Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, sobota 25. septembra 1920, Za Ameriko celoletno polletno četrtletno Novi naročniki r.aj pošiljajo naročnino do nakaznici. Za inozemstvo: leto . K 400' leta. . 200' t leta . . . „ 100' mesec 35' Oglasi se zaračunajo po porabljenem proštom in sicer J mm visok ter 55 mm *''«k mosloi. za enimi 2 K' Pralni "'"»Mt. Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 1 krono Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ZZZSZ štev. 8. Teleion štev. 44. ------------ iSlUv< NOVE KOMPLIKACIJE V ITALIJI. Klerikalci groze z Izstopom Iz vlade LDU Berlin, 24. sept. »Berliner Tatreblatt« iavlia iz Bazla: Katoliški »Corriere d’ Italia« grozi z izstopom levice iz vladne večine, če se bo socialistična'stranka še nadalie oro-težirala. Isti list iavlia iz Rima. da nozivlie »Osservatore Romano« po-liciio k večii pazljivosti, ker kanilo radikalni ekstremisti napasti lateransko nalačo in zasesti neka! drugih gradov. Delavstvo razen nekoliko trdovratnežey se ie iziavilo za snorazum vodii strokovnih organizacij z industrialci. Ne tako na industrialci. ki zairiuieio. da so popustili samo zato. ker lih ie prisilila vlada k temu. Italijanski kovinarji sprejeli dogovor s podjetniki. LDU Milan. 24. sept. Načelstvo ski odbor pravico: kontrolirati na-zveze kovinskih delavcev *e s 118 kun sirovi« nadzirati orodaio tvor-proii 18 glasovom sprejelo dnevni niških produktov, določati niihove red. po katerem se odobri znani do- cene. doočati delavcem mezde, nad-covor in no katerem se odboru iz- zorov ati izplačila, ocenievati sno-nova izreka zaupanie. Dnevni red sobnost delavcev, določati ooeoie pride šc na splošno glasovanje de- dela v orodaialnah. kontrolirati lavcov. splošne stroške, določati popravila (Dogovor. ki ca poročilo natanč- za st role in zabranievati sr„aku.lativ-neie ne cmenra. ie naibrže sporazum ne namene ki povzročalo v indu-med zastopniki delavstva in deloda- striii krizo. Op. ur.) lalci. Po tem sporazumu ima dela v- ' Angleški rudarji sklenili štraik. Pariz. 24. sept. (Izvirno poroči- vsled tega prekinila. Rudarska zve-lo.) Iz Londona poročaio. da noga- za ie naznanila, da se v sredo 29. iania med rudarii 111 lastniki rudni- t. m. prične rudarski štraik. kov niso dovedla do uspeha in so se Druga obletnica. Par tednov £c, In antanta bo praznovala drugo obletnico miru. Danes smo formalno tudi mi član zavezniške skupine. Ka) ie za nas taclt teh dveh let? Z največjimi nadansl smo spremljali naše odposlanstvo k pariški konferenci. Pa — čemu bi pogrevali staro stvari! — Oglejmo se po svetu, kako je življenje danes okrog nas. ■> • . Velika vojna je končana. Vsepovsod so se pa razvnele besne guerilfe: do kosti segajo ponekod — drugod se Sele pripravljajo. In pred nami je zima, ki krije v sebi prav tako velike uganke, kakor jih je krila zlnfa leta 1914. Steber vsega starega reda, Anglija, se maje. Irski problem In pa vprašanje socljallzacije rudnikov Ima danes za britanski Imperij približno Isti pomco kot svojčas boj angleške mornarice z veliko špansko armado pri Traialgarju. če se bo danes Anglija rešila Iz teb težkoč, bo smel tudi sedanji kralj Britanije dati kovat spominske svetinje z »aillavlt Deus ct dlssipa-tl sunt«. Če pa zmaga In podre s svojimi zahtevami Irska ter Labour Party, potem je zapadlo solnce kot nekoč za Veliko Španijo tudi za britanski horizont. Osamosvojitev Egipta bi pomenila po ustanovitvi Irske republike odlnole prvi korak do Izgube Indije zp Veliko Britanijo. Svet se maje v svojih temeljih. Francija se je zagrizla kakor lovski pes v telo Nemčije, Slepa ja za vse, bar se vrši okrog nje. S tega omejenega vidika presojajo francoski državniki vse dogajanje na svetu. Skoro bi človek dejal — na-glašujoč seveda vse spoštovanje do Inštltu. cijo — da pomeni nekako kakor ^Imbol to, da so odpeljali predsednika republike g. Descbaitcla v blaznico. Franclja so lovi za razne brezpomembne svrhe generale, madžarske oligarhe In venomer! kaže svoje neplačane kupone, kakor da svet danes ne bi imel drugega posla kot edinole tega, da tolaži francoske bankirje. Italija jo poglavje čisto posebne vrste. Med sovražnima skupinama t. J. nad Nem- čijo, Avstrijo na eni In antar.ia na drngt strani so giblje brez pravo snovi In Išče zaslužka. Zato je pa vsak račun z Italijo, skoro nemogoč. Orlando, Nittl, Glolitll In kolikor jih še bo — vsak od teb pomeni posebnega vodnika, ki bi rad prišel po svoji poti do profita. Da o Ameriki ne govorimo! Zedinjcnb države so bile kot trezen realist prve, tl so uvidele, da z Evropo ne gre več. Skratka: antanta je razpadla. In ta razpadla antanta se ob drugi obletnici miru na vse mogoče načine skuša uveljaviti proti sili, ki jo je vedno le v strahu slutila, toda nikdar iie priznati botela — prati revolucionarni Rusiji. Vsa pariška in londonska politika bi se v poslednjem hipu hotela zagrabiti za rešilno bilko In najti orijcnia-cijo proti kolosu, ki je razbil lončeni podstavek In stopa, kakor vse kaže na granit. Med dvema poloma, med Londonom In Moskvo se giblje danes ves evropski svet. To gibanje jo daleč od vcrsniilske pogodbe. In ob tej obletnici stopamo tud! ml Ju. goslovanl v nove dogovore z najbolj gnilo silo antante, z Italijo. Sanse za nas so danes formalno dosti neugodnejše kakor so pa bile svojčas po plavskem umiku. Neugodnejše zlasti zato, ker imamo žalibog ljudi, ki vodijo našo politiko, ne da bi sl dali računa o neizmerni spremembi položaja tekom teh dveh let. Nihče naših mož ni skrbel za to, da bi se bil na kakršenkoli način podučil na llcn mesta o velikanskem razvoju, ki se je na svetu Izvršil. Vse delo se je vodilo Iz pisarn. Vse oči so še danes obrnjene v Pariz, dasl nihče tja ne verjame. Da je temu tako, je kriva samo vztrajnost gesla: Ima torne vremena. Dogodki nas prepavljajo. Ob tej obletnici »miru« imamo edinole eno željo: na| bi naši krojači državnih meja pogledali malo dalje po svetu, Izmerili daljo in stran, pogledali na vzbod In zahod prodno izgovorijo odločilno besedo med Rimom in Be-gradom. NEMIRI V BRESCIJI. Milan; 24. sept. (Izvirno poročilo.) Te dni ie zasačilo v Brescii! Kovinarsko delavstvo tvornico Frančhi. Lastnik tovarne ni hotel kovinarjem izplačati oodoore 15.000 lir. — V dolnii Bresciii \e. prišlo do velikih kmečkih uporov. Seljaki so zasedli več posestev v Leni. Otto-Icnci in Gambori. Polpžal je postal takšen, da ie nioralo poseči vines voiaštvo. PO MILLERANDOV! IZVOLITVI LDU Versailles. 