Stev. 69.
V Ljubljani, petek, 24. marca 1922.
Leto IL
h «pm>Btn t Ig-OltiflHi tfto Itn. 6 — falifsa •rtdnUtr« iti« 50 — raiafoa ■s «prraUt» Itn. III m
l^aja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
*a celo leto K 240’— m pol leta K 120 —
v upravi stane mesečno k 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40
CENE PO POSTI:
za četrt let« K 50‘— ta en mesec E 20*—*
Hud udarec.
Neznosnost in krivičnost režima čutijo na svoji koži prav posebno nižji državni uslužbenci. Baš te dni so prejeli od Belgrada udarec, ki je celo ostalo javnost °supnil. Stvar je naslednja:
Vlada je regulirala draginjske doklade svojim uslužbencem. Nižji uslužbenci ®° dobili celih 80 par (3 20 kron) poviška. Jo je seveda kruto norčevanje iz ubogega mzjega uslužbenstva. Naravnost neverjetno pa je, da je mogla biti sprejeta tudi določba, glasom katere se draginjske doklade odvzamejo vsem nižiim uslužbencem, ki Plačujejo od kakega posestva več ko “ Din davka. S tem je državnim slugam storjena huda in vnebovpijoča krivica. Centralistični Moloh išče svojih žrtev med revami slugi na Slovenskem. In ravno slovenske nižje uslužbence zadene ta krilca. To je posledica režima, ki pozna pri nas državljane dvojne vrste. To je pošlega tistega sistema, ki našemu slovenskemu državljanu nalaga taka ogromna davčna bremena, o kakršnih se onim v Srbiji Riti ne sanja ne. Kdor plača 5 Din davka °d 8voje imovine, ta je na Slovenskem berač, v Srbiji pa bogataš! In zato ni čudno, da n. pr. srbijanski nižji uslužbenci zahtevajo, naj se celo odpuste iz državne službe vsi oni, ki plačajo 5 Din davka od svoje »novine.
Tako se tudi na najrevnejših maščuje centralizem, ki ga proklinja danes vse slovensko in hrvatsko ljudstvo.
Ta centralistična birokracija, ki je skuhala najnovejšo naredbo v škodo slug, mora biti brez vsakega socialnega čuta. Ubogi sluga izgubi doklado za svojo rodbino že pri 5 Din davka, medtem ko višji uradnik izgubi to pravico šele pri 300 Din davka. To razmerje pomeni novo kruto krivico za nižje uslužbenstvo. Da je to dobilo belgrajskih centralistov čisto neso-Clalno in da bije v obraz vsem zahtevam Modernega socialnega teženja Naši železničarji, poštarji so si v družbi z delavci z&radili male hišice v Zeleni jami, na Kodeljevem, v Rožni dolini in drugod. To so male hišice s skromnimi vrtički, kakršne Priporoča in podpira danes ves socialno čuteč svet. Istotako so na deželi na ta način državni sluge prišli do svojih malih hišic, od katerih seveda plačujejo precej več ko 5 Din davka. In zato naj sedaj iz-|ube rodbinske doklade za celo družino. Poznamo slučaje, ko bo sluga z družino 8 glav vsled tega mesto 5000—6000 kron Prejel le 2000 kron na mesec. Kaj mu se-daj koristi hišica? Prodal jo bo in družina ^o brez doma. S tem bo država revežu lahko izplačala, kar mu gre, a on bo ob ®voje imetje.
S takim postopanjem državna avtoriteta sama proletarizira svoje uslužbence ln jih radikadizira v njihovih socialnih stremljenjih. Nam je žal žrtev — ubogih 8lug. Toda ta žalosten dogodek je zopet en dokaz več, kam jadramo pod sedanjimi razmerami mi vsi na Slovenskem!
Protest nižjih driaonib uslužbencev.
Včeraj zvečer se je zbralo na magistratu številno nižje uslužbenstvo, ki je ogorčeno protestiralo proti odredbi vlade, da se onim slugam, ki od svoje imovine plačujejo več kot 5 Din davka, odtegnejo družinske doklade. Na shodu so govorili Pečnik, Bavdek, zastopnik železničarjev in drugi. Sprejeta je bila naslednja resolucija:
Nižji državni uslužbenci, prizadeti po točki 6. člena 28. zakona o novih dravinjskih dokladah, zbrani dne 25. marca v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani, so sklenili sledečo resolucijo:
Nižji državni uslužbenci protestirajo najslovesnejše proti točki 6, člena 28. zakona o novih draginjskih dokladah, ki odreka draginjske doklade vsem slugam državnih oblastev, ki imajo imovine, od katerih plačujejo na leto več nego 5 Din neposrednega davka, in to iz sledečih razlogov:
1.	Ta odredba zada katastrofalen udarec celi vrsti najrevnejših uslužbencev, kajti ob družini s 3 otroci n. pr. bi znašala mesečna izguba 2400 K, dočim nobena najemnina malih hiš ne znaša več kot nekaj
sto kron na mesec, posebno z ozirom na približno 40 odstotni najemninski davek.
2. Ta odredba je protisocialna, ker potisne brezpogojno vse nižje uslužbence med proletariat, ki ostane stalno brez lastnega doma: kajti one uslužbence, ki imajo doslej tak dom, sili, da ga prodajo, drugim pa, ki bi želeli ustvariti si tak dom, to onemogočuje, ker bi potem izgubili dra-gin/ske doklade.
3, Ta določba je krivična v primeri s točko 4. člena 28. iste odredbe, ki odteguje višjim uradnikom draginjske doklade šele pri 300 dinarjih davka; jasno je, da bodo med uradniki prizadete redke izjeme, dočim so sluge prizadeti splošno.
Zbrani odločno zahtevajo, da se ne dela krivična razlika med višjimi in nižjimi uslužbenci, posebno s pogledom na to, da so se dnevnice za sluge itak zvišale samo za 80 par.
Splošno pa pričakujejo, da ostane v veljavi člen VI dosedanje odredbe, ki odteguje draginjske doklade samo onim, katerih i ibine žive na lastnih posestvih izven službenega kraja.
Uradniki zopet ne dobe dohlad.
Belgrad, 23, marca. (Izv.) Finančni minister dr, Kumanudi je naznanil, da 1. aprila ne bo mogel izplačati zvišanih draginjskih doklad za januar in februar, marveč samo za april; nedostaje mu sredstev. — Ta izjava finančnega ministra je skrajno
neprijetno zadela predvsem demokratske poslance, ki so si v svesti svoje velike odgovornosti nasproti obupanemu uradništvu. Opozicija bo svoje delo vpijočega v pušča-
vi rtMmrnm
Konec medicisisbe fakultete o IJubljani.
Belgrad, 23. marca, (Izv.) Novi zakonski načrt o univerzah, ki ga pripravljajo v ministrstvu za prosveto, predvideva tri vseučilišča: v Be!gradu, Zagrebu in L/ub-ljani. Medicinsko fakulteto pa bosta imeli
samo zagrebška in belgrajska univerza, ljubljanska pa ne. Potemtakem se sedanja medicinska fakulteta na ljubljanskem vseučilišču odpravi. — Nov demokratski dar slovenskemu narodu!
Zmede na Rebi.
Belgrad, 24. inarea. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je prejel od predsednika reške države Zanelle, ki se sedaj mudi v Zagrebu, brzojavno prošnjo, da naša država naredi na Reki mir in red.
Sv. Ana pri Sušaku, 24. marca. (Izv.) Člani reške konstituante, ki se nahajajo tukaj, nameravajo sklicati sejo in sicer v Kraljeviči. Oni so mnenja, da onih par fa-
Bol za avtonomijo m CeSboslaoaSbem.
Praga, 23. marca. (Izv.) Kakor piše »Češke Slovo«, so zastopniki političnih strank v Podkarpatski Rusiji izrazili svoje naziranje o pogajanjih z vlado v resoluciji, v kateri ugotavljajo, da program glede Podkarpatske Rusije ni zadovoljiv in da ne odgovarja rešitvi politične krize. V resoluciji zahtevajo, naj se kliče avtonomni deželni zbor kot edino sredstvo za odstranitev nezakonitega stanja in naj se zdru-
šistovskih članov konstituante nikakor ne more predstavljati in voditi Reke. Prva seja se bo vršila najbrže jutri.
Rim, 24. marca. (Izv.) Vsi tukajšnji listi pišejo o velikih novih težkočah, ki da so nastopile glede rešitve reškega vprašanja in hočejo s tem očividno prikriti namene italijanski vlade.
žijo s Podkarpatsko Rusijo vse pokrajine, ki spadajo v narodnem oziru k njej in ki so prišle po prevratu pod Češkoslovaško.
OBČINSKE VOLITVE V BOSNI.
