Serracchiani: D'Agostino bo komisar Pošiljatelju strupenih 2015- |eto bralne značke? pisem podaljšali pripor Naš 8. februar letos športno obarvan Primorski Manjšina, splet in Gaber oz. Gabrščik SandorTence Politični in drugi predstavniki slovenske manjšine so - razen nekaterih izjem - zelo malo ali nič aktivni na spletnih omrežjih. To ima zanje senčne in sončne plati. Ker jih v glavnem ni na spletu, naši zastopniki ne tvegajo ne pohval in ne kritik, ne morejo pa »v živo« komunicirati o tem, kar delajo. Tudi na tem področju so naše politične in druge elite še kar okostenele, čeprav, kot rečeno, posledice niso vedno negativne. Spletna omrežja so v dobrem in v slabem postala zelo pomemben, če že ne glavni vir političnega in drugega komuniciranja. V Italiji na tem področju prednjači predsednik vlade Mat-teo Renzi, tudi papež Frančišek pa na Twitterju večkrat na dan posreduje svetu svoja razmišljanja in svoja mnenja. Ker spleta ni mogoče nadzorovati in omejevati (to sicer poskuša delati Kitajska) takšen način komuniciranja izkoriščajo tudi raznorazni teroristi, da ne govorimo o goljufih, sleparjih in njim podobnih. Nekoč smo politike in javne upravitelje ocenjevali po delu in po stališčih, ki so jih izražali v izvoljenih skupščinah. Večkrat smo novinarji »ukradli« kakšno izjavo na hodnikih ali med prisluškovanjem v predsobah parlamenta in deželnega sveta, danes pa čakamo, da bi kaj izvedeli iz Facebooka. V glavnem zvemo malo ali nič, a to sodi med norosti današnjih časov. Noro je tudi to, kar se dogaja z županom beneške občine Srednje. Pred nekaj dnevi se je na Facebooku kritično odzval na polemiko, ki jo je sprožila slovenska zastava na Matajurju. Namesto, da bi se spravil na politika, ki to polemiko podžiga, se je župan odločil za pikro ironijo in citiral pesem Giorgia Ga-berja z naslovom Io non mi sento italiano (Jaz se ne čutim Italijana). Pesem nepozabnega umetnika, nima nobene zveze z domoljubnimi ali protidomovin-skimi čustvi, a to je postranskega pomena. Kaj bi šele počel deželni svetnik Roberto Novelli, če bi zvedel, da se je Gaber rodil kot Gabrščik. Župan beneške občine si po mnenju italijanskih »domoljubov« zasluži grajo in celo odstavitev samo zato, ker je na spletu citiral naslov Gaber-jeve pesmi. Lahko bi se ob teh norosti izmazali z oceno, da gre za vir-tualno politiko v virtualnem svetu. Žal je virtualna politika postala resnična. dnevnik št. 11 (21.248) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi /M8 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 16. JANUARJA 2015 1,20 € 9 ,, islamski terorizem - Pripravljali naj bi obsežen napad V Belgiji policija ubila dva džihadista, tretjega ranila Vprotiterorističnih operacijah so v državi skupno aretirali več kot deset ljudi sirija - Ugrabitev Humanitarni delavki iz Italije končno prosti RIM - »Sporočiti vam moram lepo novico. Greta in Vanessa sta osvobojeni.« Tako je ministrica Maria Elena Boschi sinoči v poslanski zbornici sporočila novico, da sta mladi italijanski humanitarni delavki Greta Ramelli in Vanessa Marzullo iz Lombardije, ki so ju v Siriji ugrabili julija lani, končno prosti. Poslanci so novico pozdravili s ploskanjem. Sicer pa tudi tokrat ni šlo čisto brez polemik. Razširila se je namreč informacija, češ da je vlada za osvoboditev bolniških strežnic islamistom odštela 12 milijonov evrov. Vodja Severne lige Matteo Salvini je dejal, da če je to res, potem se mu zadeva gnusi. Toda za večino je važno predvsem dejstvo, da sta dekleti živi in zdravi spet doma. To noč naj bi v Italijo pripotovali z vojaškim letalom. trst - Predlog tožilca Mastellonija »Med policisti tudi muslimani« RIM - »Na državni ravni bi bil koristen razmislek o ustanovitvi policijskih enot s policisti muslimanske vere, kar bi pripomoglo k boljšemu razumevanju in posledičnemu odkrivanju terorizma raznih verskih predznakov.« To zamisel je v intervjuju za deželni sedež RAI posredoval vodja tržaškega tožilstva Carlo Ma-stelloni (na sliki). Izrazil je sicer dvome, da je ta zamisel sploh izvedljiva, policisti pa bi morali pripadati integriranim muslimanskim skupnostim. BRUSELJ - Belgijska policija je včeraj po državi izvedla obsežno protite-roristično operacijo proti skupini dži-hadistov, ki so se vrnili iz Sirije in ki so bili na tem, da kmalu izvedejo obsežen napad v Belgiji. Njihova tarča naj bi po nekaterih virih bila policijska centrala v Bruslju. Pri tem sta bila v mestu Verviers blizu meje z Nemčijo ubita dva džiha-dista, je sporočil namestnik belgijskega tožilca Eric Van der Sijpt. Ranjena je bila tudi ena oseba, ki so jo prijeli. Policisti so izvedli protiteroristične operacije v več mestih v Belgiji, tudi v prestolnici Bruselj in v kraju Vilvoorde severno od nje. V Verviersu ter v Bruslju in drugod po državi so skupno prijeli več kot deset ljudi. Za celotno Belgijo so stopnjo nevarnosti pred napadom z druge dvignili na tretjo stopnjo. Lestvica ima sicer štiri stopnje. Na 11. strani Trst: projekta za prazna stanovanja Na 4. strani Milje: sanacija po ujmi skoraj končana Na 5. strani Informativno srečanje na šoli pri Sv. Jakobu Na 8. strani Štandreška dramska skupina praznuje Na 13. strani Trener Andrea Massi o Tini Maze pred SP Na 16. strani rim - Na letališču Fiumicino Slovenec sprožil lažni preplah i V» RIM - Slovenskega državljana, ki je v sredo zvečer z lažnim bombnim preplahom povzročil incident na rimskem letališču, so včeraj popoldne izpustili na prostost. 