R
5^
; j 1 O(V.I_11
OSRE'
N J * ***
JUNICA
PPUiukSKI dnevnik
Cena 200 lir
Leto XXXV. Št. 50 (10.269)
TRST, četrtek, 1. marca 1979
°RIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VČERAJ SE JE SESTAL S PREDSTAVNIKI KD, KPI. PSI IN PSDI
Mandatarju La Malti ni uspelo uskladiti zahtev komunistov in demokristjanov
Krščanska demokracija podprla La Malfov predlog o tristranski vladi KD, PRI, PSDI z zunanjo podporo komunistov in socialistov, KPI pa zahteva vsaj zastopstvo neodvisne levice v vladi - Socialisti bodo poskusili zopet posredovati med demokristjani in KPI
RIM, — Vse kaže, da ne bo mogoče obnoviti petstranske večine demokratične enotnosti. Po drugem krogu posvetovanj (poverjeni predsednik se bo sicer danes sestal še z republikanci, vendar pa je to srečanje le gola formalnost). La Malfa lahko Izbira le med dvema mož-nostima: predsedovati tristranski vladi KD, PSDI, PRI v primeru, da Prepriča socialiste, naj se vzdržijo, ali pa vrniti mandat. V kratkem razgovoru s časnikarji je La Malfa osebno naredil dokaj porazen obračun včerajšnjih sestankov, rekoč, da «se ne razpušča samo večina, Pač pa se razpušča Italija«.
Dopoldne se je La Malfa srečal * demokrščansko in s komunistično delegacijo, popoldne pa s socialisti 'a socialdemokrati. Njegov predlog le bil tristranska vlada, ki naj bi računala na zunanjo podporo obeh švicarskih strank ter ustanovitev Peke vrste vladnega posvetovalnega organa, v katerem naj bi bili sekre-
DANES
RAZSODBA
LOCHKEED
RIM — Razširjeno ustavno sodišče, ki sodi obtožencem škandala Lockheed, je zaključilo z delom in bo danes ob 11. uri izreklo razsodbo. Danes se torej zaključi proces, ki je trajal dobro leto in ki je bil za Italijo v marsičem zgodovinskega pomena. Zaključuje se z najdaljšim posvetom, kar jih pomni zgodovina italijanskega sodstva, ustavno .sodišče je namreč bilo zbrano na Posvetu kar 23 dni, to je 550 ur.
Obtoženci bodo danes slišali razsodbo, ki jih bo dokončno seznanila z njihovo usodo. Kot znano je tožilski kolegij zahteval devet obsodb in sicer za bivša obrambna ministra Lui-gia Guia in Maria Tanassija, za generala Duilia Funalija, za bivšega Tanassijevcga tajnika Bruna Palmiottija, za O-vidia in Antonia Lefebvra ter za odvetnika Crocianija in An-tonellija, skupno 58 let zapora
Branje razsodbe bodo neposredno prenašali po drugem televizijskem kanalu.
šrji vseh petih strank. V tem okvl-Di je tudi zagotavljal, da bi sc posvetoval s tem odborom pred vsako Pomembno odločitvijo.
Sekretar KD Zaccagnini se po razgovoru z mandatarjem ni hotel 'jasniti, pod večer pa je delegata KD uradno pooblastila Zacca-8 ninija, da podpre La Malfov Predlog, kar je tucli razumljivo, saj bi v takem primeru stranka rela-«vne večine res izgubila predsed stvo vlade, dosegla pa bi vsekakor glavni cilj: izključitev komunistov J* vlade, tudi KPI je skušala vsaj <šlno pomagati La Malfi: komuni SW so se odpovedali svoji neposredni prisotnosti v vladi, vendar s pobojem, da bi morali biti v nji pristni vsaj predstavniki neodvisne le-vice. V nasprotnem primeru — je b°udaril Berlinguer — oblikujmo vlado brez predstavnikov KD in PSDI.
šibkost La Malfovega predloga je bila očitna: republikanskemu vodi šlju ni uspelo niti delno omiliti 'šmokrščanski veto. zaradi česar fe predlagal še manj sprejemljivo ^šitev, kot je bila paritetična vla-jja, za katero se je zavzemal Andreotti in v kateri vsaj polovica dtinistrov ne bi pripadala demokr-"čanski stranki. Glavno breme od-•očltve je tako spet padlo na so baliste, ki so pred dilemo, naj od ?'Ur>aj podprejo tristransko vlado in Pestijo komuniste v opoziciji, ali Uaj zavrnejo La Malfov predlog in 5 tem v bistvu povzročijo predčas-bo razpustitev parlamenta in vo-utve, psi je zato zopet poskusil
pot posredovanja. Po razgovoru z mandatarjem je Craxi napovedal vrsto dvostranskih sestankov z o-stalimi strankami, da bi tako v zadnjem trenutku našli rešitev, ki naj bi preprečila predčasne volitve.
Republikanski voditelj je sklenil, da danes omogoči socialistom ta zadnji poskus, jutri pa se bo zopet sestal s komunisti in demokristjani, na kar bo poročal Pertiniju o svojih zaključkih. Vendar, kot kaže, bo La Malfa v petek lahko le vrnil mandat, ali pa predložil možnost o-blikovanja štiristranske vlade brez komunistov, nikakor pa ne vlade, ki bi bila izraz večine demokratične enotnosti. V sinočnjem razgovoru s časnikarji je La Malfa jasno povedal, da mu v lem pogledu ni uspe-
lo: «Moj predlog je edina rešitev glede na stališča strank.« Na vprašanje, zakaj je izključil iz vlade predstavnike neodvisne levice, je odgovoril z novim vprašanjem: «Vprašajte krščansko demokracijo, ker osebno ne nasprotujem nikomur. Kvečjemu bi imel nekatere pomisleke, če bi se bili lotili programskih vprašanj.« Razgovor je zaključil z ugotovitvijo, da mu ne preostaja drugega, kot da poroča Pertiniju, ker bi »tretji krog posvetovanj bil prava farsa.«
Iz navedenega je razvidno, da je mandatar dokaj pesimist in da ni prepričan v uspeh socialističnega posredovanja. Danes bo vodstvo PSI razpravljalo o tej pobudi, največjo pozornost pa bo najbrž namenilo vprašanju, ali naj podpre La Malfov predlog. Če bi taki tristranski vladi predsedoval demokristjan, bi socialisti nedvomno zavrnili predlog, ker pa mu predseduje laik, je možno, da si socialisti ne bodo prevzeli odgovornosti, da s svojim negativnim odgovorom povzročijo predčasno razpustitev parlamenta.
Skupno s krščansko demokracijo so tudi socialdemokrati pozitivno ocenili predloge mandatarja in so zahtevali le izključitev KPI ter prisotnost svojih ministrov v vladi. Komunisti pa so, kot rečeno, zopet poudarili lastno stališče, da je vlada, v kateri so predstavniki vseh demokratičnih strank »najbolj ustrezen odgovor na težave Italije.« Če pa KD in PSDI — je poudaril Berlinguer — nočeta komunistov, naj se kar umakneta in naj podpreta od zunaj vlado, v kateri bodo predstavniki KPI. PSI in PRI ter morebitni tehniki. Glede posvetovalnega odbora sekretarjev petih strank pa je tajnik KPI dejal, da <mi zadostno jamstvo«, vendar bi bil za komuniste sprejemljiv v primeru, da bi bili v vladi zastopniki neodvisne levice, ki so bili izvoljeni na komunističnih listah, če bo KD, kot je skoraj gotovo, negativno odgovorila na to komunistično zahtevo, bodo morali socialisti izbirati med novo obliko levega centra in predčasnimi volitvami.
MINO FUCCILLO
NA SINOČNJI S Eli TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Vzdržan je KD ter glasovi MSI in radikalcev omogočili odobritev Cecovinijevega proračuna
Proti proračunu so glasovali svetovalci KPI, PSI, PSDI, PRI in SSk - Zadržanje demokristjanov in radikalcev izrazito v nasprotju z negativno oceno upravnih in političnih izbir Liste za Trst - Cecovinijevi zaključki v nasprotju s prevladujočim duhom pozitivnega odnosa do globalne zaščite Slovencev
Prvak meščanske Liste za Trst ostane župan in melonarji na oblasti na tržaški občini. Tak je rezultat sinočnjega glasovanja o občinskem proračunu za leto 1979, ki je zaključilo dolgo in živahno razpravo na petih sejah sveta. Odločilno za izglasovanje proračuna je biln vzdržan je svetovalske skupine KD, katere glas je bil prav do poslednjega trenutka v dvomu. V preteklih dneh smo zapisali, da bosta šele glasovalna izjava njenega zastopnika tik pred glasovanjem in zadržanjem radikalcev, ki so bili v razpravi zelo kritični, razkrila karte: izkazalo se .ic, da je KD svojo nazadnje spet skrila v žep. Pannelovi pristaši so
pa v zahvalo za nekaj koncesij in obljub v zadnjem trenutku povrnili melonarjem zaupanje. Po glasovalni izjavi načelnika skupine KD Ri-chettija je bil vsekakor izid glasovanja na dlani: od 58 prisotnih (odsotna sta bila Zanini in de Banfield, oba KD) jih je 26 glasovalo za proračun (LpT, MSI, MIT, PR), 17 proti (KPI, PSI, PSDI, PRI in SSk), vzdržalo se je 15 demokristjanov.
Sklepni govor župana Cecovinija ob zaključku proračunske razprave, v kateri je nastopilo 34 občinskih svetovalcev, se ni mnogo razlikoval od njegovega uvoda ob predstavitvi računovodskega dokumenta, na katerem naj temelji prihodnje upravno delovanje tržaške občine. Na grmado utemeljenih kritik, kj so mu jo nasuli zastopniki skoraj vseh sve-
................................................................................................................................................111111111111111111111111111111111111111111111111111
ODLOČEN UVODNIK MOSKOVSKE PRAVDE 0 ZADNJIH DOGODKIH V IND0K1NI
SZ svari zahodni svet, naj ne podpira «kitajske ekspanzionistične politike
v
Nadaljuje se razprava v varnostnem svetu OZN - Čedalje intenzivnejše govorice o potovanju Kurta Waldheima v Hanoi in v Peking - Srditi boji za mesto Lang Son
MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj, z uvodnikom v partijskem glasilu Pravdi odločneje kot kdajkoli prej opozorila zahodni svet, naj ne podpira Kitajske. Zgodovina teh opozoril sega že v prejšnje leto, ko je Leonid Brežnjev naslovil na predsednike zahodnoevropskih vlad in na Carterja poziv, naj ne prodajajo orožja Kitajski. Tedaj je Carter zagotovil, da ne bo prodajal orožja «ne Kitajski ne SZ«, druge vlade pa so bile v odgovorih zelo splošne, ali pa, kot npr. Andreotti, sploh niso odgovorile. Medtem pa so se že začela pogajanja za prodajo Kitajski angleških vojnih letal har-rier in v zadnjih dneh je bil govor tudi o prodaji Kitajski 800 francoskih letal »mirage«. Vprašanje prodaje orožja Kitajski je tako slej ko prej aktualno in SZ je imela za potrebno, da ponovi svoja stališča.
Zaskrbljujoč je še zlasti jezik, ki ga uporablja Pravda in ki ne odraža običajnega sloga sovjetskega tiska, ampak se loteva problema neposredno, skoraj grobo. Po uvodnem delu. v katerem avtor Igor Aleksandrov (psevdonim, ki je značilen za članke, ki izvirajo iz samega kremeljskega vrha), obsoja kitajski napad na Vietnam in zahteva takojšen umik kitajskih čet «preden bo prepozno«, a, obenem, kot je v navadi v zadnjih dneh, konkretno ne načenja možnosti dejanskega posega sovjetskih čet v kitajsko-vietnamskem spopadu, naslavlja Pravda svarilo zahodnemu svetu. Moskovski list meni, da je ameriška reakcija na vojno podob na spodbujanju, če ne celo odobra vanju, v trenutku, «ko je jasno, da je Kitajsaa začela z dolgoroč no ekspanzionistično politiko in bi lahko vsakdo, ki bi si ob tem ognju grel roke, postal žrtev njene ga bodočega napada.« S tem, da ne prenehajo s sovražnostmi, kljub
zahtevam vsega sveta, Kitajci, po mnenju SZ, vztrajajo pri «pusto-lovski igri z usodo miru«.
Članek se nadaljuje: «Ne smemo pozabiti, da so v tridesetih letih marsikatere vlade in politični predstavniki vztrajali pri nevtralnosti, ko so se japonski militaristi borili na Kitajskem ter so se nemški nacisti in italijanski fašisti borili v Španiji. Tedaj so jim nekateri celo nudili kapital, orožje in strateški material, da bi jih ne odtujili mednarodni skupnosti. Tisti politiki so se osvestili prepozno in njihovi poskusi so se končali s tragedijo, a narodi so za to plačali najvišji davek«. Po tem uvodniku Vlada še večje zanimanje za govor Brežnje-va, ki ie napovedan za jutri.
Medtem se nadaljuje razprava v varnostnem svetu OZN, kjer so govorice, da bo generalni tajnik Kurt Waldheim odpotoval v Hanoi in v Peking čedalje intenzivnejše. Razprava sama pa poteka brez posebnih novosti. Vietnamci in Kitajci se medsebojno obtožujejo, sovjetski predstavnik Trojanovski je že sporočil, da nasprotuje osnutku resolucije, ki so ga razdelili med udeležence le kot prvo hipotezo, in ki predvideva misijo Waldheima. SZ je mnenja, da mora biti predpogoj za tako resolucijo VS OZN umik kitajskih čet z vietnamskega ozemlja.
VValdheimovo potovanje naj bi bilo torej, na uradni ravni, sporno vprašanje, očitno pa je, da o tej možnosti vendarle stvarno razpravljajo. V razpravo je posegel tudi predstavnik ZDA Young, ki je ponovil, da so «popolnoma neresnične« vesti, po katerih naj bi prejel podpredsednik kitajske vlade Deng Kiaoping na nedavnem obisku v ZDA privoljenje za napad na Vietnam.
Na bojiščih divjajo srditi boji o-koli mesta Lang Son, ki je strate-
ško zelo pomembno. Viri japon- , te na vietnamskih tleh in očitajo Riškega zunanjega ministrstva govo- | tajcem, da hočejo z zasedbo Viet-re, da se je v okolici tega mesta j nama napolniti vrzel, ki je nastala zbralo na tisoče vojakov in da za- | z odhodom ameriškili čet iz te dr-enkrat še ni mogoče govoriti o žave. Vietnam je baje predlagal In-
zmagovalcu. Nadaljujejo se tudi nasprotujoča si uradna poročila iz Hanoia in iz Pekinga o izgubah na bojišču.
Prav tako kot spopadi se nadaljuje tudi kampanja obeh držav. A-gencija »Nova Kitajska« poroča o plenjenju vietnamskih vojakov na kitajskem ozemlju (vest naj bi se nanašala na prve dneve spopadov, ko naj bi Vietnamci prodrli na kitajsko ozemlje) in o izredno človeških odnosih kitajskih vojakov na zasedenih ozemljih, kjer jim je »vietnamsko ljudstvo hvaležno za pomoč«.
Vietnamci pa ponavljajo, da ne gre za «omejeno vojno« ampak za pravo kitajsko invazijo. V Hanoiu trdijo, da ne pristajajo na nobeno pogajanje, dokler bodo kitajske če-
doneziji, naj bo posrednik v sporu, kar pa je dejansko nemogoče, saj Indonezija že 13 let nima več diplomatskih odnosov s Kitajsko.
RIM — Zunanji minister Arnaldo Forlani bo danes komisiji za zunanjepolitična vprašanja v poslanski zbornici poročal o stališčih in o pobudah italijanske vlade v zvezi s spopadi med Kitajsko in Vietnamom.
RIM Poslanska zbornica je na včerajšnjem zasedanju odobrila zakonski osnutek za državni proračun in sicer za finančno leto 1979. Proti proračunu so glasovali radikalci m misovci, medtem ko so se vse druge politične skupine, čeprav ined polemikami, z proračunom strinjale.
tovalskih skupin (razen MSI in MIT) se v glavnem niti ni ozrl, vsekakor se jih ni potrudil spodbijati, ampak se je zadovoljil z zatrjevanjem, da so neosnovane, v najboljšem primeru pa, da bo njegov odbor preveril možnost, da odpravi pomanjkljivosti. Njegov ton je o-stal, kot pri uvodnem govoru, vseskozi ohol in vzvišen, brez vsakega znamenja pripravljenosti, da upošteva stališča opozicije, ki navsezadnje predstavlja večino občinskega sveta in tržaškega prebivalstva.
Prikupiti se je potrudil le radikalcem, ki so ga bili ostro kritizirali med razpravo, s tem da je sprejel nekaj zahtev, ki jih je Pan-nella postavil v zadnjem trenutku. Iz rezervnega sklada so zato potegnili 10 milijonov za radijsko postajo, ki naj bi oddajala z občinskih sej. 50 milijonov pa za prirejanje morebitnih občinskih posvetovalnih referendumov. Cel kup milijard (s katerimi ne razpolagajo) so mu pa obljubili za nov upepeljevalnik in izboljšanje mestne čistoče, s čimer se je radikalni prvak zadovoljil. Niso se pa zadovoljili svetovalci KPI z obljubljenimi 400 milijoni za pomoč izgnancem iz stanovanj, ker mora občina šele zanje zaprositi Sklad za Trst in ni nikjer rečeno, da jih bo dobila.
V ostalem je Cecovini vztrajal na znanih, treh volilnih geslih o avtonomiji (kot na Južnem Tirolskem). o potrošniški prosti coni in o zaščiti Krasa. Kako sj jo zamišlja je razvidno iz velikih parkirišč, k naj bi jih gradili na Krasu, da preprečijo pristop v zaščitena področja« (najbrž v Belcijeve rezervate, ki jih Kraševci zavračajo). Vztrajal je na domišljavem ločevanju med »dobrimi« (seveda LpT) in «hudobnimi» (opozicija) in zagovarjal vse dosedanje demagoške poskuse melonarskega odbora, ki so se mu izjalovili. Popolnoma nič niso zalegli poglobljeni posegi slovenskih in drugih demokratičnih svetovalcev: niti za las ni preklical niti nesprejemljivega stališča v lastnem uvodu (potrdil je, da «oopolno spoštovanje jezikovne manjšine se ne sme sprevračati v prevlado nad večino«, da Slovencem ne pripadajo enake pravice kot Nemcem v Južnem Tirolu, da bo moral parlament zaslišati vse strani) niti nesramne šovinistične kampanje v glasilu LpT (pač pa krivil za ustvarjanje razdora «Unita», «Primorski dnevnik« in bilten »Sloveni in I-talia«). Nasprotovanje rajonskih svetov in sindikatov je prezrl, češ da ni bilo časa za posvetovanja. Na koncu je pa ponovno postavil občinski svet pred izbiro: izglasovanje
liiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiui h iiimiii im ii m n iiim ii n i'i im 1111111111 mm mi umni iiiMitiMini iiiii m n mili iiiiiiimiiiuiiiiiMiuiiiiiniiiiiiiiiMiiiiii n iiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiil
PRED ZASEDANJEM OPEČ 26. MARCA
Zaskrbljenost v EGS zaradi podražitve surove nafte
BRUSELJ — »Pobuda nekaterih držav članic OPEČ o podražitvi surovega petroleja za prvo trimesečje bo imela hude posledice za Evropsko gospodarsko skupnost, za ZDA in za trdnost dolarja«. Tako je poudaril glasnik EGS v Bruslju, ki je takoj nato omilil izjavo in pri-
•iiiih......................................mini.n.■■■lini..
VČERAJ DOPOLDNE V TORINSKEM PREDMESTJU
TERORISTA UBITA V.SPOPADU S POUČIJO
, TURIN — Policija je zadala nov, ”bd udarec terorističnim organiza-tam: v oboroženem spopadu v nekem baru turinskega predmestja bila včeraj zjutraj ubita mlada ^tor-ista, njun pajdaš pa je le za *®s ušel mreži organov javne varnosti. Sodeč po orožju, ki sta ga Jhela na sebi ubita prevratnika )n Po drugih indicijah, ki so jih *ljl'ali preiskovalci, je trojica prijavljala atentat, najbrž napad na *akšno vidno turinsko osebnost.
. Po dosedanjih uradnih vesteh ka-?e< da je policija prišla prevratnikom na sled, ker so s svojim ravnanjem vzbudili sum nekega prebivalca predmestne četrti, morda Jakega policijskega podčastnika. **iča, katere istovetnost ni znana, ji bj opazila sumljiv avto že v ^orek, včeraj zjutraj pa naj bi ob-v*Hila kvesturo, ki je poslala na
kraj kar tri izvidniške avtomobile z devetimi agenti. Policisti naj ne bi opazili na ulici nič sumljivega, kljub temu pa so sklenili, da preiščejo nekatere bližnje bare in gostilne. V enem od teh so naleteli na fanta in dekle, ki sta segla po orožju, komaj so agenti zahtevali dokumente. Vnel se je kratek, a srdit oborožen spopad, v katerem je bil neki policist huje ranjen, terorista pa ubita.
Dinamika tragičnega spopada ni bila še povsem pojasnjena, vendar iz doslej znanih podatkov pa je le razvidno, da odkritje prevratnikov le ni bilo tako naključno, kot trdijo na turinski kvesturi. Kako naj bi si drugače razložili, da je policija začela stikati po barih, ko na ulici ni opazila nič sumljivega? In zakaj naj bi bili policisti opremljeni z neprobojnimi jopiči, ki so v
tem primeru vsaj enemu policistu rešili življenje?
Prav tako nejasno je zaenkrat, kako je tretjemu teroristu uspelo zbežati. Sodeč po uradni verziji naj bi čakal na pajdaša v avtu, ne ve se še pa, ali je bil pred barom ali kjv v kakšni stranski ulici. Zvedelo se je samo, da so vozilo našli približno kilometer od bara in da je bilo v prtljažniku precej orožja, med katerim tudi brzostrelka, najbrž znamke »sten*.
Od ubitih teroristov so preiskovalci doslej ugotovili le istovetnost moškega: gre za 20-letnega Mattea Gaggeggija, ki je bil zaposlen kot delavec pri Fiatovi tovarni Rivalta. Umorjeni Matteo je sin Giovannija Gaggegija, ugrabitelja, ki je bil ob sojen na 20 let ječe zaradi sodelovanja pri ugrabitvi in umoru indu-strijca Maria Ceretta. Matteo Gag-
gegi je po aretaciji očeta pred 4 leti vneto sodeloval s preiskovalci in je s svojimi pričevanji pribil na zatožno klop marsikaterega mafijca, ki je sodeloval pri zločinskem podvigu.
Istovetnost ženske pa ni znana. Po nekaterih govoricah naj bi šlo za teroristko iz Bologne Marzio Lelli, po drugih pa za neko, policiji zaenkrat še neznano pripadnico ul-tralevih prevratniških skupin.
Sodeč po reakciji proti policistom, po orožju, ki so ga imeli pri sebi in po nekaterih drugih indicijah naj bj Gaggeggi in pajdaša pripravljali atentat, ki je spodletel zaradi posega organov javne varnosti. Turinski kvestor ni hotel črhniti niti besedice o domnevni tarči atentata. Dejal je le, da so imeli najbrž v načrtu napad na neko vidno tu rinsko osebnost, (vt)
pomnil, da je položaj še znosen, zato ne bodo sprožili izrednih načrtov o medsebojni koordinaciji vseh članic EGS za kritje energetskih potreb.
Evropska gospodarska skupnost z zaskrbljenostjo sledi razvoju dogodkov, saj jo že podražitev 1 odstotka bremeni za 500 milijonov dolarjev letno, napovedujejo pa kar 10-odstotno podražitev surovega petroleja. V Bruslju ugotavljajo, da je prišlo do zvišanja cen v najbolj neprimernem obdobju, ko porabniki obnavljajo svoje zaloge in je poraba zaradi vremenskih neprilik še vedno na zimski ravni. Prav zato EGS poudarja, da bi morale ZDA kot glavni porabnik nafte, dati pobudo za strogo energetsko varčevanje.
Ameriški tajnik za energijo Schle-singer pa je včeraj izključil možnost racioniranja bencina, kljub temu, da je »Mobil Oib že napovedala 9-odstotno zmanjšanje dobav. Wa-shingtonska vlada je kljub temu izdelala načrt varčevanja, ki naj bi omogočil ZDA, da prebrodijo sedanji težki položaj, ameriški predsednik Carter pa je zahteval od parlamenta izredna pooblastila, da bi lahko sprožil uspešne pobude za kritje nove energetske krize. Svet lahko samo upa, da med te ukrepe ne spada vojaška intervencija, s katero sta že grozila dva ameriška ministra.
