimo to, ako primerjamo številke našega šolstva. Na 1 milijon prebivalcev pride približno 500 osnovnih šol. Večina prebivalcev naše države se bavi s poljedelstvom in za to kategorijo prebivalstva bi bilo to število šol normalno. Imamo pa tudi take primere, da prideta na 1.5 milijona prebivalcev komaj 1—2 šoli. Kakor vidite, je to velikanska nesorazmernost. Primeri nam kažejo, da se nahajajo mnoge narodne šole, torej šole našega najmanjšega človeka, kmeta in obrtnika na terenu, ki v kmetijstvu ni na višku, nego je pasiven. Z druge strani se kaže nedostatek šol v primeri s številom prebivalcev. Iz vsega tega je razvidno, da nimamo zadostnega števila osnovnih narodnih šol. Razume se, da je naša prva briga, da se ukrene vse, kar je v današnjih težkih finančnih razmerah mogoče. Sedaj sicer ni mogoče seči globoko v državne blagajne in preobre-menjevati proračuna, vendar moramo zagotoviti mesta in spopolniti vse, kar je prazno in čaka, da bo koristilo prosveti. Poleg vseh težkih razmer je vendar le mogoče, da se da šoli ono, kar je najnujnejše potrebno. Težkoče s premeščanjem učiteljstva. Na podlagi tega, kar je bilo v številkah tu iznešeno, opažamo, da je mnogo nedostat-kov tudi v tem, ker so naše terenske razmere tako različne. V posameznih krajih je življenje različno, in vsled tega se premeščanja razpoložljivega učiteljstva ne vrše tako, kakor to zahteva pouk in kakor to zahtevajo razmere. Ako upoštevate tudi to, da prihaja v učiteljske vrste mnogo več ženslk nego moških, in da imamo pri nas tudi tako težke razmere, v kakršnih ženske ne morejo delovati, je razumljivo, da je pravilno razmeščanje učiteljstva zelo otežkočeno. Ako upoštevamo tudi to, da so pri nas poznanstva in sorodstva, strankarska pripadnost in botrina zelo velikega pomena, tedaj boste razumeli, da je bilo zelo težko, pravilno razporediti učiteljstvo. Nastala je težkoča v spopolnjevanju enega dela praznih učiteljskih mest, ker so bili mnogi nameščeni v večjih mestih, torej tam, kjer niso bili nujno potrebni. Zato bo naloga prosvetnega ministrstva, da take učitelje v bodoče postavlja na druga mesta, ker je veliko število med njimi tudi takih, ki za ta mesta nimajo potrebne kvalifikacije. Meščanske šole. Gospod prosvetni minister je izjavil, da meščanske šole pri nas v širokih narodnih plasteh niso popularne. Te šole ne stojijo na dovolj visokem nivoju ter se v mnogih primerih prav nič ne razlikujejo od ljudskih šol, in zato naš narod smatra, da so samo nadaljevanje ljudskih šol, radi česar tudi niso priljubljene. Radi tega je potrebno, da se dvigne njihov ugled. Zato pa morajo učitelji za te šole imeti potrebne kvalifikacije. Učiteljem meščanskih šol se mora izboljšati položaj in zvišati se jim morajo dohodki, ki bodo odgovarjali njihovim kvalifikacijam. Zato smo tudi v finančnem zakonu predložili odredbe, ki bodo hitro popravile stanje učiteljstva meščanskih šol vsaj v toliko, da se izenačijo z učitelji osnovnih šol. S spremembami in dopolnitvami zaikona o srednjih šolah — ker meščanski učitelji spadajo pod srednje šole •— bomo dosegli, da se dvigne novo učiteljstvo meščanskih šol na ono višino, ki bo odgovarjala potrebam, katerim so namenjene meščanske šole. Učiteljske šole. ko, kakor so bila prevzeta. V naši državi je vsega skupaj 40 učiteljskih šol. Ministrstvo prosvete ima danes 1200 novih prošenj absolventov učiteljišč, ki čakajo na učiteljska mesta. V tem šolstvu bodo potrebne gotove reforme, ki bi jih želel izvesti g. minister v sporazumu s parlamentom. Nekatera učiteljišča se bodo morala pretvoriti v druge šole in ko se bo to izvršilo, se razume, da se bodo upoštevale pri tem v prvi vrsti one šole, ki vzgajajo samo učiteljice in ki danes najmanj odgovarjajo duhu časa in duhu našega naroda. O univerzah in srednjih šolah. Nadalje je govoril gospod minister: Imamo šole, ki so predvsem namenjene dati neko zaokroženo izobrazbo, s katero gredo absolventi med narod v življenjsko borbo. Število učencev teh šol, ki jih je bilo 1921. leta 7000, je do danes naraslo že na 30.000. Poleg tega smo imeli v letu 1931./32. v srednjih šolah 101.000 dijakov, ki se šolajo v glavnem radi tega, da bi pozneje prišli v državno službo. To so šole, ki ne podajajo zaokroženega znanja za življenje, nego so samo stopnice k višjim šolam, t. j. univerzam. Vsled tega dobivamo mnogo večje število absolviranih akademikov, nego jih je za državo in njene jav> ne službe potrebnih. Naša družba je med tem tako malo diferencirana, da dobi le mal neznaten del dijakov po dovršeni šoli svoj kruh v privatnih službah. Hiperprodukcija intelektualcev. Ako upoštevamo vse to, tedaj vidimo, da so v tej smeri potrebne korekture, ako ne želimo, da bo nekega lepega dne onih z dovršeno univerzo toliko, da bodo morali stradati in vsled tega začeli ogrožati državo in današnji družabni red. Treba bo preurediti srednje šole na ta način, da bodo predstavljale zaokroženo celoto znanja, ki je našemu malemu človeku za življenje neobhodno potrebno. Vsled tega nameravamo osnovati nove me,-ščanske šole, ki jim bomo dali tako smer, kakršno zaihteva okolica teh šol. Z druge strani bo treba usmeriti dotok otrok v te šole. Dostop v te meščanske šole bo lahko mogoč, ker se ne plača nikakih taks. Omogočen bo v teh šolah poldnevni pouk, da jih bodo mogli po-sečati tudi učenci iz okolice. V teh šolah ne bo treba uvajati nikakih sprejemnih izpitov. Na ta način bi se nivo teh šol zvišal in utrdil ter bi te šole predstavljale zlato nadomestilo onih šol, ki predstavljajo pripravnice za univerzo. Vse srednje šole, Iki za sedaj ne nudijo svojim učencem neke zaokrožene izobrazbe, ki je potrebna za življenjsko borbo, bo treba organizirati tako, da bodo postale zavetišče samo onih, ki čutijo močno stremljenje za znanostjo. Potrebna je selekcija, da ne bomo imeli še nadalje take situacije, kakršna je danes na naših univerzah, kjer dominirajo poleg izvrstnih tudi taki, ki spadajo v kategorijo najslabših. V državi imamo preveč srednjih šol, ki nimajo namena dati svojim dijakom zaokroženo znanje, nego predstavljajo pripravnice za višje šole. Ko pride iz teh šol dijak na univerzo, se ga ne vpraša, ali je dovzeten za znanost in ali je prišel iz dobrih ali slabih šol. Stroški za univerze. Država izda za vse tri univerze letno 72 milijonov dinarjev. Beograjska univerza dobi od te vsote okoli 31 milijonov dinarjev za 7481 dijakov. Potemtakem stane vsak dijak na beograjski univerzi državo letno 4100 Din. Zagrebška univerza dobiva za 4700 dijakov, torej skoraj za polovico manj, 32,700.000 Din. Po tem stanju stane državo vsak dijak zagrebške univerze 7000 Din letno, skoraj še enkrat več kakor dijak