23. sept. Po končani seii narodne skupščine se ie podal predsednik ;~enata Leon Bourceois z iustičnim , ministrom L’ Hopiteautem ter predsednikom poslanske zbofnice Peretotff (er nekoliko senatorji in poslanci v salon, predsednika narodne skupščine. Bo-iirercois, ic čestital novemu predsedniku republike. Justični minister, ie nato izročil Miilcrandu listino, s katero se Millerand iinenuie za predsednika reoubike ter mu v imenu vlade iskreno čestital. Millerand ie odgovoril. da mora Franciia zahtevati da se kar naioonolneio izvedelo vse dolžnosti do nie. kar iili zahteva versaileska mirovna pogodba. Predsednikov govor ie bil snreiet z dolgotrajnim. burnim odobravanjem. Nato so se predstavili predsedniku parlamentarni poročevalci. nakar ie odšel Millerand v Elvsee. kier mu ie pravosodni minister izročil pismo v katerem nazna-nia demisiio celokupnega kabineta Millerand »e obiskal tudi predsednika zbornice in predsednika senata ter sorelel voditelie raznih parlamentarnih skupin. KLERIKALNO - SOCIJALISTIČNI SPOPADI V CREMONI. Milan. 24. sept. (Izvirno poročilo.) O priliki snciialističneva shoda so se te dni v Cremoni hudo soopri-ieli sociialisti in klerikalci. Zadnii so 'boleli. prvim motiti shod nakar so se sociialisti. oboroženi in razvrščeni v boini batalion. vrgli na klerikalne vodiitelie. Niihovega ooerla-varia so hoteli linčati. Na križiščih cest so nato razvili rdeče zastave in pretrgali vse telefonične zveze. Intervenirati ie moralo voiaštvo. vendar na še sedal ni vzpostavljen mir. STAMBOLIJSKI V PRAGI. Rim 24. seot. (Izvirno poročilo.) V tukaišniih političnih krovih se širilo vesti da skuša bolgarski ministrski predsednik Stamboliiski! pridobiti češkoslovaško vlado za revizije miru v Neullviu. 415, Ne\vyork 113—115, Pariz 770-750, Praga 165—166, Dunaj 38.50—39. — Valute: dolarji 112—113.50, avstrijske krono 40—42, carski rublji 125—128, francoski franki 0—780, napoleondor 410—415, nemške marke 195—197, romanski leji 220 do 224, Italijanske Ure 500—502, angleški funt 0—480, češkoslovaške krone 170—0. Curlh: Berilu 9.80, Newyork 621, London 21.68, Pariz 41.80, Milan 25.69, Praga 8.10, Beograd 20.25, Zagreb 5.05, Budimpešta 2, Dunaj 2.75, avstrijske žigosane krone 2.40. Dunaj: Zagreb 247—267, Budimpešta 96—106, Praga 402—428, Varšava 100 do 115, čehoslovaško krone 401—427, dinarji 1000—1050. Po dinarju je na dunajski borzi veliko povpraševanje. Praga: dinarji 215, nemške marko 121.25, švicarski franki 1214.50, lire 326, francoski franki 510.50, angleški funti 263, dolarji 74.50, avstrijske žigosane krono 22.50, poljske marke 24. NOV ANGLEŠKI PODTAJNIK ZA INDIJO. LDU London. 24. sept. Lord Lvtlon ie bil imenovan za državnega nodtainika za Indiio. BORZNA IN TRŽNA POROČILA 24. septembra. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 1100, Eskomptna 1635—1650, Jadranska 2400, Jugoslovanska 745, Ljubljanska kreditna 1050 do 1125. Prva brvatska 10.700—10.800, RljeČka pučka 430—440. Valute Jn devize. Beograd: Francoski franki 195 do 198, dolarji 28, Ure 125—128, marke 50.50. levi 40—40.40, avstrijske krone 1030 do 10.40, napoleondor! 107—10730. LDU. Zagreb, 24. septembra. Berlin 197—200, Italija 510—518, London 410 do NAŠ LETOŠNJI PRIDELEK ŽITA LDU Beograd. 24. seot. Po uradnih podatkih, ki hh ie zbralo ministrstvo za finance; znaša letošnii pridelek pšenice 120.000 vagonov, ovsa 100.000 vagonov. Pričakovati ie. da bo letošnii pridelek koruze zelo dober. ___________ WR ANGEL* IAVLIA ZAVZETJE ALElfSANDROVSKA. LDU Loiiodn. 24. seut. Iz Carigrada iaviiaio. da ie general Wran-gel zavzel Aleksatidrovsk. oorjjsjjjuBji_ vitosti. A tudi krall le iztegnil roko: s koncem prsta se ie dotekntl njegovih prsi ter delal s Prezirljivim nasmeškom : »Širokoustnež!« Pustolovec ie omahnil. Beseda >e nadla na niegovo glavo kakor udarec z betom. Začutil ie. da ne more biti ves niegov pogum hi vzmagesvestna drznost v fcralievih očeh nič drugega kakor, bahava komediia. sai se brani iti v boi zooer edinega nasprotnika. ki mu ca Ludvk določa! Ali nai se_ poizkusi opravičiti? Nal mari prizna svolo ljubezen? Niegov ponos se ie uprl. Vzravnal se ie. zrasel za ned. Niegov ndcled ie ošinil kralia pomilovalno od glave do noc. in clas niegov ic švistnil kakor šiba: »Imenujete me širokoustneža. ker mi že dvakrat dolgujete živlie-nie. Radoveden sem. kako mi porečete. ko vam ca rešim tretiikrat?« Šel ie. ne da bi čakal odgovora. S trdim korakom ie premeril sobane. polne voiakov iti plemičev. k.i so radovedno prežali na .konec te Čudne nočne avdiience. ter zapustil Louvre. ne da bi ga kdo oviral. Ves besen in vendar vesel, oreklinlale in hkrati odobravate svoie ravnanje, obuoan. ker ie bil zapravil srečo, in srečen, da ga ne loči od Gizele prelita kri. se ie k »Velikemu Henriku«. XXIII. Cogolin. Cogolina še ui bilo domov. Oblečen sc ie vrgel vitez, na postclto. da bi počakal vrlega skice in ca zuhlial zaradi niecove malomarnosti. Ali računal le brez svoic krepke mladosti. Komai ic ležal oet minut. ?.c io zasoal globoko sn&nic. oolno divjih sani. Poldmiski zvon sc ie razlegal no mestu, ko ie odprl oči. »Hudiča!« ie zazehal Capcstanc. »Koliko ie neki ura?« »Toliko, da ic čas obedovati, co-snod. lehko mi veriamete. Ne morete si misliti, kako dobra ura ie mol želodec: posebno takrat, kadar ...« Politično razkrajanje. Že ponovno smo nadasili kvarne Dosledice sdošiie ooHtične anatUe. ki se ie razpasla med nami. Razvita se ie tekom ooslednieea leta., do za-slucri Narodu e Era nredstavništva in n veča nedelavnosti. Ta sološna apa-tiia za politične zadeve ie naložie zvezana z rastočim, brezmejnim. zaupanjem do političnih strank. — Vedno večia postaia množica onih. ki z obstoječimi strankami niso zadovoljni in se čutilo po niih prevarane. Stranke izeubliaio svo>!e pristaše. da. še več: stranke se naravnost razkraiaio. Ta noiav oolitičneca razkraianla ie splošen: oo niem sn prizadete na orimer pri nas prav vse stranke. — Poeleimo kar do vrsti: Poiav komunistične stranke in nien razmeroma močan razmah ie vsaf no velikem delu znam en ie nezadovoljnosti z delom in uspehi sociialne demokracije. Res. da so prešli k komunistom predvsem oni elementi, ki so sociialisti šele od včerai. izza volne. izza ni-sketra uietnlštva ter vzpričo neznosne dravirae. ali mnoero lih ie na levi tudi takih, ki so bili nreie v sociial-nodemokratskih vrstah. Na vsak način na ie značilno, da se takorekoč davna borba komunistov obrača samo proti — dosJei edini sociiali-Stični stranki. — Iz vrst nekdanie napredne stranke sta se izločili samostoina kmetska stranka, ki pa ie oritevnila nase tudi močan kmetski del Liudskc stranke, tako da postala zares aerrarna. ter narodno-socifalna. Iz nekdaj naprednih vrst pa le odšel marsikdo tudi naravnost v socialistične vrste, še več na ie takih, ki so ostali na sredi, politično neopre-delienl. Tudi klerikalna stranka le