Sarajevo, 24. marca. (Izv.) Pokrajinska vlada je dobila vsa navodila od bel-grajske vlade, da naj pripravi vse potrebno za občinske volitve v Bosni in Hercegovini. Volitve se bodo vršile po voliv-nem redu, ki velja za Slovenijo. Tukajšnji listi dvomijo, da bo mogoče izvršiti volitve pred jesenjo.
Gibanje deloooega Ijud-stoa na Goriškem.*
(Izvirno poročilo >Novemu Času«.)
Gorica, 23. 3. 1922.
Odkar so se pri nas zaključile občinske volitve, vemo in slišimo o komunistih pri nas prav malo. V onih občinah, v katerih so prišli na krmilo, so jih ljudje že pozabili. Mislili so, da jim bodo že s prvim dnem delali čudeže, a so se varali; tudi komunisti ne morejo ustvariti iz opustoee-nih krajev nebes, temmanj, ker je njih delo po večini negativno in je v stranki sami močna skupina proti temu, da sploh volijo ali se dajo voliti. Ta neenotnost v, komunistični stranki se posebno občuti njih vrste se vsled tega krhajo. Tako ja n. pr. bil izključen iz stranke znani Furlan, ki se je mnogo trudil za komunistično idejo in se hodil na shode kmetsko-delavskih zvez blamirat. Slučaj poslanca Tuntarja je! že znan. So vasi, kjer so prestopile celei skupine najinteligentnejših izmed njih vrst na stran delavsko-kmetskih zvez, kjer, so videli resne namene in resno delo. Posebno so to spoznali Brici, ki se počasi —* ne s pomočjo komunizma — osvobojajo izpod težkega kolonskega jarma, ki jih jo do danes žulil. Iz tega dejstva je tudi razvidno, na kakšnih nogah je stal dotičnih komunizem, bil je samo plod gospodarske bede po eni strani po drugi strani pa plod prevelikega brezdelja tistih, ki so bili po klicani, da gredo med ljudstvo.
Danes je v tem oziru drugače. Kmetska in delavska zveza, ki je strokovna organizacija naših kmetov in delavcev, pozdravljena in priznana od pol. društva »Edinosti«, razvija danes ogromno delo po vsej deželi. Njen namen je, da ustvari krepka organizacijo, katera edina mora s svojim krepkim in enotnim nastopom v Italiji kaj doseči. Prvi uspehi te organizacije, ki daje inicijativo, so že vidni. Ljudstvo dan za dnem jasneje vidi, da je njegova rešitev le v tesno sklenjenih vrstah in polni shode, ki se vrše po deželi vsako nedeljo, do zadnjega kotička. Vsako nedeljo ima ta nova organizacija po osem shodov, v teh dveh dneh
25.	in 26. se bo vršilo na Notranjskem kar 14 shodov, na katerih govore poslanec Šček, dr. Besednjak, dr. Bitežnik, L. Kemperle in drugi.
O izpremembi v pol. društvu »Edinost« tole: Pol. društvo »Edinost« v Trstu je nas zadnji seji posebno na željo vseh Goričanov sklenilo, da se preosnuje v toliko, da bodo imeli Goričani svojo samostojno politične organizacijo, vendar pa bo vezal vse pri' morske Jugoslovane poseben odbor, ki s« osnuje v ta namen.
RAZMEJITEV Z ALBANIJO.
Podgorica, 24. marca. (Izv.) Včeraj je pričela delovati razmejitvena komisija ined našo državo in Albanijo in sicer v odseku Taraboš-Podgorica.
Tunel.	8
Roman. Spisal Bernhard KeUermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Maud jc še vedno v polnem razkošju uživala. Toda s tisto sveto zatopljenostjo kot prej ni mogla več poslušati Opazovala je prizor v Lloydovi loži. Dobro je vedela, da je Mac na tem, da izdela nekaj novega, »veliko stvar«, kakor je dejal. Neko iznajdbo, projekt, nikoli ga ni bila povprašala o tem, kajli nič ji ni bilo bo]j tujega kakor stroji in tehnične stvari. Tudi je dobro umela, kakšne vrednosti je zanj zveza z Lloydom, toda oponašala mu je na tihem, da je bil prav ta večer izbral /o pogovor. Edini zimski večer, katerega je z njo obiskal koncert. Ni razumela,- kako je sploh mogel med takim koncerlom misliti na svoje posle! Včasi ji je Prišla misel, da sama prav nič ne spada v to Ameriko, kjrr je vse business in samo business, kupčija, vse kupčija, misel, da bi bila tam preko v starem svetu srečnejša; lam še znajo ločiti oddih od opravila. Toda Maud ni samo io vznemirjalo; v ostrem, večno bodečem instinktu ljubeče žene se je bala, da ji bodo ona »velika slvar«, ti L!oydi in kakor je že ime vsem onim, s katerimi bo imel Mac opraviti, še bolj odtegnili moža nego že sedaj tovarna in njegovi opravki v Buffalu.
Na njeno dobro voljo je legla senca in gube na njeno čelo. Nato pa je njen obraz naenkrat preletelo tiho vzradoščenje. Igrava in vesela pasaža ji je — v zagonetnem miselnem prehodu — čisto nenadoma razločno poklicala v spomin njeno dete v najljubkejših, mater najbolj osrečujočih prizorih. Speljalo jo je, da ie hotela iz glasbe slišati prorokovanje o življenju svoje
male deklice. In od začetka je bilo vse čist solnčni sij. Da, tako srečna mora postati njena Edith, da, takšno mora biti njeno življenje! Toda razigrana solnčna veselost se je nepričakovano potopila v težkem, počasnem majestoso sostenuto, da se je srca polastila tesnoba in težka slutnja.
Srce ji je bilo počasneje. Ne, življenje njene male sladke deklice, s katero se igra kakor otrok in ki jo neguje kakor izkušena, stara žena, ni smelo nikoli postati enako tej glasbi. Kako nespametno je, da se igra s takimi domisleki! V mislih je privila malo k sebi, da jo s svojim telesom zakrije pred to tesno, težko glasbo. Ccz nekaj časa se ji je posrečilo, da je svoje misli zaobrnila v drugo smer.
Na pomoč ji jc prišla glasba sama. Kajti nenadoma jo je vzburkanje glasov potegnilo v nedoločno vroče in razkošno hrepenenje, da ji je vsaka misel zamrla. In spet je, kakor prej, samo poslušala. Glasba je brez oddiha in v divji strastvenosti plala v dvorani. Vroči, zapeljivi glasovi. In Maud je bila kakor list v vihri. Naenkrat pa se je razbila divja, hropeča slrast ob neznani zapreki, kakor se razleti val ob čereh, in grom silnega razburkanja se je razpršil v kričeče, tožeče, trepetajoče in plahe glasove. Maud se je zdelo, da mora v hipu obstati in misliti o nečem, kar ji je bilo nepoznano, tajinstveno in nedojmljivo. Mir, ki je sledil besnemu viharju, je tako presenetil, da so nenadoma obstale vs opetajoče pahljače v parketu. V disonanci so spet povzeli glasovi spodaj v dvorani, negotovo, obotavljaje se (pahljače so se spet premikale), in ob teh stisnjenih, izmučenih glasovih, ki so se le s težavo in sunkoma prebili v melodijo, se je njenega srca po-:
lastila zamišljenost in otožnost. Fagoti so zasmehujoče govorili od spodaj k niej, in čeli, ki so sunkoma trpeli; zdelo se ji je, da i; at razume celo svoje življenje. Ona ni bila srečna, v^ijub temu, da jo je Mac oboževal in jo do blaznosti ljubil — ne, ne, tu vmes je manjkal« nekaj, je manjkalo nekaj.
V	tem trenutku, prav v tem trenutku se je Mac dotaknil njene rame ter ji zašepetal na uho: »Oprosti, Maud — v sredo se peljeva v Evropo. V Buffalu moram prej Šc mnogo pripraviti. Ako zdaj odideva, lahko še dospeva na nočni vlak. Kaj misliš?«
Maud ni črhnila besdice. Obsedela je tiho, nepremično. Kri ji je udarila preko ramen in tilnika v lice. Njene oči so se počasi orosile. Tako je preteklo nekaj minut. V tem hipu je bila nanj trpko nejevoljna. Da jo iztrga sredi koncerta, samo ker njegovi opravki silijo, se ji je zdelo brezsrčno, surovo.
Altan je videl, da težko diha in je njeno lice za-' rdelo. Njegova roka ji je še počivala na rami. Pobožal jo je ter pomirjevaje zašepetal:
»No, pa ostaniva, dragica, sem samo predlagal. Saj lahko prav tako sedeva na zjutranji vlak.«
Njo je pa dobra volja popolnoma minila. Glasba jo je zdaj le mučila, plašila ter vznemirjala. Omahovala je le, ali naj bi se vdala ali ne. V tem hipu je slučajno zapazila, da je Ethel Lloyd čislo neženirano nanjo uprla daljnogled, in v tem trenutku se je odločila, da pojde. Izsilila si je rahel smehljaj, da bi ga Ethel Lloyd opazila, in Allan se je začudi! njenemu nežnemu (še solznemu) pogledu, ki ga je uprla vanj.
