O Robu in njegovi zanimivi okolici
Naša občina premore veliko lepih krajcv, ki so znani po svojih značilnoslih, mi pa vas danes seznanjamo z nekaterimi v naši KS, ki so vredni pozornosti in obiska.
Vas Veliki Osolnik je od Rašice oddaljena približno 3 km, leži na 710 m visokem hribu na izrazilo kmetijskem predelu, zadovoljivo obljudena. prebivalci so gostoljubni in razgled z vasi prekrasen.
Iz časa NOB je znana Krvava peč, ki je bila zaradi svoje naravne lege zatočišče prvih aktivistov in borcev in često priča bojem, ki so se odvijali po obsežnih gozdnih predelih Mokrca in Mačkovca.
Svojo pripadnost NOB je prebivalstvo kruto plačalo. ugasnila so mnoga človeška življenja, dvakratni požig vasi in izselitev. Ta usoda je doletela tudi nižje proti Iški ležečo vas Bukovec. Plen ognja pa je takrat postalo še veliko vasi naše KS. Naj nam to ne oslane v pozabi. zlasti pa spomin na krvave žrtve padlih borccv in pobitih talcev.
Obstoja ljudsko izročilo, da so se v turških časih dekle-ta raje podale v smrt s skokom preko pečine v prepad, kot da bi postale turški plen. Pečine so bile krvave in v resnici imajo še zdaj barvo. ki je slična krvi in se imenuje-jo Krvave stene, po teh je vas dobila svoje ime. Kaj je legenda in kaj je resnica?
Pod ccrkvijo se pričenja skalnati predel, ki se spušča proli Iški. v teh, skoro nepristopnih krajih so med vojno pod pečinami skrivali ranjence, ki so jih spravili tja s skoro nečloveškimi napori. Od vasi Bukovec vodi proti Iški skalnata pot, ki ni dokončana.
Naš namen je. da vas seznanimo tudi z zanimivim kulturno-zgodovinskim objektom, to je 816 metrov viso-kim hribom Sv. Primož nad Robom, s cerkvijo. ki je posvečena temu svetniku in je bila nekoč priznano in množično obiskovano romarsko središče.
Cerkev je bila zgrajena v 16. stoletju in jo omenja Valvazor v svoji »Slavi vojvodine Kranjske«, v njenem gotskem prezbiteriju so bogate freske, ki jih že več let postopoma obnavlja Zavod za spomeniško varstvo.
Prebivalci tamkajšnjega okoliša, imenovanega »Rule«. to je 9 malih vasi z maloštevilnimi krajani, vlagajo izred-ne napore, da se zaščiti ta zgodovinsko-kulturni objekt. S svojim delom in finančnimi sredstvi so uredili notranjost. ki je bila zelo vlažna, uredili so celotni prostor, tako, da pridejo freske do prave veljave, v zadnjem času so obno-vili ostrešje, saj je zamakalo v notranjost. Namestili pa so tudi strelovod, potrebna pa bi bila še fasada.
Mnogim obiskovalcem tega kraja pa vzbuja neprijeten občutek okolica, ki je neurejena. Okoli cerkve je bil v davnih časih zgrajen obrambni zid. ki ga je zob časa v teku stoletij močno načel, deloma je porušen, deloma pa v takem stanju, da se ga ne splača obnoviti. v veliki meri je k temu razdejanju pripomoglo tudi topovsko obstrelje-vanje za časa NOB iz Velikih Lašč, saj je bila na zvoniku zaradi odličnega razgleda partizanska opazovalnica in tako je bila cerkev z obzidjem tarča topovskih granat.
V sklopu nekdanjega obzidja je tudi pokopališče. kjer je zdaj 15 družinskih grobov. tu počivajo tudi štirje
partizani. Vsekakor le-to danes ne predstavlja dostojne-ga poslednjega prebivališča pokojnih, saj ni obzidja in ne vrat in imajo živali tod prost prehod.
Potrebno je zgraditi 150 metrov obzidja v dolžino. višine 1.20 metra. To pa presega možnosti krajanov. ki so sicer pripravljeni delati, vendar potrebujejo širšo pomoč. saj gre za celotno ureditev kulturno-zgodovinskega ob-jekta. ki priča 0 naši preteklosti. Želeli bi. da bi priskoči-le na pomoč pristojne občinske institucije in bi s skupnimi napori rešili ta problem.
Vse, ki imate veselje do čiste naravne lepote, vabimo. da si ogledate te kraje, predvsem vas seznanjamo. da vodi do Sv. Primoža nova lepa gozdna cesla od vasi Logarjev, ali pa preko Robado Sela. Tam poteka evrop-ska peš pot, po kateri često gredo tudi tujci. v Selu se lahko okrepčate tudi na »Kmetiji odprtih vrat« pri Silvi Kraševec, nato naprej do vasi Zgonče. Uživali bosle v miru, lepem okolju in prekrasnem razgledu. Jože Ivanc in njegova žena na Zgončem, pa sta kljub prezaposleno-sti, zelo ljubezniva in pozorna do obiskovalcev, ki bi želeli kaj pojasnil.
ANGELA PUH