Predsednik francoske vlade Va-lery Giscard d’Estaing je včeraj odpotoval v Mehiko, da bi na bolj
miroljuben način rešil francoske potrebe po surovi nafti. V zadnjem obdobju so v Mehiki odkrili bogata ležišča, tako da je država postala čez noč vabljiva za zahodni industrializirani svet. Po hladnem sprejemu ameriškega predsednika Carterja sedaj Giscard d’Estaing upa, da bo lahko vzpostavil posebne trgovinske odnose z Mehiko, ki naj bi ji omogočili postopno gospodarsko osamosvojitev od bogatega severnega soseda. Mehiški predsednik Lopez Portillo pa je v intervjuju za pariški »Le Monde« izjavil, da bo Mehika le postopoma ojačila svojo petrokemijsko proizvodnjo in se bo izogibala neusklajenemu razvoju, ki je v primeru Irana povzročil hudo politično krizo.
Ves svet sedaj z zaskrbljenostjo pričakuje odločitev na izrednem zasedanju OPEČ 26. marca, v gospodarskih krogih pa že napovedujejo zaton te organizacije držav proizvajalk nafte, saj je v teh dneh kar 5 od 13 članic podražilo surovi petrolej mimo sklepov omenjene organizacije. Zahodne petrolejske družbe so med drugim izgubile glavnega dosedanjega zaveznika, ki je preprečeval radikalnejše zahteve — Iran. Nova iranska začasna vlada je že napovedala razpust dosedanjega konzorcija 14 zahodnih petrolejskih družb, ki so 25 let nadzorovale vsaj 80 odstotkov vsega izvoza iranske nafte, (voc)
RIM - Predsednik republike Per-tini je včeraj zasebno obiskal Mo-rovo vdovo Eleonoro.
proračuna ali prihod komisarja. Skratka nobeno odpiranje do nikogar.
Potem ko je svet zavrnil (tudi z glasovi LpT) zahtevo radikalcev, da odpravijo postavko za vzdrževanje cerkva in izdajo občinskega biltena, so se začele glasovalne izjave. Začel je socialdemokrat Lan-za, ki je sicer ponovil, da se tudi njegova stranka zavzema tako za večjo avtonomijo Trsta v okviru dežele in nasprotuje umestitvi industrije na Krasu, odločno je pa nasprotna demagoški potrošniški presti coni. Melonarjem je očital asocialno in kampanilističuo gledanje na perspektive našega mesta, zaradi česar bo PSDI glasovala proti proračunu. Še mnogo ostreje je napovedal nasproten glas D'Amore (PSI), ki je dolžil LpT protiljudskih izbir in taktičnih zvijač (s koncesijami v zadnjem trenutku radikalcem). KD je pa opozoril, da bo njen glas dejanski odgovor Cecovi-nijevim ponudbam buržoazne fronte v znanem radijskem intervjuju.
Za republikance je spregovoril Pacor, ki je dejal, da je njegova stranka že od vsega začetka zavze: la konstruktiven odnos, ki ga niso pogojevali nikakršni prejudici do liste. Toda pomanjkanje doslednosti med njenimi predstavniki in pa njeni demagoški nastopi, ko si je raje s silo utirala pot kot. da bi se odpirala do sindikatov in drugih sil v mestu, so jo napotile do tega, da bo glasovala proti. Poudaril je, da se je nerada odločila za ta korak, saj bi bilo samo v njenem interesu, če bi se izrekla za proračun.
Almirante je takoj v začetku povedal, če je bilo to sploh še potrebno, zakaj misovci podpirajo Listo za Trst: zaradi njene politike in nienega protiosimskega duha. Kar se tiče naše manjšine, je prebral županovo poročilo in dejal, da je izredno sintetično, in zaključil z ugotovitvijo, da je po njegovem mnenju Cecovini nameraval poudariti, da so rasisti na drugi strani. Naglasil je še, da župan rti nikdar omenil antifašizma v zvezi z njegovo stranko.
Za njim je povzel besedo predstavnik Slovenske skupnosti Aleš Lokar, ki je omenil očitek, da se njegova stranka s preveliko vnemo zavzema za slovenska vprašanja: naloga Slovenske skupnosti je predvsem ta in ravno reševanje teh interesov je mejnik, ki ga ni mogoče obiti pri odpiranju in sodelovanju z naravnim zaledjem našega mesta. Alternativa temu je zaprtje, nazadovanje, ne nazadnje tudi staranje Trsta. Kljub znanemu stališču Slovenske skupnosti glede industrije na Krasu, gre vendar le za tehnično vprašanje, pa se je odločno izrekel za odprtje in sodelovanje.
Obravnaval je tudi bojazen nekaterih glede italijanstva Trsta: toda ta bojazen, je dejal Lokar, je odveč, če se ozremo v preteklost. Italijanstvo je biio najmočnejše za časa Avstrije, ne pa v fašističnem obdobju. Sam proračun pa po mnenju predstavnika Slovenske skupnosti ni docela negativen, čeprav so glede Slovencev ravno v Listi za Trst prišle do izraza nekatere sko raj srednjeveške in fašistične ocene Vendar je tudi res, da je prav Lista s svojini nasprotovanjem globalni zaščiti odprla debato o Slovencih, ki je do danes Trst ni poznal. Veliko bolj zadržan je bil Lokar do gospodarskih predlogov in pri tem dejal, da se brez vsakega oklevanja raje odloči za mednarodno sodelovanje, ki pomeni odprtost, kot pa za prosto cono, ki bi naše mesto osamila in zaprla.
Za Listo za Trst je podal glasovalno izjavo svetovalec Perco, ki je polemiziral z nekaterimi predstavniki iz lastnih vrst in objasnil vzroke, zakaj je pristopil k Listi. K temu so ga vodila zlasti ekološka vprašanja zaščite Krasa. Ko bodo ta vprašanja rešena, potem bo odpadla vsaka bojazen, da je industrijska cona — tako je dejal — trojanski konj, s katerim hoče Jugoslavija prodreti. To novo vzdušje pa bo — po njegovem mnenju — tudi ugodno vplivalo na odnose med Slovenci in Italijani. Pri tem je o-menil tudi zakonski osnutek za globalno zaščito naše skupnosti, osnutek, ki ne more in ne sme nikogar strašiti.
Glede posega indipendentista Mar-chesicha bi omenili le njegove zaključne besede: on ne bi mogel napraviti boljšega programa, kot ga je napravil župan.
Komunistični predstavnik Costa je ponovil odklonilno stališče do proračuna in dejal, da bo KPI na strani tistih, ki hočejo nekaj spremeniti, ki se zavzemajo za revnejše in šibkejše sloje, popraviti svoje napake. Omenil je tudi protidelavske, protislovenske in protikomunistične kampanje in pri tem dejal, da je ravno vprašanje slovenske manjšine odraz same demokracije v Italiji, njene kulture. Glede industrijske cone na Krasu pa je ponovil stalile, po katerem stojita na tehtnici
ali razvoj našega mesta ali pa da se odrečemo delu Krasa.
Sledil je poseg radikalnega predstavnika Pannelle, ki je dejal, da je alternativa sedanjemu občinskemu odboru komisarska uprava in kaos. V tridesetih letih vladavine krščanske demokracije, je nadaljeval, se ni slišalo besed, kot jih je včeraj izrekel svetovalec Liste Perco. Glede dvojezičnosti pa je zatrdil, da dokler v Trstu ne bo omogočeno govoriti v materinem jeziku vsaj v najtežjih trenutkih v življenju. na sodišču, pred oblastmi, do tedaj se on smatra kot »slovenski meščan v Trstu«.
Prav čudno je naneslo, da je spregovoril kot zadnji ravno zastopnik KD. ki je do zadnjega trenutka prikrivala svoje namene. Zato so pred sejo in med njenim trajanjem cvetela ugibanja in govorice o poteku popoldanske seje pokrajinskega vodstva in svetovalske skupine KD, na katerem so po in-diskrecijah prišla do izraza precej različna stališča, pri čemer naj bi celo prevladovala mnenja, da je treba glasovati proti proračunu. Tudi načelnik svetovalske skupine Richetti je sicer v uvodu izrekel globalno negativno stališče tako glede proračuna, kot glede političnih izbir Cecovinijevega odbora. Poudaril je, da je potrošniška prosta cona neizvedljiva, da zaščita Krasa ni v nasprotju z industrijskim razvojem in z izvajanjem o-simskih sporazumov, grajal je re-duktivno pojmovanje slovenske manjšine kot samo »jezikovne«, ki izhaja iz Cecovinijevih zaključkov, medtem ko gre Slovence pojmovati kot narodnostno skupnost. Kljub vsem pomanjkljivostim pa proračun ni škodljiv, je zatrdil Richetti. alternativa so pa komisar in predčasne volitve. V sedanjem vzdušju bi se te sprevrgle v zaostritev sporov in razdora v mestu, medtem ko se je treba truditi za vzpostavljanje sožitja iu enotnosti. Iz čuta odgovornosti, je zaključil zastopnik KD, se bo zato njegova skupina vzdržala glasovanja.
(IM lili llllll IIII IIIII llllllllllf M| t|||*|||||||||ftl(ll||||||||f
PO PRIČAKOVANJU
Tržaško občino bo torej še vsaj za eno leto upravljal Cecovinljev man.jšinski odbor. Izid sinočnjega glasovanja o proračunu v občinskem svetu ne pomeni presenečenja, saj se je že dolgo govorilo o tem, da se Krščanska demokracija namerava vzdržati in s tem omogočiti nadaljnji obstoj melonarskega odbora. Teda ob uradnem molku te stranka je vendarle obstajalo upanje, da bo prevladalo stališče tistih sil, tudi znotraj same KD, ki so povsem u-pravičeno trdile, da sedanja občinska uprava ni sposobna reševati osnovnih problemov mesta in da je torej njen nadaljnji obstoj škodljiv. Toda očitno si v palači Diana v zadnjem trenutku niso hoteli in upali prevzeli odgovornosti, da bi povzročili padec odbora in s tem tudi komisarsko upravo in predčasne občinske volitve. Le-te pa bi bile r primeru zavrnitve proračuna neizogibne prav zaradi stališča Krščanske demokracije, ki je vztrajno odklanjala sodelovanje s komunisti in s tem omogočila vsakršno možnost alternativnega odbora in nove večine v ohčinskem svetu.
Ostaja pa dejstvo, da so Cecovl-nijev melonarski odbor spet podprli samo Almirantejevi neofašisti, indl-pendentisti in sami s seboj kontradiktorni radikalci.
Z vidika interesov slovenske narodnostne skupnosti nadaljnje vodenje občine s strani LpT ni mogoče pozitivno oceniti. Sam župan Cecovini je Se sinoči v svojem odgovoru na posege v razpravi potrdil svoie nam nenaklonjeno stališče, ko je spet povlekel na dan tezo o »nadvladi« (prevaricazione) v škodo italijanske večine. Sicer pa je prav proračunska razprava pokazala, da je tudi v tržaškem občinskem svetu močno prisotna zavest, da je napočil čas, ko se je treba vprašanja zaščite Slovencev v Italiji lotiti resno in stvarno ter ga v kratkem roku začeti konkretno reševati. Dejstvo, da šovinistična gesla g'asila LpT zavrača celo del političnih sil, ki podpirajo Cecovini jev odbor, seveda še ne daje povoda za optimizem, kljub temu pa trdno verjamemo, da sta načelo in praksa omikanega sožitja že tako globoko prodrla v zavest ogromne večine Tržačanov, da je ne bodo mogli niti župan niti «La voce iibera«, še manj pa neofašisti, zlahka izkoreniniti.
Prav tako pa je seveda nujno ne-gativna ocena tudi z vidika uresničevanja osimskih sporazumov, saj Je Cecovini odločno potrdil vse prott-osimske teze Liste za Trst.
V OZRAČJU POLITIČNE NEGOTOVOSTI PO SINOČNJEM GLASOVANJU 0 OBČINSKEM PRORAČUNU
S poročilom tajnika Rossettija se danes začne 8. kongres tržaške federacije KPI
Trajal bo do nedelje - Poleg 150 delegatov bodo navzoči številni gostje, tudi iz Jugoslavije • M nedeljo zaključek s posegom Adalberta Minuccija
S poročilom pokrajinskega tajnika Giorgia Rossettija se bo danes ob 18. uri začel osmi kongres tržaške avtonomne federacije Komunistične partije Italije. Za Rossettijevo poročilo na temo «Konstruktivni predlog za Trst, enotna strategija za obnovo Italije v socialistični perspektivi* vlada dokajšnje pričakovanje glede na razplet vladne krize v Rimu, še posebno pa glede na sinočnje glasovanje o proračunu v tržaškem občinskem svetu, ki nedvomno odpira novo fazo v političnih odnosih v našem mestu. Pričakovati je tudi, da bo Rossetti odgovoril na žolčne napade, ki jih je bila partija deležna s strani nazadnjaških in šovinističnih krogov zaradi zakonskega osnutka o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Kongres bo trajal štiri dni. Danes bodo na sporedu poleg uvodnega poročila še pozdravi gostov, jutri in pojutrišnjem pa bosta na vrsti diskusija ter delo komisij. Zaključni poseg na kongresu bo v nedeljo imel član vsedržavnega vodstva KPI in urednik partijske revije «Rinascita» Adalberto Minucci.
Na kongres so povabili komiteje Zveze komunistov iz Kopra, Buj in Pulja, predstavnike Unije Italijanov I za Istro in Reko, zastopnike krajev-1 nih uprav in demokratičnih politič- j nih si) naše pokrajine ter številne i predstavnike kulturnega in umetniškega življenja.
Priprave na kongres so trajale več kot dva meseca. V tem času so bili številni sestanki pokrajinskih vodstvenih organov, 47 sej sekcij-skih vodstvenih organov in aktivov, 89 sekcijskih skupščin, 41 sekcijskih kongresov in pet kongresov tovarniških celic. Izvolili so 138 delegatov na pokrajinski kongres, katerim gre prišteti še dvanajst delegatov s posvetovalnim glasom, ki jih je določila Zveza komunistične mladine Italije.
dolžni voditi knjige IVA in katerih znesek letnega prometa ne presega 6 milijonov lir, olajšavo, da plačujejo IVA forfetarno po določenih odstotkih odbitkov glede na poklic (obrtniki 50 odst., trgovci 70 odst. itd.). Vsi drugi pa so dolžni sestaviti prijavo po normalnem postopku, se pravi, da ni treba sestaviti prijave za četrto trimesečje, če letni promet podjetja ne presega 500 milijonov, oziroma za zadnjo meseč-nino, če letni promet podjetja presega to vsoto, ter zaključiti leto s saldom, ki se ga poravna z letno prijavo.
Obveščamo nadalje, da ministrstvo ni še izdalo olajševalnega o-dloka, po katerem oprošča seznam klientov za trgovce na drobno in obrtnike. Zato priporočamo vsem, ki so med letom izdajali fakture podjetjem (za privatnike ni treba), da si priskrbijo davčne številke teh podjetij, če bo treba priložiti prijavi IVA tudi seznam klientov.
Predsednik pokrajine sprejel generalnega konzula SFRJ Cigoja
Novi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj je bil včeraj v spremstvu konzula Benoliča na vljudnostnem obisku pri predsedniku pokrajinske uprave Gher-siju.
V prisrčnem vzdušju so obravnavali vprašanja, ki zadevajo odnose med prebivalstvom tostran in onstran meje ter pobude krajevnih u-stanov na področju medsebojnega sodelovanja.
Predsednik pokrajine Ghersi je gostu predstavil podpredsednika Martoneja in pokrajinskega odbornika za vprašanja slovenske manjšine Brezigarja.
Sestanek o problemu sindikata policij«
Reforma policije in sindikalna organiziranost policistov sta bili glavni točki, o katerih se je govorilo na včerajšnjem sestanku na sedežu UIL, ki so se ga udeležili sindikalni predstavniki, predstavniki strank, med katerimi je bila tudi senatorka Jelka Gerbec, in lepo število starejših in mlajših policistov. Še posebno razveseljujoča je bila prisotnost mladih, kajtj — kot je omenil glavni poročevalec dr. La Corte — prav oni bodo želi sadove sedanjih poskusov o reorganizaciji javne varnosti in je zato pravilno, da tudi sami pripomorejo k njeni realizaciji.
Dr. La Corte .je izčrpno poročal o delu notranjepolitične komisije pri poslanski zbornici, ki ima nalogo. da pripravi zakonski osnutek o reformi, ki ga bodo predstavili v parlamentu v odobritev. Povedal je, da se delo komisije bliža koncu in da so medtem želi že nekaj uspehov na političnem polju. Tako je na primer notranji minister sprejel delegacijo demokratičnih policistov in delegacijo sindikalistov. kar pomeni, da jih je «de facto* priznal za važne politične subjekte. Kljub vsem tem pozitivnim aspektom pa grozi ponovna zakasnitev pri sprejetju zakona o reformi policije, če bo prišlo do razpusta parlamenta in predčasnih volitev, bo vse dosedanje delo poslanske komisije zaman, kajti po volitvah ga bodo morali začeti še enkrat znova.
V ponedeljek zapade rok za letno prijavo davka IVA
Vse podjetnike ter vse tiste, ki morajo iz raznih razlogov voditi knjige IVA in plačevati ali evidentirati ustrezni davek obveščamo, da je treba letne prijave IVA dostaviti na pristojne urade IVA najkasneje do 5. marca. Do tega dne je treba obenem poravnati v za to pooblaščenih denarnih zavodih tudi morebitni dolžni znesek IVA.
Od 1. januarja dalje je tudi dokončno odpravljen pavšalni (forfe-tarni) sistem za vse tiste, •katerih promet ni presegel dveh milijonov lir. V veljavi je namreč nov sistem, ki predvideva za manjše podjetnike ali tiste, ki so iz drugih razlogov
V OKVIRU PREISKAVE 0 ISTRSKI HRANILNICI
Odvetnik laut na začasni svobodi po plačilu kavcije
Ob aretaciji ga je obšla slabost in so ga morali prepeljati v bolnišnico • Še vedno iščejo operaterja Luigija Albertija, ki naj bi bil ključna osebnost celotne zadeve
Odvetnik Giorgio laut, eden od dveh komisarjev v denarnem zavodu «Cassa di risparmio dell lstria*. kjer so novembra lani odkrili pri man.ikljaj 9 milijard Er, je po izplačilu kavcije že na začasni svobodi. Ukrep je včeraj podpisal preiskovalni sodnik dr. Grassi, ki je v ponedeljek, na zahtevo namestnika državnega pravdnika dr. Coas-sina, odredil njegovo aretacijo. Ob aretaciji je Iauta obšla slabost, zato so ga morali prepeljati na kardiološki oddelek tržaške glavne bolnišnice, kjer so ga stražili karabinjerji. Že v ponedeljek je Iauta, ki .je pred leti imel infarkt, pregledal sodni zdravnik prof. Ni-colini, ki je ugotovil, da boleha na srcu.
V tržaških zaporih pa skoraj tri mesece sedita 46-letni Paolo Mon-1 tena, ravnatelj in prokurator denarnega zavoda, sin nekdanjega ravnatelja goriške -hranilnice, ter 45-letni Giovanni Zavan, ki vodi neko zavarovalno družbo v Vicen-zi. Obtožena sta sodelovanja pri prevari, ponaredbe javnih in zasebnih aktov, poneverbe javnega denarja in združevanja v zločinske namene. Policija in karabinjerji s pomočjo interpola pa še vedno iščejo 47-letnega tržaškega gospodarskega operaterja Luigija Albertija, lastnika dveh podjetij v Vidmu. Kaže, da se je moški pravočasno zatekel v Švico! Prav on naj bi bil ključna osebnost vse zadeve, ker naj bi pred časom opravil vrsto drznih špekulacij s posredovanjem švicarskih in panamskih družb.
Kot je znano, so pri cCassa di risparmio delTIstria* ukinili vsako izplačevanje od 27. novembra lani vse do preteklega 31. januarja. Tedaj je namreč posegel zvezni inštitut bančnih zavodov treh Bene-čij in izplačal vseh devet milijard lir primanjkljaja. Medtem so izvedenci opravili tehnično-računovod-ski pregled delovanja omenjenega zavoda v zadnjih treh letih in celotno dokumentacijo izročili namestniku državnega pravdnika dr. Coas-sinu, ki je medtem poveril še dodaten pregled univerzitetnim izvedencem. Zvedelo se je tudi. da je sodstvo v zadnjih tednih odposla lo še nekaj sodnih sporočil, (db)
Dijaki dolinske šole pri vrstnikih v Piranu
Na pobudo Obalne konference klubov OZN je bil že drugo leto zapored organiziran obisk večje skupine učencev dolinske srednje šole pri vrstnikih na Koprskem. Ker na na naši šoli ne obstaja klub OZN, je bilo vabilo namenjeno učencem, ki delujejo v okviru literarnega krožka, kateri izdaja šolsko glasilo Mlaj.
Na letošnje srečanje v Piran je odpotovalo okrog 20 učencev oz. u-čenk pod vodstvom dveh profesor-
jev. Sprejem in srečanje sta potekala v tovariškem in prijateljskem vzdušju. Ob tej priliki smo si tudi ogledali retrospektivno razstavo a-kademskega slikarja Hermana Pečariča. Osrednji točki programa pa sta bili: branje sestavkov in razgovor o domačem kra ju ter športno srečanje v košarki. Domačini gostitelji so nam ob tej priliki priredili še izbran in pester kulturni spored.
Obisk je bil v vsakem pogledu uspešen in koristen, kajti tovrstni stiki med mladimi tostran in onstran meje pospešujejo vse večje medsebojno spoznavanje in sodelovanje ob najbolj odprti meji v Evropi.	-sb-
OB DOMAČIH KLOBASAH IN PRISTNI SLADKI KAPUICI
Pretresljivo slovo od pusto
Pogrebi v Miljah, Skednju, Mačkoljah, Borštu, Ricmanjih, na Padričah in v Mavhinjah
Včeraj smo jemali slovo od pu sta. Pokopali smo ga ali pa sežga-U. In nato za njim bolj ali manj hinavsko žalovali. Koliko smo se v pustnem času nazabavali, bo najbolje vsakdo kar sam ocenil. Veliko je bilo plesa, precej ljudi se je našemilo. Tudi tokrat. Na Opčinah. v Miljah in Skednju so brezskrbne množice (malce evfemizma pač ne škodi) zavzeto občudovale alegorične vozove in sprevode pustno opravljenih veseljakov.
Neusmiljeni zob časa prav tako neusmiljeno spodjeda temelje prastarim šegam in navadam, tudi pustnemu običaju; obenem se iz tega ali onega (upravičenega ali neupravičenega?) razloga maje tudi naš odnos dc pustovanja.
Maske niso pogostokrat nič drugega kot obnavljanje obrabljenih klišejev: te dni smo videli na primer nebroj vojakov in v žensko preoblečenih možakarjev. Tudi lepo število pretepačev z gumijastimi palicami smo zapazili. Mnoga dekleta so bila oblečena «samo» v nekoliko bolj čudaške kostume: ko bi se takšne pojavile na čisto navadnem plesu, bi ne pritegnile posebne pozornosti. Sicer pa nam je tokratni pust le postregel z novostjo: tako imenovani nežni spol je v pogledu karnevalske sprostitve duha (in telesa) krepko nadkrilil zastopnike drugega spola; nekam nerodni so se nam zdeli in manj jih .je bilo not prejšnja leta; vsaj v mestnem središču.
Sicer pa v našem pustu vedno težje najdemo neko sproščujočo silo, tako, kakršna je značilna za nekdanje pustne obrede in kakršno lahko zasledimo le še v kateri od vasi tržaške okolice, tako na primer v Borštu. Pustno veselje, skratka, počasi pojenjuje, kar hkrati utegne pomeniti, da v nas samih pojenjuje volja do veselih uric. To pa ni razveseljivo, saj nam nekoliko razposajenosti in prešernosti v pričujočih družbeno - političnih razmerah res ne bi škodilo. Še zlasti ne tržaškim občanom, ki so dobili vtis, kot da je melona pričela nekam neprijetno zaudarjati. Kdo ve, čemu?