mno-eo izvubila. naiveč na Saniostoino kmetsko, mnoco delavstva na komuniste ter sploh na socialiste. Tudi od Inteligence, zlasti iz tipa »Slom-škariev« lih ie m no ero uvaževalo soremeniene perspektive, ali oa so se vsal — bodisi užaljeni ali Dah-tiieni — umaknili v neopredeljeno nezervo. Namesto starih oo bistvu vendarle idejnih trese! vidimo danes, da oreviadulo težnia orsrariSziratl se sta-’ novsko strokovno, in dalle potom stanovsko-eospodarskih erunacii nastopati tudi politično. Sociialne. stanovske skupine prehaiaio torei iz svoie destruktivne faze. iz periiode razkratan?a obstofečih strank, v novo konstruktivno dobo s pozitivno težnio. uveliavliati svoie težko-Otrrožene materiialne interese potom stanovsko politlčneca dcistvovanla. Tako nam ie razumliiyo. da se lavliaio težnie oo posebnih uradniških kandidatnih listah, po posebni volilni listi hišnih posestnikov, splošna težnia po ustanovitvi skupne aerarnc stranke, or čemer tvorilo na or. v Srbiii ocrodie cospodarske kmetske oriranizaciie. Jasno ie. da ima vzpričo težke materiialne krize ter vzpričo zma-eniočeca sociializma taka emoaciia v splošnem bodočnost, le da bo treba brezdvomno prevelik stanovski separatizem koricirafi z združeva- njem sorottnfti pano« v večjo skupine. u bodo poHtlčno žfvllenfa zmožne. •' .... . Politične stranice bodo pretelislet morale uvideti razvoi časa in se mu oriavoditi: sleoomišenie bo oolaeo-ma postafo nemovoče. kaftl z že-liaml in s kompromisi se prirodnih procesov ne da ustaviti ali preme- . niti.. Lahko rečemo, da polavi ki f lih opazuiemo samo sedai pred vo- j litvami v konstituanto. uvaiaio novo razdobie. ___________________________ > Umik čeških komunistov. Kakor poroča češko-slovaški tiskovni urad. baie komunisti niso pričakovali. da bodo ori svoiih nasilnih korakih naletill na tako oster odpor strankinega vodstva iti zato skušalo doseči zbOžanie z niim. Sklenili so baie na nekem svoiem posvetovanju vrniti izvrševalnemu odboru stranke tiskarno in uredništvo »Prava Lidu« ter nocalati se ž nfimi pod Docroiem. da se vrši zborovanie stranke v prvotno določenem času in da se v kandidatno listo za novi izvrševalni odbor ne soreimeio stari voditelji desnice. Oficilelno vodstvo stranke ie te noeroie odbilo in bi bili prinravlieni. Doeaiati se samo v slučaiu da se skrajni levi elementi odstranijo iz stranke . Komrmistično »Praške Pondeli« proglaša to vest za izmišljeno. In vendar se zdi kot bi komunisti še v oosledniem momentu hoteli preprečiti popolni razpad. Zdi se. da so komunisti pričakovali m novo več ori-trievania k svojemu prvemu koraku od strani socialističnega delavstva. V resnici oa ie pozdravilo ta korak le delavstvo velike Prače. Kladna in Brna. dočim ca delavstvo ostalih velikih delavskih središč na primer Plznia. Ostrave. Olomuca in Pardubic kakor tudi šlezkih orcani-zacii ostro obsoia in priznava ofici-ielno vodstvo stranke za edina upravičen odločuioč faktor. Vodstvo stranke uresničuie svoie crožnie naoram levici. Doseelo ie ori vladi, da ie prepovedala levl-čanier.t rabiti naslov stare »Pravo Lidu« in sedal izhaia v strankini tiskarni komunističen list pod imenom »Rude Pravo« (Rdeče Pravo). Dalle ie vodstvo stranke dalo vzeti levi-čariem uredniški In administrativni telefon, ustavilo izročevanie vse privatne pošte in telegramov državne-tiskovneca urada namenjenih za »Pravo Lidu«. Istočasno te prene-haa izročevati tudi oošta denar naslovljen na to adreso. Na vprašanie. zakai ie zastopstvo sociialno-demiokratske stranke odložilo strankino zborovanie od septembra na december t. i. odeovaria vodstvo stranke, da ni modo orioo-znati oravonročnost mandatov Številnih zaupnikov, ki so bili izvoljeni za zastopnike nod pocoiem. da mo-raio glasovati zn vston v III. internacionalo. dasi ti nocoli niso bili znani ne niim. ne organizacijam, katere bi morali zastopati. Nadalie vodstvo stranke ni modo oriooznati nravomočnosti mandatov slovaških delegatov, med katerimi so bili Hor-tlivjevi agenti ki so imeli nalogo Peter AItcnberg — Ivan Albreht: Narava. I Na sprehodu ii ie nosil iopo. Zu-hal ’’e bila svetloriava. znotrai vijoličasta svila. Voni svile ga le opajal, zazibava! Udihaval te ta voni. ki se ie bil prelil iz meneča sladkega toplega ambrastobarvneca telesa v mehko svilo. extralt fleure d’ Anita . »Zakai ste nesli iopo?!« ie vprašala cospa v. E. »Ali vas to veseli?! čemu ?!« »Iz uljudnosti le delal. »boa le ena kakor druga: to človek mora .« Pni mali gostilni na jezerskem obrežiu. na travniku, zasajenem s hruškami, ie bila uičkalica. »Ujčkaite me « fc rekla gospodična. Kadar sc ie orizibala proti nie-nm. ie imel občutek neizmerne bližine včasih se ie dotaknil niene obleke, enkrat celo------------. »Zakai ste uičkali gospodično?!« ie vprašala gosna v. E. »to le otročje. kai takeca se nahaia v slikanicah. pri odraslih nisem nikdar videla tega-----------.« On le molčal. * »Gimnazijec ie •— *“-•« le pomislila eosna E, Ko sta ležala z mladim dekletom gori na homu na kratki suhi gorici travi, v večernem solncu. se le lahno dotaknil niene roke. PlhHal ta to« pel veter. Nekie ie delal ptič »hi hi hi hi hia — « Potlei ie zatonilo solnce. Pihljal ie mrzel veter.**, »Kako le bilo-----------------?« i^Vpra- šala gospa E. gospoda. »O lepo------------. Toplo ie in su- ho. potlei pada tonlometer. večerno solnce se iskri nasproti, jezero dobi bakrenordeče in steklenozelene proge: naenkrat se orelne v svinčeno-sivo. toplomer pade tn travniki začno dehteti in biti vlažni---------------« »Poet------------« ie rekla gospa E. Vozila ie počasi navzdol ob obrežiu. Zdaid se ie poiavila temnozelena debela lilniia kostanjevih dreves nad sivim cikioDskim nasipnim zidovjem. potlei mala lesena vila. kier ie ležal vmiraloč pesnik, ootlei velika zidana s kandelabrl od kovanega železa, kier le ležal vmiraioč zakon in dvore cvetočih otrok, nato vrt voivodinie. ki le izgubila sina. kakršnega ni nikoli imela. Tu se ie sklanjalo v iezero črno leskovo grmovje. Nato so se ooiavlli travniki s fino močvirsko travo in z zlatim regratom, nato bičie s svetloriavimii čooiči. ki ie šelestelo. Pisateli orav-liic bi rekel: »In šepetalo si te zgodbe. zgodbe —- — — 1« Nato so se poiavrll travniki, ki so molčali v popolnem miru-----------------. Gospa v. E. le sedela male® voocnlena. v malem čolnu In Ja vživala mJcioj večera1. ,1 jih — delovati na strankinem zborovanju za odpad Slovaške od češke republike. V pondeliek zvečer se je vršil Volilni sestanek zaupnikov delavstva velike Prage. Ti so se z vso odločnostjo postavili na stališče ofl-oiieiieca vodstva stranke in proglasili nogoie. ki ilh diktira III. interna-ciionala socllalističnim