48-letnega inženirja so oblasti sicer kazensko ovadile in se bo moral zagovarjati pred sodnikom. Slovenec se v času odvzema prostosti in niti kasneje ni javil slovenskemu veleposlaništvu ali kakorkoli sporočil, da bi potreboval pomoč ali nasvet. Dogodek preiskuje tožilstvo v Civitavecchii, ki je ozemeljsko pristojno za letališče. Letalo avstrijske družbe Niki, v katerem je prišlo do incidenta, je včeraj zjutraj z letališča Fiumicino vsekakor poletelo na Dunaj (na sliki). tržič - V ambulanti doslej 150 pacientov Center za azbestne bolezni je treba napolniti z vsebinami 9971234567007 2 Petek, 16. januarja 2015 ALPE-JADRAN / ljubljana - Polemike ob odpustu Ivana Radana iz službe v Univerzitetnem kliničnm centru Zdravnik UKC verjetno bolniku skrajšal življenje Na delu tudi kriminalisti - V najhujšem primeru bi lahko šlo za sum kaznivega dejanja uboja LJUBLJANA - Zdravnik UKC Ljubljana Ivan Radan je po ugotovitvah komisije za izredni strokovni nadzor neozdravljivo bolnemu bolniku verjetno res skrajšal življenje s kalijem, a materialnih dokazov za to ni. Vseeno je ostal brez službe - napoveduje že pritožbo -, prav tako je primer spodnesel stolčke njegovih neposredno nadrejenih. Policija primer še pre-iskuje.Komisija zaradi pomanjkanja materialnih dokazov ni mogla z gotovostjo potrditi, da je kalijev klorid dejansko stekel v žilo 83-letnega bolnika, ki je konec lanskega leta umrl v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Bolnik je bil namreč po smrti upepeljen. Hkrati komisija meni, da je verjetnost, da je bolnik dobil infuzijo kalijevega klorida, večja kot pa, da je infuzija tekla mimo bolnika. Zdravnik Radan je namreč medicinski sestri naročil, naj pripravi kalijev klorid za infuzijo. Trdi pa, da ta infuzija ni stekla v bolnika, pač pa mimo. A pet minut zatem je bolnik umrl. Sestra po navodilu zdravnika v bolnikov karton ni napisala, da je prejel kalijev klorid, saj je zdravnik rekel, da kalij ni tekel. Zdravnik naj bi nato vzel sistem, po katerem je tekel kalij, in ga vrgel v koš pri sosednjem bolniku. Iz poročila je tudi razvidno, da je več osebam na kliniki zdravnik priznal, da je bolniku dal kalij in pojasnil, a je to storil, ker ni želel, da bi naprej trpel. A je Radan svoje trditve spremenil 22. decembra lani, ko ga je zaradi razkritja tega primera do-letel suspenz. Komisija tudi meni, da če bi zdravnik le »insceniral stresno situacijo, ki bi se končala s smrtjo bolnika, bi dejansko predlagal obdukcijo«, da bi se lahko tako zaščitil. Zdravnik pa je predlagal, da se od obdukcije odstopi. Odločitev za odstop od obdukcije bolnika je bila po mnenju komisije glede na okoliščine napačna. Če bi bila obdukcija opravljena, bi namreč po besedah patologa in predsednika komisije, ki je opravila nadzor, Jožeta Balažica lahko z gotovostjo potrdili oz. zavrgli sum, da je bolnik prejel infuzijo kalijevega klorida. In tudi če niso našli materialnih dokazov, da je omenjeni zdravnik res skrajšal življenje sicer neozdravljivo bolnemu bolniku, pa je po besedah Balažica za Radana najbolj ob- Poslopje Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani tožujoč element ta, da je sploh odredil infuzijo kalijevega klorida in ga sprožil na največjo hitrost. Radan očitke zanika, pravi pa, da je nastavil raztopino kalijevega klorida iz pro-vokacije, da bi opozoril na nevzdržne razmere na oddelkih za intenzivno nego, kjer da primanjkuje komunikacije med zdravniškim osebjem, prav tako pa vlada prostorska stiska in pomanjkanje osebja. A direktor nevrološke klinike David B. Vodu-šek pravi, da uradne pritožbe glede teh razmer od Radana ni prejel. Tudi če so argumenti Radana resnični, niso prepričali vodstva UKC, ki je omenjenega zdravnika včeraj odpustilo. A njegov odvetnik Milan Krstic že napoveduje pritožbo na delovno in socialno sodišče. Kot je pojasnil za STA, vodstvo nima razlogov za odpustitev. Krstic pravi, da je zdravnik opozarjal na stanje na oddelku ter da komisija, ki je opravila izredni strokovni nadzor nad njegovim delom, ni mogla ugotoviti, ali je bolniku dejansko dal kalijev klorid in s tem povzročil njegovo smrt. »Danes so na UKC evtanazirali zdravnika,« pravi Radanov zagovornik, ki sicer priznava, da Radan nima smisla za humor. Ob tem dodaja, da tudi vodstvo UKC Ljubljana nima smisla za odgovornost. Strokovni direktor UKC Sergej Hoj-ker je ocenil, da ima vsak človek pravico protestirati, a v svoj protest ne sme vključiti bolnikov, sploh pa ne nezavestnih. Sankcije so padle tudi zaradi neu-krepanja oz. poznega ukrepanja Radano-vih neposredno nadrejenih. »Da je zdravnik naročil infuzijo kalija bolniku, bi moralo biti rdeči alarm za oddelek,« pravi Hojker. Vodstvo intenzivnega oddelka bi moralo že na naslednji seji jasno razpravljati o tem dogodku, prav tako bi se morali odločiti za obdukcijo, je