Toda povrnimo se k včerajšnjim pogrebnim svečanostim. Te so bile še zlasti slovesne v Miljah in Skednju, s težko žalostjo odete na Padričah, v Ricmanjih, Mačkoljah in Mavhinjah, naravnost pretresljive zaradi vdovinega obupa v Borštu. Sicer pa prepustimo opis letošnjih
pustnih dogodkov domačinu, (am-dg)
♦ ♦ *
Tudi letos je pustni odbor iz Boršta in Zabrežca s sodelovanjem PD
Slovenec priredil veselo pustovanje. V nedeljo že navsezgodaj so se zbrale maske na Koluži, od koder so z godci na čelu krenile po vasi nabirat jajca in klobase. Popoldne je bilo v domači prosvetni dvorani otroško rajanje, katerega se je u-deležilo veliko lepo našemljenih o-trok. Zvečer so se ob zvokih domače godbe na pihala zavrteli še odrasli pari. Pustni ples je bil tudi v torek zvečer, medtem ko je bilo včeraj na vrsti čez vse ganljivo slovo od pusta. Od 19 ure naprej je mrtvak ležal na parah v presvet ni dvorani, okrog 20. ure pa je po opravljenih pogrebnih obredih krenil žalni sprevod z godci od gostilne do gostilne in nato na Suelne, kjer so pusta upepelili. Pogrebci so se nazaj grede ustavili v prosvetni dvorani, kjer so jim domače žene postregle z res okusnimi su-pami, tako da jim je pristna kapljica laže tekla po grlu.
E.P.
• Deželni odbornik za higieno in
zdravstvo Silvano Antonini je bil imenovan v vsedržavni zdravstveni svet v zastopstvu dežele Furlanije -
Julijske krajine. Svet, ki mu predseduje minister za zdravstvo Tina Anselmi, je bil ustanovljen z odlokom predsednika republike z dne
10.	februarja t.l. To je posvetovalni organ v okviru procesa za izpolnitev vsedržavnega zdravstvenega načrta.
Ekološki problemi v deželnem svetu
Deželni svet je včeraj začel razpravo o interpelacijah sociaUstov, komunistov , demoproletarcev in krščanskih demokratov o zastrupljanju ozračja na območju Nem zaradi prisotnosti tovarne ICFI. Interpelacije so obrazložili Renzulli (PSI), Miani (KPI), Cavallo (DP) in Dominici (KD).
Pred tem je deželni odbornik za industrijo odgovoril na vprašanja komunista Scampola in drugih svetovalcev v zvezi s položajem v o-bratu New Team v San Vitu al Tagliamento. Prihodnja seja deželnega sveta bo v torek.
SINOČI PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI
Monumentalna predstava Verdijeve opere Erna ni
Prodoren uspeh Cappuccillija (Don Carlo) in Mare Zain-pieri (Elvira), solidna Merighi (Ernani) in Ferrin (l)c Silva) Izredno lepa scena • Dirigent Molinari Pradelli
S predstavo Verdijeve opere «Er-noni* je tržaško operno gledališče zabeležilo sinoči enega svojih največjih uspehov ne le tekoče, marveč tudi nekaj zadnjih sezon. Zaslugo za to si bolj ali manj enakomerno delijo vsi tvorci uprizoritve od dirigenta, režiserja, scenografa, zbora in solistov, čeprav je treba vendarle postaviti na prvo mesto zlasti baritonista Piera Cappuccillija in sopranistko Maro Zampieri. Baritonist Piero Cappuccilli je v vlogi španskega kralja Don Carlosa prepričljivo dokazal, da je še vedno tisti velik pevec, ki nam je ostal v spominu v predlanskem Otellu, pa seveda tudi igralec, ki suvereno obvlada odrski prostor, kar mu skupno s pevskimi kvalitetami o-mogoča ustvarjanje nepozabnih likov. Višek je njegov sinočnji nastop dosegel v tretjem dejanju, ko se aplavz po odpeti romanci dolgo ni mogel poleči. Njegov glas je obenem prodoren in pastozen zlasti v srednjih baritonskih višinah. Prav
Prizor s škedenjskih ulic, po katerih se Je včeraj vil pustni pogrebni sprevod z godbo na čelu
...............................................■■■■■UK.........■Milinim.........I....HM......milil...........immuiiiiiii............................................................
"' KONEC APRILA OSTANE NA CESTI VEČ STO TRŽAŠKIH DRUŽIN
»•»»•■•k*	.«••%«»•*****	g	a	f	^
Žrtve stanovanjskega izgona: nočemo miloščine, ampak le dostojno streho
Iz stiske jih lahko reši samo občinska uprava, ki naj od vlade doseže zamrznitev odlokov o izgonu in prisili lastnike praznih stanovanj, da jih oddajo
Cene na občinski tržnici na debelo							
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)							
		28.	FEBRUARJA 1979				
Povrtnina	Min.	Maks.	Pre vi.		Min. Maks.		Prevl.
Česen	1100	2600	1800	Jabolka			
Cvetača	230	345	322	delišes I	518	690	575
Zelje				Jabolka			
(glavnato)	345	460	403	golden I	518	805	633
Cikorija	1600	1600	1600				
Radič rdeč Radič zelen	960 2040	1320 2520	1200 2160	abate F. 1 Hruške kaiser I	690	805	748
Gobe (kult.)	1100	1300	1200		575	690	633
Solata endivija	600	900	840	Hruške	28"	403	322
Krompir bea Zelena	200	250	220	passacras. Pomaranče			
paprika	575	1380	1265	taroki I	575	748	690
Paradižniki	978	1265	1035	Pomaranče			
Zelena	600	800	700	svetle	230	345	288
Špinača	840	1080	960	Limone I	460	575	518
Sadje				Mandarine I	805	1150	920
Banane	770	935	880	Grenivke	330	440	385
Konec aprila bo ostalo več sto tržaških družin na cesti. V smislu nedavnega odloka ministrskega sveta so namreč sodnijske odločbe o stanovanjskih izgonih, ki segajo v obdobje pred 27. julijem 1978. ko je bil uveljavljen vsedržavni zakon o pravičnih stanarinah, postale veljavne. Treba jih je. skratka, uresničiti, kajti zakon je zakon in proti zakonu ne moremo, kakor na-glašajo v sodni palači. Žal je res tako in nesrečnim stanovalcem, zakoncem tudi z večjim številom o-trok, ne preostane nič drugega, kot da se na milost in nemilost predajo uvidevnim možakarjem, ki u-pravljajo občino. Izkušnja na je pokazala, da velik del občinskih mož iz vrst meščanske liste nima posluha za potrebe občanov v stiski, predvsem ne za tiste iz revnejših slojev. Tajnica pokrajinskega vodstva vsedržavnega sindikata stanovanjskih najemnikov (SUNIA) Jole Burlo je pred kratkim v intervjuju nekemu tedniku povedala: «Rekli so mi, da je podžupanja Aurelia Gruber Benco svojega dne sicer poudarila važnost problema stanovanjskih izgonov, vendar pripomnila, da je to vprašanje dru gotnega pomena v primerjavi s problematiko mestne čistoče*. Izjava je že sama po sebi komentar.
In vendar e prav tržaška občin ska uprava še edino orožje, s katerim bi bilo mogoče izbojevati stotinam družin, ki morajo iz stanovanja, zmago: v smislu, da od rimske vlade doseže začasno zamrzni; tev odlokov o izgonu. To pa še ni dovolj. Kajti istočasno bi morala občinska uprava izvesti temeljito poizvedovanje o tem, koliko imamo v mestu in predmestju, oziroma občinskem okolišu vseljivih, toda praznih stanovanj. Ne samo, ta stanovanja bi bilo nujno treba za sesti ter jih oddati v najem 00 trebnim družinam, seveda po pra vični stanarini, pa naj bo nižja ali višja.
Zahtevo v tem smislu ie izrazil razširjeni odbor izgonu podvrženih, ki je bil umeščen pri prefekturi, na sobotnem snidenju s predstani štvom SUNIA - SICET - UIL/Casa Sklenjeno na je bilo tudi, da pra zna stanovanja zasedejo kar sami stanovanjski upravičenci, ko bi se pokazalo, da problema ni mogoče pravočasno — pred koncem akrila — premakniti z mrtve točke. Od bor ie pozval vse prebivalstvo, naj kakor koli izkaže solidarnost pri zadetim družinam, zlasti tako se veda, da jim stavi na voljo more bitne nenas:' ;ene prostore. Sicer pa je bilo izrecno poudarjeno, da žrtve izgona ne prosijo miloščine,
ampak le zahtevajo to, kar jim pri-tiče: dostojno streho po pravični najemninski ceni. Tega jim menda nihče ne more odreči. In vendar kaže, da imamo tudi take ljudi. Sicer si ne bi mogli razlagati okoli-ščine, da imamo v mestu več sto praznih stanovanj, ki jih lastniki nočejo oddati, ampak skušajo tako izsiliti povišanje stanarin. To pa je navsezadnje po zakonu kaznivo.
Problematika izgonov je žgoča tudi drugod v Italiji in sindikalne organizacije ji posvečajo nemalo pozornosti v obliki javnih zborovanj. Takšno zborovanje bo npr. 10. marca v Rimu v priredbi SUNIA - SICET; nanj pojde tudi množično odposlanstvo tržaških stanovalcev, ki jim preti izgon, (dg)
Okrogla miza zadruge Dolga krona
Zadruga Dolga krona priredi p<xl pokroviteljstvom dolinske občine in Kmečke zveze okroglo mizo na te; mo: Vloga zadružništva za razvoj živinoreje in perspektive razvoja ži-
vinorejske zadruge Dolga krona. O-krogla miza bo v soboto, 3. marca, ob 16. uri v prostorih prosvetnega društva Valentin Vodnik v Dolini.
Repentabrska občinska uprava je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in ustnih izpitov za mesto šolske sluginje. Rok za predložitev prošenj zapade 19. marca. Vsa potrebna pojasnila pa nudi občinsko tajništvo.
Rajonski sveti
Z letošnjim letom je v Italiji stopila v veljavo prva stopnja zdravstvene reforme, ki se bo začela postopno uvajati in izvajati. Prva vidna novost je v tem, da je prišlo do prenos? nekaterih pristoj nosti od centralnih na deželne organe, kar bi moralo zagotoviti hitrejše in učinkovitejše poseganje na tem področju. V praksi pa se je že takoj na začetku nekaj zataknilo, na zatožni klopi pa je birokratsko zavlačevanje na dežel nem odborništvu za zdravstvo.
Konec prejšnjega tedna je Zdru ženje lekarnarjev tržaške pokraji ne sklicalo izredno sejo, na kateri so ugotovili, da je postal položaj lekarnarjev nevzdržen. Nekatere bolniške blagajne namreč že več mesecev ne plačujejo svojih dolgov za zdravila, ki jih lekarnarji zastonj dajejo zavarovancem na o snovi zdravniškega recepta. Najbolj kričeč je primer bolniške bla gajne ENPAS, ki ni nakazala predujma od decembra lanskega leta, zadnji saldo pa se nanaša na junij 1978. To je privedlo lekarnarje v nevzdržni finančni položaj, saj sami morajo plačevati zdravila industrijskim obratom, oziroma razpečevalcem na debelo iz tedna v teden. Ker ENPAS ne daje nikakršnih zagotovil, da bi v doglednem
nillllllMIIIIIIIlMIMIIIIIHIIIIIIIIMIIMMIIIIMIIMlIlIHIIIimilllMIIIIIIKIIIIIIMIIIIMIMIIIIIIIIIIIMMIIIinilllMIIIIIIIIIIIIMIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIllMIIIIMIIIinilllHn
SNEŽENJE SE JE ZAČELO POPOLDNE IN SE STOPNJEVALO ZVEČER
Tržaški Kras ponovno pod snegom
Na Pesku izmerili pozno sinoči deset centimetrov bele odeje - Nevarnost poledice
Na sedežu v Ul. S. Ermacora 3 se bo sestal 5. marca ob 18. uri rajonski svet za Rojan, Greto in Bar-kovlje. Med drugim bodo razpravljali o sklepu občinskega sveta o občinskih vrtcih in rekreacijskih centrih.
« « «
V torek, 6. marca, ob 19. uri se bo sestal v Ul. Roncheto 77 rajonski svet za Skedenj in Čarbolo. Na sestanku bodo rajonski svetovalci dali svoj predlog za upravljanje 0-troških vrtcev in športnih središč.
PROTEST LEKARNARJEV PROTI DEŽELNI BIROKRACIJI
Zavarovanci pri ENPAS morajo plačevati zdravila
Bolniška blagajna ni poravnala dolgov do lekarnarjev - Podoben ukrep bi utegnili sprožiti tudi za druge bolniške blagajne
Muhasto vreme nam je včeraj zopet ponagajalo. V poznih popoldanskih urah se je temeljito skvarilo tako v mestu in okolici kakor na Goriškem in v drugih predelih dežele Furlanije - Julijske krajine. V Trstu je pričelo deževati, temperatura je v slabi uri padla za dve stopinji Celzija (pri Sv. Jakobu smo okrog 20. ure izmerili 2 stopinji nad ničlo) in dež se je postopoma spremenil v sneženje.
Višji predeU od Grete do Kolon-kovca, I-ovca in Katinare so bili kaj kmalu pobeljeni, ponekod pa so snežinke v razmeroma kratkem času skopnele. Nasprotno je kar močno snežilo na tržaškem Krasu od Mavhinj pa do Peska; tu so okoli 22. ure namerili kar deset centimetrov bele odeje, na Kontovelu pet in tako naprej. V Borštu so nam tisti čas izmerili za «dva prsta* snega.
Na mejnih prehodih ni bilo poseb nih težav, čeprav je sneg prekril vse cestišče, saj prometa ni bilo veliko. Vsekakor so že pripravili
obcestne znake o nevarnosti poledice, oziroma umestnosti vožnje z verigami.*
Kdor pa se je z vozilom odpravil globlje v Slovenijo, je med Črnim kalom in Postojno naletel na gosto sneženje, na katero pa je tudi moral računati, saj se na Postojnskem, kot znano, nabere največ snega. Pristojne oblasti so seveda brž poskrbele za varnostno službo ter za očiščenje glavnih prometnic.
Na Koprskem je pozno sinoči deževalo, le tu pa tam je bilo zapaziti kako snežinko. Promet se je odvijal redno.
Podrl pešca in nato zbežal
Neznan voznik je sinoči malo po 21. uri na prehodu za pešce z avtomobilom oplazil priletnega moškega in jo nato brezsrčno odkuril. Nesreča, katere žrtev je postal 79-letni Matteo Beacovich iz Ul. dei Lloyd 1. se je pripetila v Ul. Schiap-parelE- Potem ko je A 112 od stra-
ni zbil moškega na tla, je sicer voznik nekoliko zaustavil vozilo, nato pa je spet pritisnil na plin in zbežal. Nekaterim mimoidočim pa je trenutek voznikove negotovosti zadostoval, da so razbrali registrsko tablico avtomobila, ki so jo posredovali ponesrečencu Beacovich se .je nato odpravil k svojcem, ki so poskrbeli za njegov prevoz v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 20 dni zaradi u-darca v levo ramo in v levi laket.
Padec starke v samostanu
Med sprehodom po hodniku v samostanu šolskih sester v Ul. delle Docce 34, kjer je živela zadnja leta, je včeraj popoldne nerodno padla 961etna Francesca Lavko vd. Cer-nive. Starko so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeE na ortopedskem oddelku. Zdravniki domnevajo, da si je med padcem zlomila gornji del leve stegnenice
času poravnala dolg, so lekarnarji tržaške pokrajine soglasno sprejeli sklep, da bo s 1. marcem t.l. postala oskrba pri tej bolniški blagajni indirektna. To pomeni, da bodo zavarovanci ENPAS odslej morali v lekarni plačati zdravila, nakar bodo lahko zahtevali povrnitev stroškov od dežele, ki je dolžna, da poravna dolgove zdravstvenim operaterjem, kot so bolnišnice, zdravniki in lekarnarji. Te ga pa naša dežela v prvih dveh mesecih še ni storila, saj je vnovčila od države za prvo trimesečje 88 milijard lir za zdravstvene u sluge, ta denar pa je zaradi birokratskega postopka ostal v deželnih blagajnah. Tržaški lekarnarji so se dogovorili, da v kolikor ne bo prišlo v prvi polovici marca do pozitivnih premikov v to smer in če ne bo dežela izpolnjevala svoje na loge. bodo prisiljeni, da bodo od zavarovancev pri vseh bolniških blagajnah zahtevali plačilo za vsa zdravila, kot to že začenja veljati za zavarovance ENPAS.
B. S.
Mrtva upokojenca
v stanovanjih
Včeraj so spet našli mrtva v njunih stanovanjih dva upokojenca, ki sta živela sama. V Ul. Castaldi 3 so gasilci našii mrtvega v kuhinji 85-letnega Egidia Giaconija. Gasilce je priklicala na kraj 51-letna Albina Pečenik, ki stanuje v istem poslopju, nadstropje niže od stano-’ vanja upokojenca, ker se ji je za zdelo čudno, da starčka že pet dni ni bilo na spregled. Po pregledu zdravnika CRI Di Carla so truplo prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice, kjer bo na razpolago sodnim oblastem.
Nenadna srčna kap je bala u-sodna za 73-letnega Giovanni ja Vaclika iz Ul. dei Tigli 2 na Op činah. Vaclika so našli v njegovem stanovanju agenti javne varnosti iz openskega komisariata nekaj pred poldne. Dežurni zdravnik CRI je ugotovil, da je smrt nastopila kakih 12 ur prej.
Stroj mu je odščipnil sredinec leve roke
Trenutek nepazljivosti med de lom je bil usoden za 40-letnega Germana Smaldina iz Ul. Commercia le 14. Ko je približno ob 14. uri delal ob motornem stroju, mu je hipoma leva roka ušla med kolesje, ki mu je odščipnilo zadnji členek sredinca ter zlomilo prsta nec. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z osebnim avtomobilom. Sprejeli so ga na ortopedskem od delku, kjer se bo moral zdraviti mesec dni.
taka lep lik Elvire, zlasti v pevskem smislu, je ustvarila sopranistka Mara Zampieri. Njeno petje j? intonančno izjemno čisto in zanesljivo, najlepše pa se njen glas obarva v višinah, ki jih dosega z izredno lahkoto. Tenorist Merighi v naslovni vlogi glasovno Ernanija ti* blestel, vendar je izoblikoval povsem soliden lik, ki se je skupno z likom De Silve v realizaciji basista Ferri-na lepo vključil v solistični prispevek k uspehu predstave. Kot solista so nastopili še Laura Cavalieri (Gio-vanna), Dario Zerial (Don Riccar-do) in Vito Susca (Jago).
Zdelo se nam je prav, da smo najprej spregovorili o solistih, toda kot rečeno je celotna predstava bila na pomembni ravni, predvsem pa je dihala tisto verdijansko glasbeno vzdušje, ki mu prav tErnani*, kot mladostno delo velikega skladatelja, pomeni začetek. Čeprav dirigentu Francescu Molinari Pra' delliju lahko privisali. da je zlash v prvih dveh dejanjih preforsiral orkester (in s tem tudi pevce) ® ga premalo niansiral, pa je orkester pod njegovim vodstvom vendarle muziciral v pristnem verdijan-skem epskem zanosu.
Tudi zbor pod vodstvom Andrea Giorgija je zadovoljivo prispeval svoj delež, čeprav ie bilo tu in tam zaznati kakšno nezanesljivost v nastavkih pa tudi v skladnosti z orkestrom.
Zelo ustrezen okvir vsebinskemu dogajanju so daiali kostumi in zlasti monumentalna scena Mishe Scandelle, ki. so jo izdelali v delavnicah gledališča Verdi, režiser Carlo Maestrini pa je poskrbel ra postavitev, ki je smotrno usklajevala vse sestavine predstave in v končni sintezi dala nadvse pomemben rezultat, (jk)
Jutri v openskem Prosvetnem dom#
4. glasbeni večer SPD Tabor
Jutri, 2. marca, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah *■ glasbeni večer. Pobuda SPD Tabor, da obogati svoje letošnje delovanje z nizom glasbenih večerov, je naletela na zelo ugoden odziv publike-Tudi zadnji koncert jazz glasbe 1 nastopom Bruno Vatta jazz group in solistke Fiorelle Agliata je pri' te gnil lepo število poslušalcev, predvsem mladine. Bil je prvo srečanje s tovrstno glasbo in poskus *' skanja novih možnosti glasbene vzgoje.
V petek se nam spet obeta bogat večer. Nastopila bosta Tea Košuta, absolventka klavirja šole prof. Goj' mir ja Demšarja in Iztok Kodrič, absolvent violončela šole prof. Ne-rea Gasperinija. Košutova bo zaigrala Beethovnovo Sonato op. 110, Chopinova Nokturna in Debussyjeva preludija. Iztoka Kodriča bo spremljala pri klavirju prof. Mojca Si«' kovič. Na sporedu bo Boccherinije-va Sonata, Paganinijeve Variacije in Lalojevi Ruski spevi.
Sporočilo izletnikom Primorskega dnevnika
Naše naročnike in čitatelje, ki so se vpisali za potovanja v Pariz, n* Poljsko in v Srednjo Azijo prosimo, pa poravnajo naslednji obrok vpis' nine v ponedeljek, 5. marca od 9-do 12. ure ter od 16. do 18. ure in v torek, 6. marca od 9. do 12. ure v upravi našega dnevnika v Montecchi 6.
Nova avtobusna proga Trst-štivanska papirnica
Podjetje ACT sporoča, da prične obratovati danes, 1. marca, nov* medkrajevna avtobusna piroga Tri* - štivanska papirnica s števili*0 oznako 60. Odhodi iz Trsta ob 5.10* 7.15. 13.10 in 21.10, izpred papirnice ob 6.15, 14.15, 17.05 in 22.1p-Druga in tretja dnevna vožnja xt Trsta, oziroma prva in tretja xl štivaroa so namenjene izključno u' službencem tovarne. Progo lahko izkoristijo samo posestniki abonmajev za deželne medkrajevne Pre' voze; te abonmaje je moč dvig**1 le pri okencu št. 20 na sedežu P00' jetja v Ul. Genova.
Med padcem na delu sl j'e zmečkal prsta
Zelo čudno dinamiko je imel* včerajšnja nesreča mehanika v tržaškem arzenalu. 28-letni Serg1* Cossutta iz Naselja sv. Nazarija 8“ se je spodtaknil ob železni kabell in nerodno padel, med padcem P3 sta se mu zmečkala prstanec '* mezinec leve roke. Cossutto so odpeljali v hf'ln’šn«co,
Prireditve
Brusivo »iovcnskh upokojene^'' priredi v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje, 8. marca, ob 16. uri praznovanj® dneva žena. Vljudno so vabljeni v®> člani in drugi. Veselilo bi nas, o* bi imeli med nami vsaj nekaj g°" riških članov.
ZAHVALA
Družina TRAMPUŽ iz Nabrežl«® se iskreno zahvaljuje vsem, so izrazili sožalje ob smrti dr»’ gega sina in brata Marjana.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dam
Sezona 1978-79
BERTOLT BRECHT
MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI
Danes l. marca, ob 16. uri
—	abonma red H.
Jutri, 2. marca, ob 16. uri
—	abonma red I.
V	soboto, 3. marca, ob 20.30
—	abonma red E — druga sobota po premieri.
V	nedeljo, 4. marca, ob 16. uri
—	abonma red G — druga nedelja po premieri.
PD PROSEK - KONTOVEL
priredi
v soboto, 3. marca, ob 20. uri v novem Kulturnem domu na Proseku
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Sodelujejo:
—	učenci osnovne in srednje šole,
—	otroški pevski zbor,
—■ harmonikarski ansambel podružnice Glasbene matice,
—	pevski zbor Vasilij Mirk in
—	proseška godba.
Slavnostni govor bo imel
Miroslav Košuta.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za zgodovino
Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige prof. Sama Pahorja
ZAČASNI SEZNAM OSEB
umrlih zaradi ran, ki so jih dobile v Trstu in okolici v bojih od 28. 4. do 3. 5. 1945.
Predstavitev bo jutri, 2. marca 1979, ob 17. Uri, v prostorih Odseka za zgodovino, v Ulici Petronio 4
Obvestilo
Kmečke zveze članom
Kmečka zveza obvešča vse svoje člane s področij občin Trst, Devin - Nabrežina, Milje •n Zgonik, ki so utrpeli škodo na kmetijskih pridelkih zaradi toče 19. julija ali 30. avgusta 1978, da lahko vložijo tozadevne prošnje za prejem nizko-obrestnih posojil.
Za nadaljnja pojasnila ter sestavljanje prošenj samih se zainteresirani lahko obrnejo na naše tajništvo v Trstu — Ul. Cicerone št. 8/B. Priporočamo, da s seboj prinesejo katastrski izvleček (estratto catastale) zemljišča, ter po možnosti tudi Podatke o škodi, ki so jo na posameznih kulturah utrpeli.