strankam, za nesprejemljive. Ker stoti v fronti proti komunistom tudi vse delavstvo. ki ie organizirano v stranki narodnih sociialjsfov. izid spora v čehoslovaškl sociialno demokratični stranici ni več dvomljiv. Če oa bo prišlo do sporazuma med obema krl-lima v stranki, se danes še ne da reči. . Položaj na vzhodu. Vesti o položaju na vzhodu so tako različne, da deianskeea stania rti mogoče popolnoma lasno presoditi. Iz porodi se lahko ugotovi, da litovsko-Doliski konflikt še obstola In da sovjetska Rusija še ne misli prenehati z nadalinimi napadi bodisi proti Pollakom. Ukrajincem ali Wranglu. Vest. da se nahaia Trockil v LI-tavski. kier pripravila veliko zimsko ofenzivo proti Pollakom, ni posebno verodostojna. Izkušnje, ki so lih imeli vsi vojskovodje z voinimi operacijami po zimi na ruskem, poii-skera in litavsk.em ozemlju, niso baš vzpodbujajoče in tudi brezobzirno armadno vodstvo si bo dvakrat premislilo. predno se bo zanie odločila Na drugi strani oa ie gotovo, da bo sovietska vlada svoi prestiž, ki le vsled poraza pred Varšavo močno pade! skušala dvigniti z temeljitim obračunom s Poliaki. Pričakovati ie torei. da bo sovietsko armadno vodstvo čete. ki jih ie zbralo na ooliski severni fronti porabilo naiprci za naoad na Pollake. Ta napad se bo naibrže pričel prav kmalu, ako do-eaiania v Rigi ne bodo vodila k zadovoljivemu koncu. Če se nahaia Trockii resnično na fronti, ne pome-nia to zimske ofenzive, temveč orel organizacijo vseh sl! v svrho čim prelšnieca napada ra t. 1. in sicer po vrednosti, ki je označena na teh znamkah. Prodajajo se te znamke pri vseh koroških poštnih uradih glasovalne cone A, ter pri poštnih uradih Ljubljana 1, Maribor i, Celje, Ptuj, Novo-mesto In Kranj, in sicer samo 7 dni, ker io zaloga majhna. —• Cela serija stane 40 kron 80 vinarjev, mala serija pa, to Je vse parsks, 16 K 80 vinarjev. — Posamezne komade Je dobiti pri imenovanih uradih samo od nekaterih vrst, plebiscitnih znamk, in sicer proti plačilu trojne nominalne vrednosti. — Te plebiscitne znamke bodo Imele veliko vrednost v narodno-zgodovinskem ter tudi v filatelističnem oziru. — Vsak, kdor si nabavi teh znamk, sl pribavl rcelno vrednost, ter doprinese obenem svoj dar na narodni žrtvenik. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila In Metoda« v Ljubljani izreka tem potom Iskreno zahvalo vsem, ki so na kakoršenkol! način pripomogli, da se ie 31. glavna skupščina tako lepo izvršila. Nadalje se srčno zahvaljuje pevskemu društvu Ljubljanski Zvon, ki je priredil brezplačno družbi v korist koncert. Končno se toplo zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov in denarnih prispevkov. — Popis vseli volnlh Invalidov, vdov In sirot. Poverjeništvo za socijalno skrb Je razposlalo občinskim uradom tiskovine z navodili za popis vseh vojnih invalidov, vdov in sirot. Rok za predložitev izkazov je podaljšan do 5. oktobra t. 1. Občinski uradi naj pospešijo Izvršitev popisa. Občinski uradi, ki bi ne dobili tiskovin vsaj do 28. t. m., naj jih zahtevajo brzojavno pri invalidnem oddelku poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani. — študijsko leto 1920-21 na tehniški fakulteti se prične v začetku oktobra In sicer II. In III. letnik v polnem obsegu iz-vzemši strojno-elektroteliniški oddelek. Za prvi letnik se bodo vršila predavanja radi pomanjkanja prostorov v početku le v skrčenem obsegu, v popolnem obsegu pa s 1. Januarjem, ko bo otvorjeno lastno poslopje, III. letnik na strojno-elektro-tehni-škem oddelku se radi pomanjkanja kvalificiranih učnih moči za glavne strokovne predmete ne more otvoriti. — Tovariše tehnike tretjega letnika strojnega In elektrotehničnega oddelka vabim na sestanek v knjižnico A. D. I. T. 27. t. m. ob 11. uri dopoldne; ker se opustita ta dva oddelka v petem semestru, ie razgovor o nadaljnih skupnih korakih nujno potreben. Tovariši, k! do danes še niso vložili prošnje za podporo v inozemstvo, naj prinesejo vse potrebne listine seboj. — Dan člstotc. Po naredbl zdravstvenega odseka za Hrvatsko, Slavonijo In Medžimurje se bodo 19. oktobra na tako-zvanl »dan čistote« pregledali vsi trgi, lavni lokali, delavnice ln delavska stanovanja v svrlio, da se konstatira, v koliko se držijo predpisi zakona o zdravstvu. — Za Jugoslovensko Matico so darovali: M. A. 40 K, neimenovan 140 K, Bralno društvo pri sv. Križu pri Rogaški Slatini kot Cisti dobiček glasbene akademije j»e 8. t. m. 450 K, 5. orožniška četa v Ve-l on, ie rTi8r,asfla 235 članov ter posla-a K članarine, Podružnica Ponikva poslala svoj prispevek 520 K, O. M. LJch-temvallner, šolski nadzornik v Rušah, daroval o priliki poroke g. učitelja D. Lesjaka 80 K. Vsem darovalcem srčna hvala! — Gospodinjska šola »Mladike« v Ptuju. Ker nekatere gojenke zaradi prometnih težkoč še niso prišle, zato se začne teoretični pouk šele 4. oktobra t. 1. Do 3. oktobra sc Izjemoma še sprejemajo gojenke, ki so dovršile 16. leto. Gojenke, ki pridejo pred 4. oktobrom, so zaposlene s praktičnim gospodinjskim delom. Potovalni učitelji za krojaško In Črevljarsko obrt. Pri Uradu za pospeSeva-nje obrti v Ljubljani ste razpisani dve mesti potovalnih učiteljev za krojaško In čreviiarsko obrt. Obrtniki, ki reflektiralo na ta mesta, morajo dokazati svojo strokovno sposoblienost ter vložiti svoje prošnje dd 10. oktobra t I. pri ministrstvu trgovine ln industrije, oddelek v Ljubljani. Natančnejša pojasnila daje Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22. — Brezžični brzojavni promet Jugoslavije z Inozemstvom. Vojno ministrstvo je predalo radiotclegrafsko postajo na Banjici pr! Beogradu ministrstvu za pošto in brzojav, tako, da se bo moglo v kratkem tudi privatno prebivalstvo posluževati radiotelegrafske zveze z inozemstvom. — Popravek. V včerajšnjem poročilu o monopolu na sladkor se nam Je vrinila pomota: vest se mora glasiti: Sprejet Je predlog glede monopola na sladkor, ne pa: Urejen Je zakon, Itd. — V septembru je najlepšo na Klopta-skem Jezeru, Koroška Hotel otvoricn celo leto. Izborna postrežba. Ljubljana. = Apel na Ireovce! Odbor za sprciom koroške decc le sklenil obdarovati koroške otroke z oblačili, ■obuvali, noeavicami itd. Obračamo se tem potom na trosnode lastnike freovin. nat vsak no svoiem premoženjskem stališču d a r u i e ne-. kal rabliiveea in potrebnega. Darovi na? se blacrovoliio poslati ret. dr. Debelakovi v kresilo (poštna direk-ciia) do nondelika opoldne. — Občinstvo so onozarla na prihod koroške šolske mladine in niih spremstva (okoli 1600). dne 28. t. m. Natančen nroeram se obiavl v časopisih. = Koroški p!ebisc?t ?c pred vratini Naša stvar le pravična in zma(ra?a bo. Ali zmaea mora biti čiin siiainciša. zato ?e