prepričan. Zaradi tega je sprožil postopek za zamenjavo predstojnice kliničnega oddelka za va-skularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Bojane Žvan in predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja. Svoj odstop je Hojkerju ponudil tudi Vodušek, a ga ni sprejel. Vodušek je sicer Radanu stopil nekoliko v bran in zatrdil, da o njem doslej ni imel slabih podatkov, prav tako naj bi užival visok ugled pri sodelavcih. Sta se pa tako Hojker kot Vo-dušek opravičila svojcem bolnika za »vse travme, ki jih doživljajo«. Končna beseda o morebitni odškodnini družini pokojnika pa še ni padla. S primerom se ukvarjajo tudi kriminalisti, ki pravijo, da je zadeva še v pred-kazenskem postopku. V najhujšem primeru bi lahko šlo za sum kaznivega dejanja uboja, za kar je sicer zagrožena kazen zapora od petih do 15 let. Prav tako zdravniku grozi odvzem licence. Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je dejal, da bo razsodišče zbornice o morebitnem začasnem ali trajnem odvzemu licence po napovedi Možine razpravljalo »v kratkem«. Bo pa postopek po njegovih napovedih trajal še nekaj časa. Možina je sicer kot korektne ocenil ukrepe vodstva UKC, ki je Radana odpustilo, Žvanovo in Šviglja pa zamenjalo. Na dogodek se je odzvalo tudi ministrstvo za zdravje. Poročilo so že zahtevali, prav tako so od UKC Ljubljana zahtevali informacijo, kako imajo urejen sistem kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave bolnikov. Ko bodo zahtevano prejeli, se bodo odločili, ali bodo kakor koli dodatno ukrepali. Ministrstvo ima možnost, da poda pobudo za izredni strokovni nadzor Zdravniški zbornici Slovenije ali nadzor nad delom v zdravstveni negi. (STA) spolni napad Obtoženi katehet zanikal krivdo KOPER - Župnijski pomočnik K. V., obtožen spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, na včerajšnjem predobrav-navnem naroku na koprskem okrožnem sodišču ni priznal krivde, je za STA povedala po-oblaščenka oškodovanke Monika Mavsar. Sodnica Tatjana Pav-lovec je izločila javnost tako s predobravnavnega naroka kot z glavne obravnave. Predlog za izključitev javnosti iz glavne obravnave je najprej predlagala tožilka Natali Volčič Ivanič, a Mavsarjeva pa je nato predlagala, da se zaradi varstva integritete deklice javnost izloči že od predobravnavnega naroka dalje. Kot je navedla na začetku obravnave, oškodovanka že zdaj prenaša hude psihične pritiske, saj je izpostavljena ugibanjem javnosti, ali gre res zanjo. Poleg tega se deklica še zdravi zaradi posledic kaznivega dejanja in bi razkritje novih podatkov v javnosti stanje še poslabšalo. Z izključitvijo javnosti sta se strinjala tudi obtoženi in njegov odvetnik Boris Marčič. Izločitev javnosti bo veljala tudi za vse naroke v okviru glavne obravnave. 54-letnemu pomočniku župnika oz. katehetu v eni od župnij v Slovenski Istri so jeseni kriminalisti zaradi suma spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ki mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje ali oskrbo, začasno celo odvzeli prostost. Kot so tedaj poročale Primorske novice, naj bi bilo dejanj več, dogajala pa naj bi se tudi po verouku ali mašah ali drugih opravilih v župniji. Žrtev naj bi bila 14-letna deklica, ki je prav tako zelo aktivna v župniji, tako da naj bi s katehetom redno sodelovala in večkrat ostajala sama. ljubljana - Začetek javne razprave za novo deklaracijo o slovenski zunanji politiki Za kakšno zunanjo politiko Slovenije? Na zunanjem ministrstvu pozivajo javnost, naj mnenja posreduje v pisni obliki po elektronski poti na naslov deklaracija.mzz@gov.si - Predloge bodo sprejemali do 26. januarja LJUBLJANA - Zunanje ministrstvo je včeraj začelo javno razpravo o novi deklaraciji o slovenski zunanji politiki. Deklaracija, ki bo nadomestila podoben dokument iz leta 1999, bo prinesla odgovore na vprašanja, kaj je interes Slovenije na področju zunanje politike ter kakšni so njeni cilji in prednostne naloge. Osnutek deklaracije o zunanji politiki, ki jo na predlog vlade sprejema državni zbor, je že šel skozi več razprav. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, že obstaja dokaj široko strokovno in politično soglasje glede glavnih elementov in strukture deklaracije, ki bo podala prihodnje zunanjepolitične usmeritve Slovenije. Nazadnje so o njem novembra lani razpravljali poslanci v odboru DZ za zunanjo politiko, zdaj pa se začenja tudi javna razprava. Na zunanjem ministrstvu pozivajo javnost, naj mnenja posre- duje v pisni obliki po elektronski poti na naslov deklaraci-ja.mzz@gov.si. Predloge bodo sprejemali do 26. januarja. Ministrstvo bo kot prvega v vrsti dogodkov v okviru javne razprave o tem dokumentu organiziralo tudi javno tribuno, ki bo potekala v 22. januarja na gradu Jable pri Mengšu. Uvodni nagovor bo imel minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. V skladu s sklepi odbora za zunanjo politiko bo po končani javni razpravi končni predlog deklaracije obravnavan v Državnem zboru predvidoma v marcu, ko bo predstavljen tudi predlog strateškega dokumenta o zunanji politiki, ki bo podrobneje predstavil izvedbo v deklaraciji določenih