beograjske univerze. Ljubljanska univerza ima crtkoli 1700 dijakov in dobiva za vzdrževanje univerze okrog 10 milijonov dinarjev ter stane dijak ljubljanske univerze našo državo 6000 Din. Ob zaključku svojega govora je minister dr. Stankovič naglasil, da se intenzivno dela na izenačenju učnih načrtov in da bodo v najkrajšem času sestavljene vse potrebne učne knjige, tako da bo naša prosveta od najnižjega do najvišjega razreda usmerjena v enem pravcu. Pred rešitvijo Finančni odbor Narodne skupščine je že razpravljal o predlogu finančnega zakona za leto 1933/34 in ga je odstopil 8. marca narodni skupščini v razpravo in odobritev. O predlogu razpravlja tudi senat. Nas učitelje posebno zanima predlog in debata o finančnem zakonu in proračunu, ker tangira prosvetno politiko in s tem seveda tudi osnovnošolske učitelje. Zastopniki Jugoslovens'kega učiteljskega udruženja so ustno in pismeno raztolmačili vsem merodajnim činiteljem in parlamentarcem, od katerih je odvisna stilizacija določb finančnega zakona in proračuna za leto 1933/34, da zahteva gospodarski interes naše kulturne prosperitete, našega kulturnega udejstvovanja in naše prosvetne bodočnosti čim večje postavke za prosveto, ki naj bodo v sorazmerju z našimi kulturno prosvetnimi potrebami, predstavljajočimi vprašanje naše boljše bodočnosti. Opozorili so na odločilno borbo z neizobraženostjo, na intenzivno delo na jugoslovanskem kulturno prosvetnem polju. Brez uspeha tega dela bo zelo težko uspela katerakoli reforma na ekonomskem polju. Prepričanje učiteljstva je osnovano na mnogih domačih in tujih dejstvih, da si sploh ne moremo zamisliti zboljšanja sodobnih življenskih razmer brez splošnega prosvetnega zboljšanja. Skušati bomo morali potlačiti premočno poudarjanje varčevanja. Za delovanje na duhovnem preporodu najširših narodnih množic, v duhu nove jugoslovanske orientacije, pripada nesumljivo največ zaslug narodnemu učitelju. Zaradi tega je treba, da se še nadalje naslanja nanj ta kulturno prosvetna politika med narodom. Zaradi uspeha najidealnejšega dela, ustvarjanja duhovnega, nacionalnega edinstva v vseh podrobnostih, zaradi duhovnega formiranja mladih generacij v jugoslovenski smeri je nujno potrebno zavarovati učiteljevo delo, posebno ono na deželi, v moralno pravnem in ekonomskem pogledu. Ko bo učitelj imel vsa zagotovila, se bo mogel posvetiti svojemu nacionalno duhovnemu delu brez vsakih pomislekov, da bi mu moglo kdaj česa primanjkovati, da bi mogel biti v čem prikrajšan, ali da bi se mu mogla goditi kaka krivica. Učitelj ni samo uradnik, ni samo človek, ki dela v pisarni, marveč je misionar. On je apostol vseh najlepših stremljenj na narodno kulturni njivi, in ta misionar, ki mu je poverjeno najtežje delo, mora biti nekaj drugega in se mora z njim ravnati drugače, nego z ostalimi uradniki iste skupine. Učitelj je žarišče prosvete v najza-kotnejši vasi, v skrajnih planinskih vasicah in naseljih v ravnini, kjer največkrat nima nikakih kulturnih zadovoljstev razen knjige in mogoče radio aparata. Ostali državni uradniki pa sedijo v udobnih pisarnah in vršijo za isto nagrado delo, za katero se ne porabi niti polovico zdravja, energije in živcev, nego z učiteljskim. To, kar dela učitelj, dela tudi učiteljica. Ni treba, da bi mi pisali učiteljicam slavo-spev, ker so to naredili že drugi. Poudarjamo pa, da sme učiteljica z vsemi pravicami zahtevati, da se jo upošteva kot učitelja, ki je pri delu njen sotrpin. Stilizacija § 24. predloga fin. zakona za leto 1933/34, ki je bil predložen narodni skupščini, da poročene učiteljice nimajo pravice na stanarino, je naredila v krogih vsega ju-goslovenskega učiteljstva težak utis. Ta odredba je zelo težko prizadela učiteljice, ker jim ne prizna ravnopravnosti z njihovimi to- variši — učitelji. One so v delu enake učiteljem in smejo z isto pravico zahtevati tudi pri plačilu enake pravice z učiteljem. Zaradi tega so jugoslovanske učiteljice soglasne v tem, da ne sme biti spremenjen § 84. zakona o narodnih šolah, posebno ne s takim tolmačenjem finančnega zakona, ki jih socialno podreja in obenem daje povod za debato o vprašanju, o katerem bi se sploh debatirati ne smelo. Poročene učiteljice se nadejajo, da bosta parlament in senat v zadnjem momentu to odredbo odklonila. Ako se spremeni § 51. zakona o narodnih šolah v tem zmislu, kot je predloženo v § 24. predloga finančnega zakona, bi mogle nastati zelo značilne posledice. Učitelji se zavedajo ekonomskih težkoč in tudi radi pomagajo, da se te težkoče zmanjšajo, vendar je zanje največja garancija, ako se z zakonom o narodnih šolah precizira največje in najmanjše število učencev v razredih. Ako hočemo izvesti v šoli pouk po novih smernicah, tedaj nikakor ne smemo povečavati maksimiranega števila učencev po razredih, marveč moramo težiti za znižanjem tega števila in povišanjem izdatkov za učila, da bi na ta način postali učenci v resnici aktivni in bi prišli s svojim sodelovanjem do znanja in ne bi predstavljali soda, ki ga polnimo z znanjem. Učiteljstvo upa, da bo ostala odredba § 51. zakona o narodnih šolah še nadalje v veljavi. V poročilu finančnega odbora, ki je predloženo narodni skupščini 8. marca, so v § 55. točka 22. edino zdravnikom bojevnikom priznana vojna leta od 1912 do 1920 kot efektivna službena leta. Vsi zdravniki, katerim ta čas še ni bil vštet v efektivna leta, bodo prevedeni v odgovarjajoče skupine. Torej je prišlo po zaslugi nekoga do začetka rešitve vprašanja, ki je že 10 let nerešeno. Ugotoviti moramo, da je ta rešitev nepopolna. Nele zdravniki, marveč tudi učitelji in ostali uradniki, so bili med vojno prizadeti in niso mogli napredovati v odgovarjajoče grupe, kakor njihovi tovariši. Ne gre tu za kako večjo nagrado, marveč gre le za vprašanje moralne pravice. Radi tega je v zadnjem času glavni odbor .Tugoslovenskega učiteljskega udruženja branil pravice učiteljev bojevnikov in to ustmeno in pismeno in na koncu je zahteval, da se namesto izraza »zdravnikom« vstavi izraz »vsem uradnikom« in s tem enkrat za vselej likvidira nepravilno stanje, ki prizadeva del učiteljev. Do kake anomalije je privedlo neprizna-nje vojnih let med učitelji, nam kaže naslednji primer: »Hvala za stališče, ki ste ga zavzeli v obrambo naših pravic zaradi reguliranja vojnih let. Evo primer: Moj učenec iz IV. razreda osnovne šole iz 1. 1913, je sedaj učitelj v VII. grupi. Moja učenka iz leta 1914. ima tudi VII. grupo; naše tovarišice in tovariši, veliko mlajši od nas, so prišli v VI. grupo že lanskega leta. Tovariši in tovarišice iz leta 1914. so dobili VI. grupo, a mi, ki smo končali 1. 