treba denaria in zenet denaria. Samo še tri tedne le čas. Snomnite se ob 12. url. sezite v žeo in nošliite nrisoevkc na društvo »Gosposvetski Zvon«, dr. Valentin Rožic, blasr. namestnik. Lftibllana. Metelkova ulica 5. ~ Manifesfaciisko zborovanje v LiubHnn!. V nedebo priredi Sokolski Savez ob 11. uri dopoldne veliko manifestaciisko zborovanie v Narodnem domu. Pozivliamo vse občinstvo. da sc zborovanja v kar naiveč-iem številu udeleži! — V Ljubljano ie dospel gospod George Dcmanche, direktor pariške revije »Revne Francaise* s svojo soprogo, da prouči naše razmere. — Tečaji živih Jezikov francoščina, angleščina, italijanščina, nemščina, srbohrvaščina), s katerimi Je pričel g. J. Jeras, dipl. iz francoščine v Bordeansu, žc lansko leto na 1. mestni 1J. Soli (Komenskega ulica) se zopet prično i. oktobra istotam. Opozarjamo naše čitafeljo na tozadevni inserat. — Ženstvol Članice »Sp!, slov. žensk, društva« in »Kluba Primork« se vabijo v soboto popoldne ob pol 5 uri na magistrat. Sestanek je važen In neodložljiv, zalo ste naprošcuč, da. se vsaj takrat zanesljivo in točno odzovete 1 — Českd obec v Ljublanl polada pro sve členjr a jimi uvedene hosty »Svatovd-clavskč posviceni« dne 28. i m. v dvorane hotelu »Tivoli«. Začatck v 8. hod. večer. Prčdprodej vstupenek v drogeriji »Adrija«, Selenburgova ul. K — Izza pravde dr. Oblak-dr. Pegan. 10. avgusta Je bila, kakor znano, pred ljubljanskim deželnim sodiščem vzklicna razprava v pravdi dr. Oblak-dr. Pegan. Razpravi je prisostvovala tudi gospa Pc-ganova, katero je govor dr. Oblaka tako razhudil, da Je potem na bodnftcu v silni jezi sunila dr. Oblaka v levo čeljust z besedami: »Kako sl upate o mojem možu tako govoriti?« Včeraj Je bila na tožbo s- dr. Oblaka ga. Terezija Poganova zaradi razžaljenja časti obsojena na 48 ur zapora ali 300 K denarne kazni s stroški vred. — Gospodinjski tečaj na liceju prične s 1. oktobrom ako se zglasi zadostno število gojenk do 28. t. m. — Gojenke licejske ljudske Sole se zbero v ponedeljek 28. t. m. točno ob 10. uri na vrtu Mladike, od koder gredo na prostor, ki jim je določen za sprejem koroške mladine. — Unionsko klet Je prevzela občezna-na ga. Julija Albert, bivša restavraterka pri »Lipi*. — Zlat prstan Izgubljen. Urarski vajenec L. Zajc Je prejel 18. t. m. od ge. Vere S., operne pevke, 8000 K vreden zlat prstan z naročilom, da ga izroči zlatarju v popravilo. Ubožnemu vajencu pa se Je pripetila velika nesreča. Prstan je izgubil, In tako so njegovi ubogi starši primorani, da trpe In poravnajo ogromno škodo. Pošteni najditelj naj blagovoli ta prstan oddati prt policijskem ravnateljstvu ali pa pri L. Zajcu, Hrantlnična ulica 6, proti primerni nagradi. Maribor. Predavanje o Koroški se ie vršilo sinoči ob 8. v Narodnem domu. Obravnavala so se vorašania. ki so v sedanjem času tik nred plebiscitom perečega pomena za nas. Društvo Jugoslovanskih akademikov v MariJjorn bo zbralo v svo-ie okrilie vse svobodomiselno di-iaštvo brez razlike političnega ore-nričania ter razširilo svoi delokrog na vse mariborsko okožie. V kratkem se otvoriio predavania znanstvene. literarne in poliudne vsebine. Poni« Invalidov v svrho dodelitve podoor se vrši 25. in 26. t. m. ziutrai v mestnem voiaškem uradu na Rotovškem trgu. Glasbena Matica orične s nevskimi vajami ženskega zbora 25. t. m. ob 8. uri zvečer. Izpred porote. 22 letni Anton Tcmcnc iz Pobrežja ?e svoičas v nekem prepiru brez povoda iztaknil z dežnikom oko posestniku Ivanu Vindišu. Predvčeraj Je bil pred poroto obsoien na 4 leja težke ieče. na 4000 K odškodnine in 800 K za zdravniške stroške. Temenc ie vložil priziv proti razsodbi. Celje. Kal bo s stanovanjskim vprašanjem? Biža se nam zima. Na kolodvoru stoie vagoni, ki služiio nesrečnim rodbinam v stanovanje Po mestu staruio po meblovanih sobah nolno oženienih družin in čakajo in čakaio. na stanovanja ne debiio. Merodajni faktorii ne ganeio v tem noglcdu niti z mezincem. Glavno ie. da imaio sami udobna stanovania ter da podpiralo rekurze raznih Nemcev in nemškutarjev v stanovanjskih zadevah nri deželni vladi. Da bi pognali liudt. ki v mestu ni-maio ničesar iskati, iz stanovanj, o tem še misliti ni. Ti uboga para. ki si prepuščena izžemanju in navi.ia-niii cen raznim posestnikom »čeka?, fer mj imamo vremena dosta.« Na našem kolodvoru bi bilo nujno potrebno, da bi se otvoril še drug hodnik, ki je med vojno služil prehodu vojaštva, pred vojno pa tudi civilnemu ljudstvu. Ob prihodu in odhodu vlakov je pri prehodu naval ln suvanje semtertie, kateremu bi se dalo na lahek način odpomeči. Marsikateri potnik je že tud^ zamudil vlak, ker se ni mogel pravočasno preriti na peron. Naj bi merodajni činitcljl tel nujni potrebi ki želji občinstva ugodili. Izpred celjske porote. Pred porotniki so je zagovarjal Anton Žagar zaradi tatvin, ki jih je izvrševal v Konjiškem okraju. Obsojen je bil na eno leto Ječe. — Jakob Zdolšek je sedel pred porotniki na zatožni klopi. Obtožen Je hudodelstva ropa, tatvine, goljufije ln posilstva. Preoblečen v orožnika je izvrševal svojo »obrt* po raznih krajih, tako na Ponikvi, Šmarju, Pečicah Ločah, Laporju itd. Izvabljal je raznim ženskam blago in denar šo za časa vojne, obljubljajoč jim, da bo vse to oddal njihovim možem In sinovom, ki so se nahajali na fronti. Tako povzročene goljufije In tatvine presegajo svoto več tisoč kron. Dalje Je v nekem gozdu pri Ponikvi napadel In posilil posestnico M. Novak, ter Jo nato tudi oropal. Porotniki so Izrekli krivdorek in sodni dvor je Zdolška obsodil na 10 let težke Ječe. Koroško, iz Lbllinggrabna v Nemški Avstriji, ki ie bil v coni K samo od 15. marca 1910. 1. do 10. okt. 1910. i„ ki tore! ni imel stalnega bivališča v coni A niti 1. ian. 1912. I.. niti 1. ian. 1919. leta. na nai ima glasovalno pravico. Razlogov za svoio končnovelfavno razsodbo komisija ne nove. češ. da tega ni dolžna. Kaoia ob DrSvi. V nedelio 19. t. m. so Priredili Nemci iz Celovca skraino izzivalen ooliog skoz Kožen-tavro. Podgoro. Podliubeli in Bo-rovlie. kier so Dovsod hailali. DreDC-vali naciionalne nesmi. med niimi tudi »Wacht am Rhein« in vznemirjali domače mirno prebivalstvo, ne da bi naša oblast ka? nroti temu početju ukrenila. Med tem. ko so Ce-Iovčani tako nekaznovano brez vsake ovire Izzivali, oa so nemškutarii iz Spodnjega Roža zborovali pri nas v Kapli v zloglasni gostilni »Pri Zecu«. Shoda niso napovedali. Orožnika k* iiim ie v imenu postave povedal. da ne smelo zborovati, ker shoda niso napovedali, kratkomalo niso ubogali. Na sltodu te hujskal posebno renegat Feinik. kaplan iz Sveč. • Borovlle. Ker Nemci vedno boli uvidevaidi da s svoio že davno obrabi leno frazo »KSrnten ungeteilt« in s svoio