prednostnih nalog zunanje politike in ga bo predvidoma do poletja potrdila vlada, so še sporočili z Ministrstva za zunanje zadeve. Karl Erjavec Osnutek deklaracije na petih straneh med drugim opredeljuje cilje in prednostne naloge slovenske zunanje politike. Njeni cilji so med drugim ugled in prepoznavnost države, uveljavitev Slovenije kot od- govorne in dejavne članice mednarodne skupnosti, varovanje in uveljavitev vrednot in blaginje, dobrososedski odnosi, regionalna, evropska in globalna varnost, skrb in sodelovanje s slovensko manjšino, zdomci in izseljenci, pomoč državljanom na tujem, krepitev standardov in uveljavljanje človekovih pravic v svetu, krepitev in razvoj mednarodnega prava ter učinkovito upravljanje globalizacije in trajnostni razvoj. Med prednostnimi področji in območji slovenske zunanje politike, opredeljenimi v osnutku deklaracije, velja izpostaviti krepitev ugleda in prepoznavnosti Slovenije kot varne, gospodarsko uspešne srednjeevropske ter pomorske države, delovanje Slovenije kot enakopravne, verodostojne in odgovorne članice mednarodne skupnosti in umestitev Slovenije v jedru EU. Med prednostnimi nalogami so tudi podpora gospodarstvu z instrumenti gospodarske diplomacije, promocija slovenskega izvoza in turizma ter privabljanje tujih neposrednih naložb, krepitev prepoznavnosti slovenske kulture in njeno učinkovito predstavljanje v mednarodnem prostoru ter promocija slovenskega jezika, ohranjanje in krepitev dobrososedskih odnosov z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, zaščita slovenske manjšine v teh državah ter celovita uresničitev sporazuma o nasledstvu. Prednostne področja so še krepitev vidnosti in vloge Slovenije v zvezi Nato, krepitev čezat-lantskega sodelovanja, predvsem z ZDA, povečanje prisotnosti v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, še posebej v Zalivu, Srednji in Jugovzhodni Aziji ter podsaharski Afriki, boj proti ekstremizmu in terorizmu. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 16. januarja 2015 3 dan slovenske kulture - Osrednja proslava bo 8. februarja v Trstu Skupaj zmoremo! Organizacijo letošnjega kulturnega praznika so prvič zaupali ZSŠDI TRST - Če ne drugače, bo letošnji osrednji kulturni praznik Slovencev v Italiji, izstopal po izvirnosti. To bo namreč prvič, ko bo »zamejski« Prešernov dan organiziralo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Med pogovorom s predsednikom osrednje športne organizacije Ivanom Peterlinom pa smo izvedeli, da to ne bo edina novost letošnje proslave. Nad novico, da je ZSŠDI predlagalo krovnima organizacijama SKGZ in SSO proslavo v svoji režiji, je resnici na ljubo marsikdo vihal nos: kaj imajo športni skupnega s kulturo, bi radi imeli monopol tudi nad njo? Peterlin pa pravi, da so se za korak odločili le iz želje, da bi mladim športnikom približali kulturni praznik in sploh našo kulturo. »Redno beremo in slišimo, da se mladi ne zanimajo za kulturo in gledališče. Zato smo jih želeli senzibilizirati na to temo in v njih vzbuditi zanimanje z željo, da bi nanjo pogledali z drugačnimi očmi. Za nas je to velik izziv.« Skratka: nobenega skakanja v "kulturni zelnik" temveč le želja po drugačnem, športnem pogledu na slovensko kulturo in jezik. Na katerega so, tako Pe-terlin, ne nazadnje navezani tudi športniki in športni delavci, ki ga vsakodnevno uporabljajo v telovadnicah in na igriščih. V nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri se nam v tržaškem Kulturnem domu »bolj kot proslava obeta predstava, v kateri se bosta prepletala kultura in šport; ne torej dogodek v Prešernovo slavo, ampak čim bolj množičen skupen praznik. Za geslo proslave smo izbrali Skupaj zmoremo!, tako pa je naslov tudi novi himni ZSŠDI, ki jo je napisal Evgen Ban. Vsakič, ko smo v preteklosti staknili glave, smo bili uspešni in prepričani smo, da je treba nadaljevati po tej poti. Zato je izbrano geslo tudi vabilo naši javnosti.« Režijo dogajanja na odru so zaupali goriški režiserki Jasmin Kovic, koordi- Ivan Peterlin fotodamj@n nacijo pa Evgenu Banu. Izvirna besedila, kajpak na kulturno-športno tematiko, so ob njiju napisali David Bandelj, Marij Čuk, Miran Košuta, Ilija Ota, Jurij Paljk, Igor Pison in Peter Verč. Nekatera bodo izzvenela v izvirnih uglasbitvah Patricka Quaggiata, druge v obliki recitaciji, za katere bodo poskrbeli Evgen Ban, Mairim Cheber, Marta Donnini, Kristina Fran-dolič, Patrizia Jurinčič, Ilija Ota in Nikolaj Pintar. Na odru pa bodo tudi Lara Komar in Danijel Malalan, plavalci, košarkarji, plesalke, telovadke, članice vokalnih skupin Bodeča neža in Kraški slavček, tol-kalci in še marsikdo. Skupaj okrog sto nastopajočih, ponosno izpostavlja Peterlin in pristavlja, da so se osrednjemu govorniku zavestno odpovedali in raje pripravili nekajminutne posnetke, v katerih bodo svoje poglede izpostavili Boris Pahor, Franko Drasič, Ilija Kocijančič in skupina openskih nižješolcev. V sklopu kulturnega praznika bodo podelili tudi "zamejske Prešernove nagrade", imena prejemnikov pa bodo ostala do 8. februarja skrivnost. (pd) rim - Za incident je najbrž kriv nesporazum Slovenec, ki je povzročil