»Pojdiva, Mac!«
Da ji je Mac pri vstajanju J>ostrežljivo pomagal, »o
Buren staod železničarjev.
..Naprej" — obsolen.
Včeraj zvečer se je vršil v »Mestnem
domu« javen shod železničar;?v, ki ga je sklical tajnik »Prometne zveze« Franc Beltram radi izključitve J. S. Z. in »Prometne Zveze« iz koalicijskega in akcijskega odbora.
Točno ob pol osmih zvečer je tov. Beltram ob nabito polni dvorani, galeriji in hodniku otvoril shod, izjavljajoč, da naj se oglase k besedi vsi tisti, ki so izključili iz koalicijskega in akcijskega odbora J. S, Z. in P. Z. in naj obtožijo Beltrama vseh grehov, ki mu jih očitajo. On se podvrže popolnoma sodbi in obsodbi zborovalcev, grehe, ki mu jih dokažejo, bo priznal, delal bo pokoro zanje in je pripravljen poboljšati se, (Burno odobravanje.)
Za predsednika je bil izvoljen premi-kač južne železnice tov. Leban, za zapisnikarja pa vlakovodja tov. Cerič.
Prvi se oglasi k besedi g. Rupnik (Z. 'J. Ž.) izjavljajoč, da je delegiran mesto predsednika Z. J. 2. Blaža Korošca. (Velikanski hrup. Krik in vik. Klic: »Blaž Korošec, mož pravice, gor!« Rupnik: »Korošec je v službi!« Smeh in ugovori. VMci: »Kje je Bernot, kje je Svetek?« »Zajci!« »Javne kontrole se boje!«} Tov. Beltram upostavi nato po dolgem trudu red, nakar nadaljuje g. Rupnik: »Sodil ne bo shod, ampak sodišče. Beltram je pavšalno sumničil. Pove naj osebe, ki so v zvezi s ka-
Drngi greh: Iz Betgrada sem samovoljno poslal brzojavko »Novemu času« 23. decembra 1921 in priobčil dotično notico od 2. januarja 1922, ne da bi bil prej vprašal koalicijo, kar je pa bilo prav, ker je bilo za kontrolo javnosti nujno potrebno.
Tretji greh: Ker akcijski odbor ni hotel poslati moje dodatne resolucije, sprejete na protidraginjskem shodu v »Unionu« kakor tudi ne Makučeve resolucije zoper obznano, sem to v »Novem času« objavil in povedal na shodu v Mestnem domu. (Burno pritrjevanje.)
Četrti greh:	Nato	pa	sem	objavil	v
»Novem času« članke s svojim podpisom, v katerih sem dejal, da mora vsak pameten človek, motreč to delo koalicije, misliti, da je koalicija najeta in plačana. (Viharen bravo.) Zato ne bom našteval nobene osebe, tam so moji članki in moji podpisi, tu je koalicija in tam spet je sodišče! Odločno povem, da zahtevam v koaliciji javne seje, ker večini se ne bom uklonil, ako ne dela prav, ker to ni koalicija, ne sporazum. To so moji grehi. Prosim svoje nasprotnike, naj povedo, če sem se kaj zlagal.« (Burno odobravanje.)
Oglasi se k besedi g. Rupnik. »Koalicija obstoja iz Z. J. Ž., iz P. Z., iz Splošne
železničarske organizacije-----------(Vihar
in hrup. Klici: »Je ni več! Ubili ste jo!) Rupnik: »Gospod Beltram je iz-
pitalističnim razredom, nato pa naj sodi javil, da si pridrži pravico, da bo ta vpra-
javnost. (Burno pritrjevanje. Klici: »Javnost, da, javnost, pa ne sodišče. Saj to zahteva Beltrami«) Nadalje je bilo vsako izvajanje g. Rupnika onemogočeno.
Besedo dobi sodrug N a c h t i g a 11 (S. P. J.) izjavljajoč, da je bil sinoči telefonično pozan iz Maribora v Ljubljano. (Velik nemir in krik. Klici: »Bernot in Svetek sta te najela in plačala, sama pa si ne upata na shod. Kje sta moža pravice?«) Nachtigall izjavi: »Še preveč ste tepeni!« (Vihar ogorčenja. Gromoviti klici: »Ven, ven, ven!«) Nachtigall: »To je lumparija!« (Hrup se po-četvori, govorik se umakne.)
Predsednik pozove nato druge obto-žitelje, naj se oglase k besedi. Od nikoder se nihče ne javi. Rupnika kličejo spet k besedi. Le-ta pa izjavi, da ne bo govoril, ker radi bolezni ne more kričati.
Nastopi železničar Kranjič in izjavi, naj vendar pridejo obtožitelji Beltrama, naj doprineso dokaz resnice njegove krivde, potem pa ga vržejo ven.
Tov. K o 1 e š a (P. Z.) poživlja na slogo in se oddaljuje od dnevnega reda.
G. Černe poziva na mir, ki ga tudi upostavi in pravi, naj poslušajo vse, potem pa bodo sodili.
Predsednik ponovno pozivlje tožitelje k besedi, ki naj se drže dnevnega reda, obtožbe. Ker se nihče ne javi, dobi besedo, burno pozdravljen, tov. Franc Beltram, izvajajoč: »Ker se obtožitelji ne javijo k besedi, ali pa se ne drže dnevnega reda, se bom obtožil sam in sam povedal svoje grehe. (Burne ovacije.)
Prvi greh: Na prvem shodu koalicije ▼ »Unionu« sem izjavil javno, da so nas dosedaj vsi zaupniki in voditelji goljufali in da naj železničarji brezpogojno ne zatipajo nikomur, tudi meni ne.« (Buren aplavz. »Tako je prav, to je resnica in pravica! Odkritosrčnost!«)
šanja javno obravnaval.« (Viharno pritrjevanje. Tako je prav, bravo!)
Rupnik: »Drugič pa je prišel g. Beltram v koalicijo samo zato, da napelje vodo na klerikalni mlin.« Nato je bilo govorniku nadaljnje izvajanje nemogoče.
Besedo dobi strokovni tajnik Leskovšek (S. P. J,) izjavljajoč, da je koalicija nemogoča, ker se J. S. Z. še nikdar ni postavila na razredno stal:šče. Sedaj pa delavstvo ploska zastopniku tiste stranke, ki je na Zaloški cesti streKala na delavstvo. (Viharni ugovori: »Dol s politiko! Dol z njim! Kje je obtožba?«) Ko hoče govornik nadaljevati svoj govor, se oglasijo žvižgi od vsepovsod, ki trajajo nekaj minut. In tako se je zgodilo, da so bili »Na-prejevi«, Bernotovi in Svetkovi social-patriotje, ki so poživljali na železničarski shod drugo delavstvo, da Beltrama izžvižgajo, izžvižgani sami. Uveljavilo se je načelo; Kdor za meč prime, bo z mečem končan.
G, V a 1 e n č i č od Z. J, 2. izjavlja, da vse organizacij'’ samo goljufajo.
G. S o j a n (neorganiziran) pozivlje koalicijo, naj pove, kaj je naredila. Tov. Beltram pove, da nič, dokler bodo Zvezarji in Svetkovci delali v koaliciji tako, kot so do sedaj, (Burno pritrjevanje.) — Govore in skušajo govoriti nadalje gg. Golmajer (S. P. J.), Podbevšek (Z. J. 2.) Sojan (neorganiziran).
Po dolgi muki je ponovno dobil besedo sodrug Nachtigall (S. P. J.), ki je skušal naslikati vse znane boje za protokol sporazuma, za pragmatiko itd. Ko se govornik dotakne stavke iz aprila 1920 in dogodkov od 24. aprila 1920, nastane velik nemir. (Klici: »Hujska!« »To je strankarstvo, politika, kje je obtožba? »Naprej« je hujskal, kje je Svetek, kje Bernot, Kristani, Kopač?«) Nachtigall: »Jaz nimam z
»Naprejem« nič opraviti, s Svetkom in Ber-notom nič stika! Torej obtožba se glasi: »Dva petelina Beltram in Blaž Korošec se tepeta. Ko smo bili v Belgradu, sta se prepirala za sv. Frančiška. (Smeh.) Ko sem zaspal, sta se prepirala, ko sem se zbudil, sta se še vedno prepirala za sv. Frančiška. — (Smeh in aplavz.) Beltram je versko-fana-tičen jezuit prvega tipa, (Smeh.) Blaž Korošec je pa narodnjak prvega tipa. To niso samo demagogi, še vse kaj drugega. (Klici: Oho, oho!) Poglejte, kakšno veljavo ima proletariat v Nemčiji, Avstriji, Franciji! (Klici: »Kaj pa Rusija? Rusijo je pa pozabil!«) V naslednjem govoru dokazuje govornik škodljivost klerikalizma, izjavljajoč, da je osebno dober prijatelj Beltramov. Svoj govor zaključi: »Tak je klerikalizem. In sedaj pride ena taka-le klerikalna fi-guia (pokaže na Beltrama) in Vi mu še ploskate!« (Smeh.) Beltram: »Hvala, hvala, moj dobri prijatelj Jože!« (Smeh.) Nachti-gali: »On je klerikalec, ki si ga oglejte in preglejte!« (Viharni ugovori: »Dol z njim!« »Beltrama nazaj!« »Nachtigall hujska!« »Sama politika in strankarstvo ga je!« »Kaj pa Kristan?«) Govornik se ne more obdržati in odneha. S sv. Frančiškom si je bil na demagoški način ustvaril dober teren, ko pa ie hotel to pridobitev izpeljati na »Naprejev« mlin, je postal nemogoč.
