r Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 7. avgusta 1937 Štev. 178. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. urcdn. 2440, upravo 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Kraii Juan Pariz, 6. avgusta. Kakor znano se tretji sin bivšega španskega kralja Alfonza, 23 letni Don Juan, ponovno navaja kot pretendent na španski prestol. Ponovno se je, tako zatrjujejo v monarhističnih emigrantskih krogih, izrekel tudi Mussolini za Juana. Italijanski ministrski predsednik j© imel sicer prvotno drugačen načrt. Menil je namreč, da lahko spravi dobro pod špansko streho Otona Habsburškega, če že mora res biti v Španiji monarhija. S tem naj bi za-dobiia svoj konec igra z ognjem v obliki habsburške restavracije, ki naj bi dobila svoje zatočišče na drugem 'koncu Evrope. Mussolini je pač bil mnenja: zakaj ne bi prišel na španski prestol pravi Habs-burgovec mesto Habsfourgovca stranskega kolena, kakršen je na primer tretji sin bivšega španskega kralja — Juan. Proti Mussolinijevem načrtu pa so se izrekli španski monarhisti in tudi karlisti. Tako je padla odločitev za Juana. Odločilno je bilo mnenje treh voditeljev španskega monarhizma. Prvi oficielni voditelj je Goicoechea. Drugi je Marquis Lucas de Tena, ki pripada krogu okoli monarhistično usmerjenega dnevnika »ABC«. Tretji voditelj španskih monarhistov je voditelj umerjenih karlistov Do-niinguez Arevalo Comte De Rodezno. Vsi ti trije voditelji španskega monar-hizma so se sporazumeli na sledeči načrt: 1- General Franco dobi vojno. 2. Alfonz XIII. se pojavi v Madridu, vendar pa ne Postane kralj, ampak se odreče prestolu. Alfonz priporoča svojega sina Don Juana. 3. Princ Xaver Bourbon-Pairmski, pretendent karlistov, se takisto odpove'prestolu in se priključi kandidaturi Alfonzovega sina Juana. 4. Sledi proglasitev kralja Juana. O Juanu pravijo, da ni tako dostojanstven, kakor njegov oče, pač pa mnogo soTidnejši. Ta poteza mu bojda prinaša simpatije tudi pri Angležih. Razen tega pa je Juan študiral tudi na kraljevi akademiji v 'Woolwichu. To so torej načrti, ki jih imajo španski monarhisti. Pogoj je seveda, da Franco zmaga. Nedvomno, pa so v zadnjem času v teku živahne diplomatične akcije okoli tega vprašanja. Tako prinaša pariški »Jour« senzacionalno vest iz Ženeve v zvezi s tamkajšnjim bivanjem bivšega španskega kralja Alfonza XIII, ki se je pobotal s svojo soprogo. Sedaj pa nameniva poseči aktivno na politično torišče s posredovanjem belgijskega kralja Leopolda, ki se tudi mudi v Švici. Potom belgijskega kralja namerava namreč Alfonz XIII. v smislu te senzacionalno vesti spro žiti vprašanje restavracije monarhije v Španiji. Doznava se, da se v tej zadevi mudi v Londonu v posebni misiji znani voditelj španskega klerikalizma Gil Ro-bles, ki naj bi pridobil angleške vodilne kroge za restavracijo monarhije v Španiji, zlasti pa za pristanek na kandidaturo Alfonzovega sina Juana. Ta diplomatične akcije pa bodo morale šele dobiti svojo sankcijo in blagoslov na —bojišču. Kakor se zdi pa se bodo te krvave zadeve še precej dolgo vlekle. — Vojni bog Mars je pač precej muhast. Sedaj s*e nasmehne na eno stran, v naslednjem trenutku pa se njegov smehljaj že usmerja na drugo stran.________________ uro.u««..«■ m mi ii^——— za spomenik blago* mu ,mi In Dokojnega viteškega kralja Aleksandra 1 Zedini-> telja v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotov-> iški trg 1, soba št. 6 a Angleški opomin Japoncem LONDON, 7. avgusta. Veliko zanimanje londonskih krogov je zbudil uvodnik v vodilnem angleškem dnevniku »Times«, ki naslavljajo na Japonsko resen opomin. Predvidevajoč japonsko zmago se v članku zatrjuje, da bo Japonska v tem slučaju ipak poražena, ker je izgubila svoje mednarodne prijatelje. Sedaj je gotovo, tako se glasi članek, da ne bo v severni Kitajski vpostavljen status quo in da ne bo mogoče tega doseči tako kmalu. Zdi se pa, da gre Japonski za to, da lokalizira ta sedanji konflikt, vendar pa je silno malo izgledov, da se bo to posrečilo. Ni še znano, koliko kitajskega področja želi Japonska zavzeti. Po vsem tem, kar se dogaja, pa se zdi, da si želi prisvojiti del pokrajine Hopej do Pejpšnga, dočim naj bi del Šantunga imel svojo navidezno avtonomijo. Tudi topot bo doprinos Japonske k stabilnosti vzhodne Azije doživel svoj zlom. Tudi sedanji napad Japonske pa se ne sme ocenjevati kakor zavzetje Mandžurije leta 1931 ali zavzetje Jehola leta 1933. Tedaj je Kitajska predstavljala slabotno in razkrojeno nacijo, katere teritorij je lahko vsak po m'li volji krojil. Pojmovanje, češ da nima Kitajska dovolj močne in organizirane vojske ter aviaoije, ne odgovarja pravilnemu ocenjevanju položaja na Dalnjem vzhodu. Sila Kitajske je predvsem v pasivnem odporu. Ni ga naroda, ki bi stiske tako mirno prenašal, kakor kitajski narod. Mmska mski dkaiim M Btrttiku? LONDON, 7. avgusta .Reuter poroča o zanimivem dogodku v norveških vodah, ko so se štirje nemški torpedni rušilci kar naenkrat pojavili pred norveškim pristaniščem v Bergenu. Pristaniško poveljstvo je vprašalo vojno ministrstvo, če je že dalo za to dovoljenje nemškim vojnim ladjam. Sledilo je takoj povelje vodnemu letalu, da gre v smeri nemških Vojnih edinic. Ko jih je letalo doseglo, je nemški (feaetat Mi&& MktoftU? SAINT JEAN DE LUZ, 7. avg. DNBI nik valencijskih čet general Miaja in da poroča: Madridska radijska postaja ie ga trenutno zastopa polkovnik Ortega. sporočila, da je odstopi! vrhovni povelj-! dmetsiški fteesfcvoiju Udeefa v 6of fttoti letuutsIU poveljnik izjavil, da je po naključju zašel v norveške vode. Tudi je bila norveška vlada opozorjena, na nakupujejo Rus} in Nemci v zadnjem času v izredno veliki meri zemljevide norveške obale. Tako je državni zemljepisni zavod prejel v zadnjem času naročilo od strani sovjetske Rusije za 2000 zemljevidov norveške obale. LOS ANGELES, 7. avgusta. Vojaški veterani iz svetovne vojne in številni pripadniki prostovoljne armade vršijo akcijo v s vrbo formiranja mednarodne divizije, ki naj bi se borila v Kitajski proti Japoncem. Divizijo tvori 8000 mož, med njimi 1000 letalcev. Pripadniki te formi-rrajoče se divizije so iz vseh delov USA. Če bodo oblastva dovolila nabira