preplah na letališču, je po preživeti noči v zaporu že na prostosti RIM - Slovenskega državljana(itali-janski mediji poročajo, da gre za 48-letnega Adija Sveckorja), ki je bil v Italiji pridržan, ker je v sredo zvečer z lažnim bombnim preplahom povzročil incident na rimskem letališču Fiumicino, so včeraj popoldne izpustili na prostost. Novico je sporočilo slovensko veleposlaništvo v Rimu. 48-letne-ga inženirja so oblasti sicer kazensko ovadile in se bo moral zagovarjati pred sod-nikom.Slovenski državljan se v času odvzema prostosti in niti kasneje ni javil slovenskemu veleposlaništvu ali kakorkoli sporočil, da bi potreboval pomoč ali na-svet.Dogodek preiskuje tožilstvo v Civita-vecchii, ki je ozemeljsko pristojno za letališče. Letalo avstrijske družbe Niki, v katerem je prišlo do incidenta, je včeraj zjutraj z letališča Fiumicino vsekakor poletelo na Dunaj. Slovensko zunanje ministrstvo je včeraj dopoldne uradno potrdilo, da gre dejansko za slovenskega državljana. Dodali so, da se moški trenutno nahaja v priporu, zoper njega bo najverjetneje izdan obtožni predlog, sicer pa so nadaljnji koraki odvisni od pristojnih italijanskih organov. Zunanji minister Karl Erjavec je po seji vlade povedal, da položaj spremljajo, a za zdaj natančnih in uradnih informacij iz Rima nimajo. Imajo pa informacijo, da ni bilo bombe, pač pa je šlo za nesporazum. Po njegovem mnenju ni šlo za resen dogodek. Na zunanjem ministrstvu so še potrdilii, da se slovenski državljan ni obrnil za pomoč na slovensko veleposlaništvo v Rimu. 48-letni inženir je na letalu družbe Niki pred poletom na Dunaj predsinoč-njim dejal, da ima v prtljagi bombo. Letalo so preiskali, a bombe niso našli, medtem so iz varnostnih razlogov za skoraj dve uri zaprli večji del letališča. Eden od potnikov je opazoval Slovenca, ki je imel v roki napravo za štetje korakov. Slovenec, naj bi - domnevno v šali - dejal, da ima daljinski upravljalnik za bombo. Potniki so nato o vsem obvestili kapitana letala, ki je poklical nadzorni stolp. Policija je letalo preusmerila na oddaljeno pristajalno stezo, kjer so slovenskega potnika, ki je zelo slabo govoril angleško, identificirali in pridržali. Vseh 81 potnikov za Dunaj je noč preživelo v Rimu, pet pa se je poletu odpovedalo. Včeraj okrog 9.30 je airbus A320 avstrijske družbe, kot rečeno, poletel na Dunaj. Desno predsinočnji posnetek z rimskega letališča Fiumicino in spodaj včerajšnji vzlet avstrijskega airbusa za Dunaj ansa tfl^i V Gorjanskem jutri skupina Freak waves GORJANSKO - V Night rider baru v Gorjanskem bo jutri ob 21.30 igrala skupin Freak waves. Sestavljajo jo Mitja Košuta na bobnih in vo-kalu, Marjan Milič na kitari in voka-lu ter Igor Gustinčič na basu in vokalu. Izvajajo priredbe iz bogate zakladnice rock glasbe, od starejših skupin in solistov do novih izvajalcev,tako da se v koncertu prepleta glasba iz šestdesetih let prejšnjega stoletja do sedanjih pesmi. Vstop je prost, s sabo si mora vsakdo vzet le željo po dobri glasbi, piše v vabilu za jutrišnji koncert. V Avstriji poškodovan slovenski smučar SALZBURG - Med smučanjem na avstrijskem smučišču Aineck v zvezni deželi Salzburg se je v sredo poškodoval Slovenec. 59-letni moški je po padcu obležal nezavesten, je včeraj sporočila avstrijska tiskovna agencija APA. Slovenskega smučarja so avstrijski reševalci po nesreči prepeljali v bolnišnico v kraju Tamsweg, je še navedča APA. V Piranu na voljo nov avtobus PIRAN - Prebivalci in obiskovalci Pirana so med prazniki dobili na voljo nov avtobus, ki brezplačno vozi na relaciji med Tartinijevim trgom in Fornačami, predvidoma aprila pa bodo pridobili še en avtobus. Javno podjetje Okolje Piran se je za nakup odločilO zaradi dotrajanosti avtobusov, ki sta doslej vozila na omenjeni relaciji. Novi avtobus ustreza evropskim standardom Euro 6, za udoben prevoz potnikov pa so poskrbeli z večjo kapaciteto, so sporočili s piranske občine. Avtobus je namenjen 42 potnikom, od tega je na voljo 20 sedišč, kar je za 35 odstotkov več, kot je bilo prostora na voljo doslej. Občina Piran je za novi avtobus odštela 81.950 evrov plus DDV, letni strošek leasinga pa znaša približno 15.000 evrov. Prav bo-žično-novoletni prazniki so bili pravi čas za vpeljavo nove pridobitve, saj je v tem času mesto Piran obiskalo večje število turistov in dnevnih obiskovalcev, ugotavljajo na občini. Kot napovedujejo, se bosta v poletnih mesecih, ko je potreba še večja, novima avtobusoma znova pridružila tudi električna minibusa, ki ju je Občina Piran dobavila maja lani. Rudi Pavšič čestital predsedniku SD Dejanu Židanu Ob izvolitvi za predsednika stranke Socialnih demokratov je Dejanu Židanu in sodelavcem čestital predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič. V dopisu je med drugim napisal: »Krmilo stranke, ki ima dolgo in pomembno zgodovino v politični stvarnosti samostojne Republike Slovenije, prevzemate v času, ki je poln izzivov in odločitev. Ne samo v Sloveniji, marveč tudi v sami Evropi in v svetu beležimo žarišča velikih napetosti in nespoštovanja najosnovnejših človekovih pravic. Bojim se, da so dogodki v Parizu le težko opozorilo za