Besedo dobi železničar Baznik (neorganiziran) in pravi, da je koalicija po-litikum. Kar se pa tiče izdajstva delavstva, je lumparija Z. J. 2. tolika, da je ne odnese slon. (Smeh in pritrjevanje.) Poudari, da je apri'a 1920 ravno Z. J. 2. delavstvo ogoljufala in štrajk onemogočila. — Pride do prepirov: Eni trde, da je bil kriv dr. Korošec, drugi pa dokažejo, da je bila kriva Z. J. 2. Zvezarjem so letele ob tej priliki take pripombe, da jih ne navajamo, gotovo pa je, da je zvezda Blaža Korošca zatonila.
Ko nastopi »Naprejevec« sodrug Prijatelj, nastane vsesplošen smeh, ki se dolgo ne poleže. Delavstvo mu ponuja pet- in de-setparske novce. Pravijo, da je Prijatelj pri »Napreju«, da je »Naprej« pisal, da se mora shod izžvižgati in da zato Prijatelj ne bo govoril. In res ni govoril, marveč je bil izžvižgan.
Nato dobi besedo tov Fran Beltram, dolgo časa burno aplavdiran, ki izvaja: Govorniki se niso držali dnevnega reda in me niso obtožili. Kar se tiče prag-
matike, ki jo je izdelala Z. J. 2., je še danes, ko smo toliko paragrafov predelali in izpremenili, tako skrpucalo, da bi bilo gorje za železničarje (Kajne, tov. Rupnik) in hvalimo Boga in dr. Korošca in vse ministre ki je niso uveljavili (Smeh in burno pritrjevanje). Predlagam, da shod sprejme sledečo resolucijo. Kakor boste odločili, tako bom ravnal.
RESOLUCIJA:
2elezničarji, zbrani na javnem shodu v Mestnem domu v Ljubljani dne 23. marca 1922, odločno protestirajo proti vsakim poizkusom železničarsko koalicijo razbiti in obsojajo dosedanje delovanje koalicijskega odbora.
Zahtevajo, da se vrše vse seje koali* cijskega odbora javno, ter da se mora vse delo v koaliciji ob avljati v časopisju in obravnavati po shodih, da je mogoče železničarjem nadzorovati vse delo zaupnikov in voditeljev.
Vsaki organizaciji in vsakemu zastopniku v koaliciji mora biti prosto, da sme svoje stališče popolnoma svobodno javno obravnavati.
Obsoiamo vse tiste, ki nasprotujejo delovanju tov, Beltrama in zahtevamo, da zastopajo tudi drugi člani v koaliciji tako odkrito in brezobzirno delavske in železničarske koristi, kakor on.
Obsojamo prizadevanje »Napreja«,'ki hujska sestradano delavstvo na strankarsko sovraštvo in boj med preganjanim i® zatiranim proletariatom.
Zahtevamo od koalicijskega odbora« da se nemudoma loti dela za uveljavljenje vseh stavljenih železničarskih zahtev. Posebno pa zahtevamo, da se koalicijski odbor z vso odločnostjo zavzame za vse naš# preganjane in brezpravne tovariše.
Resolucija je bila sprejeta z velikanskim odobravanjem. Proti je glasovalo 4 do
10	ljudi.
Shod je dokazal, da proletariat eno-dušno obsoja »Naprejeve« hujskarije ter Bernotovo, Svetkovo in Blaž Koroščevo delovanje v akcijskem odboru.
»Naprej«, ki je poživljal na »izžvižga-nje blamiranih klerikalcev, je sinoči doživel, da je njegov govornik bil izžvižgan.
Mi obžalujemo take nastope na javnih shodih, toda odgovorni so zanje tiste, ki so jih povzročili. Shod je bil resen memento, da delavstvo samostojno misli in da se ne da izrabljati,	m
Kritika Železniškega
Belgrad, 23. marca. (Izvirno.) Kot prva točka dnevnega reda skupščine se je nahajala interpelacija nar. socialista Der-žiča na ministra za promet glede slabega stanja na naših železnicah. Ta interpelacija je bila vložena že oktobra lanskega leta in je bila na dnevnem redu že pet do šestkrat, pa se ni moglo o njej razpravljati, ker je bil interpelant bolan. Posbnec Deržič izvaja v svojem poldrugournem govoru, da je na naših železnicah v veljavi pet sistemov, in sicer na železniških ravnateljstvih v Belgradu, Subotici, Sarnje-vem in Zagrebu in pri inšpektoratu drž. železnic v Ljubljani. Predvsem je treba vse te sisteme ispremeniti v enega, ki pa mora biti dober. Obratovanje na železnicah se vodi pri nas popolnoma birokratski in
ne s trgovskim elanom, kakor to zahteva tako važno trgovsko podjetje, kakor je baš železnica. Zaradi tega je na železnicah toliko hib, zlasti v gospodarskem oziru. To se posebno vidi pri preskrbovanju pasivnih krajev države z živili. V tem tiči tudi en vzrok za takozvani separatizem. Zelo neugodno vpliva na promet na naših drž. železnicah dejstvo, da se prometni ministri pri nas tako hitro menjajo. V roku 36 mesecev je stalo na čelu naše železniške uprave nič manj kot osem ministrov in šest namestnikov. Eden glavnih pogojev za dobro funkcioniranje železnic je, da morajo imeti vse pravilnike, zakone in na-redbe, ki se nanašajo na železniški promet. Ako se postopa drugače, znači, da nismo na pravi poti. Govornik predlaga, naj se izvoli posebna komisija treh članov, v kateri naj bi bila zastopana glavna kontrola, finančno in prometno ministrstvo. Naloga te komisije bi bila, da vsak mesec
je vzradostilo; z vedrim smehljajem, dozdevno pre-Židane volje, je zapustila ložo.
Na centralni kolodvor sla dospela prav v hipu, ko fe vlak odhajal iz lope.
Maud je tiščala svoje male roke v žepih svojega kožuha ter poškilila izza privihanega ovratnika na moža: »Tam odhaja tvoj viak, Mac!« je dejala smeje se ter si ni nič prizadevula, da bi zakrila svojo škodoželjnost.
Za njima je stal njun sluga Leon, slar Kitajec, ki ga je vse klicalo »Lion«. Lion je nosil prtljago ter zrl s topim izrazom svojega uvelega, zgubanega obraza za vlakom.
Allan je poiegnil uro ter prikimal: »5kodal« je dejal dobrodušno. »Lion, peljimo se nazaj v hotel!«
V	avtomobilu je razlagal ženi, da mu je prav zaradi nje neprijetno, ker sta zamudila; kajti ona bo pač imela mnogo posla s prtljago.
Maud se je tiho zasmejala. »Zakaj?« je dejala ler zrla mimo njegovega lica. »Kako veš, da se sploh popeljem s teboj, Mac?«
Mac jo je osuplo pogledal. »Jaz mislim, Maud, da pač pojdeš z menoj?«
»Prav res ne vem, ali kaže, da bi potovali z Edith pozimi. In brez Edith na noben način ne pojdem.«
Allan je zamišljeno zrl predse.
»Na to v prvem hipu niti mislil nisem.« je dejal počasi čez čas. »Seveda, Edith. Vendar mislim, da kljub temu gre.«
Maud ni odgovorila besedice, čakala je. Tako na lahko se ji ne bo izrezal. Po premolku je Allan prišla vil: »Na parniku je vendar prav tako kakor v hotelu, Maud. Naročim najboljše kabine, da bosta imeli
udobno.«
Maud je svojega moža natančno poznala. On bi nič več ne silil vanjo, naj gre i njim, niti prosil. Nobene besede bi ji ne rekel več ter ji tudi nič ne zameril, če bi ga pustila, da sam odooiuie.
Videla mu je na obrazu, da se je izkuša! s to mislijo že sprijazniti.