Rok za predložitev omenjenih prošenj zapade 2. aprila t.l.
Izleti
Združenje Union priredi 4. marca, °b priliki praznovanja dneva žena Ppseben izlet v Ravascletto. Informa-cije in prijave na sedežu združena v Trstu, Ul. Valdirivo 30, telefon 64-459 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in v četrtkih od 17. do 19.30.
SPDT obvešča, da je odhod avtobusov v Ravascletto ob priliki 13. Zšl v veleslalomu, ob 6. uri izpred s°dnije (Foro Ulpiano).
Prosveta
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
JUBILEJNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV
PRIMORSKA POJE 1979
V nedeljo, 4. marca, ob 16. uri v kinodvorani Verdi v Miljah
NASTOPAJO:
Mešani zbor Jadran - Milje
Mešani zbor Štmaver
Dekliški komorni zbor Most na Soči
Moški zbor Srečko Kumar - Repen
Moški zbor Štandrež
Mešani zbor Andrej Paglavec - Podgora
Oktet Javor - Pivka
Moški zbor Svoboda - Anhovo
Ženski zbor Oton Župančič - Štandrež
Moški zbor Dragotin Kette - Ilirska Bistrica
Mešani zbor Marij Kogoj - Trst
PAZ Vinko Vodopivec - Ljubljana
VLJUDNO VABLJENI
V TEH DNEH V RAZPRAVI PRED OBČINSKIM SVETOM
Man/ primanjkljaja v proračunih podjetij, ki so v občinski lasti
Brez težav razdeljevanje vode, metana in elektrike in občinska lekarna v Štandrežu Deficit le v službi mestnega avtobusnega podjetja
Gledališča
hOSSETTl
Danes, 1. marca, ob 20.30 prva predstava glasbene komedije »Jalta, Jalta*, v italijanščini v izvedbi zagrebškega gledališča »Komedija*. Predstave, ki veljajo za abonma (kupon št. 7) Teatra Stabile, se bodo nadaljevale do 11. marca. Iz tehničnih razlogov (orkester v dvorani) bo treba stalne prostore ponovno potrditi, ker ne bodo isti.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 «Staromodna komedija* (Vecchio mondo) Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. Predstava velja za abonma kupon št. 6.
Kino
La Cappella Uriderground. 18.00 —
20.00	— 22.00 «La minaccia*. Yves Montand. Barvni film.
Ariston 16.00 »Fuga di mezzanotte*. B. Davis in R. Quaid. Režija A-lan Parker. Barvni film.
Ritz 16.30 »Voglia di donna». Carlo Giuffre in Luciano Salce. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00—22.15 «Ashanti» Peter U-stinov, Kabir Bedi, Omar Sharif, Rex Harrisom Barvni film.
Grattacielo 16.30—22.20 »Ciao Ni!» Renato Zero. Barvni film.
Excelsio,- 18.OJ «li paradiso pu6 attendere*. W. Lettj, Julie Christie, J. Mason.
Fenice 16.30 »Superman*. Marlon Brando. Baivr.i film.
Nazionale 15.30 «Piccole dorjie*.
Mignon 16.00 «La piu grande av' ventura di Ufo Robot — Goldrake all’attacco». Barvni film.
Cristallo 16.30 «Amori miei». M. Vitti.lE. M^Salattio. -J-flgfslli in E. Fenech. Barvni film.
Filodrammatico 16.00—22.00 «Sexual študent*; HSrVnf ffltn. 'Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Diamante Lobo*. Van Cliff. Barvni film.
Aurora 16.30 «Slip». M. Lang. Barvni film.
Capitol 16 30 »Visite a domicilio*. Walter Matthau, Glenda Jackson. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Grazie a Dio e venerdi*. Barvni film.
Razna obvestila
SLOVENSKA SKUPNOST DEVIN - NABREŽINA
vljudno vabi vse člane in so mišljenike na
JAVNI SESTANEK
ki bo v petek, 2. marca, ob 20. uri v dvorani »Igo Gruden* v Nabrežini.
Govor bo o zadržanju SSk ob letošnjem občinskem proračunu.
Zaradi izredne važnosti vabimo, da se v čim večjem številu udeležite sestanka.
Sekcijski odbor
Koncerti
V Modri dvorani hotela Excelsior bo danes, L marca, ob 20.30 kon -cert dua E. Cossovel - Rittmeyer (violončelo - klavir), ki ga prireja kulturni krožek «11 Carso*. Informacije in rezervacije pri tajništvu krožka v Ul. Mazzini 12, tel. 64520 od 18. do 20. ure ob dela delavnikih razen ob sobotah.
Drevi ob 20.30 na sedežu Nemškega kulturnega inštituta v Ul. Co-roneo 15, koncert komornega dua iz Mannheima. Na sporedu Beethovnove skladbe. Vstop prost.
V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja Verdijevo gledališče, bo v nedeljo ob 11. uri v Avditoriju v Ul. Torbandena koncert komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija.
Mali oglasi
Nadaljevanje občnega zbora V smislu sklepa občnega zbora z dne 18. dec. 1978 podpisano predsedstvo sklicuje nadaljevanje rednega občnega zbora Slovenske skupnosti v Trstu, za nedeljo, 4. marca, ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. Machiavelli 22.
Dnevni red je naslednji: 1. informativno poročilo 'zvršnega odbora o zadnjih pobudah za globalno zaščito; 2. razprava o osnutku novega strankinega statuta; 3. volitve novih vodstvenih organov: sveta in predsedstva občnega zbora.
Vabljeni vsi člani!
Predsedstvo občnega zbora SSk v Trstu * * *
Dolinska sekcija SSk priredi v petek, 2. marca, ob 20. uri v prostorih Babne hiše v Ricmanjih srečanje o družinskih posvetovalnicah. Sestanku bo prisostvovala predstavnica komisije za ženska vprašanja pri pokrajinskem vodstvu SSk. Vljudno vabljeni.
PD Primorec - Trebče vabi na redni občni zbor, ki bo jutri, 2. •harca, ob 20.30 v Ljudskem domu.
SPDT Tabor — Opčine prireja Jutri, 2. marca, ob 20.30 v Presvetem domu na Opčinah koncert. Naspali bodo pianistka Tea Košuta, v'lončelist Iztok Kodrič pri klavirju Pa prof. Mojca šiškovič.
Včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 1. marca ALBIN
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob
17.5o	— Dolžina dneva 11.06 — Laha vzide ob 8.18 in zatone ob 21.26.
Jutri, PETEK, 2. marca JANJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,1 stopinje, najnižja 2,1, ob 13. hri 5,1 stopinje, zračni tlak 1016,2 hib pada, vlaga 40-odstotna, nebo 6 desetink pooblačeno, veter 6 km/h jugozahodnik, morje skoraj mirno, P-ttiperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. februarja se je v. Trstu r°dilo 6 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
RODILI SO SE: Elena Simoni, Robita Colarich, Barbara Russo, Pao-Černič, Furio Crevatin, Francema Placer.
UMRLI SO: Mario Villi, 81 letni ‘totonio Romano, 92-letna Antonia jmggiero vd. astagna, 65-letni A-*essip Parovel, 53-letni Marcello ®assa, 81-letni Vittorio Bravar, 59-'elni Mario Resaver, 76-letna Jolanda Renzi, 65-letni Malvino Mene-|hetti, 68-letna Norma Furlan por. “attig, 54 letna Giuscppina Cigni por. falar, 68-letni Antonio Furlan, 93-
rina Lidia Rocco vd. Silossi, 82 jatna Vincenza Cascene por. Par-**to, 67-letni Riccardo Mervich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM In ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732 627.
I.EKARFE V OKOLICI
Bollunec:	tel. 228 124:	Bazovica:
tel 226 165: Opčine: tel 211001: Prosek: tel 225 141 Božie onl.ie: Zgo nik:	tel. 225-596:	Nabrežina: tel
200-121: Se.sl.ian: tel 209 197: žavlje: tel 213137: Milie: tel. 271-124
Krzna! lope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna Iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah!
Viale XX. Settcmhre 16 — TRSI
V TRŽIČU (Monfalcone) prodam prosto sončno štirisobno stanovanje z vsem komfortom. Tel. (040) 211232.
FORD TRANSIT — furgon izredna
priložnost popolnoma prenovljen prodam za 2.850.000 lir. Telefon 208455.
ODDAM v najem moderno opremljeno hišo z vrtom na Kontovelu. Ponudbe na Oglasni oddelek pod šifro »Hiša v najem*.
NA GLAVNEM trgu > Ročinju je na prodaj stavba štev. 92, ki ima tudi vrt. Kdor bi se za nakup zanimal, naj se obrne do Franca Bevčarja, 65215 - Ročinj štev. 40.
IŠČEMO tri izvode gledališkega lista Ljubljanske drame Arbuzova »Staromodna komedija*. Telefonirati na Primorski Inevnik, številka 794672 int. 28.
IŠČEM zdravnika/co (lahko začetnik) družabnika za sodelovanje v specializiranem kozmetičnem salonu. Ponudbe p.sati na Primorski dnevnik pod šifro »DELO*.
PRODAJAM rabljeno kuhinjsko pohištvo «formica», hladilnik, plinski štedilnik, šivalni stroj »Singer* ter zakonske, spalnico. Ogled v Ul. Agro 3/2 pri družini Half-ter.
DAJEM v najem gostilno družini, ki bi jo hotela voditi. Ponudbe na telefon 418395 vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, razen v soboto in nedeljo.
DVAINDVAJSETLETNA s 7 letno prakso v lekarni, menja delovno mesto samo, da bi izboljšala delovni položaj. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro »Lekarna*.
IŠČEM stanovanje v najem (najmanj dvosobno) v Trstu ali okolici. Ponudbe na upravo Primož skega dnevnika.
ZVOČNIKE RCF model BR 40 prodajam za 200.000 lir. 1 woofer 250 mm, 1 midrango 491 mm, 1 tweeter 32 mm. Moč 40 V/ - FMS; 8 ohmov. Velikost 32x56x26 cm; teža 15,5 kg. Telefor 93689 od 19. do 21. ure.
TRGOVSKO PODJETJE - skladišče
gradbenega materiala — išče eno delovno moč. Zaželeno znanje slovenščine. Ponudbe pošljite na u-pravo Primorskega dnevnika pod šifro »Delavec*.
IŠČEM hišo z vrtom ali brez, pa tudi zemljišče za zidavo ali za obdelavo. Telefonirati na št. 228890.
KUPIM renault TS 16 ali standart. Plačilo v gotovini. Telefonirati na številko 0481 • 77106 ■ Ronke.
PRODAM dvobatni kompresor za zrak, zmogljivost 100 litrov, 2 leti star, malo rabljen. Ogled Doberdob, Bonetska (Ul. Boneti) 2.
TRGOVINA posode in železnine Per tot Fioretta Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da v mesecu februarju nudi 10 odst. po pust na vsem blagu.
FILATELISTI IN NUMIZMATIKI POZOR! Bogato izbiro za obe de javnosti, pa še ves pribor zanju poleg brezplačnih informacij vam nudi: dr. Bogo Senčar, Filateli stična trgovina, Ut. Tor Bande na 5, Trst (za Quesluro) telefon 68-152.
Letošnji proračun občinskega pod jetja za elektriko, vodo. metan in avtobuse kaže primanjkljaj 335 milijonov kar je za sto milijonov manj kot v prejšnjem letu, letošnji proračun občinske lekarne v Štandrežu pa bo brez primanjkljaja, za razliko od vseh prejšnjih let. To izhaja iz proračunskih predlogov, ki sta jih upravna odbora obeh podjetij predstavila in predložila v odobritev občinskemu svetu. Celotni dohodki občinskega podjetja znašajo 4.870.000.000 lir, izdatki pa 5 milijard 205.000.000 lir. Gre za primanjkljaj, ki se nanaša izključno na avtobusno podjetje, medtem ko so tri ostale službe za razdeljevanje vode, elektrike in metana brez primanjkljaja.
Kot Izhaja iz poročila, ki ga je svetovalcem predložil predsednik u-pravnega odbora dr. Marino Marin, so lahko deficit proračuna zmanjšali z zadnjimi poviški. Kar se tiče
električne službe niso o višjih prodajnih cenah elektrike odločali občinski svetovalci, marveč so se morali podvreči enotnim cenam v državnem okviru, ki jih je določilo državno podjetje ENEL. Na tak način bodo letos vnovčili v Gorici 610 milijonov lir več kot lani (podražitev elektrike se že občutno pozna prav v teh dneh. ko plačujemo višje cene za porabo električne energije), stroški pa se bodo povečali samo za 510 milijonov lir. Prav v tej razliki je moč najti razlog za stomilijonsko zmanjšanje def cita. Sicer je prav v teh dneh govor o novi podražitvi elektrike kot posledice podražitve nafte in ni še znano, v čigavo korist bo šla ta podražitev. Povedati pa je treba, da se kljub vsem krizam porabi v Gorici več električne energije kot prej, tako v industrijski kot v zasebni porabi.
Finančni učinek službe za razde-
IIIHIIIIIIimiinillHIIIimillltllMIillllHIMIIIIIIIIIIlmiiilillllHIIIIIillMlllllllllllllllllllltllllHIIIIIIIIIMIIIIIIUIII
IZ DELA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
------------------------------ .	■ I.--- ■ ■
IZVOLILI SO ČLANE PETIH STALNIH KOMISIJ
Začela se je ludi razprava o finančnem proračunu Glasovanje bo v torek
V	goriškem pokrajinskem svetu se je sinoči s prebranjem poročila pričela razprava o proračunu za tekoče leto, nadaljevala se bo predvidoma v torek, ko bodo o tem osnovnem finančnem in istočasno programskem dokumentu tudi glasovali.
V	prvem delu seje je pokrajinski svet odobril nekaj sklepov upravnega značaja ter izvolil predsednike in člane petih stalnih komisij ter predstavnike pokrajine v nekatere posvetovalne organe na deželni ravni. V tej zvezi naj omenimo, da je hil odobren tudi sklep o porazdelitvi prispevka v znesku 90 milijonov lir na področju tehničnega in umetnostnega izobraževanja. Petdeset milijonov lir bo prejel goriški glasbeni inštitut, 40 milijonov pa bodo porazdelili med druge ustanove. Glasbena matica bo prejela 5,8 milijona, Glasbena šola pa 1,5.
Precej dragocenega časa so na sinočnji seji posvetili izvolitvi 35 članov petih stalnih pokrajinskih komisij in sicer za gospodarska vprašanja, za zdravstvo, za osebje, za šolstvo in kulturo ter za vprašanja, povezana z izvajanjem osimskega sporazuma. Mesta so porazdelili po kriteriju, da pripade vsaki stranki programske večine po eno predsedniško mesto, poleg tega pa bo v vseh komisijah zastopana tudi Slovenska skupnost. Komisiji za reševanje vprašanj, povezanih z izvajanjem osimskih sporazumov, predseduje Silvino Poletto (KPI), za gospodarska vprašanaj Bressan (PSDI), za zdravstvo Degrassi (PRI), za osebje Agati (KD) in za šolstvo Cumpeta (PSI).
Komisije, čeprav izvoljene z dokajšnjo zamudo, saj je bil o tem vprašanju govor že v programski izjavi, naj bi v kratkem dejansko zaživele in pomagale reševati kopico pomembnih vprašanj na tako zelo različnih področjih. To so med drugim v svojih posegih poudarili
tudi svetovalci Cumpeta, Bratina, Bressan in Degrassi po izvolitvi.
Pokrajinski svet je na sinočnji seji z glasovanjem sklenil, da bo predstavljal pokrajino v deželnem odboru za ribolov v sladkih vodah Dušan Černič iz Sovodenj, ki je to dolžnost opravljal tudi doslej, v podobnem organizmu, ki pa je pristojen za morski ribolov, pa bo pokrajino zastopal Giovanni Marin iz Gradeža. O vstopu pokrajine v konzorcij za četrto prometno področje, ki vključuje goriško in tržaško pokrajino, bodo na predlog svetovalca Bratine razpravljali na eni prihodnjih sej, vsekakor takoj po o-dobritvi proračuna. Sinoči so sklepali še o dopolnitvi komisije za oddajo del za gradnjo šole v štaran-canu ter o nagrajevanju svetovalcev oziroma pokrajinskih odbornikov, mdiŠpm ko so na tajni seji odldBgli o vrsti personalnih zadev.
V Gorko pride nov šolski skrbnik
Z današnjim dnem je dr. Camillo Imbriani šolski skrbnik v Vidmu. Včeraj je po šestih letih vodenja šolskega skrbništva v Gorici zapustil naše mesto. V Gorici je imel priliko in možnost seznaniti se s slovensko šolsko realnostjo. Pred prihodom v Gorico je bil namestnik šolskega skrbnika v Vidmu več let, še prej pa vodja oddelka za ladinske šole v bocenski pokrajini.
Na njegovo mesto je bil za gori-škega šolskega skrbnika imenovan dr. Giusepce Saccš, star 50 let. Do-sedaj je bil uslužben na šolskem ministrstvu.
• Občinska uprava v Gorici je razpisala javni natečaj za sprejem v službo enega risarja. Prošnje je treba vložiti do 7. aprila t.l. na županstvu. Informacije je moč dobiti na personalnem uradu občine.
ljevanje metana bo 1.558.000.000 dohodkov in prav toliko izdatkov. Sem so vključeni tudi stroški za nekatera popravila. O višini cene metana za zasebno porabo so odločali občinski svetovalci, ki pa niso sprejeli predloga o maksimalni ceni, ki jo je predlagala vlada. To pomeni, da plačujemo v Gorici metan nekaj manj kot je državna cena.
Prav tako bo brez primanjkljaja služba za razdeljevanje vode, ki ima v proračunu 604 milijone dohodkov in prav toliko izdatkov. Kot naši bralci vedo so v občinskem svetu pred nekaj tedni podražili vodo, vendarle je goriška cena prej pod ravnjo cene v Trstu, v Furlaniji in v drugih krajih države.
Deficit podjetja je treba v celoti pripisati službi mestnega avtobusa. Tu bodo letos imeli 337 milijonov lir dohodkov, izdatkov pa je 672 milijonov lir. V primerjavi z lanskim letom znaša to v obeh primerih povišek 43 milijonov lir. To je povišek, ki ga bo podjetje dobilo na podlagi pred nekaj tedni sprejetih podražitev vozovnic. Do te podražitve pa pride šele junija meseca.
V mestni lekarni v štandrežu, drugem podjetju v občinski lasti, ki je doslej imela deficit, predvidevajo, da ga bodo odpravili v teku leta, ker so vzeli v službo še enega farmacista in je tako lekarna odprta vsak dan. Predvidevajo 186 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Čeprav so v prejšnjih letih imeli deficit v vodenju te lekarne je ta pokazala svojo socialno funkcijo v tem periferičnem predelu mesta, kamor se ni hotel vseliti noben zasebni lekarnar. Ti so iskali prostor za lekarno v središču mesta.
VČERAJ POPOLDNE V DOBERDOBU
Zadnji vzdihljaji letošnjega pusta
V Doberdobu j'e stric Lovre krepko ožigosal domače razmere
«žalni» pustni sprevod v Doberdobu, preden so sežgali Lovrets
• Zunanje ministrstvo je razpisalo natečaj za šest izvedencev v zgodo-vinsko-diplomatski raziskovalni službi in deset prevajalcev. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na prefekturi vsako'jutro od 10. do 12. ure.
Iiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiuiiiiiun
GRADBENIKI J/ BODO ODDAHNIU
SPET REDNA DOBAVA PESKA IZ STRUG SOČE IN TERA
Državni tehnični urad izstavil dovoljenja ■ Cdo-brene količine izkopa manjše kakor v letu 1978
Vprašanje črpanja naplavin v strugah Soče in Tera je z upravnega vidika za letos rešeno. Pristojni državni tehnični urad (Genio civile) je že izstavil podjetjem, ki so za to prosila, dovolilnice z veljavnostjo do 31. decembra letos. Kar smo zvedeli, so le petim ali šestim podjetjem odobrili enako količino izkopa kakor v lanskem letu, drugim podjetjem pa so najvišjo dovoljeno količino zmanjšali od 20 do 50 odst., odvisno pač od področja, kjer so nameravali izkopavati. Nekaterim podjetjem pa dovoljenj niso obnovili.
Če je zadeva po upravni poti nekako rešena, pa je še zmeraj odprto vprašanje, ki so ga sprožili na nedavnih sestankih med upravitelji prizadetih občin, to je glede nadzorovanja in pristojnosti krajevnih u-prav nad tovrstnimi posegi in glede uvedbe posebnih prispevkov za urbanizacijo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimHiiiiHMitiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiinimn
Delavska manifestacija pred deželno upravo
Pokrajinsko tajništvo sindikata tekstilcev FULTA ugodno ocenjuje uspeh včerajšnje stavke in manifestacije pred deželnim sedežem v Trstu, ki so se je poleg delavcev tekstilcev, predstavnikov sindikalnih organizacij in krajevnih upraviteljev s predsednikom pokrajine Paguro in goriškim županom De Simonejem na čelu, udeležili tudi nekateri deželni svetovalci. Medtem ko so delavci zasedli prostor pred deželno palačo, se je sindikalna de legacija, ki jo je vodil Achille Co-lautti, srečala s predsednikom de-
želnega odbora Comellijem, z deželnim odbornikom za industrijo Ri-naldijem in načelniki nekaterih svetovalskih skupin v deželnem svetu.
Colautti je vnovič poudaril, kako ni mogoče zavlačevati z reševanjem sedanjega nevzdržnega in skrajno nejasnega položaja, ki traja že več kakor leto dni, medtem ko je deželni odbornik za industrijo Rinaldi poudaril zavzetost deželne uprave, da ne bi prišlo do niti začasne prekinitve proizvodnje in je dežela glede tega že storila nekaj novih korakov, predvsem kar zadeva popol-
no osamosvojitev podgorske tovarne. Sindikalne predstavnike je nadalje seznanil z vsebino pogovorov, ki jih je imel prejšnje dni z ministrom za industrijo Prodijem. Predsednik deželnega odbora Comelli pa je zagotovil, da je reševanje krize v podgorski tekstilni tovarni v tem trenutku za deželno upravo prvenstvenega pomena.
Izvedeli smo, da je sinoči zasedal | tudi upravni svet finančne družbe Bustese, ki bi moral odločati o nekaterih bistvenih vprašanjih, ki zadevajo prav podgorsko tovarno.
Naša mladina se je zbrala na veselem popoldnevu v Prosvetni dvorani
V Doberdobu so po stari navadi včeraj pokopali pusta. Običaj so ohranili le v tej slovenski kraški vasi. Starejši ljudje se spominjajo, da so pusta pokopavali tudi v drugih naših vaseh, hitri tempo današnjega življenja pa je te stare navade odpravil.
Stric Lovro (za tem imenom še skriva ,že več let domačin Stanko Košič) je številni množici, ki je včeraj popoldne od vsepovsod prihitela v Doberdob (vse stranske ulice so bile natrpane z avtomobili) glavna pot skozi vas je bila prepuščena pešcem), povedal vse kar se je v letu dni pripetilo v Doberdobu in kaj si Doberdobci želijo v bližnji prihodnosti. Stric Lovro je seveda govoril o splošnih zadevah, omenil pa je tudi podrobne stvari, ki tarejo posameznike in o katerih je seveda v vasi veliko govora.
Kakor so nam povedali na špetr-skem županstvu, so predstavniki občinskih uprav že povedali svoje stališče in je zdaj na vrsti dežela. V prihodnjih dneh, menda okrog sredine marca, je predviden nov sestanek med predstavnik' krajevnih u-prav in pristojnimi deželnimi oblastmi. Vprašanje uvajanja prispevka za urbanizacijo je treba namreč reševati po enotnem kriteriju in prav tako bi morale občine določiti (na podlagi deželnih tabel) tudi enotne prispevne stopnje.
Ta čudni februar
Februar nas je presenetil prav zadnji dan. Prejšnje dni nam je ponudi, kar precej lepega, čeprav dokaj hladnega vremena, včeraj zvečer pa nam je za slovo hotel nasuti še obilico snega. Prve snežinke so se sicer pojavile že okrog 14. ure, vendar je kazalo, da ne bo sile. Vreme pa se je zvečer spet skisalo in začel je naletavati sneg, pomešan z dežjem. Zadnji februarski sneg in če smemo verjeti vremenoslovcem, prav gotovo ne zadnji sneg v letošnji zimi.