vse nas, da je treba, ob ekonomskih, na novo naravnati tudi izhodišča, ki zadevajo medčloveško spoštovanje in sporazumevanje«. Pavšič poudarja, da so potrebne vrednote, ki bodo na novo zarisale družbo profitov, ki se ni izkazala in je rodila veliko socialnih razlik in nemira. Prepričan je, da bodo vrednote, ki jih tudi SD zagovarja v okviru evropske socialne demokracije, lahko pomagale najti odgovore na zapletena in nelahka vprašanja. »Tudi naša organizacija, ki se prepoznava v teh vrednotah, se posebej zavzema, da bi se tudi v prostoru, kjer živimo, uveljavile vse tiste dinamike, ki bodo naši skupnosti prinesle boljše perspektive in ji zagotovile osnovo za nadaljnje uveljavljanje. Potrebno je, da se vsi potrudimo in da še v večji meri investiramo v bilateralno sodelovanje v duhu novih evropskih prizorišč, ki ne smejo biti naravnana samo na podlagi gospodarskih izbir. Evropa regij in Evropa medkulturnega in večjezičnega sodelovanja mora postati naša perspektiva,« je še zapisal Pavšič. Predsednik SKGZ je v dopisu Židanu tudi izrazil potrebo, da se med Slovenci, ki živijo v sosednjih državah in Slovenijo ustvarijo nove dinamike, da bo možno koristno naravnati medsebojno sodelovanje v naslednjem desetletju, predvsem v interesu mlajših generacij. 4 Sr eda, 14. januarja 2015 BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Dva projekta za prazna stanovanja Tržaška občinska uprava in podjetje za ljudske gradnje ATER bosta v kratkem sklenila sporazum, ki bo osnova za dva pilotna projekta za obnovo in ponovno uporabo praznih stanovanj. Prvi projekt je bolj zahteven in zadeva obnovo poslopja z desetimi stanovanji, medtem ko bodo v okviru drugega obnovili 31 stanovanj v različnih stavbah, od katerih je 12 občinska last in 19 last ATER. Značilnost obeh projektov je v tem, da bodo pri obnovi sodelovali bodoči stanovalci oziroma najemniki. Občina Trst bo kmalu zaprosila deželno vlado za ustrezno financiranje, nam je povedala včeraj tržaška občinska od-bornica za urbanistično načrtovanje Elena Marchigiani, ki je v isti sapi poudarila pomen sodelovanja med ustanovami za reševanje vedno bolj perečega problema. Po eni strani je potrebno čim prej obnoviti nekatera stanovanja, ki bodo drugače ostala prazna dalj časa. Po drugi strani pa je javna blagajna vedno bolj prazna. Občina Trst in podjetja ATER sta v tej luči izdelala dva pilotna projekta, ki bosta s sodelovanjem zasebnega sektorja obnovila stanovanja, ki bodo ostala vsekakor javna last. Zahtevnejši projekt bo stekel na osnovi postavk zadnjega deželnega finančnega zakona. Projekt predvideva v grobih obrisih ustanovitev gradbene zadruge, ki bo imela pravico do užitka za 30 let. Zadruga, ki jo bodo ustanovili bodoči najemniki, bo s pomočjo »socialnega upravitelja« obnovila poslopje z 10 stanovanji, ki je občinska last. Za najbolj zahtevna dela bodo seveda pooblastili zunanja podjetja, za bolj enostavna pa bodo lahko poskrbeli bodoči najemniki. Zahvaljujoč se deželnemu finančnemu prispevku (35 odstotkov naložbe) bodo mesečni stroški za gradbeno zadrugo okrog 170 evrov. Namen drugega projekta je v bistvu obnoviti nekatera stanovanja s pomočjo najemnikov. Občina Trst oz. ATER bosta v nekaterih stanovanjih pri Sv. Ivanu (občina), na Pončani (ATER) ter v Ul. Baiamonti in Ul. Foschiati (občina) zagotovila glavna dela, ki bodo jamčila varnost in omogočila vselitev. Za dodatna manjša dela, kot je npr. pleskanje zidov, bodo morali poskrbeti bodoči najemniki, ki nameravajo sodelovati pri projektu. Imena bodo črpali s seznamov ATER. A.G. V Trstu je še mnogo praznih stanovanj fotodamj@n delavske zadruge - Pozitivno srečanje Consoli-varčevalci COOP: na pravi poti? Srečanje med sodnim upraviteljem družbe Cooperative operaie Mauriziom Consolijem in nekaterimi člani odbora varčevalcev je bilo zelo pozitivno. Consoli je delegaciji varčevalcev razložil potek postopka in razne podrobnosti ter poudaril, da bo vselej za razpolago za vsako pomoč in morebitne informacije. Ne nazadnje je Consoli povedal, da je njegov namen vrniti čim več denarja varčevalcem. Cilj sodnega upravitelja je skratka zagotoviti, da bo njihov denar 100-odstotno povrnjen. Seveda ni rečeno, da mu bo to uspelo, a Consoli zagotavlja, da bo skušal doseči največ. To so nam povedali nekateri člani odbora, ki so se udeležili srečanja s Con-solijem, ki so ga zahtevali že v decembru. Consoli je pokazal izredno razpoložljivost in je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, so dejali z zadoščenjem. Predstavniki varčevalcev so se namreč včeraj popoldne predstavili v Consolijevi pisarni z vrsto vprašanj, ki so jih bili zbrali med varčevalci s pomočjo vprašalnika. Sicer je Consoli na srečanju razložil ves postopek glede morebitnega dogovora z upniki in glede možnosti za unovčenje vloženega denarja. To je zapleten postopek, je razložil in dodal, da mu pri delu pomaga osem strokovnjakov. Consoli bo moral predstaviti načrt za rešitev Delavskih zadrug pred koncem januarja, vendar bo sodstvo po vsej verjetnosti ustreglo njegovi prošnji in podaljšalo rok. Consolijev načrt oziroma dogovor z upniki bodo vsekakor predstavili