Zamišljeno in razočarano je zrl predse. Niti na misel mu ni prišlo, da njena odpoved ni nič drugega kakor pretvara, kajti v svojem življenju se sam ni še nikoli pretvarjal; njegovo srce ie bilo tako pnprosto in odkritosrčno, da jo je vedno iznova presenečalo.
V	nenadnem čuvstvenem valu je prijela za njegovo roko. »Seveda pojdem s teboj, Macl« je deiala z nežnim pogledom.
»Ah, glejl« je odvrnil ter ji hvaležno stisnil roko.
Ker je premagala svojo slabo voljo, ji je postalo srce naenkrat veselo in lahko; začela je hitro in vedro kramljati. Govorila je o Lloydu in Ethel Llovd.
»Ali je bila Ethel zelo milostljiva?« je vprašala.
»Bila je res zelo ljubka z menoj,« je odvrnil Allan.
»Kako ti ugaja?«
»Zdela se mi je zelo preprosta, naravna, celo nekoliko naivna, skoraj kakor otročja.«
»O!« Maud se je smejala. In sama ni razumela, zakaj je poslala zaradi njegovega odgovora nam spet nevoljna. »O, Mac, kako se ti spoznaš na ženske! Lordi — Krasnol Ethel Lloyd in naravna! Ethel LIoyd in naivna! Hahaha!«
Tudi Allan se je moral smejati. »V resnici se mi je taka zdela!« je zatrjeval.
Maud se je pa razvnemala. »Ne, Mac,« je vzkliknila, »nisem še slišala kaj tako smešnegal Taki ste moški! Ni večje pretvare od Ethel Llovd, Macl Njena prepro-stosl je njena največja umetnost. Ethel je, in mi lahko mirno veruješ, Mac, čisto pretkana, koketna ženska, in vse na njej je preračunjenoi Vse vas moške bi rada omamila. Le veruj mi, jaz jo poznam! Ali si videl njene oči — kot sfinga?«
»Ne.« Allan je govoril resnico.
»Ne? Toda nekoč je dejala napram Mabel Gordon: Jaz imam oči kot sfinga, vsakdo pravi. In ti jo smatraš za naivno. Ona ie vendar tako strašno ničemurna! O. ti moi boal Vsaj vsak teden enkrat oriobči časoma
njeno sliko. Ethel pravi —! Dan in noč dela zase reklamo, prav kakor HobbY. Celo s svojo dobrotvor-' nosijo dela reklamo!«
»Morda pa ima res dobro srce, Maud?« je ugovarjal.
»Ethel Lloyd?« Maud se je zasmejala. Nato je nenadoma pogledala možu v oči, držeč se trdno za nikljaste ročaje v diru odskakujočega avtomobila. »Ali je Elhel v resnici lepa?«
»Da, lepa je, Maud. Toda, Bog ve, čemu se tako močno pudra.«
Maud ga je gledala razočarana. »Ali si se v njo zaljubil, Mac? Kakor vsak drugi?« je vprašala potihoma. s hlinjeno bojaznijo.
Allan se je zasmejal ter jo potegnil nase. »Ti si norček, Maud!« je vzkliknil ter pritisnil njen obraz k svojemu licu.
Maud je bila spet vsa zadovoljna. Zakaj jo je vendar danes mogla vsaka malenkost vznemiriati ? Ka> jo briga Ethel Lloyd?
Molčala je za hipec,	nato je dejala	z odkritosrčnim glasom:	»Sicer	je	pa mogoče,	da ima	Ethel
dobro srce, jaz celo sama mislim.«
Toda koj, ko je bila izgovorila, se je zalotila, da
v	dnu srca vendar prav ne veruje v dobro srce Ethel. Ne, danes ni bilo z njo	za	nikamor.
Po večerji, ki sta jo	naročila v sobo,	je	Maud	takoj
legla, dočim je Allan ostal v salonu, da napiše pisma. Toda Maud ni mogla takoj zaspati. Od ranega jutra na nogah je bila preutrujena. Suhi vroči zrak hotelske sobe ji je povzročil rahlo vročico. Vsi napori čez dan, pot. koncert, množica, Ethel LIoyd, vse se je spet vzbudilo v njenih preutrujenih možganih. Slišala je iznova brneti v ušesih koncert in glasove. Spodai so ropotali avtomobili. Cula je troblje. V daljavi so Šumeli vlaki. Prav ko je hotela zadremati, jo je vzbudilo prasketanje parne peči. Slišala je, da je hotelsko dvigalo drselo navzgor ter rahlo pelo. Skozi priprtino v vratih ie še svetila luč.
iffer. 89.
»No\n Casi’. dne 24. rnhrea 19?2.
Stran 3.
pregleda uporabo državnega denarja pri železnicah, ker le na ta način morejo biti železnice aktivne. Druga napaka za slabo funkcioniranje naših železnic je carina, ker se na vodilna mesta v tej panogi postavljajo neizkušeni ljudje za načelnike, kar ne bi smelo biti niti v normalnih razmerah. Interpelant govori nato o organizaciji ministrstva za promet, o postopanju
v upravi in o škodi, ki jo trpi država. Železniško osobje je le malo krivo za tak promet in misli, da narodna skupščina mora stremeti za tem, da se najde vendar enkrat pravični rešitev in izhod iz tega mučnega položaja. Zato prosi zbornico, naj glasuje za anketo, ki se naj bavi s tem vprašanjem in naj zasliši industrijce in zasebne kroge ter naj na licu mesta določi smernice, po katerih naj se vrši železniški obrat.
Seja se nato prekine ob 12.45 in se nadaljuje ob 5.45 popoldne. — Besedo povzame prometni minister Andrija Stanič in Pravi, da je naše sedanje železniško stanje vsem dobro znano. Vsaka interpelacija o tem predmetu se mora smatrati kot potreben izraz za izboljšanje prometa in za splošno narodno težnjo, da se naš promet spra-
vi v pravi tir. Vsaka interpelacija v tem pogledu se mora smatrati kot prilika, da tudi narodna skupščina pokaže svojo iniciativo za pravilno reševanje poedinih vprašanj železniškega obratovanja. Toda ne samo Pri nas, ampak tudi v drugih državah imajo velik križ z železniškim prometom. Zaradi tega se minister zahvaljuje interpe-lantu, da je stavil to interpelacijo. Toda kadar se govori o slabih razmerah na naših železnicah, je treba pomisliti, v kako žalostnem stanju jih je pustil sovražnik. Železnice smo morali rešiti iz ruševin in smo jih morali popolnoma obnoviti. Minister re-flektira nato v daljšem govoru na poedine točke interpelacije.
Nato govorijo razni zastop. opozicije, ki se izjavljajo za anketno komisijo, dočim se demokrat Agatonovič temu protivi. Zbornica bi imela nato preiti na glasovanje, ali se je moralo odgoditi za prihodnjo sejo, ker ni bilo kvoruma. Seja se je nato zaključila. Prihodnja seja jutri.
Hrosrnazt za danni-krate.
Zagreb, 23. marca. (Izv.) >Slobodna Tribuna« poroča iz Belgrada o polažaju: Dasi je kriza, ki je pretila izbruhniti zakadi' člena 44. zakonskega načrta o samoupravah, nanašajočega se na volitve v oblastne skupščine, za enkrat odstranjena, 86 trdi vseeno v vladnih krogih, da se Utegne kriza ponoviti pri debati povodom Zakonskega načrta o volitvah v narodno skupščino. Radikalci hočejo namreč brezpogojno prodreti s svojim načelom favoriziranja večin, dočim se demokrati zavzemajo za D’ Hontov sistem. Radikalci ho-°ejo oslabiti in celo uničili demokratsko stranko in jo degradirati na pokrajinsko srbsko stranko, ker računajo, da po njihovem sistemu demokrati ne bodo mogli v nobeni drugi oblasti dobiti niti enega mandata. Demkrati vedo dobro za te radikalne namene in zaradi tega so nepopustljivi v svojih zahtevah. Nočejo pristati na noben kompromis med radikalskim in demokratskim stališčem. Male stranke v parlamentu 80 z demokrati, ker jim preti ista nevarnost. Edino muslimani se še niso izjavili. Jugoslovanski klub še ni podal oficielne *zjave o svojem stališču glede tega vprašanja, njegovi zastopniki pa se strinjajo s stališčem demokratov.
Iz deSaosklli bnjeu.