Tokrat nekoliko nenavadna nesreča
Deset dni se bo moral zdraviti 33-letni Nevio Miniussi iz Tržiča, Drevored San Marco 6. Tak je obračun nenavadne nesreče. Nenavadne, ker je Miniussi zadobil poškodbe po obrazu pri trčenju z neko drugo osebo in to na pragu nekega znanega javnega lokala v Tržiču. Zgodilo se je v torek popoldne, zato ni mogoče povsem izključiti možnosti, da je iesreča povezana s pustnim razpoloženjem.
Vojaško vozilo trčilo v vagon I.i to na cesti
Dokaj nenavadna nesreči se je zgodila včeraj popoldne na Tržaški cesti v Gorici. Vojaško vozilo je namreč trčilo v tovorni vagon, naložen na vlačilcu podjetja Caprara. Sunek je bil vsekakor močan, saj je vagon zbilo s posebnega vozila na cesto, kjer se je prevrnil. Na srečo žrtev ni bilo, razen manjše gmotne škode in nekaj slabe krvi med avtomobilisti, ker je prišlo do manjšega zastoja v prometu.
Razstave
V	galeriji La Bottega v Gorici od prejo danes ob 18. uri razstavo del tržaške slikarke Emme Galli. Odpr ta bo do 15. marca.
nTTTTTl—
V	počastitev spomina Borisa Mozetiča darujeta sestrični 20.000 lir za Dijaško matico.
Predavanja
V kulturnem i mu v Sovounjah bo danes ob 20. uri predavanje o pljučnih boleznih. Predaval bo dr. Borut Spacal. Predavanje sodi v okvir tečaja zdravstva in prve pomoči v priredbi domače krvodajalske sekcije in ženskega odseka domačega prosvetnega društva.
Razna obvestila
Zenski iniciativni odbor za Goriško obvešča, da se bo tečaj ikebane začel danes, L marca, točno ob 20. uri v klubu Simon Gregorčič v Gorici, Verdijev Korzo, 13.
Ženski Iniciativni odbor za Pev-mo, Oslavje in štmaver priredi v ponedeljek, 5. marca, ob 20. uri v dvorani PD »Naš prapor* predavanje dr. Petra Uršiča iz Nove Gorice o nevarnostih rakastih obolenj in o raku na dihalih. Vljudno vabljeni.
Kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Los Angeles — Squadra criminale*. - Potts, V. Elliot. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
VERDI 17.00-22.00 »Pirana*. B. Di-lemann in B. Steel. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 »I pomogio-chi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.00 - 22.00 «11 vi-zietto*.
PRINCIPE 17.00 — 22.00 »Quancuno sta uccidendo i piu grandi cuochj d'Europa».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Napad na policijsko postajo*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Nisem ti obljubila vrta rož*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarn S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla salute*. Ul. Cosulich, tel. 72-480.
Nastop Zagrebčanov v Rossettiju
Noeoj s« bo v gledališču Rossetti začelo desetdnevno gostovanje zagrebške (Komedije* z glasbeno komedijo «Jalta, Jalta«, ki jo je isti ansambel uprizoril pred let; v tržaškem KD, vendar tedaj v hrvaščini,
sedaj pa jo bo izvajal v italijanskem prevodu
OB PONATISU DELA LADA AMBROŽIČA-NOVLJANA
POHOD ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE VELJA ZA SLOVENSKO SUTJESKO
Severovzhodna Slovenija z Mariborom vred je te dni bila vsa v znamenju 35. obletnice legendarnega pohoda. XIV. divizije. V vrsti prireditev, proslav in zborovanj je založba (Partizanska knjiga« iz Ljubljane priredila v petek, 23. februarja, v Mariboru tiskovno konferenco ob drugem natisu knjige Lada Ambrožiča - Novljana »Pohod štirinajste«.
Kot je na začetku konference poudaril direktor in glavni urednik Partizanske knjige Brane Gra-beljšek predstavlja druga izdaja dela generala Ambrožiča o XIV. diviziji nekoliko dopolnjeno, razširjeno in popravljeno izdajo iste knjige, ki je izšla leta 1967 v Knjižnici NOV in POS. Delo je bilo že takrat kmalu po izidu razprodano in zaradi velikega popraševanja po njem se je založba odločila za ponatis prav letos zato, ker praznujemo 35. obletnico tega zgodovinskega pohoda. Kljub temu, da (Pohod štirinajste« nosi podnaslov «Vojno - zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bo-
O PROBLEMU, O KATEREM SE BOLJ MALO GOVORI, A JE AKTUALEN
Kako tujega otroka posvojimo ali ga sprejmemo samo v rejo
Veliko je slovenskih otrok brez družine, ki bi potrebovali ustrezen ambient
O posvojitvi in rejništvu otrok vemo v naši javnosti le malo. Pozornost, ki jo posvečamo temu problemu, je neznatna in dokazuje, da se ne zavedamo, kako važno nalogo i-ma v razvoju naše družbe ter pri reševanju vzgojno - pedagoških in socialnih problemov mladoletnikov. Malokdo od nas sploh ve, kam se mora obrniti in kakšna je procedura, ki jo mora opraviti, če hoče posvojiti ali vzeti v rejo socialno prizadetega otroka.
Obrnili smo se zato na urad za socialno skrbstvo za mladoletnike, ki deluje v sklopu tržaške pokrajinske uprave in skrbi za mladoletnike v starosti do 18. leta ter za handikapirane. Skrbstvo poteka na raznih področjih, na socialnem, na ekonomskem in sicer s pomočjo denarnih in drugih materialnih podpor. Obenem skuša ustanova reševati probleme mladoletnikov na šolah, v družini, v okviru prostega časa ter informira pristojne oblasti v primerih, ko naleti na mladoletne, ki živijo v zelo slabih ekonomskih, socialnih ali zdravstvenih razmerah.
Preko tega urada tržaška pokrajina izvaja tudi proceduro, ki je potrebna v primeru, da družina ali posameznik želi posinoviti oziroma vzeti v rejo tujega otroka, sem se morajo obrniti vsi zakonci, ki bi radi na ta način pomagali socialno prizadetim otrokom.
Kar se tiče posvojitve, poteka ta proces na dva različna način, na osnovi starega, prvotnega zakona ter na osnovi novejšega odloka iz leta 1977. Pni postopek sloni na tradicionalnih konceptih nasledstva, dedovanja premoženja ter na želji pomembnejših bogatih družin, da ohranijo živ priimek, čeprav nimajo lastnega naslednika. Ta način posvojitve je zastarel, kolikor zadošča potrebam že preživele aristokratske in pozneje meščanske družbe ter si postavlja za cilj dati neki družini naslednika in dediča, ne pa priskrbeti socialno prizadetemu otroku družino. Po tej proceduri more otroka posvojiti tako družina, kot posameznik, posinovljenec pa ni nujno le mladoletnik, kdor n 'koga posvoji, pa mora imeti nad 35 let in mora biti 13 let starejši od posinovljenca.
Povsem drugačen cilj si postavlja pesebna posvojitev, ki je stopila v veljavo leta 1977 in ki sloni na načelu, da je treba otroku dati družino in primemo socialno okolje, ki mu bo zagotavljalo razvoj v zdravih, naravnih razmerah. To vrsto posvojitve lahko opravijo samo zakonski pari in ne več posamezniki, mož in žena pa morata biti že vsaj pet let poročena, stara pa morata biti od 20 do 45 let. Otrok, ki ga posvojita, seveda, ni nujno sirota, lahko se zgodi, da je stanje v njegovi družini nevzdržno, ali da ga družina sama ne priznava več. Vsekakor ne smo imeti več kot 8 let. Ta odlok določa, da lahko pnsi-noVi tujega otroka tudi zakonski par. ki že ima lastne otroke.
Procedura pred posinovljenjem jo dolga. Kdorkoli, bodisi posameznik, kot tudi ustanova, lahko javi sodišču za mladoletne, da neki o-tiok živi v nevzdržnih razmerah in da je prepuščen samemu sebi. Sodišče začne takoj s proučevanjem primera. Na p: s vet pokliče starše o'roka, če jih ta ima, in mladoletnika sanvga, ki pa nima odločilne besede in je srečanje z njim le posvetovalnega značaja. Sodišče nato izda odlok o posvojilnih razmerah (stalo di adottabilita) in sicer trideset dni potem, ko javi staršem svojo odločitev. Svojci otroka imajo pravico, da se v tridesetih dneh pritožijo in vložijo priziv. Če tega ne storijo, pristane posvojilno razmerje dokončno veljavno, vendar pa samo za dobo treh let.
Pc zakonu ne bi smelo biti nobene omejitve glede ekonomskega statusa družine, ki posvojitev vrši, družinski ambient mora biti zdrav-»tveno neoporočen, zakonca pa ne
smeta biti ločena. To se ni smelo zgoditi niti v preteklosti. Urad za socialno skrbstvo ima nalogo socialno proučiti zakonske pare, ki so prosili za posvojitev otroka. Se do nedavnega je to potekalo v o-bliki individualnih razgovorov, pred približno letom dni pa so uvedli skupinska srečanja, v katerih sodeluje večje število zakoncev. Ta izkušnja je zelo pozitivna, saj daje posameznim parom priložnost, da se srečujejo z ljudmi, ki imajo e-nake probleme. Pogovarjajo se o posvojitvi sami, o vzrokih, o vzgojnih metodah, o pomenu pobude, o prihodnosti.
Zadnje čase je pri nas število zakoncev, ki je zaprosilo za posvojitev tujega otroka, znatno naraslo. Na sodišču je trenutno okoli 300 prošenj, ki že dolgo čakajo na odgovor. Ugoditi vsem je nemogoče,, kajti družine zahtevajo majk/iega otroka, večkrat celo dojenčka, saj pravijo, da je takega otroka najlaže posvojili. Otrok štirih, petih let je za posvojitev že prestar in to zaradi le delno utemeljenega predsodka, da se otrok ne bo mogel znebiti vpliva okolja, v katerem je prej živel in bo to pustilo na njem negativne posledice.
V Trstu prosijo za posvojitev večinoma zakonci, ki so stari okoli štirideset let. Po večini, ker nimajo lastnih otrok ali pa zato, ker si družina navadno šele v tej dobi zagotovi ekonomsko trdnost.
Tu gre seveda za protislovje z zakonom, saj je v teh primerih družina tista, ki potrebuje otroka. Zadnje čase narešča število m'adih parov, ki prosijo za posvojitev, vendar jih je še vedno malo, verjetno predvsem iz ekonomskih razlogov.
Povsem drugačen je problem rejništva. Družin, ki hočejo vzeti v rejo tujega otroka, je znatno manj. Rejništvo se od posvojitve loči po tem, da ne predvideva dokončne ločitve od izvirne družine, a si za cilj postavlja čimprejšnjo otrokovo vrnitev k svojcem. Zaradi tega ne smejo biti stiki med izvirno družino in otrokom nikoli pretrgani, žanje se morata zavzeti tako socialno skrbstvo, kot rejnik sam, ki mora dobro , poznati položaj izvirne družine.
Poznamo več vrst rejništva: rejništvo skozi daljše časovno obdobje — v primeru — ko posvojitev, ni mogoča in vzame družina mladoletnika v rejo za nedoločen čas, ne, da bi črtala možnost posvojitve v bodočnosti. Rejništvo v nujnih primerih — ko starši za določen čas ne morejo skrbeti za otroka in je ta nenadoma prepuščen samemu sebi. Začasno rejništvo — v primeru, ko je treba otroka za določen čas preventivno izločiti iz domačega okolja, dokler se v njem razmere ne uredijo. Odlok velja tudi za handikapirane otroke, rejništvo pa lahko opravljata bodisi družina kot tudi posameznik.
Za rejništvo se lahko odloči otrokova družina, ki sama ugotovi potrebo po začasni odstranitvi otroka iz domačega okolja; v skrajnih primerih pa sodišče za mladoletnike izda odlok o odstranitvi otroka iz družine za nedoločen čas. Tedaj o otroku odloča pokrajina, to se pravi njeni organi za socialno skrbstvo.
Poudariti je treba, da skušajo pristojne oblasti (sodišče in pokrajinska uprava) najprej pomagati o-trokovi družini sami in preprečiti, da bi bila odtujitev otroka sploh potrebna. To je le skrajna rešitev, ki jo izvedejo v najbolj tragičnih primerih, vendar skuša socialno skrbstvo tudi tedaj še nadalje pomagati prizadeti družini in ji omogočiti, da se otrok čimprej vanjo vime. Odstranitev otroka iz družine in njegov sprejem v zavod je le skrajni ukrep, ki ga oblasti zelo nerade izvedejo.
Poudarili bi še, da se zavod za socialno skrbstvo zaveda, kako o-troku lahko škoduje bivanje v za-
vodu in da zato smatra rejništvo za najboljšo rešitev. Otrok lahko v tem primeru še nadalje živi v družinskem okolju, kjer mu posvečajo posebno skrb in ki predstavlja zanj naraven ambient. Prav iz teh razlogov je pokrajina priznala rejništvo za uslugo in ga podprla z odlokom, ki predvideva denarne podpore rejniškim družinam, zavarovalno pogodbo, ki otroku zagotavlja nezgodno zavarovanje proti nezgodam, ki jih otrok lahko povzroči, zdravstveno oskrbo za otroke brez zdravstvene knjižice in pomoč rejniškim družinam s strani socialnega skrbstva in ANFAA-(Zveze družin, ki imajo otroka v reji ali so ga posinovile). Predvidena je tudi tehnična pomoč.
Kljub širokim jamstvom pa se družine vse premalo odločajo za rejništvo tujih otrok, ker se ne zavedajo, koliko lahko na ta način pomagajo socialno prizadetim otrokom. Slovenskih družin, ki bi se do sedaj javile, da vzamejo v rejo mladoletnika, ni. Morda gre tu predvsem za problem jezika, poudariti pa je treba, da je tudi med Slovenci precejšnje število takih otrok, ki ne živijo v svojem družinskem okolju, ki so prepuščeni samim sebi ali ki morajo preživeti vso mladost v zavodih. Takim otrokom bi življenje v slovenski dru-£iiji, v okolju, ki je tako tesno so-1 roden domačemu, izredno koristilo.;
-sp-
jih od 6. I. do 26. II. 1944«, presega delo samo podnaslov tako po svoji vsebini kot tehtnosti. Ne govori namreč le o težavah in hudih bojih divizije, temveč opredeljuje in globlje sega z analizo v politični pomen tega pohoda. Tudi po stilistični plati je knjiga, po njegovih besedah, pregledna in slikovito napisana in tako ni dostopna samo zgodovinarjem in vsem, ki se tako ali drugače u-kvarjajo z našim bojem, temveč je zaradi svoje berljivosti dostopna in privlačna za najširši krog ljubiteljev knjige.
Za njim je spregovoril avtor dela, general Ambrožič, ki je na kratko evodral svoje vzroke za spodbudo in nastanek tega dela. Ko je bil namreč septembra 1944 Ambrožič v štabu IX. korpusa, je prišel k njim za političnega komisarja Viktor Avbelj. Naš pisec ga je takrat začel spraševati o pohodu XIV. divizije, saj v štabu IX. korpusa o tem niso kaj dosti vedeli. Po končani vojni pa ga je snov začela zanimati, zlasti še zato, ker se takrat niso odprli samo domači dokumentacijski viri, temveč tudi sovražnikovi. Šele takrat se je pred našim piscem v vsej svoji objektivnosti in veličini prikazala podoba tega pohoda. Po njegovem je bila to ena najtežjih e-popej vsega našega narodnoosvobodilnega boja, saj je takrat vladala surova zima, partizani so bili brez pravega zaledja, sovražnik pa je imel očitno premoč.
In prav s tega stališča je bil pohod, po generalovih besedah, izredno zanimiv in pomemben. Epopeja XIV. divizije je slovenska Sutjeska.
General Ambrožič je potem še povedal, da je objektivno prikazal v svojem delu tudi vse napake našega glavnega štaba in tovarišev, ki so pohod vodili. Kajti iz knjig in pravilnikov se ne da naučiti vodenja med konkretnim bojem. Zdaj, ko imamo organizirano teritorialno obrambo in splošni ljudski odpor, lahko prav izkušnje XIV. divizije pomagajo pri uspešnem vodenju in samostojnem odločanju, zlasti kadar ni prave povezave z višjimi poveljstvi. V takšnih razmerah se je namreč zelo težko odločati in še težje je konkretno voditi, knjiga o štirinajsti pa lahko zato tudi danes nudi mlademu ! komandnemu kadru in sploh mlademu rodu, kako se je treba bojevati in voditi boj v takšnih razmerah. In pra • dobra vojaška dela so tista, ki pričajo o vojaški misli takrat in o vsem, kar se je bilo zgodilo.
Posebej pa je general Ambrožič poudaril, da skuša njegovo delo vsem nam posredovati dejstvo, da so takrat prav vsi, od zadnjega borca do vrhovnega komandanta, v celoti in popolnoma izpolnili svojo moralno - politično dolžnost. '
Zato je ob koncu opozoril, da bi potrebovali več tovrstnih študij in znanstvenih razprav iz našega boja, ker je prepričan, da bodo takšna dela vsi radi brali, ne samo tisti, ki vodijo danes splošni ljudski odpor, temveč prav vsi in zlasti mladina. Nato je na kratko ob koncu spregovoril še o manj bistvenih popravkih in dopolnilih, ki jih v prvi izdaji njegove knjige ni.
Ob koncu tiskovne konference je spregovoril še urednik Knjižnice NOV in POS Zdravko Klanjšček, ki je povedal, da je v tej zbirki doslej izšlo 45 knjig, in da predstavlja «Pohod štirinajste« prvi ponatis iz te zbirke, v kateri je izšlo 17 monografij o slovenskih partizanskih brigadah in odredih, ostale pa obravnavajo druga problemska področja iz časov NOB. Pri tem je omenil tudi znamenito monografijo (Narodnoosvobodilni boj na Slovenskem 1941-1945», ki zdaj doživlja že svojo 3. izdajo. Govoril je tudi o tem, da bo potrebno nekatera dela iz te zbirke tudi ponatisniti, zlasti je še opozoril, da bi na kratko, v obsegu kakih 100 tipkanih strani, izdali več skrajšanih izdaj iz te zbirke v obliki brošur, ki bi bile dostopne in naprodaj na vseh zgodovinskih krajih in ob spomenikih ter obeležjih našega narodnoosvobodilnega boja. Tako je tudi v tem smislu v pripravi kratek pregled narodoosvobodilnega boja na Slovenskem. Tik pred izidom pa je že brošura o Šercerjevi brigadi.
Seveda pa Knjižnica NOV in POS ne zajema samo monografij o vojaških formacijah partizanske vojske, temveč obravnava tudi delo OF na terenu med vojno in tako je tik pred izidom knjiga, ki govori o organizaciji NOB med železničarji v tako imenovani Ljubljanski pokrajini. Dalje je urednik Klanjšček povedal tudi to, da je v tisku delo dr. Toneta Ferenca «Nacistična raznarodovalna politika«, ki bo izšlo tudi v srbohrvaščini, v srbohrvaščini pa nameravajo izdati tudi monografijo o (Narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem 1941-1945», ker, žal, o-stali narodi in narodnosti Jugoslavije še vse premalo poznajo osvobodilni boj slovenskega naroda.
DUŠAN .ŽjILJEZNOV
KLAVIRSKI RECITAL M. HORAKOVE V GORICI
V okviru abonmajske koncertne sezone, ki jo v Gorici organizirajo Glasbena matica. Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete, ie pre teklo sredo nastopila v dvorani Attems pianistka Marina Horak.
Slovensica umetnica ni razočarala številnega občinstva s svojih recitalom, saj so v njeni klavirski igri lepo prišle do izraza tehnične in muzikalne kvalitete, ki ji omogočajo prepričljivo o-blikovanje glasbenih del. Če njena interpretacija mestoma ni v celoti usnela pronkmti v je dro muzikalne vsebine izvajanih skladb, je temu vzrok tudi nekvaliteten klavir, primeren za nastopanje pri šoiskih prireditvah.
Slednje je bilo opazno že v u-vodni Beethovnovi Sonati v d-molu op 31 št. 2, ki po svoji tehtnosti predstavlja eno naino-membnejših del srednjega obdobja ustvarjalnosti velikega mojstra. Občutili smo sicer zrelo pojmovanje Beethovnove glasbe, želeli pa bi si večje oblikovne jasnosti in močnejšo muzikalno izpovednost.
Kaže, da se muzikalnemu občutku pianistke posebno prilegajo manjše forme To je. dokazala že v nekaterih Brahmsovih Fantazijah op. 116. ki jih. je presenetljivo lepo oblikovala in s - subtilnej-. šim delom svojega muzikalnega izraza zares prepričala. Posebno še v četrtem Intermezzu. ki s ' svojim- meditativnim nastrojen,jem čudovito odseva značilnosti skladateljeve ustvarjalnosti — z glasbeno mislijo, ki se kljub odločnim akordom in melodičnim prebliskom ne more sprostiti
Pianistične kvalitete Marine Horak so prišle do polnega izra za tudi v naslednji glasbeni skici, «V megli* češkega skladatelja Leoša Janačka, najizrazitejše glasbene osebnosti po Dvoraku, skladatelja, ki je s svojo svežino in borbenostjo postavil, glasbeni izraz na povsem novo osnovo in rušil romantično tradicijo še v dobi, ko je bila romantika
še živa in močna. Čeprav Janaček v klavirskem stavku ni našel najprimernejšega izraznega sredstva svojih ustvarjalnih hotenj, saj se njegovi umetniški izpovedi v večji meri prilega vokalni ali vokalno-instrumentalni stavek, kar je dokazal v čudoviti (Glagolski mašh ter v operah rJenufa» in (Katja Kabanova*, pa je uspel prepričati s svojimi klavirskimi skladbami manjših form, katerih melodične in ritmične prvine če-sto izhajajo iz moravskega ljudskega melosa. V teh drobnih skladbah, ki odsevajo poetično zasanjanost domače pokrajine, katerih mehke melodije pa prekinjajo nepričakovani dramatični prebliski. je skladatelj nanizal bogato lestvico zvočnih barv in prav to barvitost ih značilna razpoloženja, je pianistka uspela interpretirati s pravim občutjem za stil in smiselno oblikovala poetično plat.
Za zaključek smo slišali znano Chopinovo Sonato v b-molu op-35. če odmislimo tehnične vrline pianistke, ki so pogojevale virtuozen pristop k izvedbi Chopinove umetnine, bi si želeli oblikovno vzornejše podajanje, zlasti bolj dognano izklesanost tematičnega gradiva in večji poudarek na vsebinsko doživetem toku muzikalnega tkiva.
V vsej polnosti pa je klavirska igra Marine Horak zablestela v Sonati slovenskega skladatelja L. M Škerjanca, ki jo je pianistka dodala izven programa Sonata predstavlja delo glasbenega ustvarjalca, ki do potankosti pozna izrazne možnosti instrumenta in čeprav njena vsebina, ki se izčrpava predvsem v nasičeni zvočni barvitosti, učinkuje enkratno ter ne zapusti globljega vtisa, nudi pianistu priložnost, da z njeno izvedbo polno uveljavi izjemne tehnične sposobnosti bleščeče klavirske igre.
Na željo občinstva, ki je z zbrano pozornostjo sledilo recitalu, je pianistka izven programa dodala še Chopinovo Mazurko, (dg)
iiliiiiiiHiimillliNiiiiiiifmiiiiiiiiuimiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiMMMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiuiiiiiiiii
ZA KONCERTNO DRUŠTVO
AMSTERDAMS ENSEMBLE V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Prejšnji ponedeljek, 26. t.m., je v skoraj praznem Rossettijevem gledališču gostoval za Tržaško koncertno društvo Amsterdams ensem-ble. Ta odlični nizozemski ansambel, ki ga ie l. 1972 ustanovil dirigent Reinbert de Lecuw. je takoj vzbudil pozornost kritike in publike kot eden boljših poustvarjalcev glasbe našega stoletja. V Trstu se je predstavil s Serenado op. 24 Arnolda Schonberga ter s Facade Williama Waltona.
Schonberg -je začel aplicirati v svojih kompozicijah dodekafonsko tehniko takoj po prvi vojni, čeprav jo je že prej nakazal v svojih prejšnjih delih, ki so sicer pisana atonalno, med katerimi moramo omeniti Pierrot Cunaire. Prav h komorni, glasovno-instrumentalni zasedki Pierrota, se Schonberg vrača v Serenado op. 24 iz leta 1923 za bariton, klarinet, basklarinet, mandolino, kitaro, violino, violo in violončelo. V četrtem stavku Serenade, Sonetu (po besedilu Petrarche), rabi mojster prvič (direktno serijo:», torej še brez inverzij, ko v glasu ponavlja v vsakem enajster-cu dodekafonsko temo z varirano ritmično strukturo. Tezkočam partiture navkljub se je ansambel odlično odrezal: uigranost, muzikalnost, spevnost, poleg tega pa odlični in strumentalisti (klarinet in violon čelo v Tanzszene, violina v Liedu), so dali zelo prikupen in prepričljiv odraz skladbi, ki so jo redki poslušalci nagradili z dolgim in prepričljivim aplavzom.