1912. učiteljišče, smo komaj v VIT. grupi. Komentar ni potreben, pač pa je potrebno razširiti § 55. točka 22. predloga finančnega zakona, kakor je izšel iz odbora, in priznati vsem uradnikom bojevnikom vojna leta od 1912 do 1920 kot efektivna službena leta. Po »Narodni prosveti«. Vprašanje celibata učiteljic Za nas vse važno vprašanje je, kakšno stališče naj zavzame učiteljstvo v bodoče napram celibatu učiteljic. Ker obstoja nevarnost, da bi nepoučeni ponavljali staro pesem, da je namreč ženska v poklicu, prav posebno še seveda poročena žena, kriva sedanje krize in s tem združene brezposelnosti, je treba odločno odkloniti to naziranje. Ogromna večina današnjega ženstva v poklicih ne odjeda moškim prostovoljno kruha, ampak je v to prisiljena; ona mora delati, če hoče živeti, po poroki navadno v podvojeni meri, ker mora opravljati takrat še dolžnosti žene, matere in gospodinje. Današnja kriza, ki ima za posledico to strašno brezposelnost, ne traja šele par let, kakor misli večina, ampak segajo prvi počet-ki današnje krize v resnici že v prva leta sedanjega stoletja. Ako zasledujemo razvoj gospodarskega stanja, opazimo prve znake krize že v letih pred svetovno vojno, kajti že takrat je nadprodukcija povzročila raznim državam hude in resne skrbi. Ravno zato, ker so hotele razne države na vsak način najti nova tržišča svojim proizvodom, je izbruhnila svetovna vojna. Svetovna vojna, ki je uničila toliko delovnih moči in stvarnih dobrin, je krizo samo navidezno nekoliko zavrla, da se je po par letih tem strahotneje razpasla. Sporedno s prvimi znaki krize se je pričelo širiti v meščanskih krogih obubožanje. Nastajajoča kriza je odvzela velikemu delu moških možnost zaslužka, ostalim pa je splošno obubožanje vsaj občutno zmanjšalo dohodke. Zato je bilo vedno manj takih moških, ki bi si bili lahko že v svoji zgodnji moški dobi osnovali družino, sporedno s tem pa je bilo vedno manj takih žensk, ki bi se lahko udejstvovale izključno doma v gospodinjstvu. Zato so bile tudi te ženske prisiljene, da si poiščejo razne poklice, pa tudi, da jih izvršujejo še po svoji poroki. Zato se moramo vedno zavedati, da je poročena žena v poklicu samo posledica moške brezposelnosti, oziroma obubožanja, ne pa obratno. V enem oziru pa je bila ta izprememba pravična, z obče človeškega stališča namreč, kajti meščanska ženska se je s tem, da je bila prisiljena delati, približala kmečki in delavski ženi, tako da se je s tem vsaj ena socialna krivica izravnala. Kmečke ženske že od pamtiveka ne morejo biti samo žene, matere in gospodinje, ampak imajo tudi svoje trdo poklicno delo. Prav tako se godi tudi delavskim ženskam. Zato se ne smemo čuditi, da so se n. pr. razni kmečki voditelji po drugih državah že večkrat izjavili proti rodbinskim dokladam državnih uradnikov, češ, z davkoplačevalčevim denarjem pač lahko država plačuje uradnika, nima pa pravice, plačevati mu žene, naj tudi uradnikova žena dela prav tako kakor n. pr. kmečka, če hoče živeti. Ako hočemo biti pravični, moramo priznati, da je to stališče z vidika davkoplačevalca pravilno. Še bolj nezadovoljen bi bil davkoplačevalec, ako bi se rodbinske dokla-de zvišale, kar pa bi bilo nujno potrebno s trenutkom, ko bi vpeljali celibat za aiktivne državne uradnice, torej tudi za učiteljice. Ali se naj omogoči vsem poročenim ženam, da bodo lahko samo žene, matere in gospodinje, ali pa naj vse delajo v poklicih, dokler je to potrebno za človeško družbo. Izgovori, da bi potem propadel človeški rod, ker bi propadle t družine, ne drže, kajti ravno iz kmečkih domov, kjer se lahko mati družini najmanj posveti, prihajajo naši najboljši ljudje. Dokler traja današnja kriza, je torej edina rešitev družinskega življenja v tem, da delata v poklicih oba, mož in žena in si s skupnimi sredstvi ustvarita lastno ognjišče. Možna bi bila še druga rešitev, ki bi pa naj-brže zbudila še večji vihar ogorčenja, če bi jo kdo resno predlagal. Mnogi so namreč mnenja da bi morala plačevati država svoje uradnike samo po vrednosti njihovega dela, da bi torej ne smelo biti tako velikanske razlike med plačo začetnika in plačo tistega, ki gre v pokoj. Brez dvoma se da to stališče tudi dobro zagovarjati, zlasti še s stališča ohranitve družin. Dokler pa imata n. pr. samski učitelj in profesor s 30 leti, torej v najlepši moški dobi, kvečjemu lahko približno 1500 dinarjev mesečnih dohodkov in še to v najugodnejšem primeru, jima ne smejo drugi vzeti zadnje možnosti Za ustanovitev lastnega ognjišča s tem, da priporočajo celibat učiteljic ali drugih državnih uradnic. Mnogi spet zrejo dalje in se vprašujejo, kako dolgo bo delo vseh poročenih žen sploh še potrebno. Treba je poudariti, da je za zdaj še potrebno, kajti za sedaj še ni nikjer nad-produkcije kakor to mnogi mislijo, ne v duhovnih in ne v svetnih dobrinah. Res je, d:a stroji v vedno večji množini nadomeščajo delo človeških rok, tako da je na mnogih krajih nakopičenega že preveč blaga. Toda čc stvar natančneje premotrimo, vidimo, da še ni izdaleka preveč duhovnih dobrin, pa tudi, da so samo nepravilno razdeljeni. V resnici jih je še premalo, še stokrat več bi jih bilo potrebno, da bi se vsi ljudje izobrazili, nasitili, oblekli, obuli, da bi imeli vse one tisočere stvari, katere imajo danes samo nekateri. Kadar bodo vsi ljudje duševno in telesno z vsem preskrbljeni, takrat bomo šele lahko govorili o resnični, absolutni nadprodukciji. Za sedaj pa tega še ni, zato je naloga odločujočih državnikov vsega sveta, poiskati pota, po katerih bomo prišli polagoma do tega, da bodo vsi deležni vseh notranjih in zunanjih dobrin. Kadar se bo vse to zgodilo, takrat bo šele delo poročenih žen postalo nepotrebno. Takrat bodo tudi stroji še vse bolj izpopolnjeni, da bo zadostovalo, če bo delal le en del človeštva in še ta v skrajno kratkem delovnem času, pa bodo s tem krite vse tekoče potrebe. Takrat bo res aktualna zahteva, da naj delajo samo moški, ne ženske, ki lahko na drugi strani kot gospodinje, žene in matere človeštvu neprimerno več koristijo in takrat se bodo poročene žene res morale umakniti iz vseh poklicev. Toda ta umik bodo morali pripravljati dalekosežni gospodarski načrti, ki bodo morali predvsem poskrbeti moškim dohodke, ki so potrebni za vzdrževanje družine, ki pa bodo morali gledati tudi na to, da se bodo umaknile poročene žene iz vseh poklicev istočasno. Za vse to pa čas še ni dozorel in nobeden izmed nas ni poklican rešiti z enim zamahom peresa gospodarskih vprašanj, s katerimi si belijo glave vsi odločujoči državniki. Iz vseh teh razmotrivanj pa jasno sledi, kako brezplodna in malenkostna so prizadevanja nekaterih, ki hočejo prehiteti razvoj časa, ki hočejo n. pr. izriniti poročene žene — uradnice — učiteljice s tem, da hočejo uvesti celibat, dokler ne velja za vse javne in, v kolikor to gre, tudi za svobodne poklice celibat. Dotični stan kot celota bi bil na tem najbolj prizadet in oškodovan, ker bi bili vsi drugi stanovi na boljšem. Da bi se začel celibat ravno pri učiteljstvu, o tem more biti še manj govora. Predvsem zato, ker bi se brezposelnost med uči-teljstvom pri nas še ne smela pojavljati, kajti v naši državi manjka še toliko učiteljstva, da bi se lahko vsi zaposlili, ki sedaj čakajo na službe, in še bi jih bilo mnogo premalo, ko bi se našel potrebni denar. Drugi Jože Župančič: V dolini divjega potoka Z izleta po Kočevarskem. Razbeljeno poletno sonce se je vsrkavalo v bel irak, ki veže pisane pokrajine med Zasavjem, Temeniško dolino in Pokrčjem — tako menda nekako se imenuje vabljiva dolina okrog izvira Krke in nadalje Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Novega mesta in naprej proti Brežicam. Podil sem svojega železnega konjiča v klance in ga zaviral navzdol, pa sem dospel v Dolenjske Toplice, kjer me je čakala prijateljska druščina brezskrbnih tabornikov. Cvrli smo se na dolenjskem soncu in stikali za vabljivimi slikami okoliša ... Zvečer pa smo družno posedli z našimi novimi prijatelji na čelu z marljivim domačim šol. upraviteljem tov. Gregorcem, ki nas je vpeljal v vse zanimivosti svojega službenega paradiža. Dolenjske Toplice... hm, vsakdo bi menil, da leži ta čarobni kraj v osrčju krajev s slovensko govorico. Gotovo pa se začudite, ko zveste, da so že prve sosednje šole, oddaljene le nekaj pičlih kilometrov — tujejezične, nemške, kočevarske. * — »Le z nami! Voz je pripravljen!«... Kolesa se kotalijo, pred nami se vrti zanimiv pokrajinski film. Smo pod gozdnatim Rogom, gorskim hrbtom, ki se razprostira še po kočevskem svetu. Uvodoma moram povedati, da nemški jezikovni otok ni vsidran le v kočevskem okraju, kakor mnogi to menijo. Ozemlje kočevarskega sveta se nahaja tudi v sosednjih okrajih. Pri rokah imam statistiko ljudskega štetja iz leta 1910. Z ozirom na to, da so izvedla tedanja avstrijska oblastva ljudska štetja tendencijozno v vseh pogledih razlog pa je ta, da je ravno na vzgojnem polju poročena žena bolj na mestu kot kjerkoli drugje, kajti dejstvo, da je mati, bo učiteljici brez dvoma samo omogočilo razumevanje otrok, ki so ji izročeni v vzgojo. Zato dvomim, da bi moglo vzgojstvo sploh kdaj pogrešati sodelovanja poročenih učiteljic. Mislim, da je naloga nas vseh, da ščitimo poročene učiteljice vsaj dotlej, dokler se razmere temeljito ne izpremenijo. Da bi vpeljali celibat učiteljic, splošno in brez izjeme za vse sedanje in bodoče primere, o tem v sedanjih gospodarskih razmerah ne more biti govora. Preostal bi samo še celibat učiteljic za posebne slučaje, po individualnih prilikah, torej za one učiteljice, ki živijo v izjemno ugodnih razmerah. Dasi sem vedno zagovarjala poklicno svobodo sleherne ženske, bi se mi z ozirom na današnje težke čase zdelo vseeno primerno, da prepustijo take učiteljice svoja mesta drugim, ki hočejo tudi delati in — živeti. Vprašanje pa je, če jc teh slučajev sploh toliko, da bi se radi njih splačalo kršiti načela. Morda je odstotek dobro situi-ranih učiteljic še veliko manjši, nego si predstavljamo, kajti nihče ne ve točno za razmere Društvo stanovanjskih najemnikov za dravsko banovino v Ljubljani poroča svojim članom, da finančni zakon za leto 1933./34., kakor je izvedelo pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, ne bo vseboval pooblastil banovinam za ureditev stanovanjskih najemnin, pač pa se namerava tako pooblastilo za zakon o decentralizaciji državne uprave. Glede na članek »Društva hišnih posest- drugih in za njegove obveznosti, saj se pogostokrat skrivajo za navidezno udobnostjo obupne razmere. Pa tudi, če temu ni tako, se mi zdi, da se ne izplača začeti pri malih socialnih krivicah. Če bi vpeljali celibat za dobro situirane učiteljice za sedaj in za bodoče, če bi torej veljal celibat za individualne prilike, bi se prav lahko zgodilo, da bi to ne zadelo tistih, za katere bi bilo potrebno. Tisti, ki ne služijo iz resnične potrebe, imajo le prepogosto dobre zveze, ki jih bodo že obvarovale vsega hudega. Prav verjetno je, da bi bile najprej in najbolj zadete tiste družine, ki bi bile takih dobrot najmanj potrebne, ki bi bile brez plače žene in matere resno ogrožene, posebno še, ker je prav verjetno, da bi potem tudi take primere začeli izrabljati nepoklicani čini-telji. Splošen celibat učiteljic za sedaj in za bodoče je čisto nemogoč in moramo učiteljice tako zahtevo enodušno enkrat za vselej zavrniti. V našem interesu pa je, da smo tud'. proti celibatu po individualnih prilikah vsaj dotlej, dokler resnično ne bo nikjer v državi nobenega mesta za inteligenčni naraščaj. Milica Stupanova nikov za Slovenijo« v Ljubljani pod naslovom »Kaj je resnica« v njih glasilu »Moj dom« št. 1. z dne 15. febr. 1933. odgovarja »Društvo stanovanjskih najemnikov« naslednje: a) Po uradnih podatkih davčne uprave za mesto Ljubljana je res zaznamovati pri nekaterih stanovanjih padec najemnin iz leta 1931. na 1932.; toda razlika najemnin je pri pri-merjaVi <5&eh let pri večini hiš v Ljubljani velika in sicer znaša povprečno: Splošne west! SEJA GLAVNEGA ODBORA JUGOSLO- VENSKEGA UČITELJ. UDRUŽENJA bo 20. in 21. aprila 1933. v domu Jugosloven-skega učiteljskega udruženja v Beogradu. Začetek ob 9. uri. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika glavnega odbora. 2. Poročila predsednikov banovinskih sekcij o delu sekcijskih uprav. 3. Sestava resolucije. 4. Izpremembe in dopolnitve v pravilih. 5. Predlogi in vprašanja. — Občni zbor Učiteljskega doma v Ljubljani bo 25. marca 1933. v sobi odsekov JUU, Frančiškanska ulica 6. Začetek ob 8. uri. — Vabimo k obilni udeležbi. — Odbor. — Poziv upraviteljem kmetsko - nadaljevalnih šol! Kralj, banska uprava zahteva nujno predložitev obračunskega akta o delovnem občestvu iz 1. 