Trbovlje. Pred več dnevi se je v tukajšnji osrednji delavnici, kjer se nahajajo kovačnice, zgodila nezgoda. Dva učenca sta v_lahkoumnosti zavedla tretjega, da je dvig-jjjl nakovalo in se pri tem poškodoval. Raji *e£a je mažarski Žid inž. Dachs vse tri 5jlpust.il. Službeni red rudarskega urada v '-elju pa pravi v § 27, da so kazni za pre-stopke sledeče: 1. posvarjen^, 2. skravša-n)e prislužka, 3. odkazanje težjega dela z *Uanj$im zaslužkom, 4. izguba stanovana y rudniških poslopjih, 5. postavanje v nižjo službo in 6. šele izgon iz službe. Človek * torej mislil, da obratovodja ne bo nasto-^ . 2 najrigoroznejšo kazni o za prvo lanko-^*seInost, ki so jo zagrešili imenovani trij« "^adolctni delavci. Inž. Dachs pa se je še jfe‘° izrazil: mladi ljudje morajo po svetu, Se kaj nauči o — saj jaz osebno nimam j:lc, Proti niim. Kljub temu pa jim jemlje ru». — Maš zastopnik je hotel zanje po-Srcdovati( pa mu je inž. Dachs iz.avil, da j*.°n sploh z nobeno organizacij ne po-j»aia, Zakaj imamo potem organizacije? Za-al so zakonito priznane v svo/i funkciji Posredovanja za člane? Če so za-onito priznane in če ,ih vlada ob vsaki j^liki priznava kot posredovalni organ ed seboj in delavstvom — kako si upa privandran Žid kot je to inž. Dachs, ratiti zastopniku organizacije njegove pra-1Ce? V svojem zaničevanju organizacije, njem; slovenskega delavstva sploh, gre ako daleč, da iroportira Nemce in Mažare
in tako izpodriva domačine od boljših mest. Radovedni smo, ka) bo ukrenilo rudarsko glavarstvo, na katero smo se v ti zadevi obrnili.
Današnja predborza«
Ziirich, 24. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Budimpešta 0.56, Berlin 1.52, Italija 26.25, London 22.54, Ne\v-york 514, Pariz 46.55, Praga 9, Dunaj 0.0675, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Holandsko 194.50, avstr, krone 0.07.
Dunaj, 24. marca. (Izv ) Na današnji predborzi notirajo: Zagreb 22.375, Praga 137, Italija 386.
tTolitični dogodki.
-j- Ali je zunanja politika dr. NinČica odkritosrčua ali ne? To vprašanje smo si že večkrat stavili, posebno aktualno pa se nam zdi v sedanjem trenutku. Dr. Ninčič je v skupščini odločno izjavil, da je naša politika napram Rusiji strogo nevtralna in da on ne bi trpel nobene vojaške akcije proti ruski vladi, ako bi se le ta na naših tleh res pripravljala; general Vrangel pa da je sanio odličen gost v naši kraljevini. — Isti da je »Tribuna«, ki velja za neoficielno glasilo ministrstva za zun. zadeve, izjavila, da naša politika napram Rusiji ne more in ne sme biti nevtralna, da moramo odkrito zahtevati vzpostavitev »legalnega« režima v Rusiji in da moramo biti proti priznanju sedanje ruske vlade, četudi bi ostali člani male antante s tem ne soglašali. Istočasno prinaša glasilo Miljukova v Parizu, >Posledne novosti«, vest, da sta Pašič in Ninčič na sestanku v Bukarešti sklenila z Rumunijo vojaško konvencijo, da bo Jugoslavija prišla Rumuniji na pomoč, ako bi Rusija zahtevala Besarabijo nazaj. Istodobno trdijo nekateri češki listi, da se v zvezi z Vranglovim popisovanjem ruskih vojnih obvezancev v Jugoslaviji in Madjarski pošiljajo po Donavi ladje z vojnim materialom. — Istočasno poročajo moskovska »Iz-vestja«, da obstojajo vojaške konvencije med Poljsko in Finsko, Finsko in Rumunijo ter Poljsko in Rumunijo z isto svrho. — Želeti bi bilo, da se na ministra Ninčiča v parlamentu stavi popolnoma določeno vprašanje: je li v Bukareštu sklenjena bodisi pogodba bodisi kakšna klavzula ali dogovor ali karkoli, kar bi našo državo obvezalo, da Rumuniji v slučaju konflikta z Rusijo pride na pomoč?
+ 12,000.000 proletarcev je v Indiji organiziranih v komunistični stranki, ako smemo verjeti komunističnim listom. Ta proletariat podpira buržoazno protiangle-ško nacionalno gibanje, da se osvobodi angleškega imperializma. Ghandi posreduje med proletariatom in nacionalističnimi krogi, učeč solidarnost vseh kast.
2>nevnl dogodki
— Radi praznika jutri naš list ne izide.
— Tržiške novice. Lepo je proslavilo društvo sv. Jožefa s svojimi odseki praznik svo/ega društvenega patrona. Zjutraj skupno sv. obhajilo, ob 10. uri so se pod društveno zastavo zbrali Orli v kroju in Orlice, društveniki in društvenice in odšli k sv, maši na hribček k sv. Jožefu. Ob 5. uri popoldne je bila orlovska akademija. Slavnostni j,- -tokovnega učitelja g. Pečjaka, ki je v lepem govoru opisal pravo svobodo, ki jo nudi krščanstvo, je napravil na mnogoštevilno občinstvo najboljši vtis, tudi deklamaciji Orlička in OrliČice sta zelo ugajali. Orli, Orlice in obojni naraščaj so z lepimi nastopi želi burno pohvalo. — V ponedeljek ob 8. uri zvečer bo zopet predavanje.
— Zapleten spor zaradi obligacij trboveljske premogokopne družbe. Obligacije trboveljske premogokopne družbe se glase na >500 frankov ali 476 K*. Te obligacije je hotela lani družba izplačati seveda v — avstrijskih kronah. Lastniki obligacij so se uprli in si na.eli odvetnika, da se pogaja z družbo za izplačilo v frankih. O tem pa družba noče ničesar slišati, Zdi se, da se bo dosegel, kompromis na ta način, da družba izplača obligacije v dinarjih ali vsaj v jugoslovanskih kronah.
J£aša društva.
d »Ljudski oder.« Vstopnice za narodno igro s petjem »Deseti brat«, ki jo vprizori »Ljudski oder« v nedeljo dne
26.	marca ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu, se dobe v nedeljo, na dan predstave ob 9.—12. ure dopoldne in od 3. ure popoldne napref do začetka predstave v prostorih »L,udskega odra« v Ljudskem domu, I. nadstropje. — Ker je zanimanje za to igro veliko, se cenjeno občinstvo opozarja, da si oskrbi vstopnice že v predprodaji.
d V šentpeterskem prosvetnem dro-Štvu bo v ponedeljek dne 27. t. m. t o č n o ob 8. uri zvečer predavanje o francoski revoluciji. člane in prijatelje društva v»Wmo k obilnemu posetu. Vstoo orost
JujubljatisUl dogodki.
lj Ljubiteljem umetnosti. Kakor je javnosti že znano, pripravlja naša Narodna Galerija za poletje veliko historično razstavo slovenske umetnosti. S tem se ponovno obrača na lastnike naših umetnin, da jo blagovolijo podpreti pr^tej važni kulturni nameri. Za sedaj prosimo zlasti, naj bi Galeriji sporočili svoj naslov oni, ki imajo katero delo naslednjih slikarjev: Cetinovič, Dolinar, Egartner, GStzl, Globočnik, Gra-hovar, Grilc, Hayne, Hermannsthal, Herr-lein, Janša, Jelovšek, Jurčič, Karinger, Kavčič (Caucig), Kogovšek, Kremser-Scmidt, Kuni, Kurz-Goldenstein, Langus, Lajer, Mencinger, Pemhart, Plaveč, Potočnik, Pustavrh, Quaglio, Roblek, Stroy, Škof, Šubic, Tavčar, Tomc, Tominc, Tomšič, Urbančič, Vergant, Vissiak, Volf, Ze-bey. — Enako važna kakor slike naštetih umetnikov pa so za razstavo anonimna deli ziasti starejših dob, če so zadostne umet niške kvalitete, ter prosimo obvestila tudi o njih. Da ne bo razstava preveč enostranska, je potrebno, da nas živahno podpro Štajerci z deli, ki so na njihovem ozemlju, in Goričani s slikami, kar jih je dosegljivih. Narodna galerija bo tudi za vsak prijateljski nasvet glede nameravne prireditve hvležna. — Narodna galerija.
lj Francosko revolucijo razloži ob 60 slikah skioptikona Mons. Viktor Steska na Rakovniku v soboto dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne.
lj Umrl je g. Karl Laharner, hišni posestnik in mnogoleten oskrbnik cerkve sv. Florijana. Pokojnik je požrtvovalno sodeloval v Vincencijevi družbi. Pogreb danes popoldne ob 4. uri. N. v m. p.!
lj Poziv! Društvo vpokojencev Južne železnice -»oživlja svoje člane, kateri so zaprosili zl ^oslovansko državi,anstvo ter še niso njin prošnje rešene, naj pošljejo takoj svoja imena in bivališča na predsednika. Gre se za to, da bo društvo takoj posredovalo, da se te prošnje prej ko mogoče reši o, da pridejo vsi ti vpokojenci do dravinjskih doklad. — Ivan Šalamun, preds,, Ulica na Grad št. 4. Ljubljana,
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 29. marca t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna dajfe članom dnevno od 18. do 20. ure informacije sv, Petra cesta št. 12. pritličje.
lj Akcijski odbor in pobijanje draginje.