avstrijsko »republiko« nič ne opravilo, oopriieli so se novega sredstva. Mod glasovalce, svole pristaše*in omahljivce, so začeli po celi coni A razdelievati različno blago. žito. moko. mast. obleke, sol. vžigalice, petrolej itd. do zelo znižani ceni ali Da tudi popolnoma zastonj. Pa ne te na ta način skušajo nevedno Hudstvo zase pridobita, am-uns začeli so tudt že glasovalce, posebno hlapce in dekle naravnost z denariem podkupovati. Po tisoč K in več daieio en? sami osebi. Uspeli, katerega so s temi nizkotnimi sredstvi dosedal dosegli, ie naravnost smešen, kajti liudie so 2e preveč zbuieni in diobro vedo kte lih stalno čaka boliiša bodočnost. GHnJe Preteklo nedeljo so Igrali Igralci Jz- BoroveH v našem gledališču na Trati Izidor Cankarjevo igro »Plebiscit«. Igra 1e privabila toliko igralcev in ooslušacev. da ?e bilo gledališče, tudi galerija nabito polna. Predstava ie napravila na vse globok vtis. zato te nulno Želeti. da igralo faro povsod, kier ie le mogoče. Tudi govor o »Prodanih dušah« Dred predstavo Je dobro učinkovaf na pozorne poslušalce. Primorje. Iz Idrije, V nedeljo. 12. t. m. sta bila idriiski komisar Briganti in logaški civilni komisar Ziccolin na ?elri. kier sta se udeležila slavnosti y Annunziieve »reggenze«. Vozila sta se tia v avtomobilu mesta Idrile. to fe iziavil Dozneie sam komisar Jrigantl na neki veselici. Ko se mu ie stavilo vprašanje, če bo tudi Idriia pripadla reški »reggenzi« se ie komisar iziavil zelo dvoumno. Nekai dni nato oa se ie raznesla vest. da te komisar Briganti pri svojem obisku povabil D’ Annunzia v Idrijo, car mu je ta bale tudi obljubil. Pri-čokuiemo tore?, kal se bo iz tega skuhalo. ■«11.1» Napad oborožene nemške tolpe lz cone B. Te dni ie napadla kakšnih 20 mož močna oborožena tolpa Iz cone B našo stražo na mostu v Ro-žcku. Začeli so streljati, nakar le tudi naša straža odgovorila z ognjem in to Id o prccfnala. Ob^3. notroči se le napad ponovil. Naša straža iih ie zopet pregnala s streli. Na naši strani ni nihče ranjen. • Tako delalo avstrijski Nemci za sporazum med narodi Bili smo že na tem. da pozabimo na grozovitosti ki smo iih pretrpeli v avstroogrski sužnosti. toda »visokokul turni« avstrijski Nemci so nas začeli s svoiimi barbarskimi čini zooet na novo snomi mlati, da ne smemo Dozab?ti. da se v. njihovih žilah še vedno preliva tl ranska kri. „ _ Bistrica v Roz«. Pek Novak iz Borovelj, doma na Spodnjem Štajerskem in dobro znan kot verižnik po Celju, ie bil na shodu na Bistrici med nemškutarii. katerim le proda svoio dušo za 5 tisoč kil mioke. Mož ie sedaj, ker le tako do ceni nriše do denaria. vsak dan oi-ian in takšen bo gotovo kmalu zopet prišel — \ Celje! BorovHe. Kako postopa ehtent na distriktna plebiscitna komisija, kaže sledeči slučaj: Razsodila ie. da Slovenec Gregor Saši. doma iz Slo-veniega Plalnerga. nitpa glasovalne pravice, ker le bti 1. jan. 1919. leta prostovoljno kot Iegjifonar na Ru ftkem. Kumer KcMštairtta d«- doma Aprovizacifa. Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« v Ljubljani Je oddala za jutri t j. 25. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo In sicer: Petriču 3 tele-leta; Ahlinu, Ham Mariji, Kastelicu, Krašovcu, Makovcu, Prepeluhu, Porenti, Rihtar star., Smoljanu, Skrajnerju, po 2 teleti; Brecelniku, Dolničar Jožefi, Kocjanu, Prezelju, Šmetu, Žganjar Josipu ln Žganjar Antonu po eno tele. Kg spredniega mesa bo veljalo 18 K, zadnjega 20 K. Vsaka stranka nobi največ po en kilogram mesa. Kot sodniki »Športne zveze« so se določUI: Bašln I., Betetto Evgen, Bloudek Stanko, Cernovlc N., Držaj Stanko, Goreč Josip, Gostlč Janez, Hrast Janko,- Jaklič Josip, Kovačič Franc, Kramaršič Vlado, Logar Viktor, Mozetič Stanko, Pelan Stanko, Pretnar Kazimir, Smerkolj Janko, dr. Zupanc Franc. Sodnijske izkaznice, obenem trajne legitimacije za športne prireditve klubov Slovenije so izstavljene in se gospodje naprošajo, da pridejo po iste v soboto 25. t. m. v pisarno »Športne zveze«, Narodni dom, I. nadstropje, ki bo celodnevno odprta (navadni poslovni čas samo od 15. do 16. ure), Sodniki se poživljajo, da so v soboto 25. t. m. že ob 15. url na športnem prostoru Ilirije, da dobe od gospoda ing. Bloudcka direktive. Udeležniki lahkoatletičncga kurza zunanjih In ljubljanskih športnih klubov se poživljajo, da se po lahkoatletičnl tekmi v soboto 25. t. m. polnoštevilno zberejo v paviljonu S. K. Ilirija, kjer dobe vse potrebne direktive za kurz in trajne legitimacije. Udeleženci morajo prinesti poverilna pisma svojih klubov. Tekmovalci izven Ljubljane In udeleženci lahkoatletičncga kurza se naj zaradi prenočišča In prehrane javijo v soboto med 14. In 15. uro v pisarni Športna zveze, Narodni dom, f. nadstr. Slovensko Planinsko Društvo naznanja slavnemu občinstvu, da se zapre Aljažev dom v Vratih šele 4. oktobra t. 1. in ne 1. oktobra, kakor se je v zadnji notici pomotoma poročalo. Šport in turistika. Izreden užitek bodo nudile kolesarske ta motociklistične dirke na dirkališču nekdanjega vojaškega vežbališča. Že sedaj vlada tamkaj s trenažo živahno vrvenje ta dnevno Je opažati polno vnetih športnikov, ki vadilo za glavne tekme. V šestih kolesarskih dirkah obsega startna lista 68 prijav, dve bodo vojaški dirki, za koji prijave še niso zaključene. Jako zanimiva ta povsem nova za Jugoslavijo bo dirka kolesarjev z motornim vodstvom in dirka motociklistov. Slednja obsega 17 prijav. Vrhu tega bodo mogli udeleženci te dirke videti 5e konjsko šolsko jahanje ta skakanje preko zaprek, tako da JI Je z enkratnimi stroški nudenega izredno mnogo. k. Posebni vlak bo odhalal lz glavnega kolodvora v nedeljo ob 2. popoldne ta se bo vračal po končanih te&mab. Voznina n tja ln nazaj znala K 10. Začet* tekem Je zaradi oMega aporeda tefco ob I, popoldne. / ** Sokolstvo. SOKOLSTVO ZA KOROŠKO. Koroški dan v Ljubljani. Poživljamo vso brate in sestre, da se zberejo v nedeljo zjutraj v svojih društvenih prostorili, kier dobe vsa potrebna navodila za pobiranje darov. Bratje vsi v kroju. Darujte cvetlice za »Koroški dan«. Vse, ki Imajo cvetlice, prosimo, da jih darujejo Sokolskemu Savezu za Koroški dan. Cvetlice naj se oddalo v Narodnem domu I. nadstropje v nedeljo dopoldne. Dfjake brez razlike pozivliamo, da sodelujejo pri Koroškem dnevu. Dijaki se zbirajo v Narodnem domu ob 8. url zjutraj. Darovi za Koroški dan. Za Koroški dan Je daroval Sokolskemu Savezu g. Anton Kljun 100 K ta g. Hrovatin, tiskarna 400 I( ta 700 razglednic, Učiteljska tiskarna 500 K. — Iskrena hvala! Cvetlice za »Koroški dan«. Poživljamo vse sestre, da sl preskrbe kolikor mogoče cvetlic za »Koroški dan«. One, ki Imajo Cvetlice na razpolago, prosimo, da Jih darujejo za Korošce ter Jih