1931., ki kroži sedaj v svrho predložitve obračunskih prilog po šolah. Sedanji imetnik naj akt z vsemi prilogami takoj vrne šolskemu upravitelju na Teharjah pri Celju. Jos, Gosak. — Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev, ki ima svojo društveno pisarno v Ljubljani, Križevniška ulica 5/II, je na ponovno izražen6 željo članstva, da bi se mu omogočilo tudi zdravljenje in popravilo zob, česar pravilnik bolniškega sklada doslej še ni predvideval, po temeljitem preudarku odločilo, da omogoči svojim članom tudi te vrste zdravljenje. Društveni odbor je v okviru bolniškega sklada izdelal pravilnik odseka za zobozdravniška dela, ki omogoča članstvu v teh težkih časih, da si s pomočjo sklada preskrbi brez ogroženja lastnega gospodarskega ravnovesja zobozdravniško pomoč pri prvovrstni izvršitvi dentističnih del. Podporno društvo si je svesto, da prevzema z ustanovitvijo tega odseka v interesu svojega članstva le veliko poslovno breme. Odsek za zobozdravniška dela bo pričel z delovanjem s 3. junijem 1933., če se bo priglasilo zadostno število interesentov. — Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev. Tretji redni občni zbor »Podpornega društva držav, in banovinskih uslužbencev«, ki se je vršil v nabito polni dvorani pri Mraku dne 4. marca t. 1., je otvo-ril predsednik g. Dolžan, ki je po kratikem predsedniškem nagovoru podal besedo tajni-ku društva Markiču. Iz tajniškega poročila posnemamo, da se društvo živahno razvija in tla število rednega članstva stalno raste. Talko ima društvo v pogrebnem skladu 1160 rednih in 117 izrednih članov in članic. Stanje članstva bolniškega sklada pa izkazuje 939 oseb. Odbor je imel v poslovnem letu 19 sej. Člani boln. sklada imajo po določilih t ost varnega pravilnika poleg brezplačne dobave zdravil in brezplačnega zdravljenja pri skladovih zdravnikih tudi razne druge ugodnosti, ker vzdržuje društvo z ra/nimi zdravstvenimi zavodi poslovne zveze. Pri banski upravi je predsednik društva v posameznih primerih dosegel za čiane društva znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču na Golniku. Tudi Higienski zavod nudi društvu popust kakor drugim bolniškim blagajnam, 'iz poročila blagajnika g. Bischofa posnemamč». da znaša društvena imovina 224 tisoč dinarjev. V preteklem letu je društvo izplačalo za zdravila in zdravnike 123.000 Din, za posmrtnine 16.500 Din. za razne podpore 10.500 Din. Imovina ie narasla za 72.000 Din. — V imenu nadzorstvenega odbora je gosp. Česnik predlagal razrešnico z zahvalo, ki jo je občni zbor sprejel. — Pri volitvah je šlo za novo zasedbo dveh mest v upravnem in dveh mest v nadzorstvenem odboru. Na vsa štiri mesta so bili izvoljeni dosedanji funkcio- birt«, koder imajo v podzemskih kleteh hlajeno pivo, se ne ustavimo ... • Konjički se junaško upirajo v bregovito cesto. Hi-hot, konjički!... Pa smo v Črmošnjicah središču kočevar-skega sveta v novomeškem srezu. Ob cesti stoji šola. Prijazno nam odzdravlja iz senčne lite gospod, ki so ga izletniki zmotili prav v trenutku, ko je zavijal svojemu nasprotniku vrat.. . Na šahovski deski — namreč ... Prenehata oba šahista z bojem na kva-dratasti, črnobeli deski in se nam kot domačin tov. Josip Šerbec priklopi v družbo ter nas uvaja v domače zanimivosti.. . Črmošnjiška šola je trorazrednica in šteje 143 otrok. Novomeški srez šteje 7 manjšinskih šol z nemškim učnim jezikom. Razen Črnmošnjic so to še Uršna sela, Rožni dol, Laze. Stale, Poljane in Podstenica. To je pa le del manjšinskega šolstva v kočevarskem svetu, kjer je sedem manjšinskih šol. Zadnje čase so mnogi naši nacionalni krogi načeli vprašanje, ali je upravičeno tako številno manjšinsko šolstvo. Na lanskoletni veliki skupščini CMD v Slov. Bistrici, kjer smo obravnavali vprašanje našega in tujega manjšinskega šolstva, nam je generalni tajnik šolske družbe g. ing. Mačkovšek s številkami dokazal, da pride procentualno pri nas več razredov na sto nemških kakor pa na sto slovenskih — jugoslovenskih otrok. Tako razmerje je gotovo nezdravo, škoduje pravilnemu usmerjenju narodnega šolstva in je v stalno spodtiko nam vsem. zlasti v nacionalnem pogledu. Kdor stalno in točno zasleduje pokret v naši stanovski organizaciji, je opazil med drugimi poročili, da sta dve društvi JUU razmotrivali prav pred dnevi poglavje manjšinskega šolstva v naši banovini. In ne z odobravanjem. V tej zadevi bomo v starih hišah: v letu 1931.: za 1 sobno stanovanje od 600— 6.000 Din in od v letu 1932.: 1.044— 7.200 Din za 2 sobno stanovanje od 1.600—14.400 Din in od 1.860—15.930 Din za 3 sobno stanovanje od 4.200—18.400 Din in od 4.800—20.400 Din za 4 sobno stanovanje od 10.256—24.000 Din in od 10.619—24 000 Din v novih hišah: y ,£tu 1932 . 960— 8.100 Din in od 2.400— 8.100 Din 6.000—11.000 Din in od 6.600—16.200 Din 6.600—24.000 Din in od 9.600—22.800 Din za 4 sobno stanovanje od 12.060—32.400 Din in od 13.900—27.600 Din v letu 1931.: za 1 sobno stanovanje od za 2 sobno stanovanje od za 3 sobno stanovanje od Iz tega se vidi, da je ostala najemnina enaka, oziroma deloma padla samo pri večsobnih stanovanjih, ki jih hišni lastniki niso mogli oddati, ker jih stanovanjski najemniki ne morejo plačevati. b) Glede stanovanjskih najemnin v ljubljanski okolici se zopet vidi, da so se najemnine zvišale ter da so padle samo pri večsobnih stanovanjih iz istega razloga kakor pri mestu Ljubljana. Povprečna najemnina znaša: v letu 1931.: za 1 sobno stanovanje od za 2 sobno stanovanje od za 3 sobno stanovanje od za 4 sobno stanovanje od v starih hišah: v letu 1932.: 600— 3.600 Din 600— 2.400 Din in od 1.200— 4.800 Din in od 1.200— 5.400 Din 2.100— 9.600 Din in od 3.600—12.000 Din 9.000—16.200 Din in od 9.600—14.400 Din v letu 1931.: v novih hišah: za 1 sobno stanovanje od 1.200-za 2 sobno stanovanje od 3.000-za 3 sobno stanovanje od 4.800- 3.600 Din in od v letu 1932. 1.500— 3.600 Din - 5.400 Din in od 3.600— 6.600 Din -12.000 Din in od 4.800—12 000 Din za 4 sobno stanovanje od 9.600—16.500 Din in od 10.800—14.400 Din Društvo sporoča obenem ljubljanskim dom. Vabimo vse stanovanjske najemnike, da stanovanjskim najemnikom, da bodo nabirali v čim večjem številu pristopijo k našemu člane osebno akviziterji, ki bodo prihajali z društvu. Akviziterji se bodo zglasili pri na- našimi legitimacijami k posameznikom na jemnikih po 1. aprilu. in povsod, zato mi ni treba posebej poudarjati, da navedene številke, čeprav uradne, niso zanesljive. Statistika Kočevarjev. Sodni okraj: občin: naselij: Kočevje 23 118 Črnomelj-Metlika 6 15 Novo mesto 2 37 Žužemberk 1 3 Ribnica 1 6 L. 1910. so imeli Kočevarji 33 občin in 179 naselij. Vseh pa je bilo 17.184. Primerjajoč predvojno kočevarsko statistiko, je nemški živelj številčno dosledno padel. L. 1880. jih je bilo 19.029, 1. 1890. 18.664 (— 365), leta 1900. 