Delavec nam piše: Vsi, ki trpimo pod sedanjimi neznosnimi draginjskimi razmerami, smo z veseljem pozdravili, ko se je sestavil koalicijski odbor za solidaren nastop proti nezaslišanemu izmozgavanju prebivalstva. Toda že prvi shod v Unionu je pokazal, da iz te moke ne bo prida kruha. Poročevalec Bemot je sicer marsikaj povedal, a že iz njegovega govora je bilo razvidno, da bo ves trud zaman, dokler bo imela vlada za ljudske potrebe in ljudsko stisko gluha ušesa. Teh gluhih ušes se pa akcijskemu odboru, kakor se kaže, nikakor noče posrečiti odpreti. Sploh se zdi, da je vpliv akcijskega odbora in njegovega dela enak ničli. Kaj je ta odbor doslej storil in dosegel? Da je sprejetim resolucijam prilival vode, druge pa celo stisnil pod klop, da je izključil JSZ? Ali se tako pobija draginja? Te dni sem govoril z nekim članom akcijskega odbora, ki mi je izjavil, da se bo njegova stranka prostovoljno umaknila iz akcijskega odbora, ker ne more več soglašati s tem, kar se v njej godi. Zares, ni posebno vabljiva misel, deliti z akcijskim odborom ob njegovem koncu lovore, ki si jih bo pridobil... Splošen zasmeh ne odide, ako bo vstrajal na sedanjem potu. Akcijski odbor nam je nujno potreben, toda cilj mu mora biti jasno in odločno ta, da zakonitim potom, t. j. pri volitvah vrže kapitalistično kliko končnoveljavno ob tla in položi oblast v roke poštenih ljudskih mož. Vse drugo je prazno slepomišenje.	F.	P.
li	Najden utopljenec. Po Gruberjevem prekopu ie priplavalo 21. marca truplo, katero so v Mostah potegnili iz vode. Spisov ni imel utopljenec nobenih. Rajnik je star 60 do 65 let, nosil je pristriženo, sivo brado in brke. Obleka je bila zelo raztrgana. Trdi se, da je skočil isti dan pri klavnici v Gruberjev prekop.
lj Umrli so v Ljubljani: Branko Srše, sin žel. kovin, strugarja, 1 leto. — Lovro Kočevar, kočar, 36 let, — Fran Kopitar, realec, 18 let.
—	Marija Rupert, hiralka, 87 let. — Josip Suhadolnik, trgovčev sin, pet let in pol. — Aleksander Kaucky, sin češkega bivšega ujetnika na Ruskem, 4 mesece. — Marija Kos, bivša služkinja, 64 let, — Ana Rozina, posestnikova žena, 25 let. — Marija Šink, posestnica, 37 let.
J{ultura.
k Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak. Drugi del: Debatno pismo. Kakor je izjavil eden prvih strokovnjakov ima nov natis Novakovega debatnega pismo velike prednosti. Predvsem jo gospod avtor pravila krajšanja v primeri s prvo izdajo zelo skrčil in razdelitev okrajšav poenostavil. Druga izdaja kaže tudi vsestranski napredek, po svoji temeljitosti, preglednosti in dovršenosti, tako da bo
njene vrline neizpodbitne. Da imamo Slovenci svoj tesnopis je avtorjeva zasluga. Žal, da se ta zasluga med nami mnogo premalo ceni in upošteva. Koliko truda in požrtvovalnosti tiči v I. in II. delu Novakove stenografije, ne zna nihče presoditi. Ako bi avtor ne bil položil v svoje delo neizpodbitne temeljitosti, bi avstrijska uprava slovenski stenografiji nikdar ne bila dovolila javne uporabe in jo celo v šolo uvedla. V zadoščenje gospodu avtorju bodi povedano, da je imela slovenska stenografija v tedanjih časih veliko načelnih nasprotnikov, zato tudi prva izdaja ni našla založnika in je moral gospod avtor nositi sam tudi ves gmoten riziko, ker se je tiskala na njegove stroške. Avtorjevemu delu je že dolgo vrsto let zagotovljena bodočnost in so nove izdaje na višku popolnosti. — Strokovna ocena o tej knjigi sledi.
Sospodarstvo.
= Nov načrt za izboljšanje valute.
Dunajska »Borse« priobčuje iz Belgrada poročilo o devizni akciji finančnega ministra dr. Kumanudija. Poročevalec pravi, da je ostal minister s svojo akcijo na pol poti, zato je tudi prvotni uspeh žalostno ugasnil. Sedaj se pretresa nov načrt: agrarna reforma naj se vsaj deloma izpre-meni v parcelacijsko akcijo in nudi kmetom priliko, da pridejo na dan s svojim denarjem in da spravijo na trg svoje pridelke, ki jih sedaj zadržujejo. Od te akcije si veliko obetajo. Svoje poročilo zaključuje dopisnik precej optimistično; pravi, da se cestna, železniška in druga gradbena dela povsodi živahno nadaljujejo in da so jesenske setve dobro prezimile. Zato nimajo prav tisti, ki spričo ponesrečene Kumanu-dijeve akcije sodijo, da izboljšanje sploh ni mogoče. »Banke menijo sicer« — piše poročevalec — »da finančni minister kvari valuto, finančni minister pa prav to trdi o bankah. Zato je treba ugotoviti, da v deželi, v kateri se tako marljivo gradi in orje, ne banke ne finančni minister nista v stanju, da bi valuto trajno izkvarjala.« To se pravi: Jugoslavija ne bo propadla vkljub svojim finančnim ministrom in vkljub bankam. Tako tudi je. Treb aje le, da se nam globoko vtisne v zavest, da ima Jugoslavija danes v svojih bankah in finančnih ministrih največje škodljivce.
Sfrezftiče se !
Vsi tisti socialnodemokratični Zvezar-ski in narodnosocialistični voditelji, ki vedno povdarjats, da je >masa< nezavedna in nesposobna zastopati svoje koristi, ste se lahko včeraj na shodu prepričali, da so delovno ljudstvo ne pusti nič več farbatL Ne pomaga nič strašiti z jezuitskim klerikalizmom, klerikalnimi kapitalisti, klerikalnimi političnimi demagogi, ljudskimi sleparji itd.
Ljudstvo sodi vsakega po njegovih delih. Ne pusti se več voditi od ljudi, ki hočejo s hujskanjem proti drugim, prikriti svoje sebične in nepoštene namene.
Resolucija, ki je bila včeraj tako premišljeno in s tako resnostjo sprejeta, nam je od delavstva samega določen statut za delo v koaliciji.
Gospod Bernot, ki je tako duhovite predloge stavil, kako naj se dela v koaliciji, si vzame na pomoč še lahko vse narodno socialistične Zvezarske in demokratske delavske voditelje, da resolucijo pre-kritizirajo, pa smo zelo radovedni, če bodo mogli najti bolj zdrave principe za pošteno delo, kakor so označeni v resoluciji. Upamo, da bo zdaj mir v koaliciji, ko je vsakemu jasno, kaj sme in česa ne sme. Seveda, če se kdo boji javnosti, kakor se boje gg. Bernot, Svetek, Blaž in vsi tisti junaki, ki svojih soglasnih sklepov ne upajo pred javnostjo zagovarjati, mu načela v resoluciji gotovo ne bodo ugajala.
Upamo pa, da si bo vsaka organizacija postavila za voditelje take ljudi, ki se ne bodo branili kontrole članstva in kritike javnosti.
Iz resolucije se vsakdo lahko prepriča, kako razume ljubljansko delavstvo in železničarji obsoditi svoje lastne voditelje. K temu zahtevamo edino še to, da Napre-jevci vzamejo na pomoč Jutrovce, Narod ovce, Jugoslavarje in vse petičneže, ter začnejo kulturni boj in otvorijo javno d> skusijo o »ljudskih sleparjihc.
Mi vemo, da je med nami 3ilno dosti gnoja, pa se smradu nič ne bojimo. Mi hočemo, da se bo ves smrad nevere, ki je rodil ljudske sleparje in gnusne propalice, temeljito kidal iz družbe, da bodo ljudje, ki vere nočejo ali jo celo zlorabljajo, tako razkrinkani, da jih bo vsakdo cesti spoznal in nanje pljuval.
Torej prijatelji, začnite in zavedajte se, da nič boljšega in koristnejšega za družbo ne storite, kakor če delate na to, da se vsi ljudski sleparji ljudstvu pokažejo, da iih ljudstvo obsodi in zavrže.
®\ Rftltram.
mariborske novice.