ni; prostovoljcev, še ni gotovo. V službenih krogih se čujejo komentarji, češ da bi to nasprotovalo nevtralitetnemu zakonu. Iz Tokia poročajo, da so tamkaj neugodno delovale vesti, v smislu katerih so Kitajci skušali pridobiti za svoje letalstvo ameriške pilote in bombnike ter vojne ladje. Maj/k Sa adfuMUat umske iušltukiotie k Htta$ske PARIZ, 7. avgusta. Havas poroča iz Berlina, da se tamošnui merodajni krogi resno bavijo z mislijo, da odpokličejo inštruktorji..', ki se sedaj nahajajo v Kitajski. V nemških merodajnih krogih smatrajo, da bi zadrževanje nemških vojnih inštruktorjev v Kitajski mogli smatrati Japonci kot neprijateljsko gesto, četudi so vsi v poštev prihajajoči inštruktorji i stopili v kitajsko službo kot privatne osebe in po svoji osebni želji. PAgtMuUk vadi seia ® o&vmaua gtom LONDON, 7. avgusta. Na včerašnji seji nevtraLnostnega odb. se je pojavil odborov predsednik lord Plymouth z obvezano glavo. Doživel je namreč neko avto mobilsko nesrečo, ob priliki katere je bil ranjen Vsi delegati so čestitali Plymouthu v Mam ustava ftantove Sfuuuie da ni imela nesreča hujših posledic. Seja je bila čisto kratka in je bila preložena na nedoločen čas. Zdi se, da je londonski odbor v razhodu in da pojde vsak svojo pot. Ucfatki SALAMANCA, 7. avgusta. General j Franco je podpisal dekret, s katerim se j ustanavlja nova državna stranka »Falan-! ge Espaniola Tradicionalista y de las Jo-; iies«. Strankin program ugotavlja, da je ; ta stranka osnova nove španske države. Skupina karlistov in falangistov se združi y enoto. Prvi strankin narodni svet bo imenoval general Franco in se sestane avtomatično vsako leto 17. julija. Strankin voditelj general Franco utelešuje abso lutno avtoriteto. Njemu pripade imenovanje naslednika. Dekrat je datiran s dne A. aprila 1937 s pristavkom: »Drugo leto triumfa«. Rokoborba »Kmetski list« poroča v št. 31: »Pretečeno nedeljo, na dan Sv. Jakoba ali bolje rečeno v ponedeljek na dan sv. Ane ob 3. uri zjutraj, ravno ob času, ko je šiba božja ,s točo klestila po naših poljih in livadah trud pridnih, žuljevih, a drugače najbrže grešnih slovenskih kmetskih rok, se je začel tam za Pogomikom v starodavni Litiji velik malomeščanski cirkus. Kot rokoborec je nastopil gospod Hinko in krojaški mojster gospod Knol. Rokoborba se je začela kar po blatu na ulici in je trajala kakor je bilo na programu točno pol ure. Ko je nepristranski sodnik ugotovil, da je gospod Hinko kot borbaš podlegel in gospod Knol pobedil, sta dva padarja čeprav tuja, a drugače poštena in nepristranska ugotovila pri obeh rokoborcih kakor je običaj zdravstveno stanje. Pri gospodu Hinku je pokazala dio-gnoza skoraj neverjeten rezultat: srce celih 127 utripov na minuto, žila zanič, žolčni mehur prenapet, glava obtolčena, nos deformiran, hlače kakor tudi srajca v slabem stanju; dočim je bilo pri gospodu Knolu ugotovljeno zdravstveno stanje normalno in povoljno. Ko je mestni paii-dur s trobento, po mestu na sv. Ane ob pol 4. ure zjutraj razglasil, da je zmago nad gospodom Hinkom odnesel gospod Knol, je žil ta se razume od strani zbranega meščanstva kot junak tiste noči prisrčne ovacije! Pa fe res vse tako »Pohod« piše v št. 30: «Tednik »Narodna Samouprava«, informativni organ Mestnega odbora JRZ v Kragujevcu, piše dne 24. julija: »Država prizna Katoliški cerkvi polno prostost — katero sicer cerkev že zdaj uživa — da ustanovi društva Katoliške akcije, toda pod pogojem, da ta društva krepe samo versko in moralno življenje, a to izven in iznad vsake strankarske politike: za njih delovanje je odgovorna katoliška duhovščina. Tem društvom je torej zabranjena vsaka stran-karsko-politična delavnost. Država je sebi rezervirala pravico za ustanavljanje društev za telesno vzgojo. Člen državne ustave, ki zabranjuje na verski podlagi v strankarsko-politično svrhe, kakor tudi v svrhe telesne vzgoje, je ostal torej neokrnjen. Katoliška cerkev se je v konkordatu pomirila z razpustom društev za telesno vzgojo na verski osnovi, kakršna so bila društva katoliške organizacij: »Orel’. — Pa je res vse tako, kakor ved v Kragujevcu pri JRZ!« Prisega »Delavska politika« piše v štev. 63: »Šest španskih škofov je izdalo oklic na katoličane, v katerem ostro napadajo -legalno vlado in hvalijo Fran c v režim. Kakor povsod, se je tudi španski kler popolnoma udinjal reakciji, kar nas pa ne more začuditi, • saj je polen fašistične Nemčije in Italije tud: Vatikan priznal režim 4i generalov, /j •> i*K\ wV. Konkordat »Slov. Beseda« poroča v št. 28: »Konkordat z Vatikanom je imela svoj čas tudi bivša Avstrija. Vendar pa ta ultrakatc'-ška država ni smatrala za potrebno, da vrne cerkvi od cesarja Jožefa II. ustan: ljeni verski zaklad.« Ob prvi razstavi slov. novinarstva Od maratonskega tekača in naših potovk do čudežnega Hellovega aparata in dalfnopisa Po skrbno premišljenem načrtu se razvijajo priprave za razstavo slovenskega novinarstva. Od raznih str&ni prihaja gradivo, čeprav odziv na prošnje odbora za razstavo ni tako velik in vsestranski, kakor bi biio želeti. No, do razstave so še polni trije tedni in dotlej bo že še nabranega obilo prezanimivega gradiva, ki ga bo prav lahko razmestiti. Posebna skrb je zdaj posvečena okrasju in opremi paviljonov. V zborničnem paviljonu je atelje mladih umetnikov — sedmerih tehnikov —, ki pod vodstvom akademskega slikarja Rajka Šubica pridno izvršujejo okrasje, tabele, table, statistike. Že je dovršen 40 m dolg friz, ki bo obrobljal notranjost paviljona »J«, kjer bo nameščen kulturno-zgodovinski oddelek raz stave. Friz nam v prezanimivih, mestoma nrav humornih slikah prikazuje zgodovino poročevalske službe. Kaže nam glasnike F g i p č a n o v, Asirce na konjih, perzijske poročevalce, ki so se oglašali s hriba na hrib. poročevalsko službo F e-n i č a n o v, ki so bili kot drzni morjeplovci pomembni posredovalci kulture in novinarstva v vsem Sredozemlju. Grke predstavlja maratonski tekač. Impozantni so r i nr s k i cent u r i j o n i, j e z-d e c i, ki so prenašali in drug drugemu oddajali važna sporočila na vojnih pohodih rimskih legij. Iz srednjega veka je učinkovito predstavljen srbski jezdec, ki je pred odločitvijo bitke na K o s o -v e ih pojezdil