18.297 {— 367). Močan vpadek kaže tudi. kakor že povedano, desetletje 1900—1910, — 1113! Zanimivo primerjavo nazadovanja Kočevarjev nam kaže ljudsko štetje, ki ga je izvedla jugoslovenska država kmalu po končani svetovni vojni leta 1921. Takrat je štela nemška jezikovna manjšina skupno 12.568 Kočevarjev, ki so bili naseljeni po naslednjih sodnih okrajih: Črnomelj-Metlika: 531 prebivalcev ali 2*26 odstotkov vsega okraja; Kočevje: 9544 prebivalcev ali 50'80% vsega okraja; Novo mesto: 1662 prebivalcev ali 6-36% vsega okraja; Ribnica: 289 prebivalcev ali 2"31% vsega okraja; Žužemberk: 542 prebivalcev ali 6-17% vsega okraja. Primerjava statistik predvojnega in povojnega ljudskega štetja kaže zanimivo nazadovanje za — 4016 duš. Za jasnost slike, vem, bi moral predočiti tudi številke poslednjega, pred leti izvedenega ljudskega štetja. Pa kakor sem se tudi trudil, nisem mogel dobiti točnih virov, da bi prikazal povsem upravičeno pričakovani padec nemškega živ-lja na Kočevarskem. Skušal pa bom popraviti današnjo pomanjkljivost ob prvi priliki. Naša cesta se vije po tipični kraški pokrajini. Je to oni mehki dolenjski kras: zelene livade, lijakaste kotline, vsepovsod pa, kamor seže oko, glodajo mehko travo — beli zajčki... Zajčki?... Ne! Šegavo izoblikovani apnenčevi skladi so to, z belosnežno barvo prelakirani, da ustvarjajo videz zajčkov. Cesta se prične dvigati, ves čas ji brzi vštric in nasproti zgovorni potok. Divji potok je to. Kakor stopnice se vrste žage v globelasti strugi druga za drugo. Koliko smo jih že našteli? Deset... dvanajst in še več ... Res: ves divji mora biti ta potok, saj je komaj ped širok, pa ti nenehoma poganja orjaška kolesa, ki ne utihnejo v dobrih, rodovitnih letinah niti ponoči. Kriza pa je zašla tudi v skrito domačijo Divjega potoka, da nekatere žage molče kakor v težkem snu. — »Kje pa smo?« se začudeno vprašaš, ko čitaš med potjo na hišah poslovnih ljudi za slovensko oko neobičajna imena. Napisne table predstavljajo imena stanovalcev: Wrin-skelle, Schauer, Petschauer, Matzelle, Hönigs-mann... Še bolj te zbode v oči, da so zabeleženi poklici dvojezično. V groteskno majhni kajžici je nastanjena šivilja, pa ima velik nadpis: »Näherin«. Radovedni hitimo po navkreber speljani cesti. Ne ustavljamo se niti pri tradicionalnih postajališčih. Še celo mimo gostilne vabljivega štacijona »Beim Gasthaus zum Bika- Vprašanje stanovanjskih najemnin v Ljubljani in okolici ZEMLJEPIS IN ZGODOVINA za III. in IV. razred osnovnih šol od J. P o l a k a stane samo 9 3)in, odnosno 10 3)in, a 'Vam zelo olajša pouk, ker 'Vam ni treba snovi narekovati, si otroci s tem ne kvarijo pisave in ne pravopisa ter pridobite na času. iNaročite takoj vse štiri knjižice za 38 3)in, odnosno one, kijih potrebujete za sebe ali učence v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri podružnici v Mariboru narji. — V ostalem je bil sprejet sklep, da se vsem novim članom, ki pristopijo k društvu (članstvo se sprejema le do 45. leta starosti) do 31. maja letos, zniža pristopnina na 40 Din (sicer znaša ta pristopnina od 50 do 300 Din). Občni zbor je potekel v najlepši slogi. — »Gospodinja« je strokovno glasilo »Zveze gospodinj« in izhaja že drugo leto. List ima glavni namen, da izobrazuje gospodinje v njihovem poklicu, ki vsekakor ni lažji kot drugi saj gospodinja je oni faktor, ki mora v današnjih težkih časih najti pot celici človeštva to je družini od katere je odvisna vsa človeška zajednica — država. Namen tega lista je. da deluje za povzdigo osebnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi gospodinj. V vsaki številki so strokovni članki o delu. Dalje so sami poučni in praktični članki, ki so razdeljeni v sledeče rubrike: Zdravstvo — Stanovanje — Gospodinjstvo — Vrt — Tehnika — Kuhinja — Jedilniki. — »Gospodinja« stremi, da dvigne našo gospodinjo, meščansko in kmetsko, in ji nudi le koristi. V »Društvenih vesteh« prinaša poro-ročila o delu in gibanju naših gospodinj, o sestankih in ekskurzijah. — List priporočamo našim tovarišicam posebno onim, ki delujejo v gospodinjske - nadaljevalnih šolah. *......in ti i II .«-»,-*<. ..-v.- y Če žeja te in glad mori, a skopo v žepu ti. zveni, za mal denar postregel rad ti »Daj-Damov« bo avtomat. — Šolski oder. Na razna vprašanja, kje se dobi ta ali ona mojih igric, javljam nastopno: Vsi izvodi igre »Oporoka kralja Matjaža« in »Gospod in sv. Peter« so že pošli. »Grudico« je založil Glavni odbor Podmladka v Beogradu. Pač pa sem igro precej predelal, da je veliko obsežnejša ter ima sedaj tudi več pevskih točk. Dobi se pri meni v strojepisnem izvodu. »Šolo v nebesih« ima v zalogi Učiteljski dom v Mariboru. Kdor želi igro v predelani in širši obliki, naj se obrne name. V strojepisnem izvodu morem postre-či z igro »Palčki zidajo« in »Miklavž štev. 2«. Zadnja je primerna za večje družabne večere (državnih nameščencev). — Žolnir Oskar, Maribor, Frančiš anska ulica 21. morali priti kmalu na jasnost in stopiti po potrebi v stik tudi z drugimi organizacijami, ki so interesirane na pravični rešitvi manjšin- • sko-šolskega vprašanja. • Na naše rojake tam doli ob Soči in one tam gori v Podjunski dolini sem mislil, ko sem se šetal sredi črmošnjiških zanimivosti. Društveni prapor morda kakega dekliškega, da, celo verskega krožka je bil to. ki je bil shranjen v držcih cerkvenih klopi. Svež črn žalni trak se je vil ob zastavi z napisom: »Ruhe sanft, teuere Mitschwester« ... Ob vhodu v. cerkev, na zidu, je bilo pritrjeno vabilo za pristop h književni družbi. Gledam: Vodnikova družba? Ne!... Mohorjeva družba? — Tudi ne!... — V nemškem jeziku natisnjeno vabilo za pristop k »St. Josef Bücherbruderschaft«, ki izdaja letno po 6 nemških knjig. • Kako je pel znameniti Šiškar Vodnikov Tine? Ali ne tako: — Od nekdaj prebiva tukaj naš rod. Če ve kdo za druz'ga, pove naj od kod. Pa to ne velja samo za nas, ki bivamo v svobodni Jugoslaviji. Tudi Korošci in Primorci so na svojih domačijah že — »od nekdaj ...«, pa mora njih pesem in še celo njih govorica molčati. Po Kočevarskem pa slišiš često po znani melodiji razvpite nemške himne »Die Wacht am Rhein« ... naslednjo popevko: — Vom Rinža Fluss bis Kulpa Strand Hoch lebe: Das Gottscheer Land ... Osebne zadeve PREVEDENI SO UČITELJI (ICE): v IX. skupino: Amon Viktorija iz Suhorja; Sreš Josipi-na iz Tišine; Hafner Karolina iz Kamne gorice; Perpar Vekoslav iz Kostrivnice; Ravbar Hinko iz Srednje Bistrice. v VIII. skupino: Vuk Karolina iz Sv. Lovrenca; Dolenc Ljuboslava iz Šmarij; Martinčič Matilda od Sv. Duha. v VII. skupino: Šolar Franc iz Loč: Supančič Martina iz Most; Grašič Franc iz lš• sodeželani Z vso slovestnostjo so takrat obhajali pomembni jubilej. Gotovo je bil to svetel dokaz naše pomirijivosti, saj so se kočevskih slavnosti udeležili ne samo Nemci iz Raj ha in vseh ostalih nemških pokrajin, temveč so bili na slavjih skupno z našim prebivalstvom tudi predstavniki naše kraljevine. V dokaz: pred oblastvi smo vsi državljani enaki! — »Pripeljite ob prvi priliki naš Ekskur-zijski odsek JUU v naše kraje!« nas je vabil prijazni črmošnjiski Cicerone. »Oblezli bo-mo ves okoliš, še na Gače poj demo, ki sc naš kočevarski Triglav in pradomovina kočevskih naselnikov. Do Mirne gore, kodei je koča črnomeljske SPD, pa je le dve un od nas. Na gotovo svidenje!