V drugem delu večera je amsterdamski ansambel predstavil Facade Williama Turnera Waltona, ki je eden najbolj raprezentativnih angleških skladateljev stare generacije (rodil se je namreč l. 1902). Walton je v bistvu samouk, čeprav se je okoristil z napotki, ki so mu jih dali veliki učitelji kot Auser-met in Busoni. Njegov obsežni u-stvarjalni opus bi lahko razdelili v tri periode, ki gredo od prve, neoklasične (z vplivom Stravinskega), preko kompleksnejših form
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
Pred začetkom oddaj, približno ob 12.55, poročila o razsodbi procesa Lockheed
12.30	Problemi in raziskovanja sodobne znanosti
13.30	Športna oddaja 13.25 Vremenska slika
13.30	Dnevnik
Danes v parlamentu
17.00	Anna Proclemer pripoveduje
17.10 Vlakec
17.35	(Chi ha svegliato la bella addormentata?«
18.00	Argument;
18.30	10 hertzov, glasbena oddaja
19.00	Kronike
19.20	NEPREMAGLJIVI:
«La legge del taglione«, film
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	VIDELI SE BOMO NOCOJ «Skeči», 4. nad.
21.40	Sindikalna tribuna
22.20	Dolly
22.35	«Dove corri Joe?«, film
Ob koncu Dnevnik, V parlamentu in Vremenska slika Programi pristopanje
Drugi kanal
Približno ob 11. uri neposreden prenos razsodbe procesa Lockheed iz Rima
12.30	Tednik o gledaliških vesteh
13.30	Dnevnik - Ob 13. uri
13.30	Vloga staršev pri vzgoji otrok
14.00	Kolesarstvo: Arco (Trento)
16.30	Kolesarstvo:
prihod v Riva del Garda
17.00	Program za otroke «Babarjeve prigode«
17.05	Knjiga, osebnost, film:
«Le monellerie di Tom SaW-yeir», film
18.00	Prisotnost tujcev v italijanski zgodovini
18.30	Iz parlamenta Dnevnik 2 - Šport
18.50	SUPERGULP!
Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.40	Devet primerov za inšpektorja Derricka:
(Festa a bordo», film
21.45	Tedenska oddaja o dogodkih in idejah naše dobe
22.40	Jeans koncert, glasbena od-da ja
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesli
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55 - 16.00 TV v šoli
17.00	Poročila
17.05	(Krokodil Ham«
17.15	Veliko čiščenje 18.10 Vas brez vaščanov
18.35	Obzornik
18.45	Babičin vnuček
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	V ŽIVO Poročila
Koper
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.15	TV dnevnik
20.35	«V zadnji, minuti«, film
22.05	Dokumentarna oddaja
22.35	Jazz na ekranu
Zagreb
17.45	Svetilnik, otroška oddaja
20.50	VEČ KOT IGRA, TV nad-
22.05	Koncert zagrebških solistov
TRST A
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, 11.30,
14.00,	15.30, 13.00, 19.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše, vmes; Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Družina v sodobni družbi; 9.45 Disco mušic;
10.05	Koncert sredi jutra; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.05 Pavlina Pajkova: (Dora«, 2, del; 11.35 Iz revij in glasbenih komedij; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba: «Cecilijanka 1978»; 13.45 Gospodarska društva v deželi; 14.10 Danes bomo govorili o...; 14.30
13.30	Vi in jaz; 14.05 Fonomagi" ja; 15.05 Rally, plošče; 15.35 Popoldanska srečanja; 17.30 Film in glasba; 18.00 11 giardino delle de-lizie, pisan spored; 18.35 programi pristopanja; 19.35 Un berline-se a stelle e strisce, radijska priredba; 20.00 Opera - kviz; 21-05 Klasična glasba.
RADIO 2
7.00,	8.30,	9.30. 10.00,	11-30.
12.30,	13.30, 16.30, 17.30, 18.30 in
19.30	Poročila; 6.00 - 7.55 Nekega drugega dne; 8.45 Spomini iz šole; 9.32 Jutri in spet jutri, radijska priredba: 10..12 Sala F: pogovor s poslušalci: 11.32 Zgodbe
Glasbene oblike in izrazi: 15.35 in anekdote; 13.40 Romance; 15.00
- 15.45 Tukaj radio 2; 16.00 ZLATARJEVA DELAVNICA, avtor K-Wojtyla, sedanji papež; 18.56 Spa-zio X.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00-12.00, 14.00. 15.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!:	8.00 Vremenska napoved;
8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Narodne in pona-■rodelevrtO.lS Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo...; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti:
12.40	Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za mlade:
14.40	Enajsta šola; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 (Vrtiljak«; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Z opernih odrov: 19.35 Lahko noč. otroci!: 19.® Minute z ansamblom Bojan Adamič; 20.00 četrtkov večer' domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije: 22.20 Podobe in prikazni; 23.0a Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
Priročnik lahke glasbe; 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; klasiki 20. stoletja; 18.05 Epigram kot literarna oblika in njegov razvoj; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
7.30,	8.30,	9.30, 10.30,	11.30,
12.30,	13.30,	14.30.	15.30,	16.30,
18.30,	19.30, 20.30, 21.30 Poročila;
6.05	in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Klasična glasba; 9.15 Knjižna Oddaja; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Plošče:	12.05	Glasba po željah;
14.15	Družba in revolucija: 14.33 Zbori; 15.40 Popevke; 16.00 Knjige v izložbi; 17.00 Ulica M.; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Glasbena šola v Idriji; 20.00 Opera, poezija, glasba in	ples;	21.00	Glasba	jugo-
slovanskega juga; 21.32 Orkester Peter Thomas.
RADIO 1
7.00.	8.00,	10.00,	12.00,	13.00,
14.00,	15 00, 17.00, 19.00 in 21.00 Poročila; 7.30 Jutranje prebujanje; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.05 -
kontrapunkta (sicer romantično o-barvanega) pa do uporabe serialne tehnike. Suita Facade spada v prvo obdobje Waltonovega ustvarjanja, spominja pa zelo, čeprav je bolj figurativno obravnavana, na Histo-rie du soldat Igorja Stravinskega.
Hvaležen aplavz je nagradil odlične nizozemske umetnike, ki so se publiki oddolžili še z dvema obli-gatnima dodatkoma,
ALEKSANDER ROJC _____________________________________
■*.. n   ...............................nuni  ....................
majhen, vendar neprijeten spor.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne iščite izgovorov in ne stran-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pospravil; boste plodove v preteklosti vloženih naporov. Obstaja nevarnost, da boste morali spremeniti neki načrt.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Jutro je primerno za nakupe. V zvezi s čustvenimi vprašanji bo sreča na vaši strani,
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Prišlo bo do spora med vami in predstojniki. Ogibajte se nepotrebnih diskusij.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nepredvideni ikigodki vam bodo prinesli dokajšnje koristi. S svojo radoživostjo boste spravili vse v dobro voljo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S trmo
Horosko
ne boste prišli nikamor. Še najmanj vam bo koristila v sedanjih razmerah.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imeli boste priložnost, da pokažete svoje; sposobnosti. Spremenili boste mnenje o neki osebi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Razmere sicer niso povoljne, toda uspeh je zagotovljen. Nekoliko neprijetno vam bo v novi družbi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Kar se dela ali poslov tiče. bo šlo vse kot namazano. V družini
skih poti. Nastopiti morate odločno. Ljubosumnost moti razpoloženje.
KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) V finančnih zadevah se vam ni treba danes bati ničesar, čaka vas presenečenje čustvenega značaja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) I-meli boste uspeh v organizacijskem delu. ki vam bo poverjeno. Prijetna vest ali pismo.
RIBI (20.2. do 20.3.) Sprejeli boste ukrepe, ki so potrebni za neko finančno ureditev. Bodite bolj taktični z ljudmi.
Patronat KZ - INAC svetuje
Tudi možu pritiče družinska pokojnina če je zadoščeno zavarovalnim pogojem
V	pr.: ržena mi je umrla pred tremi meseci in ni bila še upokojena. Imela je skoraj osem let delovne dobe. vet let v Italiji in 3 leta v Jugoslaviji. Slišal sem, da lahko tudi mož dobi pokojnino po ženi. Rad bi vedel, če imam jaz to pravico?» S.M.
Od decembra 1977 ima tudi mož pravico, da uveljavi družinsko pokojnino po pokojni ženi. medtem ko je prej bila deležna družinske pokojnine le žena. Vendar pa morajo obstajati zavarovalni pogoji za uveljavitev starostne ali invalidske pokojnine.
Iz vašega opisa še ni mogoče ugotoviti, če vam pritiče družinska pokojnina. Neobhodno potrebno je, da je imela vaša žena vsaj eno leto zavarovalne dobe v zadnjih petih letih, v nasprotnem primeru pa bi bilo vseh osem let zavarovanja brez praktičnega u-činka.
V	primeru smrti upokojenke pa dobi mož v vsakem primeru družinsko pokojnino, in sicer vsaj minimalno, če nima lastne neposredne pokojnine, ali pa 60 odstotkov efektivne prejšnje pokojnine. Isto velja, če uveljavlja pokojnino žena po možu. Edino izjemo zasledimo pri kmečkem pokojninskem skladu, če je pokojni prejemal pokojnino pred letom 1970, kar je sicer omejevalnega značaja in protiustavno, vendar pa se'žal ta določba izvaja na koži svojcev kmečkih zavarovancev.
NOVA POKOJNINSKA KNJIŽICA, ČE SE IZVAJA KONVENCIJA
Vpr.; (Pred nekaj dnevi sem dobil od INPS odlok, da so mi priznali pokojnino po konvenciji, ker imam tri leta v Jugoslaviji.
Izračunali so mi, koliko dinarjev bom dobival na mesec, medtem ko je italijanska starostjia pokojnina ostala vedno f.naka. Nato pa so me povabili na INPS in mi kratkomalo odvzeli knjižico. Kako bom sedaj prejemal pokojnino?
Kdaj mi jo bodo vrnili?» G.B.
Vse je v najlepšem redu in se vam ni treba bati za pokojnino.
Doslej ste prejemali italijansko starostno pokojnino VO, ki pa je po odmeri na osnovi konvencije postala VO/S in se je spremenila zaporedna številka, ne pa pokojninski znesek. Idealno bi bilo, da bi INPS zamenjal pokojninsko knjižico istočasno, ko bi izstavil novo knjižico. Dejansko pa mine kak mesec, preden dostavijo na dom novo knjižico.
Vendar pa boste svojo pokojnino v vsakem primeru dobil], ker v pričakovanju nove knjižice INPS na prošnjo upokojenca likvidira bančno nakazilo v višini dvomesečnega pokojninskega zneska.
ii<0
VELEBLAGOVNICAM JE ODZVONILO?
Jugoslovanski del pokojnine P? vam bedo izplačali posebej, in sl" cer preko Tržaške kreditne banke-
PRIJAVA
OLJČNEGA PRIDELKA
Vpr.: «V vasi sem slišal, (Jj* je v teku akcija za prijavo ol)K-Zanima me, do kdaj je čas z” prijavo in če se je kaj spreu>f’ nilo od prejšnjih let.« S.K.
Z letošnjo prijavo oljčnega n1’1' delka so sicer nastopile določen ^ spremembe, ki so pa zgolj toT' malnega značaja. Obrazci so r3 lični, drugih novosti pa ni. z. ’ jemo, da je rok za predložit® prošenj za prispevek Dodali^3 vse do konca junija meseca. ys eno pa vam svetujem, da prtja'_ in prošnjo za prispevek nap1'3, vite čimprej. če ste že v PreI šnjih letih vlagali prošnjo in nr ložili katastrske izpise zemUlSC_' na katerih uspevajo oljke. 78 ,r. stuje, da pr'nesete s seboj P°l~ dilo o stisku.
RIM — Doba veleblagovnic je mimo. Tako menijo v kompetent nih krogih Evropske gospodarske skupnosti, kjer tudi ugotavljajo, da se poprečni potrošnik opredeljuje za male trgovine, posebno če so te specializirane. Iz tega bi mogli sklepati, da je potrošnik ubral prav obratno pot od tiste, ki jo je začel ubirati pred dobrim desetletjem ali še prej, ko so veleblagovnice, po ameriškem zgledu, začele rasti po zahodnoevropskih državah kot gobe po dežju in se jih je samo v Italiji nabralo nad tisoč, katerim
je treba dodati še kak ducat tak imenovanih superblagovnic, ki formalno trgovine na debelo, more v njim kupovati kdorko • le da so določeni standardi, jih kupec mora upoštevati. » Zakaj se kaže ta tendenc3’ Vzrokov je baje več, predvse zahtevnejši okus potrošnika, da se ne zadovolji s serijsk’^ blagom. Z druge strani pa 111 nijo, da je temu krivo dej®1 ' da je v velikih mestih veliko n novo inurbiranih ljudi, ki so ^ na podeželju vajeni kupovati malih trgovinah.
SMUČANJE
EVROPSKI POKAL NA NEVEJSKEM SEDLU
Norvežan Joannessenn osvojil slalom
Italijan Trojer na 6. mestu - Med Jugoslovani najboljši Magušar (31.)
Norvežani so se ponovno uvelja-
na mednarodnem smučarskem tekmovanju za evropski pokal, v mo-“kem slalomu, ki je bil včeraj na sPoredu na Nevejskem sedlu. 24-let-te Knut Erik Joannessen je bil v te"vem spustu dokaj poprečen, v dru-8em pa je bil naravnost izreden, tetti! je brez napake, kar mu je na Pokaj težki progi prineslo 1. mesto.
Veliko presenečenje tega tekmo-Janja predstavlja 18-letni Videmčan tonazzi, ki je startal s številko 41, a se je kljub že precej razriti progi Uvrstil na odlično deseto mesto.
Najboljši med Italijani je bil Tro-ter, ki je bil šesti.
Jugoslovani se niti včeraj niso potezno izkazali. Najboljši med njimi te bil Mišo Magušar, ki je osvojil “L mesto, za dve mesti slabši je bil Janez Zibler, ostali trije (Koželj, "berstar, Cerkovnik) pa so bili diskvalificirani.
Proga je merila 680 m, imela je višinsko razliko 180 m, na prvi je telo postavljenih 62, na drugi pa “8 vrat. Bila je zelo težka, saj je ud 97 tekmovalcev (iz 15 držav), ki s° startali, prispelo do cilja le 40.
Tekmovanje si je ogledalo številko občinstvo.
Rezultati slaloma:
Joannessenn (Nor.)	1’01”95
2.	Seliner (Švi.)	1’02”42
3-	Andreew (SZ)	l’OT’50
4-	Vion (Fr.)	2'02”72
s- Aellig (švi.)	1’02”82
6- Trojer (It.)	1’02”99
<• Hardy (Fr.)	l’O.T’07
8- Gstrein (Av.)	1’03’'19
,9. Nockler (It.)	1’03”20
0- Tonazzi (It.)	1'03”55
JI- Dorris (ZDA)	1'03"66
}2- Prieler (Av.)	1’03”70
J8- Gattermann (ZRN)	1’03”87
»■ Masdal (Nor.)	1’04"03
JJ- Halsnes (Nor.)	1’04”07
“1- Magušar (Jug.)	1’06”86
22- Zibler (Jug.)	1’07”61
MEDŠOLSKO PRVENSTVO
Nastopili so tudi naši srednješolci
Prejšnji teden so se na Pianca-vpllu in sedlu Chianzutan odvijale *Oiučarske tekme za dijake nižjih
in višjih srednjih šol v okviru go-riških mladinskih iger. Tekmovanj so se udeležili tudi nekateri dijaki in dijakinje slovenskih šol.
Veleslalom (juniorji)
1. F. Cristiani (ZL Abruzzi GO)
9. M. Dornik (slovenske šole) Veleslalom (mladinci)
1. L. Interbartolo (ZL Abruzzi)
7. H. Cantelli (slovenske šole)
10. D. Devetak (slovenske šole) Veleslalom (deklice)
1. R. Battaglin (SŠ Giacich, Tržič) 18. S. Lutman (SŠ Trinko)
24. D. Klavčič (ŠS Trinko)
30. T. Hmeljak (SŠ Trinko)
(pr)
* # #
Na pokrajinskem smučarskem prvenstvu tržaških višjih srednjih šol v Sappadi so dosegli v veleslalomu take rezultate:
Mladinci
1. Meschnich (Carli)	46”76
15. Mesesnel (Prešeren)	57”16
19.	Race (Prešeren)	63”73
20.	Starec R. (Prešeren)	65”34
21. Volpi (Prešeren) Naraščajniki		67”08
1.	Uika (Carli) Mladinke	49''25
I.	Albrizio (Oberdan) Naraščajnice	55” 66
1.	Neri (Galilei)	50”41
8.	Košuta J. (Prešeren)	67”89
14.	Zoeh N. (Prešeren)	85”36
		Hi
MLADINSKI TURNIR UEFA
Poraz «azzurrov»
RIM — V kvalifikacijski tekmi mladinskega nogometnega turnirja UEFA je včeraj v Rimu Anglija premagala Italijo z 1:0 (1:0).
Edini zadetek tekme je padel v 25. minuti igre, ko je Giovannelli zakrivil avtogol.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AL
Vesna še vedno vodi
Kras je izboljšal svojo uvrstitev na lestvici
NA TRŽAŠKEM
Tudi v prvem povratnem kolu je kriška Vesna ohranila svojo nepremagljivost in s tem še vedno vodi na skupni lestvici z dvema točkama pred ekipo Čampi Elisi, ki pa ima tekmo več od Vesne. Križani so tokrat gostovali pri Esperii (Sv. Alojzij), ki spada med boljša moštva tega prvenstva. Tokrat je E-speria upravičila svoje visoke uvrstitve in je postala dokaj lahek plen Vesne.
Tudi zgoniški Kras je z gostovanja pri Esperii (Sv. Ivan) prinesel celoten izkupiček in tako popravil svojo uvrstitev na lestvici. Tudi nedeljski nasprotnik Kraševcev zaseda zgornji del razpredelnice, kljub temu pa se je tokrat Kras, ki je odigral to prvenstveno tekmo po skoraj trimesečnem premoru, znal primerno oddolžiti za poraz, ki mu ga je zadalo v prvem delu prvenstva moštvo Esperie (Sv. Ivan).
Naši enajsterici v nedeljo zopet ne bosta nastopili, saj sta na sporedu le dve zaostali tekmi in sicer Domio - SanfAnna ter Chiarbola -San Sergio.
IZIDI 11. KOLA Inter Sv. Sobota - Roianese 1:1 Čampi Elisi - CGS	1:1
Esperia Sv. Alojzij - Vesna 0:1 Union - Edera	0:7
Kras - Esperia Sv. Ivan 1:0 LESTVICA
Vesna 16, Čampi Elisi 14, Esperia SA in CGS 13, Edera 12, Roianese 10, Opicina Sup. 9, Kras 8, Esperia SI 8, Inter SS 7, Union 2.
NA GORIŠKEM
V nedeljo so v goriški skupini 3. AL odigrali le dve zaostali srečanji. V Sagradu je domače moštvo remiziralo z vodečim San Pierom, ki je ostal kljub temu še sam na vrhu lestvice, s točko prednosti pred Pro Farro in Sagradom. Ker je disciplinska komisija sprejela priziv Pro Farre so morah v nedeljo odigrati še enkrat srečanje Pro Far-ra - Libertas Kopriva. V prvem srečanju sta si ekipi razdelili točke, tokrat pa je Pro Farra brez posebnih težav z 2:0 premagala skromne nasprotnike.
NEDELJSKA IZIDA Sagrado - San Pier dTsonzo 0:0 Pro Farra - Lib. Kopriva 2:0 LESTVICA
Isonzo 28, Sagrado in Pro Farra 27, Mariano 26, Fogliano 25, Azzur-ra in Villanova 22, Sovodnje 20, Mladost 19, Poggio 17, Brazzanese in San Lorenzo 15, Libertas Kopriva 14, Vermegliano 12, Panzano 10 in Piedimonte 8.
PRIHODNJE KOLO (4. 3.) Villanova - Pro Farra Azzurra - Libertas Kopriva San Lorenze - Piedimonte Sovodnje - Isonzo Mladost - Poggio Fogliano - Panzano Mariano - Vermegliano Sagrado - Brazzanese
Bregov napad v prvenstvu 2. amaterske lige pred vrati enajsterice GMT
Iz planinskega sveta
(fg)
RUGBY
Borovke so trenutno v ženski B ligi na sredini lestvice; na sliki: napad «plavih» med tekmo proti Liber-
tasu (Schio)
MILAN — V zaostali tekmi prve italijanske lige v rugbyju je Šanson premagal Monistrol s 24:8.
Pustovanje SPDT —
malo za šalo, malo za res
Mladinci SPDT so tudi letos v Dijaškem domu v Trstu organizirali ie tradicionalni rpustni ponedeljek*, ki se ga je, kot že prejšnja leta, udeležilo veliko število članov in prijateljev društva, pa tudi takih, ki niso včlanjeni. Sicer pa je bilo pustovanje vse bolj «pustno» kol pa planinsko, to pa je bil tudi namen organizatorjev, ki so svoje pustovanje vključili v vrsto pustnih slavij, ki so se te dni odvijala m Tržaškem. Na sporedu je bil ples za mlade in stare: mladi so zahtevali «pop in rock | glasbo* ter najbolj razdivjane rit ! me, starejši pa umerjene plese kot so valčki in polke, vendar pa se je na koncu izkazalo, da so starejši bolj plesali hitre in glasne ritme, mlajši pa raje počasne in umerjene. Odvisno od razpoloženja
•'lin,,,,....................................................................................................................................................................................«"««"■
V 1. ŽENSKI DIVIZIJI
POGOVOR Z JADRANOVIM TRENERJEM G. VAEICEM
Vtisi o košarki v IDA
Šport zavzema v ameriški družbi zelo pomembno vlogo
Goran Valič trener članske eki-1 Goranom Valičem prekinili, še več •te Jadrana, še je pretekli mesec pa nam bo ameriški košarki po •budil v Ameriki, ki je, kot zna- ] veda] ob prihodnji priložnosti. b° Meka svetovne košarke. Po nje-1	Mkrko,
Rovi vrnitvi smo se pogovorili z •j&n, da bi nam povedal, kako je uoživel ta stik z ameriško košarko.
*Goran, najprej bi te vprašali,
*akaj si se napotil čez ocean?*
. ‘V Ameriko me je povabil prijatelj Tom Baack, ki je asistent teenerja ekipe Nebraska University J' mestu Lincoln v zvezni državi ■Jebraska (to mesto šteje 170.000 hsoč prebivalcev, od teh pa je ?ar 20.000 študentov). Tom Baack le bil v preteklosti eden najboljših košarkarjev te univerze; naj orne
MINIBASKET
tem, da v to elito spada tudi Chuck »Ura, ki nastopa že vrsto let v Juliji. Lansko leto je Baack vodil košarkarski tabor v Sloveniji, tam ?l'm ga tudi spoznal, tako da me Je letos povabil na obisk. Poleg tega sem v ZDA odšel kot zastop-Košarkarske zveze Slovenije, •te bi si priskrbel strokovno lite-kkturo, filme ter se domenil za Potovanja naših ekip.*
‘Ali bi nam kaj povedal o uni-terzi sami?*
, ‘Univerzitetno mesto je res ne-*ai izrednega: naj povem le. da ^polaga s stadionom za ameriški •tegornet s 76.000 sedeži, ŠDortnim jutrom, kjer je palača za košarko s 15!000 sedeži, pokriti bazen in pokrita steza za atletiko. Športni k' imajo posebna bivališča in last-
1,0	menzo...*
zavzema
‘Torej
6iogo?»
šport važno
SABA - Polet 32:24	(12:12)
POLET: Fabi 2, Feri 5, Granier 4, Košuta 12, Verša, Persi, Zajec 1, Kerpan, Ipavec, Fonda.
PM: Polet 2:6.