v Pariz, kamor je prezgodaj in zaio pomotoma prinesel poročilo o srbski zmagi. Iz slovenske z g o -d o v i n e, je kot simbol poročevalstva upodobljen k r e s, s katerim so naši davni dedje od hriba do hriba opozarjali na Turka. Prav prikupni so Thurn-Taxisovi poštarji, sel na konju, poštni voz, dopisniki tedanje dobe. iz 18. stoletja je ponazorjen Chappejev poročevalski sistem, ki ga tudi prvi slovenski novinar Valentin Vodnik omenja v svojih »Lublanskih Novizah«. S pomočjo lesene rogovile so se od hriba do hriba oddajali dogovorjeni znaki. Tega predhod nika Morserjeve telegrafije se ie še leta 1840. posluževala Nemčija. •— Biederma-jerska doba je predstavljena ljubkimi golobčki-pismonoši. Golobje so takrat vršili zlasti važno poročevalsko službo med onimi postajami, ki še niso bile vezane z železnico. Nadalje so se z golobi razpošiljala borzna poročila. V Ameriki so takrat že hitre majhne jadrnice hitele nasproti velikim ladjam, ki so priplule iz Evrope. Ameriško novinarstvo, ki je takrat že imelo svoje velike pionirje, kakršen je bil n. pr. Gordon Bennett, je pošiljalo evropskim ladjam nasproti svoje reporterje, da so hitro pobrali najnovejše vesti iz Evrope. Iz naše tedanje dobe pa sta upodobljena p o t in p o t o v k a, ki sta dolga leta neutrudno krevsala čez hribe in doline in raznašala med naše ljudstvo prve skromne knjige, tiskovine in pisana obvestila. Po cesarskih cestah pa so še dalje drdrali težko obloženi in zaprašeni poštni vozovi. Toda z nepričakovano naglim razvojem tehnike je tudi poročevalstvo začelo zavzemati vedno širši obseg. Prvi b r -z o j a v i so bili ključ k poročevalstvu po vsem svetu. Telefon je še zlasti olajšal poročevalsko službo. Na frizu je pol šaljivo, pol kruto resno upodobljena re- portaža iz vojne. Po karikaturi diši šaljiva slik"', kako oblastnik sprejme poročevalca in kako je intervjuvist vestno na delu. Zaključni prizori Šubičevega friza, ki bi lahko dali osnovo dobremu filmu, učinkovito prepričujejo, da živimo danes v do bi radia, Hellovega aparata in daljnopisa. Centralni Presbiro in Agencija Avala bosta v paviljonu »J«, kjer bosta prikazana razvoj poročevalske službe in današnje poročevalstvo, ki objema ves svet, razstavila svoje stvari. O njih bomo še podrobneje poročali. Razstavni odbor sam pa je poskrbel, da bo občinstvo lahko spoznalo najmodernejša poročevalska pomagala: svetovno znana tvrdka Siemens-Halske iz Berlina, pošlje pripravo za oddajanje slik. Priprava je v dveh kovče-gih, da se lahko slike prenašajo z vsakega prostora. Toda ne samo slike, tudi menice, pisma in tiskovine. Isto podjetje nam pošlje tudi dalj-n o p i s. To je lepa mizica s pisalnim strojem. Poročevalec diktira gospodični, v drugem mestu pa enaka mizica z enakim pisalnim strojem piše sama od sebe, da adresat lahko gladko prečita pismo in ga odda v tisk, nato pa spet takoj lahko odgovori na isti način, kakor mu je bilo poročilo oddano. Daljnopis je v Nemčiji uveden že v toliki meri, kakor pri nas te- lefon. Enostavno poiščeš številko na dalj-nopisnem seznamu in — no, saj boste vse to videli na velesejmu. še večji čudež je pa Hellov aparat, ki brezžično prenaša vesti in jih takoj tudi piše na ta način, da sestavlja črke iz posameznih črtic. ČC teče aparat počasi, so črtice tesno druga ob drugi. Ko ga pa poženemo hitreje, so črtice strnjene v črke. Ljubljana bo s Hellovim aparatom dobivala pisana poročila naravnost na velesejem. kar iz Španije. Češkoslovaške, Anglije ali Nemčije. Trakovi z vestmi so silno zanimivi, ker so natipkani v vseh mogočih jezikih. Hellov aparat zna vse jezike. Ta čudež tehnike vzbuja senzacijo tudi v največjih svetovnih razstavah. Med pripravami, ki se vršijo pod nadzorstvom ravnatelja velesejma dr. Milana D u 1 a r j a in pod tehničnim vodstvom arhitekta M e s a r j a, naj zlasti omenimo diagrame in razne prikaze silno zanimivih statističnih izsledkov v našem novinarstvu. Izmed redkosti, ki so prav te dni prispele na velesejem, lahko omenimo dr. Krekove »Vaje«, ki so ohranjene v enem samem izvodu. Nihče naj se ne boji, da bi se mu kaj pokvarilo ali šlo v zgubo. Novinarsko udruženie jamči za sleherno stvar, ki bo na razstavi. Gospodarska vprašania Jesenska setev in prednosti apnenega dušika za jesensko gnoien'e Pravočasno obdelovanje zemlje za jeni sko setev jamči, da setev dobro vzklije in da se okrepi, predno nastopi zima in mraz. Takojšnje plitko oranje zemlje po žetvi je zelo učinkovito sredstvo proti ple velu. Zemlja se zrahlja in ostanki! pred-sadežev hitreje razpadejo v humus. Vlaga se ohrani v plitko izorani njivi, medtem ko izhlapeva iz požete in nepreora-ne njive, ki se v prepeki solnca močno osuši. Seme, posejano v izsušeno zemljo, izhaja slabo in počasi. Da postane setev močna in zdrava, moramo sejati zdravo, dobro in izbrano (selekcionirano) seme, dobro očiščeno in raz kuženo. Setev s sejalnimi stroji prekaša še tako skrbno ročno setev. »Kakšna setev, takšna žetev.« »Dobra setev, dobra žetev.« K dobri setvi spada dobro gnojenje. Mlado setev moramo dobro založiti s potrebno hrano, sicer slabo prezimi. Ozimna žita zahtevajo v zemlji primerno zalogo apna. Hlevski gnoj, ki obogati zemljo s humusom, izkoriščajo ozimne slabše kot okopavine. Zato gnojimo v pravilnem plodoredu s hlevskim gnojem okopavine, ozimna žita pa z umet nim gnojem. Pšenica zahteva močnejšo hrano kot rž in ječmen. Tudi ozimna oljna repica Trips) zahteva močno zemljo. Tako kot gnojimo s hlevskim gnojem pred setvijo, moramo tudi umetni gnoj spraviti v zemljo pred setvijo. Najboljše 'S M (M\\m mmm sami tturnio »it#** imaoHiKUM »i \ <■; vf»t jmnoKutM) Obiščite razstavo Tvornice za dušik Ruše na Mariborskem tednu je, da ga raztrosimo po sirovi brazdi in ga na to z brano zmešamo z zemljo. Pravilno gnojenje z umetnim gnojem je samo »popolno gnojenje«, t. i. gnojenje z dušikom, fosforno kislino in kalijem. če gnojimo s posameznimi gnojili, lahko zmešamo skupaj superfosfat in kalijevo sol. Superfosfata in apnenega dušika ne smemo mešati, temveč moramo vsako gnojilo posebej trositi. Pač pa lahko mešamo apneni dušik s tomaževo žlindro fosfatno žlindro in kalijevo sol. Apneni dušik deluje počasi in cnakome-no. Radi tega