«, nam je vzklikal vrli črmošnjiski šolski upravitelj, ko nas je spremil prav do sosednjega kraja, do domačije g. Matzelleta, tamkajšnjega župana in predsednika kr. šol. odbora, koder smo se v številni družbi razhajali. Solnce se je že spuščalo za oddaljeno Ribniško goro, Divji potok je kakor užaljen godrnjal na cesto, ki teče poleg njega menda za nadzorstvo, ko se spuščata v dolino proti topliškim poljem. Kljub počitniški vročini smo začutili hladne dihe s korita Divjega potoka, ko so nas Gašperjevi konjički cijaziii v diru proti domu. In je menil eden naših, ko smo imeli spet štirinajst kilometrov dolgo pot iz Čermošnjic za sabo: »Le med našimi tovariši najdeš idealista, ki hodi tako daleč vežbat svoj goslaški zbor,« kakor to dela tov. Šerbec, ki poučuje topliški sokol-ski orkester ...« Prve zvezde so zagorele na nebu. preko polj je plavala fantovska pesem. Bili smo — doma. Z 22. SEJE 1. Sestavi se razpis nagrad za knjigo izrednih publikacij M. M. 2. Na razstavi mladinske knjige za časa velesejma M. M. rada sodeluje, ne more pa sprejeti ponujenega aranžmaja, ki bi bil združen z velikimi stroški. 3. 25% popust na vso zalogo rednih in izrednih publikacij (razen »Miklavževe noči« in »Tesle«) se zaključi s koncem aprila. 4. Sestavi se okrožnica na sreska društva glede izdajanja rednih publikacij v septem bru namesto v juniju. 5. Sli anica za vesele in žalostne čase, ki izide v rednih publikacijah v 4 barvnem tisku, naj se pripravi čimprej za tiskarno. 6. Odslej bodo seje M. M. vsako drugo sredo, in sicer ob 16. namesto ob 17. uri. Po 20 par oddajamo še zadnje ostanke nekompletnih letnikov. V zalogi so še 5.. 6. in 8. štev. II. letnika in 5. številka III. letnika. Do konca aprila dobite s 25% popustom naslednje knjige: Kresnice I., JI., III., IV., V. (Samo vezani izvodi.) London: Zgodbe z Južnega morja (pošla zaloga). Skulj: Sadj'arčki. Seliškar: Rudi. Kuret: Kako smo delali radio. Rehar: Začarani krogi. Rehar: Vijolica Vera. Erjavec: Pod grajskim jarmom. Grimm: Mizica, pogrni se! Ribičič: Miškolin. Skulj: Vrtnaričice. Bevk: Lukec in njegov škorec. Deržaj: Življenje hudobne kavke Kafke (samo vez.). UČITELJSKA TISKARNA LJubljana — Frančiškanska ulica 6 vsaki priliki prosil pojasnil in nasvetov glede zboljšanja kmetijskih panog v posameznih šolskih okoliših. Poudarjal je še važnost primernih šolskih vrtov ter bo skušal nuditi učiteljem - vrtnarjem vso moralno in gmotno pomoč. Po predavanju se je vršila živahna debata, ki je še bolj utrdila prijateljsko vez med kmet. referentom in učiteljstvom. mmmm^^^MmmmmmmmmsmimmfflmsK Šolski radio —r XXIII. teden. V torek, dne 28. marca bo obravnavala gdč. Krista Hafner temo »Od branjevca do borznega špekulanta« po sledečih točkah: 1. Pojmi: Trgovina, producenti, prekupec, konzument, trgovski lokali, reklama. 2. Prometna sredstva. 3. Denar. 4. Kratek zgodovinski pregled trgovine. 5. Borza in banka. 6. Mednarodna trgovina. V petek, dne 31. marca bo predaval gosp. Josip Lapajne: »Otrok iz predpotresne Ljubljane.« — Pripravite načrt in sliko Ljubljane! Učenci naj rišejo sproti razvijajoči se načrt KNJIGARNA UČITELJSKE TI/KARNE Ljubljana — Frančiškanska ulica 6 tmmamsm K na četrtinki pole (navadni, višnjev, rdeč in zelen svinčnik). Kdor ima, naj pokaže tudi slike cerkva, mestne hiše, 1. mestne deške šole. stare gimnazije, Zvezde, kolodvora, vojašnic in bolnice. Med uvodom bodo zapeli učenci II. deške osnovne šole pesem: Stoji, stoji Ljubljan'ca. —r Kmetijska radio-predavanja. V soboto, dne 25. marca bo predaval zjutraj ob pol 8. uri g. prof. Verbič o čebelarstvu, popoldne ob 15. uri bo prenos s kmet. šole v Mariboru o sadjarstvu, — Priol — Aplenc. V nedeljo, dne 26. marca bo predaval zjutraj ob pol 8. uri g. inž. Šabec o mlekarstvu. Inozemsko šolstvo in učiteljstvo DANAŠNJA FRANCOSKA ŠOLA Francija ima sedaj izdelan načrt za popolno preureditev svojega šolstva. Da bomo lahko nove osnove točno razumeli, se moramo najprej poglobiti v današnje tamkajšnje šolske razmere. Francija ima tako zvano enotno šolo. V glavnih obrisih je tu ostal napoleonski načrt s svojimi tremi različnimi stopnjami: primarno šolstvo (enseignement primaire), sekundarno šolstvo (enseignement secondaire) in višje šolstvo (enseignement supérieur). V stroko primarnega šolstva spadajo naslednje šole in zavodi, ki so si medseboj v najožjem sorodstvu: 1. Materinske šole ali otroški vrtci (écoles maternelles), ki jih obiskujejo otroci od 4. do 6. leta. 2. Lastne primarne šole t. j. osnovne šole (écoles primaires élémentaires). 3. Dopolnilni tečaji (cours complémentaires ali s kratico C. C.). Pogoj za sprejem v te tečaje: izpričevalo o dovršenem šolanju na osnovni šoli. Tečaji trajajo eno ali dve leti. 4. Višje primarne šole (écoles primaires supérieures E. P. S.), ki so podobne našim meščanskim šolam. Pogoji za sprejem v te šole so isti, kakor za sprejem v dopolnilne tečaje. Pouk na teh šolah traja tri leta. 5. Učiteljske šole (écoles normales primaires, E. N. P.). Absolvent višjih primarnih šol je lahko sprejet v učiteljsko šolo. Študijska doba na tamkajšnjih učiteljiščih traja tri leta. K nekaterim E. N. P. pa je dodeljen še četrti letnik, ki služi za pripravljanje kandidatov pro-fesure za višje primarne šole. Razen tega imajo še écoles normales supérieures (E. N. 5.), ki izobražujejo profesorje za učiteljske šole. Predpogoj pa je, da je kandidat za to šolo star najmanje 16. let ter da položi predpisani izpit. Višje primarno šolstvo ima torej dve veji: dopolnilne tečaje in višje primarne šole. Vodstvo dopolnilnih tečajev je v rokah upravitelja osnovne šole, pri kateri je C. C. vpeljan. Vendar pa mora imeti vsak upravitelj teh tečajev poseben izpit. Višje primarne šole imajo posebnega ravnatelja. Tu poučujejo le strokovni učitelji, izjemoma pa je dovoljeno poučevanje tudi srednješolskim profesorjem. Poleg primarnega šolstva obstoja sekundarno šolstvo (liceji, razne specialne osnovne šole, itd.), ki sprejema otroke od 6. starostnega leta v svoje najnižje pripravljalne razrede in se prav za prav od šestega razreda dalje imenuje in začenja sekundarno šolstvo. Od tu naprej traja pouk še sedem let in se konča s tako zvanim »bakalaureatom« (kar je naš zrelostni izpit) in tu se konča normalni pouk sekundarnega šolstva. Primarno šolstvo je brezplačno, sekundarno šolstvo pa na stopnji, ki odgovarja našemu tretjemu razredu srednje šole. Zahteva visoko šolnino, ki se vsako leto za manjšo vsoto zviša. Tako imamo v Franciji dvojno šolstvo, popolnoma različno po načinu izobrazbe in po svojih ciljih. Iz navedenega bomo