Našim izobražencem. Delavec med 'delavci bi moral biti katoliški izobraženec. Duhovnik, profesor, zdravnik, odvetnik, uradnik, vsi bi naj bili najprvo dosledni. Oni morajo biti proletarci v tem pomenu, da tisto, kar učijjo, pišejo, priporočajo, za kar se potegujejo in borijo, tudi sami izpolnu-jejo, uvažujejo, ter tako z lepim vzgledom ročnega proletarca naravnost pritegnejo, da veruje in smatra za dobro in potrebno vse, kar uče ter sprejete misli tudi nadalje
širi. Izobraženec, ki se naziva ali prišteva h katoliškim, mora biti pa tudi v resnici katoliški, v vsem življenju, najsi bo doma. v družini ali v javnem življenju. Krščanska načela, nauki Kristusovi, morajo biti tudi njemu smoter pravega krščanskega življenja. Katoliški izobraženec pa mora tudi rad zahajati med ljudstvo, biti mu mora učitelj — voditelj, rad ž njim občevati, ga učiti, izobraževati, mu svetovati, pomagati. Kajti tisti, ki prihaja le tupatam v naše vrste in morda celo bolj iz častihlepnosti, dobičkaželjnosti ali pa kot predstavitelj
tistega, kar so drugi s podrobnim in truda-polnim delom dosegli, ta ni pravi katoliški izobraženec, temveč politični klerikalec. Katoliški izobraženec pa mora biti tudi požrtvovalen; žrtvovati mora čas, pa tudi denar, zadnje velja osobito za premožnejše, za dobro stvar. Tega pa se marsikateri katoliški izobraženec brani, čeravno bi bil v to najbloj poklican. In še nekaj. Dolžnost katoliškega izobraženca /e pa da deluje razven v svojem poklicu, tudi za koristi svojega bližnjega, splošnosti, ne pa da brezskrbno živi, med tem ko drugi delajo
in se mučijo. In ravno vsled tega sem napisal te vrstice v prvi vrsti na naslov onih 80 odstotkov katoliških izobražencev v Mariboru, ki ne vrše dolžnosti in jim je menda nepoznan rek: Ne le kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.
—	A, Krepek. — (To vse velja v polni meri tudi za katoliške izobražence izven Maribora. Ur,]
fias« v vsako hišo!
Bilanca
I. delavskega konzumnega društva r. z. to. .z. v Lutblianl za računsko Sete 1I2S>1SS1.
  , !   _________________________
Aktiva
Gotovina....................
Naložki v čekovnem uradu
Zaloga blaga................
Vrednostni papirji . . . Terjatve pri dobaviteljih . Terjatve pri članih . . . Deleži pri tujih zavodih . Vrednost premičnin . . .
„ nepremičnin . . Naložki v banki .... Prehodni prejemki . . . Kavcija embalaže. . . ,
Svota: 12,567.707 K 10 v
Pasiva
K	v		K	v
111.065	89	Saldo tek. rač		10,444.309	24
7 068	68	Dolgo pri dobaviteljih		888.970	36
10,993.747	42	Izposojiia 		56.561	74
25.249	44	Hranilne vloge članov		77.161	50
447.552	96	Razni dolgovi		93.002	G9
116.354	71	Deleži članov		426.032	95
173.130	—	Rezervni zaklad		105.813	57
237.715	—	Deležna rezerva		445.887	79
378588	—-	Čisti dobiček		29.967	86
1.143	—		1——^		
14.721	—			
11.367	—			
Svota: 12,567.707 K 10 v
Celotni promet je znašal 366.600.335 K 82 v. — Blagovni promet 100,274 K 65 v. -- Račun	zgube in dobička 2,582.912 K 29 v.	—	Zadruga
fe štela	ob zaključku računov 30. junija 1921,— 31 prodajaln z 11.606 člani; izstopilo jih je pa 167.	— Skupno število deležev 12.145.
Za načelstvo: Alojzij Kocmur načelnik, Anton Komlanc podnačelmk, Anton Kralj, Fran Kremžar, Ivanka Kosec odborniki. Za nadzorstvo:
Janko	Bidovec Kranj; Avgust Cvikelj, Miha Aoškerc, Liza Cerkovnik, Fran Erce, Janko Jovan, Ig. Zaplotnik, Fran	Sušnik,
Ivanka Simončič, Fran Sajovic vsi iz Ljubljane; Anton Kompare Mengeš;	Ivan Peternel Preska.
r Molitev za Zedinjeno države. V washingionskih arhivih so našli izvirni Spis molitve, ki jo je opravil prvi predsednik U. S. A. George Wnsliinglon tu blagor zedinjenih držav. Molitev se glasi: »Vsemogočni Bog, resno molimo, da držiš Zedinjene države v Tvojem svetem .varstvu; da ti nagiblješ srca državljanov k delovanju za podložnost vlade in gojenju bratske vzajemnosti ter ljubezni do sodržavljanov vseh Zedinjenih držav. In 'končno te prosimo, da bi ti dopadlo, obdržati nas z resnico in pravico, ljubeznijo in usmiljenjem, kakor tudi z dobrosrčnostjo, človekoljubjem in miroljubjem, ki ao bila načela božjega Ustanovitelja naše blagoslovljene vere, kajti brez posnemanja Njegovih zgledov nam ni upati, da bi postali srečen narod. Usliši našo prošnjo, prosimo te, po Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Amen.« — Gitali smo te din, da hoče ministrstvo ver r.a »ujedi-njeno« Jugoslavijo sestaviti skupno molitev. Kaj, ko bi si gospodje vzeli za podlago gornjo n olitev? Ze, toda Washing-ton je bil »klerikalec«, pa še kakšen!
r Irski konzulat r Pragi. Kakor pišejo češki listi, bo v bližnji bodočnosti ustanovljen v Pragi irski konzulat, .ki bo poverjen s pospeševanjem trgovskih stikov s češkoslovaško republiko.
r Uto* angleškega in nemškega volnenega blaga v češkoslovaško republiko. »Češki trgovinski minister je izdal razglas, da ne bo zaenkrat dovoljen uvoz angleškega in nemškega volnenega blaga, kar ga je v transitnih skladiščih kakor tudi ni dovoljen dovoz nemškega volnenega blaga; uvoz angleškega volnenega blaga pa se mora omejiti na najmanjšo količino.
HBHMHaaaaM
Širite ..HOVI tHS“
Tovarna	¥“*®Yr'
»Ino	ulago. Ke»
TflC	(»ti
uUdi Hi lil VII	obiske.	Sveto-
.. . „	_ „	..	.	.	liha	ovratnik«,
Ljubljano, Poljanski nasip4	zapestnica In
Fidrulnica: Še otiburjova at. 4.	srajco.
Pod alnbs: Maribor Dos.oocka ut. 58.
Uiouo mesto Slavni trg. KoievJ« itov. 38.
Izdaja konzorcij »Novega časa«. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Preklic.
Podpisani Jožef Hrome obžalujem in preklicujem vse žalitve, ki sem jih izrekel dne 2. jan. t. 1. o Feliksu Svetku, mizarskemu mojstru v Dev. Mar. v Polju in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega zasledovanja.
Ljubljana, dne 7. JI. 1922.
Jože Hrome.
Prometni zaood za premog iik.
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čeho slovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Prometni mod u premog d. d. v Liljani, Inska ni. 19
Naslov:
»r
u»	T. BBUMflV Ljubljana	
c w o *p	Umi miim m	S vne m
*o c no =»	Udi	5. g
»v	po konkurenčni cen’.	co =1
	Mestni trg 25 1.	
Za pleskarska in ličarska dela
se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
atat Jone Malgaj ate#
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
tiuiscMiiiiiiiiitiHiiimiinimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimuiiit! Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
VZAJEMNI POSOJILNICI v LJUBLJANI
r. z. z o. z. (poleg nunske cerkve).
brez odbitka rentnega ln Invalidnega davka.
"X
i
Hranilne vloge se obrestujejo
: 47.
Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, § vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zem- I Ijišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd.
KnnimmimumfmummnmiMintmnMmimnitmHuuimiiNiiiMHMKuiiiiMumiiiinKiiiiMniiiiinmHiiimiK
Dobra gospodinja skrbi, da ima n]ena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja ona le
66
MILO
z znamko
.GAZELA
hVi UM kV
Najboljša in najsigumejša prilika za štedenjel
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
trn- 3°|0	*•»
brez odbitka rentnega ln invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in jo imela Koncem decembra 1921 nad 100 milijonov kron vlop in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.
jugoslovanska
preje Mariborska eskomptna banka
Le.,
ustanovi/ena 1.1872
1Beograd,	Bom/a	Radgona,	Stran/,	3/ubljana,Maribor, Murska
expo}ifura	o
Akcijski kapital A so. ooo. ooo (Rezerve & to,ooo.ooo
'i
§
J&vršuje vse bančne posle najkulantneje.