ni bojazni, da bi se v težji zemlji čez zimo izpral. Težko in srednje težko zemljo lahko pognojimo v jeseni, pred setvijo, s celo množino apnenega dušika, ki je za gnojenje potrebna. Na lahki in peščeni zemlji pa moramo bili z gnojenjem z umetnimi gnojili previdni. Lahko zemljo pognojimo v jeseni, pred setvijo samo z %—% onega gnojila, ki e za gnojenje potrebno. Drugo polovic) gnojila pa raztrosimo po posevu spomladi, na »glavo«. S tem, če gnojimo v dveh obrokih, se izognemo izgubi, ki nastane v lahkih tleh z izpiranjem gnojil oziroma hrane v mokrih jesenskih in zimskih mesecih. Prvi obrok hrane, ki ga damo pred setvijo, porabi mlada setev do zime, drugi obrok pa ji damo spomladi, ko začne zopet rasti in rabi za bujno rast nino«"' hrane. V praksi sc je pokazalo, da je nitrofos-kal-lf za lahko zemljo in nitrofos za težjo zemljo najorikladneiše gnojilo za ozimna žita. Razmerje hrane v teh gnojilih odgovarja popolnoma zahtevam izhajajoče ozimne setve. Apneni dušik, ki se nahaja v nitrofoskalu in nitrofosu, ima svojstvn pobolišanja zemlje, ker vsebuje 100 kilogramov apnenega dušika, 60 kilogramov učinkovitega apna (CaO), ki ima isti učinek, kot 110 kilogramov nežganega ar nenega prahu (CaC03). Apneni dušik tudi razkužuje in čisti zemljo od zalege raznih rastlinskih bolezni in škodljivcev, kot u. pr. zimske spo-reperonospore, plesni, sneti, raznih ličink ogercev, drotarjev, polžev, bolh in dr. Apneni dušik uničuje seme plevela oziroma izhajajoč plevel, 'če gnojimo z apnenim dušikom strnišče takoj po žetvi in ga zaorjemo. Apneni dušik pomaga, da strnišče, slama, plevel in dr. hitreje razpade v humus, ker je apneni dušik' izvrstna hrana za bakterije, ki razkrajajo organsko snov (slamo) v humus. V to svrho moramo gnojiti 1 k. jutro strnišča z 100 kg apnenega dušika, ki ga moramo s strmečem plitko zaorati. Na takšno njivo lahko zasejemo strniščne poseve (repo, ajdo, koruzo za zeleno krm® itd.). Če pa želimo v prvi vrsti uničiti plevel, potem str- mišče plitko zaorjemo in_posejemo apneni ■dušik na sirovo brazdo in ga z braino pomešamo z zemljo, če je zemlja dovoli vlažna, plevel takoj vzklije, razkrajajoči apneni dušik pa zamori mlade in nežne biljčice plevela. P° 8—10 dneh lahko njivo zasejemo in jo dobro prebranamo. Enakomerni in trajni gnojilni učinek, po boljšanje in pospeševanje zorenja zemlje, vsebina apna, razkuževanje in zdravljenje zemlje, so one prednosti apnenega dušika, ki mu odpirajo iz leta v leto bolj inr bolj aia široko vrata v poljedelstvo vseh panog in vsega sveta. ženska logika. — Zakaj hodi tvoj mož z obvezano glavo? — Po svoji krivdi. Vedno mi je očital moj novi klobuk, pa seni bila končno sita teh očitkov In zalučala sem za njim staro ponev. Mol ZV0M Mogočne lipe so stale -resno in molče h čakalo, kakor ljudje, v strašnem pri-■akovanju. Nenaravno — rožnato je žarelo nebo, krvavordeče so plameneli siji goreče zemlje. Včasih so se polagoma dvignili valujoči stebri in izginili v mirno p la pojo čili višinah. Vsepovsod! smrtna, duhomorna tišna, v njej tesnoplaho pričakovanje lip in poslopja... H. Bila je noč. Dremal sem nemirno, ko je udari na mojo uho top. raztrgan glas, kakor bi prihajal izpod poda. Rinil je v uho in s > strdil v možganih kakor okrogel, trd kremen. Takoj nato je prišel dni- gl, ravnotako top, težak, kratek: glava me je bolela, kakor bi začele padati nanjo kaplje raztopljenega svinca. In te kaplje so vrtale in se pripekale v možgane. Vedno več, vodno več. Začele so padati vedno bolj in bolj na gosto. »Bani! Bam! Bam!«, je nekdo metal močno in brez potrpljenja iz daljave, kakor kamen na kamen. Odprl sem oči in takoj razumel, da bije plat zvona in da je v s-osednji vasi ogenj. V sobi je bila tema — okna zaprta. Toda radi strašnega klica se mi je zdelo, da ni stropa, ne poda, ne sten, vse, vse — pohištvo, slike, cvetlice — vse je bilo nekje na prostem . . . Ne morem se domisliti, kako sem se oblekel. Ne vem povedati, zakaj sem sam ubežal in nisem nikogar poklical! Ali so me vsi pozabili, ali sam nisem r|idil na njih življenje.. ,*Plat zvona je trdovratno iu topo klical, kakoir bi udarci ne padali iz prozornega zraku, temveč bi jih metala iz sebe neskončna zemlja... In jaz seni božal... V rožnato-krvavem siju so izginile zve zde, na vrtu je bilo čudovito svetlo, kakor nikoli podnevi in nikoli v pravljični kraljevsko razkošni mesečini. Ko sem dospel do plota, sem zazrl skozi luknje živo kričeče, plamteče obzorje. Kakor polito s krvjo je trepetalo listje ma lipah in se mrmraje obračalo v blesku. Toda njih šelestenje se ni razločilo — zvon je v bronastem zanosu hrumel, koval in bil. »Bam! Bam! Bam!« so divjali glasovi skozi moč. »Bam! Bani! Bam!« Bežal sem čez novorazorane mjjve, na katerih so se svetile krvavo obsijane ko- pe, kakor temrto se svetlikajoče luske na velikanski Jcači. Čez mojo glavo so v neizmerni višini vršale posamezne svetle iskre, pred menoj — strašni pogled na gorečo vas, kjer je vse poginjalo na skupni grmadi. Vse! Hiše, ljudje in živali. Tam zadej za sencami dreves so se vili proti nebu grozni zublji, padali na zemljo kakor krvavi jeziki, divjali kakor plamenici jezdeci. »Bani! Bani! Bam!« — je metal zareci požar pretrgane glasove v hladnejši zrak in človek bi ne verjel, da prihaja tako zapovedalni glas iz vaškega zvonika, ki se je zdel tako majhen in droban, tako miren in tih, kakor dobro vzgojena deklica v rožni obleki. (Dalje.) Spomnite se CMD! iu /JuiPiŠLf It/Ulif/S OUjoue fkae&Gtske$a tedna Samo še dve predstavi »Sna kresne noči«. Vsi, ki so videli dosedanje predstave »Sna kresne noči« v mestnem parku, so polni laskavih priznanj režiserju gospodu Milanu Kosiču, igralcem in godbenikom, kajti predstave so nad vse pričakovanje sijajno uspele in je lahko Maribor ponosen nad tako ustvaritvijo. Da bo omogočen obisk zadnjih dveh predstav vsakomur, so prireditelji sklenili znižati vstopnino in sicer se dobe sedaj vstopnice od 10 do 30 dinarjev ter stojišča po 5 dinarjev. Uprizoritev »Sna kresne noči« bo v soboto, dne 7. t. m. in v nedeljo 8. t. m. Na zadnji predstavi opozarjamo zlasti podeželsko občinstvo. V soboto mednarodni amaterski plesni turnir. Naše plesno občinstvo z nestrpnostjo