Po nepotrebnem remiju z ekipo Interja 1904 B so openski najmlajši košarkarji še enkrat igrali pod svojimi sposobnostmi, saj so nepričakovano izgubili proti tržaški Sabi. Tudi tokrat je treba iskati vzroke za poraz v obrambi, predvsem pa v pomanjkanju borbenosti pod obema košema, kjer so nasprotniki gospodovali, medtem ko tudi v napadu ni vse teklo, kot bi moralo, saj so poletovci naivno zapravili veliko število žog.
V splošnem črnem dnevu openske ekipe se je edinole Košuta dostojno odrezal, medtem ko so ostali odpovedali.	Lota
NOGOMET
DISCIPLINSKI UKREPI
De Bernardi (Udinese) izključen za eno kolo
MH-AN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je za štiri kola izključila igrišče Temane zaradi nedeljskih izgredov na tekmi Ternana - Taranto. Poleg tega je za eno kolo izključila naslednje igralce A lige: Lombardi in Be-ruatto (Avellino), Osti (Atalanta), Banelli (Catanzaro) in Mastropa-squa (Atalanta). Za dve koli je disciplinska komisija izključila igralca Verone Callonija, do 7. marca pa je izključila trenerja Napohja Vinicia.
V italijanski B ligi bodo za eno srečanje »počivali* * naslednji igralci: De Bernardi (Udinese), Salvio-ni (Foggia), Pedrazzini (Varese) in Lamagni (Cagliari).
V PRVENSTVU KADETOV
Jutri zaostala tekma Kontovcl - Breg
Kontovel in Breg bosta jutri ob 20. uri na Kontovelu odigrala zaostalo tekmo zadnjega kola prvega dela prvenstva kadetov.
To tekmo so tedaj preložili zaradi slabega vremena.
ODBOJKA
TRETJI ZAPOREDNI USPEH BREŽANK
Premagale so neposrednega tekmeca za mesto na sredini lestvice
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Odbojkarice, ki igrajo v 1. diviziji so preteklo soboto in nedeljo odigrale 9. kolo. Med našimi tremi zastopniki je tokrat zmagal samo Breg in povrhu še v gosteh. Tako Hrast kot tudi Kontovel pa sta ostala praznih rok. Zadnje kclo je bilo v znaku gostujočih šesterk. Na vrhu lestvice sta še naprej Libertas iz Kr-mina in Prata, ki nista bila še poražena.
Rivignano — Breg	1:3
(9:15, 6:15, 17:15, 12:15)
BREG:	Trenta, Olenik, Slavec,
Stepančič, Žerjal, Premolin, Korošec, Kofol.
Mlade Dolinčanke so dosegle svojo tretjo zaporedno zmago. Na tujem igrišču v S. Vitu al Tagliamen-to so premagale neposrednega tekmeca za sredino lestvice, domačo ekipo Rivignano. Brežanke so nasprotniku takoj vsilile svojo napadalno igro ter ga z dobrimi servisi popolnoma zmedle in povedle na 2:0. V tretjem setu so bile Brežanke že gotove svoje zmage in so popustile,
......................................................................................................................................................km.......iiiimiii................mm
KOŠARKA
V TEKMOVANJU ZA POKAl PRVAKOV
EMERSON PREMAGAL 0LVMPIAK0S
Italijani so si priborili dokaj tesno zmago
* ‘V Nebraska University je tak n° zanimanje za šport, da se sek ?'ji ameriškega nogometa in košar-Ke lahko finansirata sami, imata Pa celo dobiček. Od štirih košarkaških tekem, ki sem si jih o •Jtedal, je bilo pri dveh vseh 15.000 ‘‘test zasedenih, pri dveh pa je bilo °krf>g 14.500 gledalcev.*
‘Kdo sledi lem tekmam?* .‘Ljudje prihajajo z vseh koncev aržave. Mnogo je bivših študentov, tel katerih je 'občutiti veliko zve-,tebo svoji univerzi. Veliko je tudi tekih, ki' tudi finančno podpirajo
*kipo.»
‘Kakšno je vzdušje na tekmah
univerzitetnih ekip?*
‘Vzdušje je res nekaj neponov-;!lvrega; navijači, predvsem študen-,te, prihajajo na tekmo oblečeni v barve svojo ekipe: tako je npr. na •adionu Nebraske kar vsa tribuna j*tea. Tudi navijanje .ie skrajno °bro organizirano: v Kansasu sem te'sostvoval tekmi tamkajšnje uni-‘teze proti Nebraski, navijači pa v zaporedju po sektorjih kriča vJK-S-U (kratica te univerze), jiidcats (divje mačke, to je naziv, j1 Sa imajo igralci), nato pa vsa •Jv°rana: Kili them! (ubijte jih — ,asProtnike seveda); pri takem bu-te>nju mora trener pri minutah od Jtera na ves glas kričati igralcem,
'la
ga lahko slišijo. Med odmori
P? vstopijo takozvane cheer-leaders, !P s plesi in godbo zabavajo gle-•telce.*
S tem smo zaenkrat pogovor z
ATENE — V okviru finalnega turnirja za pokal košarkarskih prvakov je sinoči italijanska peterka Emerson iz Vareseja premagala grški klub 01ympiakos iz Pireja s tesnim izidom 72:68 (37:28).
POKAL POKALOV
V	polfinalu tekmovanja za pokal pokalov je v Bologni domači Sinudy-ne odpravil nizozemsko moštvo Bosch z izidom 85:73 (37:35).
POKAL RONCHETTI
V	prvem polfinalnem srečanju ženskega košarkarskega tekmovanja za pokal Ronchetti je v Plovdivu bolgarska ekipa Marica premagala italijanski klub Teksid iz Turina z visokim izidom 72:47 (40:26).
V	drugem polfinalnem srečanju tega tekmovanja je Levski Spartak iz Sofije odpravil češkoslovaško peterko Slovan iz Bratislave z rezultatom 85:62 (47:24).
KOLESARSTVO
DlitKA PO TRIDENTINSKEM
Druga etapa za Dc Vlaemincka
ARCO Dl TRENTO — Roger de Vlaeminck je osvojil drugo etapo mednarodne kolesarske dirke po Tridentinskem.
Vrstni red:
1.	De Vlaeminck (Bel.), ki je prevozil 183 km dolgo progo v 4 urah 36’57" s p.h. 39,732 km na uro. V njegovem času so prispeli na cilj še:
2.	Van Linden (Bel.)
3.	Saronni
4.	Martinelli
5.	Torelli
6.	Mantovani
7.	Morandi
8.	Favero
9.	Berto
10.	Borgognoni
11.	Antoni ni
12.	Feston
13.	Porrini
14.	Tosoni
15.	Moser
Na skupni lestvici vodi Norvežan Knudsen s prednostjo dveh sekund pred Moserjem, šestih pred De Vlae-minckom, dvanajstih pred Saronni-jem in drugimi.
BASTIA — Osemdeset kolesarjev iz Francije in Švice bo danes star-talo na krožni dirki po Korziki. Dirka se bo zaključila v nedeljo po štirih etapah. Glavni favorit za o-svojitev končne zmage pa je Francoz Laurent.
TENIS
SYDNEY — Avstralska teniška reprezentanca bo od 16. do 18. marca nastopila na dvoboju z reprezen-
tanco Nove Zelandije za Davisov pokal z naslednjo postavo: John Alexander, Philt Dent, John Marks, Tony Roche in Mark Edmondson.
ODBOJKA
V 2. ŽENSKI DIVIZIJI
Hrast ni imel sreče
Julia — Hrast	3:1
(15:4, 15:8, 13:15, 16:14)
HRAST: Su3i in Marija Jarc, Lu-cia in Loredana Marušič, Luisa in Silvana Gergolet, Lavrenčič.
Tudi v devetem kolu ni uspelo do-berdobskim odbojkaricam osvojiti svoje druge letošnje zmage. Hrast je tokrat gostoval pri Julii, ki spada med poprečne šesterke Tokrat Doberdobkam usoda res ni bila naklonjena, saj bi gotovo lahko z več športne sreče odnesla dve zlata vredni točki.
Od tretjega niza dalje so Dober-dobke dobesedno nadigrale nasprotnice in tudi zasluženo osvojile set. V četrtem odločilnem nizu so naša dekleta stalno vodila (8:5, 11:7 in 12:10) ter pri stanju 14:13 imela na razpolago tri set-žoge, žal pa niso znala nobene primerno izkoristiti.
V nedeljo je v glavnem ekipa prikazala dobro odbojko, predvsem pa sta se izkazali Lucia Marušič (ki je bila tudi tokrat gonilna sila naših deklet) ter Luisa Gergolet (ki iz tekme v tekmo stalno napreduje).
kar je Izkoristil nasprotnik ter po-1 V jugoslovanskem prvenstvu izvedel z 8:2. V zagonu zasledovanja gleda, da je praktično že vse odlo-se je Marina Trenta huje poškodo- , čeno. Modriča je premagala tudi vala. Mlade Brežanke se niso kljub i Ribnico in ima sedaj z odigrano temu pustile ugnati in so dohitele tekmo manj kar štiri točke prednosti nasprotnice pri 13:13. Toda, zaradi pred Partizanom iz Beograda. Z zad-pomanjkanja športne sreče je Rivi- njima porazoma sta Mladost Mon-gnano osvojil set s 17:15. V četrtem ' ter iz Zagreba in VGSK izpadla iz
setu so domačinke spet povedle s 5:1, a od takrat dalje je ekipa Brega spet oživela in začela igrati vedno bolje ter je osvojila set in tudi končno zmago.
Mr. S.
IZIDI 9. KOLA
S. Luigi - Libertas Krmin 1:3 Prata - Virtus Vigonovo 3:1 Rivignano - Breg	1:3
Kontovel - Donatello	1:3
Julia - Hrast	3:1
Ginnastica Spilimbergo - PAV
Despar	0:3
LESTVICA
Libertas Krmin in Prata 18, San Luigi 12, Kontovel, PAV Despar in Virtus Vigonovo 10, Julia 8, Rivignano in Breg 6, Donatello 4, Hrast 2, Ginnastica Spilimbergo 0.
2. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 8. KOLA
AGI Gorica - Solaris	3:0
Intrepida - Pro Cervignano 3:1 Inter 1904 - Libertas Krmin 2:3 Lib. Gorica - Dom Gorica 3:2 LESTVICA
Intrepida in AGI Gorica 12, Vivil, Libertas Gorica in Libertas Krmin 8, Dom Gorica 6, Solaris in Inter 1904 4, Pro Cervignano 2.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 6. KOLA
01ympia Gorica - Solaris 0:3 Matteo’s - Julia	3:2
Intrepida - CUS Trst	3:2
Lib. Gorica - ACLI Ronke 3:0 LESTVICA
Intrepida 12, CUS Trst 10, Libertas Gorica, Julia, Solaris in Mat-teo’s 6, 01ympia Gorica 2, ACLI Ronke 0.
ODBOJKA
Panini in Klipan ša vodita
Vse je kazalo, da bosta vodeči Panini in še bolj Klippan, morala poražena z igrišča. Prvi je igral v Rimu s Tiber Toshibo, drugi pa doma s tržaško Alturo CUS. Če je bilo pričakovati izredno ogorčen boj v Rimu pa kaj takega res ni bilo pričakovati od Tržačanov v Turinu, ki so bili enakovredni nasprotniki Lanfrancu in tovarišem. Do presenečenja ni prišlo, toda o-be tekmi sta se končali šele po petih setih igre.
IZIDI 10. KOL A
Veico - Edilcuoghi	2:3
Gonzaga - Bologna	3:1
Grodplast - Amaro Piu	3:2
Paoletti - Mazzei	3:0
Tiber Tothiba - Panini	2:3
Klippan - Altura CUS LESTVICA	3:2
boja za državni naslov. Šesterka Rijeke pa je že obsojena na izpad.
IZIDI 14. KOLA VGSK - Partizan	2:3
Ribnica - Modriča	1:3
Vojvodina - Mladost Monter 3:2 Vardar - GIK Banat	3:2
Bosna - Rabotnički	3:1
Crvena zvezda - Rijeka	3:1
LESTVICA
Modriča 22, Partizan 18, VGSK, Mladost Monter in Ribnica 16, Vardar 14, Vojvodina, Crvena zvezda GIK Ranat in Bosna 12, Rabotnički to, Rijeka 4.
NOGOMET
FIRENCE - V prijateljski nogometni trening tekmi je italijanska reprezentanca «pod 21» premagala ekipo Pietrasante, ki igra v D ligi, s 6:0.
pač.... pa še srečolov s srečkami, da nisi zmagal nikoli ter drugo. Pustnih šem je bilo nič koliko, tudi takih, ki so bili tako dobro mimetizirani, da si se lahko ves večer mučil, kdo je tista oseba, pa se tj je komaj na koncu zasvetilo. Bar in sploh vsa organizacija je dobro potekala, temu pa se moramo zahvaliti predvsem najmlajši odbornici Katji, ki je z veščo roko vodila skupino mladincev, ki naj bi v neki bodočnosti sestavljali jedro vodstva našega društva.
Pred tekmovanjem
13. Zšl v veleslalomu
Minulo nedeljo se je v Ovčji vasi uspešno zaključilo tekmovanje 13 Zšl v smučarskem teku. ki ga je priredilo SPDT, izvedlo pa SK Devin, saj je skupno tekmovalo preko 40 smučarskih tekačev, kar je vsekakor mnogo, če pomislimo, da že več let ni ta smučarska panoga na sporedu zimskih športnih iger. Levji delež prvih mest so po predvidevanju pobrali tekmovalci SK Devin, katerim je ušla le ena zmaga.
To nedeljo pa bo na Zoncolanu na dveh progah (ena za moške, druga pa za ženske ter z nižjim startom za otroke) tekmovanje 13. Zšl v veleslalomu, za katerega se je prijavilo 321 smučarjev iz 13 zamejskih društev. Vse je že pripravljeno za to veliko zamejsko športno manifestacijo. Izhodiščna točka za tekmovalce, ki bodo prišli pod Zcvcnlan z avtobusi ali o-sebnimi avtomobili, pa ne bo, kot za smučarski tečaj Ravascletto, temveč začetna postaja dvosedežnice na Zoncolan. K tej se pride, če na cesti proti Ravasclettu tako i po Sutriu zaviješ na levo pri kažipotu ^Zoncolan*. Tekmovanja se bodo začela točno ob 10. uri m bi se morala po predvidevanju zaključiti v treh ali štirih urah. Tekmovalci. pa tudi drugi smučarji bodo tako lahko ves dan smučali razen takrat, ko bodo sami na vrsti za spust, saj ne bodo na noben način ovirali tekmovalcev, kot se je to lahko zgodilo lansko leto, ko je bilo tekmovanje v Ravasclettu. Dnevne karte (po 6000 lir) bodo lahko smučarji kupili takoj po prihodu na shajališče. Časomeril-stvo bo. kot že lansko leto, elektronsko, pri tem pa bo pomagal Darko Malalan s svojo časomeril-sko napravo ter še smučarska šola iz Ravascletta. Točen rezultat bodo tako tekmovalci zvedeli takoj po prihodu skozi cilj, pa tudi
Panini ln Klippan 18, Edilcuoghi 16, Paoletti 14, Tiber Toshiba 12, Grondplast in Veico 10, Gonzaga 8, Amaro Piu in Mazzei 6, Bologna 2, Altura CUS Trst 0.
skupne lestvice bodo hitro znane.
Predstavniki društev morajo dvigniti danes startne številke svojih tekmovalcev na sedežu SPDT od 20. do 21. ure, tako da bo t> nedeljo tekmovanje takoj steklo. Nagrajevanje 13. Zšl v smučarskem teku in veleslalomu bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu proti koncu marca. Točen datum bomo še javili.
Sovjeti in Everest
Najvišja gora na svetu Everest je veliki cilj alpinističnih odprav z vsega sveta Mnoge odprave si dolga leta prizadevajo, da bi uresničile svoje želje — osvojitev vrha, vendar pa jim v večina primerih to ni tiso.eno.
Sovjetski alpinisti si npr. že nekaj let zelo prizadevajo, da bi dobil i dovoljenje za vzpon na Everest z nepalske strani. Doslej so sporočili, da jim je nepalska vlada dala obljubo za dovoljenje za prihodnje leto, čeprav iz uradnega seznama čakajočih to ni bilo razvidno. Pred dnevi pa so le sporočili, da so vrstni red «zamenjali* s Španci in da bodo na vrsti šele leta 1982. Tako naj bi imeli več časa za priprave, čeprav posebna ekipa pospešeno trenira vsa i že dve leti, rodi pa jo glavni trener sovjetskih alpinistov Vladimir N, Šatajev.
Messner In čistoča
Reinhold Messner, verjetno najbolj znani živeči svetovni alpinist, vedno znova poskrbi za lastno reklamo. Potem ko je izkoristil skoraj vse možnosti v alpinizmu, se ie sedaj zavzel za čistočo himalajske narave. Novinarjem je namreč na posebni konferenci sporočil, da pripravlja čistilno akcijo za področje Everesta.
Nagrada poljski alpinistki
Ministrstvo za zunanje zadeve Poljske v začetku vsakega leta s posebno nagrado odlikuje tiste posameznice in skupine, ki so največ prispevati k popularizaciji države v tujini. Za lani sta jo prejeli alpinistka Vanda Rutkiemcz za plovbo okoli sveta. Vanda je enako nagrado dobila že leta 1975 po uspešni odpravi na himalajski vrh Gašerbrun, ki so jo Poljakinje pripravile in vodile same.
D. J.
NOGOMET
NAJMLAJŠI
Kras — Libertas 1:4 (0:4)
KRAS: Igor Škabar, Peric, Škrk, Drago Purič, Tavčar, Rudi Purič, Igor Purič, Terčon, Guštin, Hrvatič, Klavdij Purič, 12 Raubar.
STRELEC za Kras: Igor Purič.
Krašovci so kljub porazu zadovoljili, saj so proti močnejši ekipi 14-bertasa igrali zelo požrtvovalno. Gostje so na začetku izkoristili nekaj napak v obrambi in so si zagotovili prednost.
Najmlajši Krasovi predstavniki so bili v drugem polčasu mnogo boljši, saj niso prejeli gola. Po lepi akciji so z Igorjem Punčem celo zmanjšali razliko. Lahko bi še enkrat zatresli mrežo gostov, toda napadalci se niso najbolje znašli. Moramo tudi upoštevati, da zaradi slabega vremena niso trenirali približno tri mesece.
Na začetku tekme so se z enominutnim molkom spomnili dveh športnikov, ki sta pred kratkim umrla. V soboto je v prometni nesreči izgubil življenje igralec gostujočega društva, spomnili pa so se tudi Ne-rea Rocca.
R B.
Kontovelovl košarkarji med prvenstvenim srečanjem proti Don Boscu
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Poraz Cibone v Beogradu
BEOGRAD — V zaostali tekmi 14. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je Crvena zvezda premagala zagrebško Cibono z 91:89. Medtem ko je Zvezda osvojila predragoceni točki v borbi pred izpadom, pa je Novoselova peterka i praktično izločena iz borbe za dr-1 žavni naslov.
LESTVICA: Partizan 30; Jugo-plastika 26; Cibona 24; Bosna 22; Borac 20: Radnički L MK 18: Iskra Olimpija 14; Metalac in Zadar 12; Crvena zvezda 10; Kvarner in Beko 8,
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi 400 lir za
Poštni tekoči račun za Italilo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
1. marca 1979
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja
__..._____mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda.
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
l.d.iA Jztt
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in hskaf^^rrst tožnikov fjeg1

BEGIN ZAVRAČA SREČANJE S KHALILOM
Neuspeh Carterjevih prizadevanj za rešitev bližnjevzhodne krize
Ameriški predsednik se danes sestane z Beginom - V Kairu prepričani, da se bodo mirovna pogajanja v Čamp Davidu nadaljevala
TEL AVIV — Le štiriindvajset ur potem, ko je izraelska vlada odločno odklonila Carterjevo povabilo Menachemu Beginu, naj se udeleži tristranskega «vrha» v Čamp Davidu, je telavivska vlada z olajšanjem sprejela novo povabilo za dvostransko »zasebno* srečanje med Carterjem in Beginom.
Predsednik izraelske vlade Begin bo torej danes obrazložil ameriškemu predsedniku razloge, zakaj je zavrnil udeležbo v Čamp Davidu, skušal pa bo tudi omiliti udarec, kj ga je zadal Carterjevi administraciji. Washington se namreč nahaja v nezavidljivi situaciji, da žanje neuspeh za neuspehom, kljub temu, da se poslužuje že preverjenih metod pritiska. Bližnjevzhodni položaj in razvoj v arabskem svetu pa narekujeta nove metode, globalno strategijo, ki ne sme mimo interesov posameznih držav in občutljivosti državnikov, ki so jim malo mar ameriški interesi in gledajo predvsem na svoj politični obstoj.
S tega zornega kota so izraelski «ne» sprejeli v Kairu kar z razumevanjem. Odklanjajo seveda Be-ginove izjave o egiptovski nepopustljivosti, prepričani pa so, da se bodo pogajanja nadaljevala. Na tihem upajo, da bo Begin zaradi a-meriškega pritiska sprejel Sadatov predlog o priznanju palestinskega naroda.
Egiptovski optimizem je opravičljiv, saj morajo ZDA v iskanju nove strategije, ki naj zajamči njihove energetske interese na Bližnjem vzhodu, prisiliti Izrael na koncesije. Le tako bodo zagotovile podporo arabskih isldmskih držav Sa-datovi politiki in ameriški prisotnosti na tem strateško važnem območju, posebno v tem trenutku, ko lahko Arafatova PLO računa na zavezništvo «islamskega Irana*. Obenem pa se v Kairu tudi bojijo, da bi jim Carter hotel vsiliti dvoumen sporazum, nesprejemljiv tudi za zmerne arabske države, prav v imenu ameriške globalne strategije na Bližnjem vzhodu.
Medtem se uresničujejo domneve o Sadatovem predlogu, da bi Egipt prevzel vlogo, ki jo je do sedaj imel Iran. Podobne vesti so krožile že pred dnevi, a sedaj postajajo konkretnejše. Sadat zahteva nove pošiljke orožja, ki naj bi mu zagotovile vojaško premoč. S tega zornega kota lahko razumemo novo napetost na egiptovsko - libijski meji.
V takem položaju je današnje Be-ginovo srečanje s predsednikom Carterjem nadvse pomembno tako za Izrael kot za ZDA. Bližnjevzhod-na kriza je glavna ovira za uresničevanje ameriške politike na tem delu sveta. Tega se dobro zave da tud; Begin, zato bo vsako, tudi najmanjšo koncesijo, prodal «za drag denar*. Ameriška vojaška pomoč in morebitna prisotnost ameriške vojske, ki naj jamči obstoj
Izraela, je za telavivsko vlado premajhno poroštvo. Težko je ugotoviti, kaj bo Begin še zahteval od A-meričanov, nedvomno pa bo moral tudi Carter požreti marsikatero grenko, saj je njegova preuranjena in nepremišljena poteza o povabilu Begina na tristranski «vrh» v Čamp Davidu destabilizirala celo izraelsko vlado. Zunanji minister Dajan in obrambni minister Weizmann sta namreč zagovarjala predlog o srečanju med Beginom in predsednikom egiptovske vlade Khalilom.
(voc)
Tudi v Avstriji grožnje in polemike v zvezi z nadaljevanko «Holocaust»
DUNAJ — Tudi avstrijska televizija bo oddajala ameriško nadaljevanko »Holocaust*. ki, kot znano, govori o preganjanju in množičnemu pokolu Židov med drugo
svetovno vojno. Kot je bilo pričakovati, so se tudi v Avstriji že oglasili nestrpneži. Tako sta vče raj, kot sporoča avstrijska tiskovna agencija, mladeniča delila pred bivšim koncentracijskim taboriščem Mauthausen neonacistične letake z naslovom cHolocaust po holiywood-skem merilu*. V letakih je med drugim rečeno, da je zgodba o nacističnih koncentracijskih taboriščih prava izmišljena pravljica. Fanta sta se dalj čase zadržala pred bivšim taboriščem in se tudi pogovarjala z obiskovalci in vratarjem, ne da bi jima kdo to preprečil.
Medtem že nekaj dni neznanci pretijo z grožnjami urednikom socialističnega dnevnika «Arbeiter Zeitung*, ki objavlja serijo pričevanj bivših deportirancev v koncentracijska taborišča.
LAUDA — Državni radio iz Angole je včeraj sporočil, da je bilo v ponedeljek, med rodezijskim letalskim napadom, ubitih 160 oseb, ra njenih pa 530.