tudi prek medijev in na posebni skupščini varčevalcev, so nam še povedali člani odbora, ki bodo medtem nadaljevali z zbiranjem podpisov za morebitno tožbo. Kot smo že poročali, se je odbor obrnil na znano odvetniško pisarno Massei Alberti v Bologni, ki je specializirana v stečajnem pravu. Člani odbora so začeli zbirati podpise, ki niso obvezujoči. Odbor namerava namreč le predhodno ugotoviti, koliko ljudi je pripravljeno sodelovati v primeru, da bo šlo kaj narobe. Podpise zbirajo ob sredah in sobotah od 9. do 12. ure v baru Cristallo v Ul. Ghirlandaio, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. A.G. pošta - Plačilo Prometna taksa in RTV naročnina tudi preko spleta Bliža se zapadlost roka za plačilo avtomobilske prometne takse in naročnine na italijansko državno radiotelevizijo, pri čemer poštna uprava opozarja, da je obe taksi mogoče plačati tako v 33 poštnih uradih v tržaški pokrajini kot tudi preko spletne strani www.poste.it oz. preko pametnega telefona. Pri tem lahko imetniki računa Banco-PostaOnline plačajo neposredno preko spletne strani z neposredno bremenitvijo računa ali pa z uporabo glavnih kreditnih kartic. Potrdilo o opravljenem plačilu bodo prejeli preko elektronske pošte. Tudi osebe, ki ne razpolagajo z računom BancoPosta, se lahko poslužijo iste storitve, če se registrirajo na spletno stran (registracija je takojšnja in brezplačna) in plačajo z glavnimi kreditnimi karticami oz. s kartico Postepay. Preko spletne strani pa je mogoče plačati tudi RTV naročnino, pri tem pa bodo lahko uporabniki storitve PosteMobile plačali preko svojega pametnega telefona, če se bodo poslužili aplikacije PosteMo-bile, ki jo bodo lahko brezplačno prenesli s spletnih strani Google Play Store in App Store. Drevi po slovenski TV RAI Peter Suhadolc Nocojšnja poglobitev slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI okrog 20.50 po tretji televizijski mreži RAI 3 bis TDD Predstavlja bo posvečena vrsti različnih tematik: geofiziki, seizmologiji, fila-teliji, folklori in planinstvu. Dušan Jelinčič je namreč povabil v studio prof. Petra Suhadolca, ki je trideset let poučeval na tržaški univerzi, obenem pa je tudi generalni tajnik mednarodnega združenja seizmologov, ob tem pa ima še celo vrsto profesionalnih zadolžitev. Ne smemo niti pozabiti, da je Suhadolc že 31 let predsednk filatelističnega društva Lovrenc Košir, predsednik Filateli-stične zveze Slovenije in še umetniški vodja folklorne skupine Stu ledi ter podpredsednik Slovenskega planinskega društva Trst. Gre torej za vsestansko osebnost, ki je znala povezati toliko na videz različnih dejavnosti. terorizem - Zamisel vodje tržaškega tožilstva Carla Mastellonija Zakaj ne med policisti tudi muslimani? Slednji bi prispevali k boljšemu razumevanju in odkrivanju prevratniških pojavov - Preiskovalno dejavnost pogojuje dotrajana računalniška oprema »Na državni ravni bi bil koristen razmislek o ustanovitvi policijskih enot s policisti muslimanske vere, kar bi pripomoglo k boljšemu razumevanju in posledičnemu odkrivanju terorizma raznih verskih predznakov.« To zamisel je v intervjuju za deželni sedež RAI posredoval vodja tržaškega tožilstva Carlo Mastelloni. Izrazil je sicer dvome, da je ta zamisel sploh izvedljiva, policisti pa bi morali pripadati integriranim muslimanskim skupnostim. Mastelloni, ki se je v Rimu udeležil državnega posveta o terorizmu, je prepričan, da je tako imenovani pojav povratništva (islamski skrajneži, ki se urijo v tujini) pod nadzorom. Pač pa je tožilec opozoril, da Italija ne razpolaga s protiteroristično poda- tkovno bazo. Priznal je, da se varnostne in preiskovalne sile znajdejo kot morejo. Računalniški programi so zastareli in kot primer navedel težave v komunikacijah in izmenjavah informacij med Trstom, Milanom, Genovo in ostalimi sodnimi okraji. Mastelloni je v soboto, kot smo poročali, izrazil veliko začudenje kako je lahko skupina džihadistov sejala smrt in paniko po pariških ulicah. Po njegovem prepričanju so v Franciji popolnoma zatajile obveščevalne službe, ki so, kot se je izkazalo po atentatu na satirični časnik, dobro poznale dejavnost islamskih teroristov, a vseeno jim ni uspelo preprečiti krvavega atentata. To kar se je zgodilo v Parizu je po Mastellonijevem mnenju vsekakor poučno za vso Evropo. Vodja tožilstva na tržaškem sodišču Carlo Mastelloni arhiv Spetič: Mastelloni ima prav Sodnik Mastelloni ima popolnoma prav, meni deželni tajnik Stranke italijanskih in slovenskih komunistov Stojan Spetič. »To je evropska praksa, ki je dala največ rezultatov na Nizozemskem, kjer že tri desetletja novačijo v policijo agente iz vrst priseljencev. Seveda gre za državljane s stalnim bivališčem. To olajša odnose med priseljenci in državo, ki jih lahko nadzoruje znotraj skupnosti, le te pa ne vidijo več v državi in policiji sovražnika, pač pa sorodnika ali soseda.