pričakuje nocojšnjega mednarodnega plesnega turnirja, ki bo v veliki dvorani Uniona s pričetkom ob 20. uri. Poleg najboljših plesnih parov Ljubljane in Zagreba bo sodeloval prvak Jugoslavije B e -c i č-S p i t z i. Avstrijo zastopa plesni par Sk a 1 k a in soproga, Nemčijo pa evropski prvak, plesni par L o t t e r s-b e r g e r-B o B 1. Konkurenca bo zelo ostra in bo zato prireditev tem zanimivejša. Hkrati bo mednarodni amaterski plesni turnir združen s poletnim prvenstvom Jugoslavije 1937 za prehodni pokal. Po turnirju bo prijetna zabava s plesom. Pester športni program ob zaključku V!. Mariborskega tedna, že dosedanji športni program na VI. Mariborskem tednu je zadovoljil slehernega gledalca. Za zaključek pa so prireditelji pripravili prave športne senzacije. V soboto bo ves dan na istih igriščih teniški turnir za ista prvenstva kot v petek. Ob 18. uri bo na stadionu SK Železni carja nogometna tekma med SK Rapidom in ŠK Orientom iz Sušaka. Zanimiv je tudi nedeljski športni program. Nadaljeval se bo teniški turnir. Ob 15. uri se bodo "bskovalci VI. Mariborskega tedna zbrali na Mariborskem otoku, kjer bo medna-'ndna ekshibicija v umetnih skokih z deske in s stolpa ob sodelovanju najboljših skakačev Jugoslavije, Avstrije, Italije in Madžarske. Na Pohorju bodo istočasno mednarodne motociklistične dirke, ki jih priredi Motoklub Maribor. Start Reka. cilj pri odcepu. Športne prireditve VI. Mariborskega tedna bo zaključila zanimiva medmestna nogometn?* tekma na stadionu SK Železničarja med 1SSK Mariborom in SK Orientom iz Sušaka. Ne pozabi naročnine! 40 letnica mature. Marsikdo se je te dni zvedavo ožita! gruči že osivelih gospodov, ki so se veselo pogovarja je kre-tali po mestnih ulicah, po Mairib. otoku in Mariborskem tednu- Ti gospodje najrazličnejših stanov so pred 40 leti maturirali na tuk. gimnaziji, kar je tem bolj pomembno, ker je takrat vsa naša javnost z nestrpnostjo pričakovala, kako se je kaj v pouku obnesel prvi razred slovenske pa ralelke. Fantje so se sijajaiino držali. Od 41 dijakov jih je 40 položilo zrelostne izpita, med njimi cela vrsta z odličnim uspehom. Od teh jih je tekom Štirih desetletij umrlo 12, 2 sta se neznano kje izgubila, 10 jih je i;, raznih vzrokov ostalo doma. ostalih 17 pa je prišlo k proslavi. Z malo izjemo so Sc danes vsi aktivno v službi. Proslave so se udeležili tudi nemški tovariši iz Avstrije. Sodeč po veselih obrazih in prisrčnih besedah ob priliki slavnostnih govorov se ,ic pač videlo, da je bila velika ljubezen im prisrčna knle-gialnost med vsemi navzočimi, ki so si po tako dolgih letih prvokrat zopet stiskali roke, S posebnim veseljem pa se mora kon st n tirati, d;', vsi Avstrijci, po večini rojeni Mariborčani, prav dobro obvladajo naš jezik in so prav lahko s'odi H pogovorom, dr. M. Slavič je v sredo v Alojzijevi cerkvi celebriral službo božjo za vse rajne tovariše i" s Te Deumom za žive končal obrede. O, dekan Antn« Strgar pri Mariji Masjdateni pa je že v drugič bogato pogostil vse svoje tovariše in celo svoje pevce povabil, da z lepo ubranim petjem po svoo pripomorejo k večji proslavi pomembnega dneva, ki so se ga udeležili. Dekan Anton Strgar, dvorni svetnik dr. Weimgeri, dvorni svet. dr. Nodl, minister v pok. dr. Kukovec, prelat dr. Slavič, višji sodni svetnik dir. Maly, vpokojemec Lubri, župnik Franc Špindler, sodni svetnik v pok. Zemljič, župnik v pok. Arnuš, podravn. praške univerzitetne knjižnice dr. Heric, višji železniški inšpektor v pok. J. Mohorko, višji magistrat ni uradnik na Dunaju Limovšek, zobozdravnik dr. Rodo-schegg. župnik Jakob Kosi, provizor Alojz Potrč in župnik Avgust Jagar. Ravnateljstvo državne nižje gozdarske šole v Mariboru razglaša, da je rok za vlaganje prošnje za sprejem v enoletni tečaj podaljšan do 1. septembra 1937. — Piri navedenem ravnateljstvu se dobe vsa pojasnila glede pogojev za sprejem v eno letni tečaj. Zadevne vloge je treba kol-kovati z banovinskim kolekom Din 10. Sokol Tezno priredi v nedeljo 8. t. m. na 1 e zmeni v vrtu gostilne brata Pulka na Ptujski cesti veseloigro »Pri debeli muhi«. Nastopijo najboljši sokolski igralci. Začetek ob 15. uri (3. pop). Po igri bo na senčnatem Puikovem vrtu sokolska za bava. Cisti dobiček sk v prid graditvi Sokolskega doma. Avtobusna zveza iz Maribora na Tezno' do veseličnega prostora zelo ugodna. Tudi za Mariborčane je lepa prilika za mali izlet. Sokoli! Tezno Vas kliče! V slučaju slabega vremena bo igra ob 20. uri v tezenski šoli. Iz magdalenskega okraja. Sokolsko dru štvo Maribor I. se tem potom javno zahvaljuje osebju kurilnice koroški kolodvor za nabrano vsoto 875 Dim mesto venca na grob nepozabnemu ustanovitelju starosti Dr. Lj. Pivku. Cenjeni darovalci! Hvaležni smo Vam za vsa doprinos k zgradbi Sokolskega doma. ki bo na še zavestišče im žarišče kulturnega im nacionalnega dela v V. okraju! Kličemo Vam: hvala Vam za Vaše priznanje »Car zanskemu junaku« in velikemu borcu za Jugoslavijo. Posnemajte. Uprava Sokola. I. Sokol Ruše javlja cenj. občinstvu, da se predstava »Divji lovec« na letnem gledališču v Rušah ne bo vršila v nedeljo 8. t. m., temveč se preloži na prihodnjo nedeljo 15. avgusta. Sokolsko društvo Limbuš priredi S, avgusita ob 14. uri tombolo na letnem telovadišču. Glavni dobitek Din 1000.—, Po tomboli prosta zabava. Gostilna Veber vrtni koncert! Železničarska godba (Schonheirr). »GRIČ« Rošpoh, Oset, izletniška gostilna. letovišče avtomob. cesta, prenočišča. Telefon 3807. Danes sobota In jutri nedelja popoldanski koncert v kavarni v parku. Nanos! Jutri ob 11. uri dopoldan obvezen sestanek vseh pevcev moškega zbora v novih prostorih (Sodna 11I. 9-III) Odbor. Slovensko obrtno društvo vabi vse obrtništvo v Mariboru, da se v nedeljo ob 8.30 uri na Glavnem kolodvoru udeleži sprejema varaždinskih tovarišev obrtnikov, ki pridejo obiskat Mariborski teden in elektrarno Fala. Pozor radi vpisovanja! Izbira šole je največjega pomena za vse življenje! Vpišite radi tega svoje otroke v Legatov Enoletni trgovski tečaj, ki je splošno znan radi svojih izbornih uspehov! Pojasnila in šolski program brezplačno. Vpisovanje vsak dan tudi> ct> nedeljah, Maribor, Vrazova ulica 4, llastni dijaški internat. Zobozdravnik