SPOROČILO OB OBISKU GRŠKIH KOMUNISTOV V SFRJ
UMAKNITI VSE ČETE S TUJIH 0ZEMEU
Vsak narod ima pravico, da samostojno odloča o svojem notranjem razvoju
BEOGRAD — Ob koncu obiska delegacije KP Grčije (za državo) v Jugoslaviji so včeraj objavili spo
re vmešavati v notranje zadeve drugih držav ali partij. ZKJ in KP Grčije (za državo) sta trdno pre-
ročilo, v katerem je med drugim pričani, da je mednarodne spopade rečeno, da so srečanja med pred
stavniki obeh partij omogočila široko izmenjavo mnenj o dejavnosti ene in druge partije, o aktualnih mednarodnih vprašanjih, o stanju in odnosih v delavskem gibanju in o nadaljnjem napredku odnosov in sodelovanja. Z grško (notranjo) partijsko delegacijo, ki jo je vodil prvi sekretar Dracopulos, so se pogovarjali sekretar predsedstva ZKJ Stane Dolanc in drugi jugoslovanski partijski predstavniki.
Kot pravi sporočilo, so v pogovorih z obeh strani izrazili veliko zaskrbljenost zaradi poslabšanja
in spore mogoče uspešno reševati samo s spoštovanjem načel miroljubne koeksistence in z mirnimi sredstvi. Obe partiji sta opozorili na zapletenost nastalega položaja na Indokitajskem in pozivata vse strani v spopadu, da ustavijo vojaške operacije in umaknejo svoje čete s tujih ozemelj, da bi nastali pogoji za ponovno vzpostavitev miru na tem območju.
Obe partiji sta posebno pozornost v pogovorih namenili izmenjavi mnenj o stanju v delavskem giba nju in sodita, da je zelo pomembna krepitev pozitivnih demokratičnih
mednarodnega položaja in nevarne- j teženj, ki so se močno pokazale v
ga razvoja v jugovzhodni Aziji. O-be partiji vnovič potrjujeta, je rečeno v sporočilu, da ima sleherni narod neizpodbitno pravico, da samostojno odloča o svojem notranjem razvoju, in pravico do neodvisnosti in ozemeljske celovitosti ter da se nihče z nikakršnimi izgovori ne mo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiKiiiMiiMiiiiiMiiiitftiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiniiiMiiiiia
STAVKE V BOLNIŠNICAH, POLEMIKE IN OBUP V NEAPUU
VSantohonu umrla 71. mala žrtev
Oddelek za oživljanje v bolnišnici Santobono, kjer dan za dnem otročički umirajo, zdravstvena znanost pa Je brež moči (Telefoto ANSA)
MtiiiiHinni...umi.................................
OB DANAŠNJIH POLITIČNIH VOLITVAH V ŠPANIJI
Spopad med centristi in socialisti v ospredju parlamentarnih volitev
Na bodočnost španskega političnega življenja bodo verjetno vplivala tudi številna avtonomistična gibanja
MADRID — Z ostrim napadom ministrskega predsednika Adolfa Suareza za socialistično stranko se je predsinočnjim zaključila volilna kampanja za obnovitev španskega parlamenta. Danes se bodo Španci podali na volišče in jutri ob 6. uri bodo že znani prvi volilni izidi.
Suarez je s svojim zadnjim govorom na španski televiziji obsodil socialiste, da »skrivajo svoj marksistični izvor* in da hočejo s tem «pre-varati volivce, ki bi jim v dobri veri zaupali svoj glas.* Kljub temu, da sodeluje pri teh volitvah večje število strank, se osrednji volilni boj odigrava namreč prav med Suarezovo UCD in med socialistično stranko PSOE, ki pa v Kataloniji nastopa z drugim imenom in znakom katalonske socialistične stranke. Marsikje je celo govor o »dvostrankarskem sistemu*. Ta trditev je seveda netočna, ker nobena od dveh večjih strank ne bo imela absolutne večine v parlamentu, vendar pa je treba poudariti, da si bodo centristi in socialisti verjetno delili skoraj 300 od skupnih 350 mest poslanske zbornice. Za komuniste in za centriste. ki sta tretja in četrta rtranka po številu glasov, bo ostalo na razpolago kakih 45 mest, ostale poslanske sedeže pa si bodo razdelile manjše stranke. Med temi naj omenimo baskovsko nacionalistično stranko, ki ima v par'amentu sedaj osem poslancev in statistike kažejo celo na povečanje tega števila.
Baskovski problem je res svojevrsten. Nacionalistična stranka sicer obsoja dejavnost teroristične skupine ETA, vendar pa pravi, da bi terorizma ne bilo, če bi bile baskovske dežele avtonomne. To avtonomijo pojmujejo pa tako, da bi jim bilo treba priznati celo pra-
vico do lastne vojske in lastne policije. Jasno je, da Španija na tako avtonomijo ne pristaja. Baskovske dežele pa vztrajajo in kaže, da imajo pobudniki avtonomije za seboj dobršen del prebivalstva. ^Razumljivo, pravijo v Bilbau. Fašistična Španija nas je tlačila in upali smo, da bomo v demokratični državi lahko uživali vse pravice. U-šteli smo se in zato protestiramo.* Seveda pa ne gre tu za izključno narodnostna vprašanja, ampak, in morda še predvsem, za globljo gospodarsko problematiko. Baskovske dežele so med najbolj razvitimi v državi, Bogata industrija, rudniki, turizem in trgovina, vse to so Baski dobro organizirali. Banco de Bilbao velja za najmočnejšo špansko banko in ima po vsej državi več kot 1.000 podružnic. Baski trdijo, da s svojim delom vzdržujejo del nerazvitih področij na jugu in se v bistvu ne motijo.
Jasno je torej, da španske oblasti ne morejo in ne bodo mogle nikoli pristati na avtonomijo baskovskih dežel, kajti to bi bil prehud udarec za špansko gospodarstvo. Prav tako pa je tudi jasno, da se Baski s tem nočejo sprijazniti in odtod domneva, da se bo število glasov baskovske nacionalistične stranke na današnjih volitvah še povečalo.
Sicer pa je po vsej Španiji vrsta avtonomističnih strank. Za baskovsko je najmočnejša avtonomistična skupina na Kanarskih otokih, ki pa ne pride do večjega izraza, ker je utemeljena le na nekakšnih lokalpatriotističnih osnovah in ne na gospodarskih, kajti Kanarski o-toki so prosta trgovska cona in torej področje velikega blagostanja in bogastva. Mnogo bolj umirjeni , pa so Katalonci, ki se vključujejo
v špansko državno življenje in se je njihovo stanje, v primeru s Francovim obdobjem, ko je bila Barcelona zapostavljeno mesto in je režim favoriziral južna pristanišča, kjer ni narodnostnih manjšin po vzpostavitvi demokracije, bistveno izboljšalo.
Skratka, vprašanja avtonomističnih gibanj so pri teh volitvah, kjer si stojita nasproti dva velikana, socialisti in centristi, a nobeden od njiju ne bo mogel vladati sam, ampak bo moral nujno iskati zavezništev, bistvenega pomena. Njihova opredelitev v parlamentu za eno ali za drugo stranko bi lahko pomenila popolno spremembo španske politike v prihodnjih štirih letih, (bbr)
NEAPELJ — Otroci v Neaplju u-mirajo, eden za drugim, kot bi se res na oddelku za oživljanje v bolnišnici Santobono naselila koščena smrt, odeta v svoj bel plašč in bi načrtno med malimi posteljicami izbirala svoje mlade žrtve. Tudi včeraj je prav v tem trag:č-nem oddelku umrla še ena mala punčka, 7 mesecev stara Anna D’Angio, 71. žrtev virusnega obolenja dihalnih organov. Zdravstvena znanost je čisto odpovedala in Neapelj se zateka k svojemu svetniku »san Gennaru*.
Nikdar ni še takšna tragedija tako globoko prizadela Neapelj. Bolnišnice, v katerih vlada zmeda, revščina v starih mestnih predelih, že kronična nezaposlenost, vse tragedije so prišle na dan. Ljudje so obupani, ne vidijo nobene rešitve. Včeraj pa še zaskrbljujoča vest, da v mestnih bolnišnicah stavkajo bolničarji in drugi uslužbenci. Kuhinje so zaprte, bolnikom nosijo hrano iz restavracij in gostiln, kupi smeti se že nabirajo na oddelkih, nastopila je vojska. Stavka je bila o-klicana, ker niso uslužbencem še izplačali zaostanka nadurnega dela. Pogajanja med sindikati CGIL-OI SL-UIL in deželo Kampanijo so v polnem teku, bolnišniški uslužbenci pa nadaljujejo tudi danes svojo stavko.
Popolna zmeda in polemike: to so danes najvidnejše karakteristike Neaplja. Včeraj se je o zdravljenju otrok v bolnišnici Santobono oglas>l ravnatelj deželnih bolnišnic prof. Nocerino, ki je ostro napadel predvsem prof. Tarra, češ da govori neumnosti, ko trdi, da obstajajo ustrezna cepiva. Teh enostavno ni, trdi Nocerino, ki se tudi zgraža nad dejstvom, da ne bo vojska razkužila starih mestnih predelov Neaplja. Nocerino dalje obsoja tudi namene neapeljske občinske u-prave, ki misli napeljati vodo v te podrtije in s tem prepričati ljudi, da živijo v pravih stanovanjih.
Zapisali smo, da se Neapelj o-brača k svojemu svetniku. Včeraj popoldne se je nad 2 tisoč vernikov zadržalo tri ure v neapeljski katedrali. Prosili so svojega svetnika, svetega Gennara, naj se u-smili nedolžnih otrok. Kardinal Urši je med mašo dvignil ampulo s svetnikovo strnjeno krvjo. Morala bi se utekočiniti, saj to bi bil znak, da je svetnik uslišal prošnje neapeljskih vernikov. Kri pa je tokrat ostala strnjena v svoji ampuli.
Naj povemo še to, da je včeraj, po vladnem predlogu, poslanska zbornica odobrila 20 milijard za nove zdravstvene strukture v Kam-paniji in še predvsem za preven tivno zdravljenje otroških bolezni.
(ap)
zadnjih letih tako pri iskanju poti za boj za napredek in socializem v skladu z nacionalno stvarnostjo, kakor tudi na področju medsebojnega sodelovanja partij in gibanj na levici. V pogovorih je bil vnovič poudarjen neizbežen pomen doslednega spoštovanja načel neodvisnosti, enakopravnosti, nevmešavanja.
Stane Dolanc je sobesednike seznanil z dejavnostjo neuveščenega gibanja kot samostojnega dejavnika V mednarodnih odnosih. V pogovorih je tekla beseda tudi o medpar-tijskem sodelovanju, ki bo še naprej potekalo na podlagi vzajemnega spoštovanja enakopravnosti in nevmešavanja in s tem prispevalo j k napredku prijateljskih odnosov in' vsestranskega dobrega sosedskega sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo.
VLADO BARABAŠ
V Latini ugrabili 11-letnega fanta
LATINA — Prvič v analih črne kronike so v pokrajini Latine zabeležili ugrabitev: tokrat je žrtev postal komaj 11-letni Ettore Bernardi, sicer sin premožnega očeta, vendar ne tako bogatega, da bi lahko plačal blazne odkupnine, ki so danes v «modi*. Ugrabitev je potekala bliskovito, a pred očmi številnih zaprepaščenih meščanov, ki niso imeli niti časa za poseg. Neki duhovnik, prav gotovo lažni, se je približal Ettoru, ga spremil k a! fetti in mu nekaj razkazoval, ko s0 nastopili njegovi pajdaši, ki so fanta s silo spravili v vozilo. To je z vso hitrostjo odpeljalo proti cestnemu odcepu, ki vodi tako v Nettuno kot v Aprilio. Karabinjerji in policijski agenti so nemudoma stopili v akcijo in blokirali vse izhode iz mesta, vendar o ugrabljenem ni bilo nobenega sledu.
Prve štorklje priletele včeraj v Francijo
PARIŠ — Dve štorklji sta včeraj poleteli v Francijo in se vgnezdili na dimniku občinske palače v Gue-ramu. Prebivalci tega alzacijskega mesteca ne pomnijo, da bi se štorklje tako zgodaj vračale v Francijo, kjer zima še kraljuje. Prihod dveh mladih štorkelj pa jih je razveselil, saj naj bi se z njihovim prihodom — kot trdi pregovor — začela tudi pomlad.
Predstavnika velesil o stanju v Indokini
Veleposlanika ZDA Young in SZ Trojanovski v varnostnem svetu OZN se razgovarjata o napetosti v jugovzhodni Aziji (Telefoto ANSA-UPI)
V R. EMILIJI IN PALERMU
Po izpustitvi industrijca aretacija šestih domnevnih ugrabiteljev
PRITOŽBE OSUMLJENCEV UMORA ZLATARJA T0RREGIAN1JA SODSTVU
Agenti milanskega Digosa z mučenjem in grožnjami izsiljevali priznanja?
Gole naj bi oblivali z mrzlo vodo - Funkcionarje in agente obtožujejo nezakonite aretacije, nasilja in telesnih poškodb
MILAN — So se agenti Digosa med zasliševanjem osumljencev u-mora zlatarja Torregianija posluževali groženj in celo mučenja? Vestj o nezakonitih metodah zašli REGGIO EMILIA — Industrijec! Sevanja so krožile že več dni, od Guastalle Armando Montanari, j včeraj pa ima milanski državni lu je bil v rokah ugrabiteljev od J pravdnik Mauro Gresti na svoji
mizi kar osem uradnih prijav, zaradi česar ie sodna preiskava z ugotovitvijo resnice neizbežna. Iz uradnih prijav, ki so jih vložili Osumljenci in tudi njihovi svojci, bi se dalo sklepati da so bili na kvesturi, seveda v odsotnosti zagovornikov in tudi sodnih funkcionarjev, kct predvideva zakon, zelo ostri in z izsiljevanjem prešli vse meje zakonitosti. Iz krogov kvesture so sicer marsikaj zanikali, vendar so osumljenci navedli v prijavah številne podrobnosti, ki prav gotovo niso le sad njihove fantazije. Odv. Sergio Spažzali, ki je prevzel obrambo .Sisinija Bitti-ja in Marca Masale, glavnih osum
31. januarja, si je ts plačilom pol milijarde lir včeraj ponoči izposloval ižpustitev. Mož, shujšan sicer, a še dobrega zdravja, se je po o-svoboditvi odpeljal s taksijem k svojcem, ki so ga pričakovali.
Že nekaj ur po njegovi osvoboditvi je stekla akcija, pri kateri so sodelovali karabinjerji, policijski a-genti in tudi agenti finančne straže.
Namestnik državnega pravdnika Be-vilacqua, ki je vodil preiskavo, je nemudoma podpisal številne zaporne naloge in tako so v Emiliji aretirali tri osebe, tri, mafijskega »porekla*, pa v Palermu. Imen seveda niso objavili, pojasnili, pa so, da so vsi »močno osumljeni ugrabitve*.
miiiiiiiiiiiniiiniMiniiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
V Ženevi avtomobili vseh vrst in znamk
ljencev umora milanskega zlatarja, je potrdil, da sta oba že med sodnim zasliševanjem navedla, kar je prišlo v zapisnik, točne in grozljive obtožbe na. račun nekaterih funkcionarjev milanskega Digosa. Skratka sta nekatere obtožila celo mučenja. Oba so gola privezali na lesen pod in jima z vžigalniki ali žveplenkami žgali spolovila. Nekdo jima je vtaknil v usta železno cev in ju prisilil, potem ko jima je zamašil nos, da sta pila vodo. Del vode je končal v pljučih. Sisinija Bittija. kateremu se je zdravstveno stanje močno poslabšalo, so morali nujno odpeljati na postajo prve pomoči bolnišnice, kjer je izbruhnil del zaužite vode in so ga nato, kljub odporu dežurnega zdravnika, ki ga je hotel pridržati, odpeljali ponovno na zasliševanje.
Gioacchino Vitrani. oče mladoletne R. V., je končal prav tako na
ga skušali zadušiti, medtem ko so ga drugi agenti, ki bi jih vsekakor prepoznal, kot je navedel v prijavi, pestili po obrazu in spolovilih. Kasneje so moža izpustili, včeraj pa je Vitrani v prijavi sodnim organom obtožil agente 11,1 funkcionarje Digosa ugrabitve, nezakonite aretacije, nasilja, groženj, telesnih poškodb in pretepanja.
Tudi materi mladoletne R. V. An-namarii Faitc-ne so na kvesturi grozili, da bo, če seveda ne b° govorila, zletela skozi okno. Poleg tega ženska v svoji prijavi zahteva od sodnih organov identifikacijo funkcionarja, ki naj bi ji priporočil nekega odvetnika za hčeri; nega zagovornika. Odvetniku naj bi funkcionar, ki se .je podpisal Ste-fano, poslal sporočilo, naj se za sodne stroške obrne direktno nanj.
Tudi Umberta Lucarelli.ja so brez usmiljenja pestili in obrcali, v sta-
ŽENEVA — Petrolejska kriza bo prav gotovo kot mora lebdela nad avtomobilskim salonom, ki ga bodo odprli danes v Ženevi. Predvidevajo, da sc bo nad pol milijona ljudi ogledalo novosti številnih svetovnih znamk. Razstavljavci iz 27 držav bodo dali na ogled ne le novejše vrste vozil, temveč tudi številne bolj ali manj vabljive in tudi potrebne pritikline. Na sliki: pogled na del salona	(Telefoto ANSA-UPI)
iiiiifiiiifmiiini
Z brzovlakom od Londona do Hongkonga
............................................Hlinili...n....im....iiiiiiimmiiiMiimiiiiniiiiiinitimnMiiimiiiiiiitHnmiiiiiiiiiHiiiniiiimiimiimiiiiiiiiiiiii.........................................................
Zavrnjena obtožba proti kardinalu Benclliju
FIRENCE — Državno pravdni-štvo iz Firenc je včeraj prišlo do zaključka, da ne more uvesti kazenskega postopka v zvezi s prijavami. ki so dospele na sodišče po znanj božični homiliji kardinala Benellija, ki je- ostro in grobo obsodil zakon o splavu v Italiji. Prvi se .je takrat oglasil predsednik sodišča v Camerinu dr. Giovanni Sa-balich, ki je kardinala Benellija prijavil sodišču zaradi vmešavanja v notranje državne politične zadeve. Prvi prijavi je takoj sledila druga, sprožil pa jo je proti Sa-balichu predsednik «Gibanja za živ ljenje* Pietro Pirovano. No, državno pravdništvo iz Firenc je včeraj vse te obtožbe zavrnilo in arhiviralo.
LONDON — Ko so delavci, ki se I turistične skupine. Poleg ostale prt-dnevno vozijo na delo v London, iz- ljage je vzela na pot še celotno stopili na železniški postaji Victo-1 zbirko romanov Jane Austen. K ro-ria Stadion, niso mogli verjeti svo- mantičnemu potovanju pač sodijo jim ušesom: po zvočniku so namreč romantične knjige, napovedali, da je na prvem peronu I Pred očmi izbranih potnikov se pripravljen za odhod vlak za Pariz. ^ zvrstile , te in znamenito-Berlin. Varšavo. Moskvo, Irkutsk, sU E	prostrane stepe, zasne-
Peking Nanking, Šanghaj, Kanton žene tund ki v sončnem Mtonu m Hongkong. Ko pa so se ozrh na sproščajo eiovekoVo fantazijo in o-prvi peron, so res zagledali brzo- pajaj0 čute, mongolske gore, ki so vlak na katerem se je svetil napis ^ pJosebno lepe in edinstvene, in »Central Kingdom Express*. zra- končFno bodo u7rli tist0 skrivnostno
ven je stal načelnik postaje v fraku in s cilindrom na glavi, ni manjkala niti godba na pihala in veli-
in toliko opevano kitajsko deželo. Nekoč so tako potovali vidni bri-
kanski lepak je z živimi barvami Umski funkcionarji in podjetniki, le navajal vse postaje brzovlaka. Ta da so takrat potovali po Mandžuriji krat je vstopila na vlak še gospa in ne pg Mongoliji: na isti način so Udi Moran, ki je postala tako osem- zapuščali pred več kot pol stoletja najsti in zadnji potnik te posebne I svojo domovino kitajski študentje,
ki so šli v tujino iskat znanost; večina se jih je vrnila in nekateri se v tujini niso navzeli samo znanosti pač pa tudi revolucionarnih i-dej, ki so pripomogle k nastanku današnje Kitajske; tiste Kitajske, ki jo bo obiskala skupina teh 18 potnikov, ki je pred dvema dnevoma odpotovala iz Londona in bo zaključila potovanje v Hongkongu čez 42 dni. To je prva skupina ljudi, ki po 30 letih potuje na Kitajsko z vlakom.
Gospa Rdi Moran je najmlajši član skupine in ravno med potovanjem bo praznovala svoj 34. rojstni dan. Takrat bo v Mongoliji. To bo verjetno njen najnenavadnejši rojstni dan, pa čeprav bo živela še mnogo let. Najstarejša potnika pa sta za-'konča Shackletoii - Bailey, 72 let
on, zdravnik John, 73 let ona, žena Dorothy. Dorothy je izjavila, da se čuti pionirka, da se človek, ko gre v pokoj, ne sme zadovoljiti s sedenjem v naslanjaču. John pa je pripomnil: »Ko sem bil še deček, sem vedno ves očaran poslušal vse, kar je zadevalo transsibirsko železnico. Sedaj bom to okusil.*
Vsak potnik je za to nenavadno potovanje potrošil približno tri milijone lir, agencija Sunquest Holi-days, pa ga je pripravljala dolga štiri leta. Vsekakor je prepričana v uspeh in namerava v bodoče organizirati še veliko število teh potovanj. Marsikdo bo sanjal, kako bi se bilo lepo voziti z vlakom skozi daljne dežele, dejansko pa si bo tako potovanje privoščil le malokdo.
kvesturi, kjer se je moral sleči in novanju njegove zaročenke Angelf se gol uleči na klop. še prej so Bitti pa so agenti Digosa med 1"'
i šno preiskavo celo raztrgali Le-I ninovo sliko,
1 Tudi Maddalena Di Pietro, mah Umberta Lucarellija, je v svoji tožbi državnemu pravdništvu navedla nekaj pretresljivih primerov , nesramnega vedenja preiskovalcev, i Prisostvovati je morala pretepanju sina v njenem stanovanju, agend 1 so io surovo cdrinili proti omari in
končno je morala pred njimi sleči pižamo in se obleči ter jim slediti na kvesturo.
Najhuje, vsaj po prijavi sodeč, ki jo je vložil odv, Medina, se ,ie godilo Angelu Francu, pri katerem so našli dva samokresa. Na kestu-ri se je moral sleči do golega in se uleči na pod. Medtem ko ga j® neki bradati agent -»obdeloval* * telefonskim imenikom, ga je drug1 oblil z mrzlo vodo. Agenti so g* nato obmetavali z gorečimi »ceri* ni*, ki jih je, kolikor je pač mogel, sproti ugaševal, le dva sta na njegovo srečo, malo opekla-Končno se je nekdo spravil na njegove kosmate prsi, drugi pa mu j* grozil s palico. »Zasliševanje* se j® nadaljevalo z grožnjami, z glavam1 so se zaletavali nanj v višini j®" ter, eden pa mu je položil cev samokresa na sence. «Obtoževali s° me, da sem plačal za umor Tof-reggianija 2 milijona lir,* omenja v svoji prijavi F ranco, v kateri navaja tudi razne grožnje. Neki agent mu je prišepnil, da va lahko brez težav ubijejo in truplo vržejo v Idrosca-lo. O tem, naj bi dodal agent, tako ne bi nihče ničesar zvedel.
Milanski državni pravdnik ie 'čaraj potrdil, da ima osem prijav 10 da bo odredil preiskavo za ugotovitev utemeljenosti obtožb.
LONDON — Zakon naj bi prepovedoval usmrtitev Ali Buta, saj J® bila obsodba na smrt izrečena *® na podlagi pričevanj nekaterih somišljenikov Buta, ki so bili po Pr|J čevanju celo oproščeni. Tako trd1 svetovna organizacija «Amnesty m* ternational*. ki dalje pravi, da Bu' tova krivda ni dokočno utemelje118 in bi potemtakem Buto bil lahk° tudi nedolžen. Kot znano, je bil biv; ši pakistanski predsednik vlade Alj Buto obsojen na smrt, ker naj bl leta 1974 dal usmrtiti očeta nekeg8 svojega političnega nasprotnika.
RIM — Zunanji minister ForlafU je včeraj na Farnesini uradno sp1"®' jel novega izraelskega veleposlmj1" ka Mosheja Allona, pozneje pa j veleposlanika Sovjetske zveze H*' | kita Rijova.