prinesejo v soboto ali V nedeljo v Narodni dom I. nadstropje. Gledališče in glasba. REPERTOAR. Radi obolelosti gdč. Richterjeve se Iz-premenl repertoar sledeče: Sobota, 25. sept.: »Glumači«, red E. Nedelja, dne 26.: »Trubadur«, Izven. Repertoar mariborskega gledališča: V soboto: »Brat Martin«, v nedeljo: »Pereant možje«, v torek: »Samski dvor«, v sredo: »Kralj na Betajnovi«, v četrtek: »Brat Martin«. Male pesmarice sedmi zvezek Je pravkar Izšel ta prinaša v ponatisu Hajdrihovo zlasti za podoknice primerno »Pri oknn sva molče slonela«. Pevci naročajte ln prepevajte! Malo Pesmarico prodaja ta razpošilja Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg. Cena zvezku 1 K, U Izvodov 10 kron. Književnost in umetnost. L pokrajinska razstava se otvorl v nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne ob vsakem vremenu v Wtadischerjevem salonu v Novem mestu pod protektoratom enega naših nalvečjih slikarjev g. R. Jakopiča. Razstava ostane odprta od 26. t. m. do vštetega 11. oktobra, In sicer vsak dan od 10. do 12. dop. ta od 2. do 6. popoldne. Učna knjiga ta berilo laškega Jezika. Spisala prof. Baroni ta Segatinl, poslovenil prof. F. A. Jerovšek. Založila Klein-mayr et Bamberg v Ljubljani, cena 20 K. Vsem, ki se žele nekoliko izvežbatl v italijanščini, bo pričujoča knjiga dobrodošla. Kot pripomoček pri učenju jo priporočamo. »Gorski vljenac.« To krasno ta najboljše delo Petra Petroviča Njegoša je izdala letos založba S. B. Cvijanoviča v Beogradu sedmič s komentarjem Milana Rešctarja. Knjiga je .tiskana v Cirilici. Pred leti le Njegoševo delo Izdala v sloveti" skem prevodu »Slovenska Matica«; ti knjige ni sedaj dobiti nikjer več v prodaji. Najboljše bo torej, če si ljubitelji Njegoša omislijo najnovejlo sedmo izdajo v -r v. Obširen predgovor čitatelja zelo primerno uvaja v razumevanje velikana Njegoša, Knjiga stane 10 din. »La Petlte Revue«, Usta, ki Je namenjen vsem onim, U a® uče francoščine ta se žele v tem Jeziku izpopolniti je Izšla 1. St IH. letnika. Letno velja 60 K, posamezna M. 8 K. Naroča se prt Cliflmetodovskl nakladni knilžatt Jagreb, Preradovlčet trg K Stran 4. MaJi oglasi. Proda se: NOVOiZDELANI VOZ (Halbpartser) za konje in vole se proda. Na ogled pri Jurij Kvas, Breg 15, pri Konjicah. 1,820. LEPA ENOfMDSTROPNA HIŠA z vrtom in hlevom v Mariboru se proda. Več se izve v kavarni »Evropa«, Celje. 1819. MODERNA KOM PL. OPRAVA za spalno sobo se zaradi selitve takoj proda. Cena 7000 K, naslov pove upravništvo lista. 1824. DOBRO OHRANJENE SALONSKE SUKNJE v Rožni dolini št. 143, poleg kapelice, naprodaj. 1825. VILA V LJUBLJANSKI OKOLICI enonadstropna z zemljiščem se proda. Naslov pove uprava Jugoslavije. 1826. VSE VRSTE ŠPECERIJSKO IN DEUKA-TESNO BLAGO po najnižjih dnevnih cenah nudi tvrdka Schulfink & Hoinig, Ptuj. 1827. NAZNANILO! DVE SALONSKI OBLEKI novi in kompleten SOKOLSKI KROJ se proda. Poljanski nasip 40/11. 1830. NOVE MOČNE SODE lz cepancga hrastovega lesa, za vsak transport, od 300 do 1000 litrov, odda večje* množino po 3 K liter Franc Rudolf, sodarstvo, Konjice. 1815. PRODAM STANOVANJSKO KMETSKO HIŠO v Laniščah št. 24 pri Škoielcl. Ogleda si Jo lahko vsak. Ključe hrani železniški čuvaj. Kupna cena se poizve pri Stanku Ažmanu na Bledu. 1831. VINSKE SODE (hrame) proda takoj po 60 vin. liter. Franc Lenart, Ptuj, Srbski trg 2. 1800. register-blagajnaT- velika, v dobrem stanu, sedem mladih čistokrvnih PKEPELIČARJEV (Forst-bunde) ter FOTOGRAFIČNI APARAT z opremo, na prodaj. 17S9. LEPA NOVA HIŠA Z 12 STANOVANJI in vrtom na Selu (št. 34) pri Ljubljani, se proda. Cena 190.000 kron. Povprašati na Selu št. 7. 1791. ŽITNO KAVO IN FINO MARMELADO ponuja d. d. Triglav tovarna hranil v Smar-cl pri Kamniku. Istotam se kupi tozadevne surovine. 280. štev. CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja In ponudbe sprejema od 50 kg naprej po uajnižjl dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 1396 SSasIfe©: ODGOJ1TELJ1CA k osemletnemu fantku In šestletni deklici se sprejme s 1. oktobrom t. 1. Ponudbe na naslov: Franc Lenart, Ptuj. KROJAŠKI POMOČNIK za veliko delo se sprejme takoj pri I. Gogala, krojač, Jesenlce-Fužine. 1802. KONTORISTINJA vešča popolnoma nemške in slovenske stenografije, knjigovodstva, korespondence, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Hrana In stanovanje v hiši, dobra plača po dogovoru. A. Sušnik, Zaloška cesta 21'. DOBRO IZVEŽBANI KROJAŠKI POMOC^ NIKI se sprejmejo. Poizve sc pri tvrdki Klima-nek, krojaški mojster, Šclenburgova ulica štev. 6. J8LL IZURJENA STENOGRAFINJA IN : STROJEPISKA se išče za takojšnji nastop. Pisarna dr. Novaka-dr. Kobala, Dalmatinova ulica 3, Ljubljana. 1815. Rax&s©s DIJAK, četrtošolec ali več se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Jugoslavije«. 1823. KAVARNA se da v najem na lepem kraju, veliko inventarja, ugodni pogoji. MOTEL prve vrste z opravo, GOSTILNE pri Mariboru, z velikim gospodarskim poslopjem in zemljo, KRASNO POSESTVO v bližini mesta z vilo, mlinom, VILE V MARIBORU po 130, 250, 410, 700 tisoč kron. PRVOVRSTNO NAJEMNINSKO HIŠO, lepo ležeča. PEKARIJA S HIŠO. Informacije: Rearttetna pisarna »Ra- pld«, ^Maribor, Gosposka ulica 28. 1829. GOSTILNO ALI MANJŠO RESTAVRACIJO na dobrem glasu, v Ljubljani ali najbližji drobci, vzamem na račun. Cenjene ponudbe prosim pod »Restavracija T. A.« na upravo lista. jgQ5 KOMPANjONA S 50.000 do 60.000 K Iščem za jako plodonosno podjetje. Rcflek-tant mora biti trgovske stroke in prednost ima tisti, kateri more dati na razpolago svetlo sobo ali lokal. — Ponudbe sc prašijo na upravo Jugoslavije pod »Export« 1000. 18T2. IŠČE SE ŽENSKaT katera bi prevzela gostilno in trgovino z mešanim blagom na deželi. Pogoji zel a ugodni. Odgovor pod »Trgovec« na upravništvo. 1814. IGLIC FRAr^C~krojaštvo, Kolodvorska ulica 28, Ljubljana — preje Trst. Izdelovanje oblek za gospode in dame po vsakočasnl modi ter uniformiranje. Vib (s 2) ife ® (s e) is1(oVrčft Anatole France — Oton Zupančič KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽIČI, 19.—23. snopič »Narodne knjižnice«. založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena broš. 34 K. vez. 40 K. Ravnokar izšloII Koroška. — Spisa Carantanus. — Z barvnim zemljevidom Koroške, Cena 4 K. , Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošniak. Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. jugoslovanska žena za narodov^ svobodo. Uredil AIre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Stojimo tik’ Pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je. da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjige In širite jih med ljudstvom! Naročajo se pri »Zvezni knjigarni« v Ljubljani Marijin trg 8 in v vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah. 