Dr. Derniač. Stolna ul. l II.. tel. 27-20, zopet ordinira. Klub Koroških Slovencev v Mariboru opozarja svoje člane, da je pogreb tragično preminulega člana Satlerja Jakoba jutri v nedeljo 8. t. m. ob 16.30 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Člani se vabijo, da se pogreba udeležijo. Obiskovalce motociklistične dirke na Pohorje opozarjamo, da je prekoračenje dirkalne proge med dirko smrtnonevarno, in prosimo, da se pokorijo varnostnim odredbam rediteljev im varnostnih organov. Velika poletna veselica gasilske čete Studenci se je preložila na jutri v nedeljo in se vrši v gostilni Hartberger. — Različne zabave. Kdor hoče dobro vince piti, ta mora na veselico priti! K obilni udeležbi vabi gasilska četa Studenci. » SARGOV Ohrani svoje zob« i/ vse življenje zdrave! Mnogokateri izgubi prerano svoje sefe«, ker jih ni pravilno negoval. Danes se še veliko premalo pazi na nevarni zobni kamen, ki razmaja zobe, da radi lega pogosto izpadejo. Da ostanejo zobje trdni in zdravi, skrbi Sargov KALODONT. V Jugoslaviji je Sargov KALODONT edina zobna pasta, ki vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha. Odpravlja polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in pro* preči njegovo ponovno tvorjenj«. KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Ako se telo poti - uporabljaj Tscharaba-Fii i Glavno zastopstvo drogerija Gregorič, Ljubljana. Prešernova u1. 5 Hotel »Orel«, vsako soboto in nedeljo koncert. Mestna podjetja — avtobusni promet, sporoča, da vozi mestni avtobus 8. avg. ob 5.40 na vrh Pohorja. Vožnja bo samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svofe prijave najkasneje do 7. t. m. (19. ure) v prometno pisarno avtobusnega prometa, Glavni trg tel. 22-75. Vrnitev ob 19.30 od odcepa. Osna v eno smer Dim 20. Vodstvo enoletnega trg. tečaja »Hermes« daje dnevno od 10. do 11. pojasnila glede vpisovanja. Na zahtevo pošilja prospekte brezplačno. Absolventi z malo ma turo imajo posebne ugodnosti. Prijave naslovite na »Hermes«. Maribor, Zrinjskega trg 1. »Za vsak dan«, univerzalni inlonnatlv-ni priročnik za ženski svet izdaja Tiskovne založbe o. r. z, z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, tel. 29-70 obsega čez 900 strani formata octav. Prvi (duševni in medicinski) del v obsegu 432 strani je razstavljen na Mariborskem tednu, soba št. 40. Istotain je tudi pravkar izišli Administrativni adresar dravske banovine. V penzionatu Učiteljskega doma je prostih nekaj mest tudi za neučiteljske sinove, Prijave za sprejem je vlagati do 20. avgusta. Prvenstveno se sprejemajo mlajši dijaki. Narodna Odbrana v StudencUi pri Ma riboru vabi na romanje na Oplenac, da se poklonimo na grobu blagopokojiiega Kralja Ujedimitelja. Odhod iz Maribora je 4. septembra 1.1. Po poklonitvi so prostovoljni ogledi železniških delavnic Kraljevo, delavnic v Kragujevcu in Kruševcu. Udeleženci naj se javijo bratoma Oolčar-ju in Vojaku. Počitniška koloniia deklic se odpelje v mladinski dom v Bakru v ponedeljek 9. avgusta z večernim vlakom ob 18. uri. Otroci naj pridejo v spremstvu staršev ma kolodvor ob 17. uri. Jadranska straža. Iz sodne službe. Za sodnega pristava Vlil. položajne skuoine je imenovan pri sreskem sodišču v Murski Soboti Otmar Cvirn, doslej sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Minafikova lekarna na Glav. trgu In Remsova lekarna ma vogalu Aleksandrove in Meljske oeste. hUtiikcue Ponovno opozarjamo na Pirtnikove autokarske izlete v Visoke Tatre (ČSR) od 15. do 21. avgusta. Dolomite in GroB-gloekner 15, do 22. avgusta, Mariazell 14. do 15. avgusta, Kočevje 15. avgusta, na Dunaj z obiskom Mariazell na svet. kongres P. A. C. 25. do 29. avgusta. Med drugim opozarjamo tudi na pavšalno potovanje na Jadram v prekrasno kopališče Makarska od 4. do 19. septembra. V«; informacije glede vizuma, valut itd. dobite pri Putniku Maribor-Ceije-Ptuj. Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo vreme jasno in toplo, toda plohe niso izključene. Žeparska nadloga v Mariboru je posta-zlasti ob priliki Mariborskega tedna precej intenzivnejša kakor v zadnjih mesecih. Policija je sicer celo vrsto žeparjev spravila na varno, vendar pa se zdi, da prihajajo vedno znova žeparji v Maribor, kjer slutijo ugodno koniuktuiro. Tako je policija včeraj aretirala na živinskem sejmu dva doilgoprstneža v trenotku, ko sta si nameravala »izposoditi« nekega trgovca z živino. Oba se sedaj nahajata na varnem pri »Grafu«. Gire za nekega Josipa S. iz Varaždina in Franca V. iz Čakovca. Davčna uprava za mesto Maribor izdaja davčna potrdila za šolnino osebam, ki imajo predpisane davke pri davčni upravi in se stranke opozarjajo, da si tozadevna potrdila čimprej preskrbijo v sobi št. la. Kolek za prošnjo (vlogo) 10 Din, na potrdilo 20 Din, Razgrnitev davčnih osnov za pridobni-110 za leto 1937. Na podlagi določi! čl. 116 zakona o neposrednih davkih razglaša mestno poglavarstvo, da so seznami davčnih osnov za prdiofenino za leto 1937 na vpogled davčnim zavezancem v vložišču mestnega poglavarstva, Rotovški trg 1, soba št, 7. od 6. do 16. avgusta med uradnimi urami od 8. do 12. mre, Kralj Jurij VI. in Baldwln. Angleški kralj Jurij VI. ni bil posebno navdušen za kraljevsko krono. Med vladarsko krizo, ko se je prvič pojavila ta možnost, je dejal ministrskemu predsed-r:'-" Baldwinu: — čemu kronati človeka, od katerega ne bodo nikoli pričakovali nič drugega, razen podpisa? Ba!dwin pa mu je odgovoril: — Saj tudi bankovec za 100 funtov nima posebne vrednosti, če ni na njem podpisa. rfMBMiagjRTarejSKg : Sladka mamammmmmmmmmmmmmmm^ Jutrišnji športni razpored (>d 7. ure zjutraj naprej: Na temiških igriščih ISSK Maribora in SK Rapida: finalne igre teniškega turnirja za nacionalno prvenstvo Dravske banovine in za mednarodno prvenstvo Maribora. Ob 15. na Mariborskem otoku: medna rodna ekshibicija v umetnih skokih z deske in s stoJpa. ()b 15. na novi pohorski cesti: Mednarodna motociklistična gorska dirka. Start pred Lebejevo gostilno v Reki. cilj pri Pohorskem domu. Ob 18. na stadionu SK Železničarja: nogometna tekma ISSK Maribor:SK Orient (Sušak). Mednarodni teniški turnir se je pričel Včeraj popoldne se je na teniških igriščih ISSK Maribora in SK