lahko razumeli, da stremijo Francozi po novi šoli in hočejo s tem principom doseči ne le popolnoma enotno šolo. marveč tudi enake pravice in enake dolžnosti za ves francoski narod. Sedaj pa še nekoliko besed o gmotnih razmerah francoskega učiteljstva. Začasni učitelj (učitelj pomagač) prejema najmanje dve leti 10.500 frankov letne plače in napreduje šele potem, ko je imenovan za učitelja v najnižji plačilni razred ter ima 11.500 frankov letnih dohodkov. Tamkajšnji učitelj napreduje v vsej službeni dobi samo šestkrat in službuje v vsaki stopnji šest let. Temeljna plača v po- sameznih razredih je: 11.500, 13.000, 14.500, 16.000, 17.500 in 19.000 frankov. K tej temeljni plači pa pripadajo tudi draginjske doklade, doklade za družino in za stanovanje. Za Pariz in okolico znašajo draginjske doklade 1200 frankov, stanarina pa 4800 frankov. Pravico do pokojnine si pridobi učitelj šele tedaj, ko je odslužil 25 službenih let in je najmanje v 55 letu starosti. Najvišja pokojnina znaša 75% povprečne plače zadnjih treh službenih let pri 36 letni službeni dobi ne vštevši dvo letno pripravljalno dobo. Za pokojninski fond se plača 6% od vsakokratne letne plače. Pa Učiteljska knjigarna podružnica Maribor — Tyrševa ulica štev. 44 tudi za tovariše, ki so si tekom svoje službene dobe nakopali bolezen, ni lojalno poskrbljeno. Francoski učitelj, ki je moral zaradi svoje bolezni v bolnico, prejema le prve tri mesece polne službene prejemke, v naslednjih treh mesecih prejema le eno tretjino svoje plače, nato je pa ali upokojen ali pa enostavno odpuščen. Neverjetno se nam zdi, da na Franco skem primanjkuje učiteljstva. Zaradi tega vzamejo za pomožne učitelje absolvente višjih primarnih šol, ki se lahko primerjajo z našimi meščanskimi šolami. Po dvoletni praksi pa bodo ti učiteljski pripravniki imenovani za učitelje. Stanovska organizacija JVV Iz društev: VABILA: = JUU SRESKO DRUŠTVO DOLNJA LENDAVA bo zborovalo 8. aprila v novi šoli v Odrancih. Referiral bo kmet. referent. Priporoča se obilna udeležba. — Začetek ob pol 10. uri. — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH bo zborovalo dne 8. aprila ob 10. uri v Rogaški Slatini. Razen običajnih točk je na dnevnem redu referat sreskega kmetijskega referenta g. Straška: »Kmetijsko posvetovalna služba in gospodarski program za šmarski srez.« Oni tovariši (ice), ki jih redko ali nikoli np vidimo, naj se vendar zganejo. Na tem zborovanju moramo priti tudi do končnega zaključka glede zaostankov na članarini. — Odbor. POROČILA: + JUU SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ je zborovalo dne 4. marca 1933. ob 9. uri v Ormožu. Udeležba 65%. Po prečitanju zapisnikov zadnjega zborovanja in dveh odborovih sej preide tovariš predsednik k dopisom, kojih vsebina se je vzela na znanje. V zaščitni odbor so bili izvoljeni tovariši Belšak, Polakova, Megla. Predavanja: Tov. Vennigerholz predava o kmetslko -gospodarskem pospeševalnem delu in stavi naslednje predloge, ki so bili soglasno spre- jeti: 1. Šolski upravitelji našega okraja naj pošljejo točno statistiko, pri katerih gospodarskih organizacijah učiteljstvo deluje. 2. Izvoli se odbor, ki bo ta material pregledal in stopil v stik s sreskim kmetijskim referentom v svrho naprave gospodarskega programa za ormoški okraj. Izvoljen je bil naslednji, odbor: Vennigerholz, Pinterič, Belšak, Megla, Bitenc, Kocbek. Tov. Vittori poroča o izpremembi pravil JUU in stavi primerne predloge, ki jih članstvo sprejme. Pošljejo naj se sekciji. Ker tov. Šijančeva izvolitve za poverjeni-co SŠM ni sprejela, je bil izvoljen tov. Belšak. Tov. Klemenčič je v lepo zasnovanem predavanju govoril o Slov. Primorju in njegovem ljudstvu. Vnela se je nato debata o članku »Težlka zadeva« v »Učiteljskem tovarišu« in je bil sprejet primeren predlog, ki se pošlje uredništvu. M. Megla, predsednik. Olga Šijanec, tajnica. Oddelek za učila Ljubljana Maribor + JUU SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU je zborovalo 11. februarja 1933 v Novem mestu. Tovariš predsednik je podal situacijsko poročilo. Prečital je poslanico Nj. Vel. kralju, ki so jo odposlala novomeška društva in jo je podpisal tudi naš društveni odbor. Za nameravani rakotvorni tečaj tovariša Žukovca nismo dobili dovoljenja, vsled česar se ta tečaj preloži na velike počitnice. K tečaju se je priglasilo 16 navzočih. Predlog sekcije glede pravnega konzulen-ta se odkloni. V zaščitni odbor se soglasno izvolijo: Marine Martin, Šlibar Martin in Koželj Marica. Pretresalo se je vprašanje manjšinskega šolstva kot priprava na tozadevno anketo. Sledili sta predavanji tov. Žukovca: »Kako usmerimo pouk, da očuvamo blagostanje kmetskih domov« in tov. Pirnata: »O Podmladku Jadranske straže«. Obe predavanji sta bili dobro zasnovani, za kar sta žela predavatelja obilo priznanja. Na predlog tov. Marinča se sklene, da se osnuje društveni pevski odbor. Predpriprava se poveri tov. Kržišniku. V. Menard, predsednik. Al. Ivanetič. tajnik. MALI OGLAS Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne^ namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'— Ne samo kot dariloy temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre* toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku FR. P. ZAJEC, izpraian optik in iirar LJUBLJANA, Stari trg 9 Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno 115! UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO ČEMAŽAR JOSIP LJUBLJANA, IGRIŠKA UL. 6 izvršuje vsa litografska dela v najokusnejši izdelavi Oglejte si zbirko učil (aparatov in stenskih slik) < katere je prejela podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru G o stilna Ražem Ijubijana nažabjakušt.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe llllll Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne, Proračun-učila Vsaka šola ima v » v svojem proračunu znesek za učila! Kje imajo posebno pripravna ticila? — Kje dobite učila za računstvo, čitanje, nazorni nauk, prirodopis, fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino in še za mnogo drugega? — Kje nudijo preprosta in zato najbolj pripravna učila za šolo? Vse to Vam nudi: UČITELJSKA TISKARNA - Oddelek za učila LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 6 — MARIBOR, Tyrševa ulica št. 44 I S * * t 2 O * 0j s- * u¿ v V V* • V- 50% - 70% D o p u t t a do 1. mala 1933. Podaljšali smo čas za naročanje naših knjižnih zbirk po znižanih cenah, da omogočimo njihovo nabavo tudi tistim, ki so šele sedaj prišli do tekočih sredstev. — Kdor nima več popisa naših zbirk, najpiše, da mu ga pošljemol Knjigarna Učiteljske tiskarne LJubljana, Frančiškanska ul. 6 Maribor, Tyrseva ul. 44