'JUGOSLOVANI! Plebiscit na Koroškem se bliža. Za boi ie ootreba sredstev. Pristooaite k »Gosposvetskemu Zvonu« in oodoi-raite ca. Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista i=sa® ne ustavi) Hiša v Novem mestu Ozka nllea Rev. 191 »a lepem prostoru se prode. — Istotam se izve tudi za seno. 1583 i i 1 Ciiljn nnljn laneno seme ullllt, y lili o in vso druge deželne pridelke kupuje trgovina s semeni Seier S Cooip. LjnhljaBa Volfov« ulica 12. PAPIR vsake vrste svinčnike, listovnl papir v mapah in kasetah, peresa, peresnike, beležnice, la apno v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone „AVA“ tovarna, Laško. za dobro vpeljano trgovino. — Cenjeno ponudbe prosim na upravnižlvo , Jugoslavije" pod Stev. 1585. Stavbeno podjetje Tavčar&Svetina Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 6. se priporoča. .1. taiemna skupnost s Miho eskcmplno tanke in r. srbskih« banko v ZaerebD. Brzojavni naslov: „ESKOMPYNA". Mie n brin talje DioMeje. Cename vltfie. — Miip in prodaja: ileklcv deiiz, nlet - iskoipt menit akreditivi - borza. Intcrurb. telefonska Stev. 146.. zajamčeno Ul t razprodaja na drobno In debelo v vseh poljubnih Številkah le: »Tvorna čevljarska zadruga* v Ptuju, Panonska ulica Mer. 3. 1588 |p$ Razpošilja tudi po povzetju s pošto. kredenčn! papir, krep- papirja (vse proizvode) kakor tudi vse plsarnlibe potrebščine ter galanterijske robe vanilin sladkor pecilni prašek dobavlja zelo ceno Artur Baumgarten, Tilen TI. Eggertligasne 8. 1548 Hišo t večjim gospodarskim poslopjem ali skladiščem v okolici mesta Ljubljane 8i5ki ali Viču se kupi event. vzame za daljio dobo v najem. Cenjene ponudbo z navedbo cene na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Adrifa žal HDH-ttH iai Ljubljana. Telefon intemrb. 405. F. ŠIBENIK, trgovec Gosposka ulica 16. 1686 Y nobeni hiši, kjer so otroci, ne sme manjkati Moj zverinjak knjižica našim malim za zabavo In pouk s 45 slikami in k teni spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani i vitez«) knjiprfi,Marijliitrg8, v Zretei Merili, Staillrg 19,1. Po zelo snllsnl canl, nova dva-kolesa, plašči, zračnice, Bivalni SfroJI in vsakovrstni deli, karbitno svetilke, gorile! itd. — Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. Pii sn-f, IJnSte Slari lrg!8. Tečaji živih jezikov, (srbohrvaSčino, francoščina, angleSčina, italijanščina, neroSčina, ki so bili lansko leto ▼ Soli na Ledini (Komenskega ulica) so zopet pridno 1. oktobra. Vpisovanje vsaki dan od 6.-6. uro pop. v ljudski Soli na Ledini, kjer se dobe vsa potrebna pojasnila. 1578 Josip Jeras, vodja tečajev. Jcs. Stopar 1467 manufaktucna trgovina Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 5 Nova partija 1352 Trstje za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m* po' K 4-80, pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljnbljana, Jeranova uL 13. (Trnovo.) 771 Prvovrstni cigaretni papir In stražnice znamke „Altesse“ po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan Benai,LJub. I|sna, šelenburgova ulica. gonilnih jermenov ^došla. — Dobavlja: „DRAVA“ strijska delniška družba Maribor. Charles Princ Ljubljana* Manufaktura 1576 Zalega: Turjaikl trg 1. Pisarna: Zidovska u. 1/1. Maji pM ol Mm ili reja t (brinje — Jnuijicnis cummuuls) Kod Šumske Uprave u Deliblalu (Banat) dana 15. oktobra 1920 u 10 sati prije podne prodavati če se putem javne licitacije uz zatvorene pismene ponude oko 80 (osamdeset) metričkih eenti ploda od borovici ili venje (brinje-Junipcrus communis) veoma dobre lcakvoče uz pooetnu (izkličnu) cijenu od ‘280 (dvijpstotme-osamdeset) kruha po metri čkotn centu. Propisno biljegovane pismene ponude trebavpredali najka-snije do 14. oktobra 1920 u 12 sati opodne kod Šumske Uprave u Deliblatu. Ponudi treba priložiti priznanicu, da je kot blagajne Šumske Upravo u Deliblatu ili bilo kot koje državne blagajne kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca položeno 2240 kruna žaobine. U ponudi mora bili izričito navedeno, da su nudiocu uslovi licitacijo poznati i da ih brezuslovno prihvača. ,Poblizi uslovi licitacije, obrazac ponude mogu se pogledat) kot Šumsko Uprave u Deliblatu, a na zahtjev i postom poslati. Prodaja se dogadja postavno u željeznička kola na željez-ničkoj stanici Jasenova (blizu Bele Crkve) dočim o potrebnim o povrečama i materijalu za vezanje ima se kupac o svom trosku pobrinuti. Iz kancelarije Šumske Uprave u Deliblatu broj 793 920. Pilporata sa slavnima obliosfvu Izdelovalelj usnjatih dokolenic (gamaš) Ljubljana Zg. Šiška II. 12. Karbolinej, katran, strešno lepenko, _ lesni cement (katr. smolo), Rafali, Izolirane ?»Io£<čo, g1 Wa<|»roe* (a la Cercsit), štukaturo, apno, opeko, port- SJ' In ud cement in vse gradbene potrebščine najhitreje dobavlja Ljubljanska komercijalna družba, Lmbljaiia. Cosulich-Line TRST-AMERIKA, Kew-Y©Fl« » BueR©s«As?r©S. 1463 Rio di Jandro, — Santos — Montevideo. Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike Iz Slovenije edinole prt: Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Zidno opeko (cigla) zarezani strešnik zakriva? (dvostruk! utorni crep) nudi takoj dobavno v poljubni množini, del. družba Združene opekarne, Ljubljana (prej V1DIC-KNEZ). — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba. Naročite! Tomu umlg In Ieimv PElILHIilCi. CELOIEC na|fSR@ISi 1626 Telefon 408, Itlciucisora ccsla 18, Telefon 408. gngrjrarrffvrasnp«” O glasi v »Jugoslaviji« imajo naj- g boljši uspeh, ker je zelo raz- | širjena in jo vsakdo rad cita ® UMkiBf gonilni jermeni iz usnja m za vsa podjetja, po najugodnejših cenah. Izdelovanje gonilnih podlog v vsaki obliki in velikosti, usnjate plošče, ltolebarji, okrogle in kordelne vrvice i. t. d., kakor tudi dokazano najboljših usnjatih vrvi. Najsposobnejša tovarna usnja 1 V teku 10. dni prispe večja množina pBašeev v vseh številkah od 44—56 in raznih oblikah za dame in gospode. — Izdelek in kakovost švicarska v ceni od K 900'— do K 1050‘-_ za komad. — Zajamčeno nepremočljivi! — Naročila sprejema: Prva kranjska razpošiljalna SCHWAB & BIZJAK LJUBLJANA, Dvorni trg štev. ii. Pri poštnih naročilih zadostuje samo navedba številke. Špecerijsko in delikatesno blago dobro asorlirnno, raznovrstno kolonijalno blago kakor: kavo, čaj, riž, čokolado, kakao, olje, testenine, milo, sir, klobase, gnjati, konservirane ribe, konjak, rum, likerje ter bogato zalogo šampanjca in vina v steklenicah in divjačino, samo prvovrstno blago priporoča ANT. ST ACPI, Ljubljana Selenburšova salisa. HBflnSHHMmgraHSiSB Odsovorn! urednik Aatis:* Pesek Tiska »Učiteljska tiskarna” v LJubllauL