Rapida pričel teniški turnir za nacionalno prvenstvo Dravske banovine in za mednarodno prvenstvo Maribora. V okviru tega tekmo vanja se je pričel tudi medeonski finale v tekmovanju za. državno prvenstvo teniških moštev. Rezultati včerajšnjega dne so naslednji: Beograjski teniški kiub:SK Rapid 2:1. BTK vodi z eno točko razlike in se tek' movanje danes nadaljuje. Včeraj je Oton Blanke (R) porazil Kumanudija (BTK) s (r.3, 6:4, Radovanovič (B) Leyrerja (R) s 6:0, 6:1, Berta (B) pa Holzingerja (R) s 6:0, 6:1. Tekmovanja za nacionalno prvenstvo Dravske banovine in mednarodnega prvenstva Maribora se udeležujejo igralci iz Ljubljane, Zagreba, Celja, Majšperga, Beograda, Gradca in Dunaja. Rezultati prvega dne: Radovanovič (B):Pavlin (M) 6:0, 6:1, Kumanudi (B): Gogala (Lj) 6:4, 6:3, Mogrin (B):Biterl (Dunaj) 6:4, 6:2, Mali (M):SoteIšek (Lj) 6:3, 6:3, Albaneže (M):Banjay (Lj) 6:1,6:1, Smerdu (Lj): Bergant (M) 6:4, 6:3, Leyrer (M)/Nerat (Majšperk)_6:4, 6:2, Gogala (Lj):Pavlin (M) 6:2, 7:5. Tekmovanje je v polnem te ku ter se n nadaljuje danes ves dan. finalne borbe pa bodo jutri. JHufthc rrrr»!fw Kino. -V soiboto 7. 8., ob pol 21. uri in v iiedefcjo, 8. 8., ob pol 19. in pol 21. uri se predvaja v ptujskem kinu film »Njena ljubezen —-njema !bol«, V glavnih vlogah Magda Scbneider, Svetislav Petrovič in P. Bosse. Drava naplavila otroka. Dnc 3. 8. je bito pri otoku ob Keršetovi šumi naplavljeno trupelce novorojenčka moškega spota. Otrok je bil normalen, popolnoma gol Trupelce so prepeljali v mrtvašnico v Ptuju«, kjer je bilo obducirano. Zdrav-nik je ugotovil, da je otrok prišel živ na svet. Kdo je otroka vrgel v Dravo, se še ni dogmah), vendar pa so poizvedbe v teku. Strela upepelila hišo. Pretekli torek, ko je divjala nad Ptujem in okolico nevihta,^ je udarila strela v hišo posestnika Bračiča Alojzija iz Doliča v obč Sv Urban pr? Ptuju. Strela je takoj vžgala hi-K bila v faipu v plamenah, hkrati pa je oplazila Bračičevo ženo Marijo in njeno hčerko Ano. Obe sta takoj omedie- ™e’ ki so ^'takrat slučajno nahajali V bteini, so Bračičevo s hčerko vred takoj prepeljali v ptujsko bolnico, kjer so jima mKlMi prvo pomoč. Modtem pa je jei zanetila strela, popolnoma tvepehl hišo Bračičevih. Škodo cenijo na oO.OOO Din. Roparski napad. Mfetoi kočar Anton Č Se f zvečer viračal P>oti domu zadovoljen ker je mogel prodat; več glav živine. Pri sebi je imel okrog 4000 Din gotovine. V bližini Leskovca pa ga je ne-Mdoma napadla večja družba kmečkih Sm' kmed njih parkrat za-Oodel, ostali pa so mu prevrnili voz in pobral1 konja. _ Rajskega so odpravili v dnjefo nisn,co‘ napadalci poizve- h faotje JtodfGke Lo.;;nčev sejem bo v Gornji Radgoni v torek, 10. avgusta. Zbirka prostovoljnih prispevkov v fond AntJ0StaVitev sP°menika pok. Rudolfu Antiku je lepo uspela. Ob grobu pokoj- nika je postavljen lep spomenik, ki bo slo vesno odkrit ob obletnici Ahtikove smrti v nedeljo, dne 8. avgusta t. 1. ob pol 11. uri dopoldne. Pred ustanovnim občnim zborom SK Gor. Radgona. V gostilni pri Posti je bil 2. t. m. sestanek pripravljalnega odbora SK Gornja Radgona, katerega tvorijo gg. Salamon Jakob, strojnik; Korošec Makso trgovec in Zamuda Alojz, trgovski pomoč nik. Po vrnitvi odobrenih pravil bo sklican ustanovni občni zbor. Dotok letoviščarjev v naše obmejne kraje je letos izredno velik. Ker pa je Gornja Radgona turističen kraj, pobira občina v smislu banov, pravilnika pristojbino, dr^vno 1 Din od osebe, ki se steka v fond za olepšanje trga. Občinstvo naj to upošteva radi kalkulacije pri oddaji sob. Šošltuti Nov odbor Obrtnega društva. Pred dne- vi se je vršila prva seja na zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora, na kateri se je konstituiral odbor takole: predsednik Kralj Rudolf, podpredsednik šoln Ivan, tajnik Koren Rudi, blagajnik Toter Anton, predsednik gospodarskega sveta Šinigovc Janko itd. Odbor je razpravljal ■tudi o perečih problemih šaleškega obrtništva. Odbor je moral pribiti dejstvo, da je davčna odmera še vedno previsoka z ozirom na stalno padanje obrtniške produkcije. Nastop šaleškega sokolstva bo v nedeljo 8. t. 111. v Velenju pred Rudarskim domom. Zgradite most pri Agrariji. že pred leti je razpadel most čez Pako pri Agrariji. Mestna občina ni do danes čutila potrebe postaviti novega. Namesto mostu so prebivalci Lokavice postavili zasilno brv, ki pa more služiti zgolj osebnemu prometu. Zdaj je tudi ta v slabem stanju. detežfce Nova tekstilna tvrdka v Mariboru. V Mariboru je bila Osnovana tvrdka Tekstil Import, jugoslovenska trgovska družba z. o. z. s kapitalom 100.000 dinarjev. — Poslovodje so Otmar Meglič, hišni posest nik v Mariboru, ter Kurt Ornstein in Otto Nussbaum. oba /, Dunaja. Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 6. t. m. je bilo pripeljanih 296 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: 5—6 tednov stare od 115—140 Din, 7—9 ted nov 110—145, 3—4 mesece 180—195, 5—7 mesecev 250—360, 8—10 mesecev 390— 500, 1 leto stane 710—800 Din za komad. Prodanih je bilo 105 rilcev. Mesne cene: 1 kg žive teže 6—7.50. 1 kg mrtve teže 9—11 Din. Prizad znižuje ceno pšenici. Z današ njim dnem je Prizad znižal cene /a odkup pšenice od 190 na 180 dinarjev za metrski stot, baza vlačilec Tisa. Za znižanje cen so se merodajni krogi odločili radi stalnega padanja cen na svetovnem trgu. V času, ko >2 Prizad določil svojo ceno za pšenico na 100 Din, je razlika med njegovo ceno in svetovno pariteto znašala 15 Din in je ta razlika sedaj rasla na 30 Din. Kljub sedanjemu znižanju bo raziika napram svetovni ceni še vedno znašala 20 dinarjev. — V prvem polletju smo izvozili skupno 20.180 vagonov pšenice v vrednosti 357.3 milijona Din. Največ te pšenice je bilo izvožene v Fran cijo, in sicer 14.316 vagonov v vrednosti 248.6 milij. Din. v Nemčijo smo izvozili 4.452 vagonov v vrednosti 81.6 milijonov Din, v Italijo 805 vagonov v vrednosti 15 milij. Din, v Nizozemsko pa 500 vagonov v vrednosti 10 milij. Din. Izvoz sadja v Nemčijo. »Prizade je dotočil naslednje pogoje za izvoz naših ia-bolk v Nemčijo: RM 30 za najbolj zgodnja jabolka (jabolka za močnate jedi) in RM 50 za zgodnja jabolka, za 100 kg ala rinfusa franko nemška meja. »Prizad« priporoča izvoznikom, naj nudijo in prodajajo strogo na bazi gornjih cen in naj pri ponudbah ne licitirajo cen navzdol. Od dovoljenega kontingenta v količini 1700 vagonov jabolk, ki se sinejo izvoziti od 15. julija do 31. decembra 1937 v Nemčijo, se dovoli izkoriščenje prve kvote v količini 40.000 q nepakiranih jabolk za carinski uvoz od 15. julija do 24. septembra 1937 vključno, proti carini RM 4.50 za 100 kg črez obmejne postaje Boden-bach, Liebau, Mittehvalde, Oderberg, Pas sau, Reitzenhain in Salzburg, na osnovi pismenega dovoljenja »Prizada«. Vsaki pošiljki mora biti priloženo jugoslovansko fitopatološko izpričevalo. »Prizad« daje iz voznikom na razpolago potrebna izvozna dovolila in obrazce za nemško carinsko potrdilo. Izvozno dovolilo kakor tudi obrazec za carinsko potrdilo je priključiti Originalnemu tovornemu listu. »Prizad« bo delil izvozna dovoljenja po centralnih zadružnih in izvoznih organizacijah, po svoji uvidevnosti pa tudi na drug način. Prepustitev izvoznega dovolila tre tji osebi je prepovedana. Oseba, ki prepusti izvozno dovoljenje, izgubi pravico na izvozno premijo. Izvozna dovolila in carinski obrazci se imajo zahtevati neposredno pred odpravo blaga, neizkoriščene tiskovine se morajo vrniti najdalje v roku osmih dni. Kdor se po tem ne ravna, izgubi pravico do nadaljnje udeležbe pri izvozu jabolk v Nemčijo. Izvozniki ne bodo dobili novih izvoznih dovoljenj, dokler ne dokažejo z uradnimi listinami, da so prej prejeta dovoljenja izkoristili. Zaradi pospeševanja izvoza jabolk v Nemčijo razpisuje »Prizad« izvozno, premijo v iznosu Din 25.— za 100 kilogramov pod pogojem, da se izvoz vrši po prednjih navodilih. »Prizad« bo plačal premijo na osnovi verificiranih carinskih potrdil, za katere daje izvoznikom potrebne obrazce na razpolago in pod pogojem, da bo prejel ta potrdila najkasneje v roku petih mesecev od dneva uvoznega carinjenja in pod pogojem, da obračuna cdhosne premije v naslednjem mesecu. Med frkljami. Prva frklja: »Jaz bi se najraje poročila s kakšnim častnikom.« Druga frklja: »Jaz pa raje s kakim bogatinom, katerega častniki pogostoma obiskujejo!« Zadnje ieiefamm vesU CHAUTEMPS - CERUTU. PARIZ, 7. avgusta. Tukajšnji krogi posvečajo največjo pozornost dolgemu razgovoru laškega poslanika Ceruttifa s predsednikom francosk© vlade Chsuiernp som. Ob tej priliki se je, kakor se dozna-va, obravnavala pritegnitev Francke k angleško italijanskim zbliževalnim pogajanjem. FRANKOVSKE BOMBE NA ANGLEŠKI IN LAŠKI PARNIK. LONDON, 7. avgusta. »Daily Tele-graph« poroča, da je kil angleški parnik »British Corporal«. ki se je nahajal na vožnji s perzijskega zaliva v Anglijo, napaden po frankovskih letalih ter obsipan z bombami in strojnicami. Neki laški trgovski parnik je prihitel na pomoč, pa je bil takisto obstreljen. Bombe so k sreči zgrešile c’li in ni bii nikdo ranjen, 100 AMERIŠKIH LETALCEV ZA PROTI JAPONSKO BORBO. NEWYORK, 7. avgusta. V Los Angelesu so agentje kitajske vlade najeli 100 ameriških letalcev ža zračno borbo v Severni Kitajski. NANKINŠKA VLADA DELA NA PO-MIRJENJU. ŠANGHAJ, 7. avgusta. Navzlic odločitvam političnega sveta kitajske osrednje vlade v Nankngu še diplomatična pogajanja med Kitajsko in Japonsko nadaljujejo. Službeno se zatrjuje, da je Kitajska trdno odločena, da izčrpa vsa mirovna sredstva v svrho odstranitve konilik-ta z .Taoonsko. Zoia v filmu Drcyrussova afera je dala za dobrih 40 let pobudo za zelo bogato literaturo in prišla je tudi na gledališki oder. Igro, ki postavlja ‘ mrčes, ki vas nadleguje v vaših w 1 sBa inl S E stanovanjih uničuje DesinsekcIJski odd. M P Orožnova ul. 2/1, Maribor 1128 Jamčimo za diskretnost in uspeh. „Wanderer“ kolesa, kakor lahka športna kolesa v najrazličnejših izpeljavah šivalni stroji otroški vozički Znižane cene. Ugodne plačilne olajšave. MARIBOR 4313 Aleksandrova cesta 39 Obiščite razstavo na Mariborskem tednu! Opravilna številka IX I 2020/37-11 Draibeni oklic Dne 29. septembra 1937 ob U. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Zg. Jakobski dol vi. št. a) 53, b) 225 Cenilna vrednost: ad a) Din 43.102*10 ad b) Din 5.862-50 Vrednost pritiklin: ad a) 5'420 Din Najmanjši ponudek: ad a) Din 28.735*— ad b) Din 3.908*50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 24. julija 1937. D Opravilna številka IX I 1259/37-13 raibeni oklic Dne 27. septembra 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: I. Bresternica II. Kamnica vi. št. ad I a) 25, II a) 122 b) 26 b) 131 c) 27 Cenilna vrednost: ad I a) 60.915‘50 Din ad II a) 21.530’— Din b) 4.546-40 Din b) 25.677-— c) 8.906"— Din Vrednost pritiklin: pri vi. št. 25 k. o. Bresternica Din 8.300’—, ki je 24 upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek: ad 1 Din 51.578‘60 ad II Din 28.804-66 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodiSče v Mariboru, odd. IX., 4238 dne 21. julija 1937. Opravilna številka IX I 907/37-9 Dražbeni oklic 29 - 34’- 49'-68'- 78“- 98' Radio- "" aoarate kolesa najceneje pri tvrdki laMirktl Maribor, Trg- Svobode! Oglejte sl razstavo na Mariborskem tednuil! Dne 4. oktobra 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Grajska vrata vi. št. ad a) 2 ), . „ , ,. , ad b) 337 Un cetrtinke ■ Cenilna vrednost: ad a) Din 246.294*75 ad b) Din 59.487-— Vrednost pritiklin: Din 148.762*50, kakor je upoštevana že gori pri cenilni vrednosti zemljišča vi. št. 2 Najmanjši ponudek: Din 203.854-50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se iih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. 1 Okraino sodišče v Mariboru, odd.9X., 42w dne 24. julija 1937.______ LE KARO SANDALETI in OPANKI | Mtojm mbsivmn i iakka Mum& iUa! Koža je odporna, če jo krepi NIVEA. Samo NIVEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na soncu. — Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite NIVEA, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite: Samo originalna NIVEA vsebuje Eucerit, ki krepi kožo ! 100 % sigurnost — 100 f zadovoljnost združena v Kodak—filmu Dia§ewa l.ttm Maribor, Gosposka ul. 19 Razvijanje, kopiranje in povečanje prvovrstno in hitro 37 6 AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA pri naših šnseren* kupujte tihi ter oSiašuIta'