« Pomembno je po Speti-čevem mnenju geslo nizozemske policije: Ahmed in Marijke bdita nad tvojo varnostjo. / TRST Četrtek, 15. januarja 2015 5 milje - Odpravljanje posledic oktobrskih poplav Sanacija škode skoraj končana V miljski občini bodo do konca tega meseca končali s sanacijskimi posegi, s katerimi odpravljajo posledice škode, ki so jo v noči s 14. na 15. oktober povzročili usadi zaradi obilnih padavin. Sveženj pomoči v višini 120 tisoč evrov je prišel iz proračuna miljske občine, s tem denarjem pa krijejo stroške za izvedbo najnujnejših ukrepov. Pristojna podjetja obnavljajo ceste, infrastrukturo za oskrbo z vodo in energijo ter čistijo prizadeta območja, so nam pojasnili na miljski občini. Ocenjena škoda je sicer višja od omenjene vsote, ki pa bo zaenkrat zadostovala vsaj za najnujnejša sanacijska dela. V kraju Vignano v teh dneh končujejo s tlakovanjem cestišča. Tu popravljajo tudi vodovodni sistem, za dela pa skrbi gradbeno podjetje Mari & Mazzaroli S.p.a. Občinski odbornik Fabio Longo je opozoril, da posledice ujme odpravljajo tudi na obrobnih območjih. Hidrogeološko tveganje so v zadnjih dneh odpravili na območju Sv. Jerneja, kjer je gradbeno podjetje Walter Pittini & C. S.a.s. zadržalo vodo in poskrbelo za počasno in kontrolirano spuščanje vode, ki je za tamkajšnjimi hi- šami povzročila usad. S pomočjo deželne pomoči pa so izpeljali tudi akcijo čiščenja potoka Sv. Jerneja. Od tod so predstavniki deželnega hidrogeološke-ga urada odnesli drevje in vejevje, kamenje in prod, ob čiščenju pa so odkrili tudi divje odlagališče kuhinjskih aparatov, pnevmatik, sanitarij. Miljska občina se je s tem v zvezi za konkretno pomoč iskreno zahvalila Deželi FJK. V prihodnjih dneh bodo končali tudi s sanacijo hriba v Ul. Storto. Hrib bodo zavarovali z jeklenimi mrežami, teren pa bodo utrdili z granulatom, naravnim ter rečnim kamnom, ki bodo preprečevali erozijo tal. Občina Milje vse občane obvešča, da se prizadeti lahko obrnejo na njih in izpolnijo poseben obrazec, v katerem bodo prijavili škodo, ki so jo utrpeli 15. oktobra lani. Gre za izjavo oškodovanca, s katero ne bo mogoče terjati povračila škode. Kot so pojasnili na občini, je namen izjave zgolj ocena škode, tudi na zasebni lastnini. Popis škode bo občini prav prišel v primeru, če bi v prihodnosti dobili dodatna denarna sredstva za odpravo posledic oktobrskih poplav. (sč) Nameščanje cevi, s katerimi bodo uredili odvodnjavanje na območju, kjer so ugotovili nevarnost usadov milje - Župan Nesladek zvest obljubam Nezakonite antene dokončno odstranili V miljski občini so naredili velik korak naprej v zvezi z nezakonitimi antenami. Po odstranitvi prve nezakonite antene v Čamporah; v bližini karabinjerske postaje, in druge antene v Ul. Vivoda, so podrli še antene na hribu Sv. Mihaela in v naselju Sv. Florjana. Zaradi teh anten so bili lokalni prebivalci že dlje časa vznemirjeni in nejevoljni, saj so bili v skrbeh za zdravje in dobro počutje. Zatrjevali so namreč, da so sevalne obremenitve nad mejnimi vrednostmi. Občina bo po odstranitvi anten deželni agenciji ARPA poverila nalogo, da pripravi novo poročilo o elektromagnetnem sevanju. Zadovoljstvo nad doseženim rezultatom je izrazil župan Nerio Nesladek, ki je dejal, da se ne bodo za-Antene in dovoljili le z najvišjo dovoljeno stopnjo elektroma- elektrovod v Ul. gnetnega sevanja, ampak da bodo stremeli k dosega- Vivoda nju stopnje sevanja, ki bo daleč od mejne vrednosti. Pravica do stanovanja Tržaška skupščina za pravico do stanovanja (Asc) prireja danes v ba-ru-knjigarni Knulp v Ul. Madonna del Mare 7 srečanje, na katerem bo govor o določitvi prihodnjih ciljev v luči snujočega se novega deželnega zakona o stanovanjski politiki in krize, ki po mnenju pobudnikov še naprej uničuje državljanske pravice in svoboščine, med katerimi je tudi pravica do stanovanja. Posvet o stiski otrok Združenji Gesif in @uxilia prirejata danes v avditoriju bivše ribarnice na tržaškem nabrežju ob 17.30 posvet, na katerem bodo obravnavali vprašanje stiske otrok, ki je posledica konfliktne ločitve staršev in nasilja v družini. V osmici v Mavhinjah fotorazstava Barve V Fabčevi osmici v Mavhinjah bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Barve. Na ogled bodo posnetki Alessandre Tribuson in Lucia Uliana, ki živita v Dolini in se že več let ukvarjata s fotografijo, tokrat pa se prvič predstavljata na skupni razstavi. Fotografski »koncert« vibracij, barv in neobičajnih perspektiv bo v osmici na ogled do 8. februarja. Slike Renza Possenellija V občinski razstavni dvorani na Velikem trgu 4 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del slikarja Renza Possenellija z naslovom Samote, ki bo na ogled do 4. februarja vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Narečno gledališče V okviru 30. sezone narečnega gledališča, ki ga prireja združenje L'Ar-monia, bo danes, jutri in v nedeljo v gledališču Silvio Pellico v Ul. Ananian na sporedu predstava Lui-gija Lunarija Il senatore Volpe v izvedbi skupine Ex allievi del Toti in v režiji Bruna Cappellettija. Alfio Krancic v Ubiku V knjigarni Ubik v galeriji Tergesteo bo danes ob 18. uri srečanje s karikaturistom dnevnika Il Giornale Al-fiom Krancicem ob predstavitvi njegove knjige La grande invasione. wartsila - Ro-Pax Prvi visokohitrostni trajekt na plinski pogon za vozila in potnike Finska skupina Wartsila bo zgradila prvi visoko-hitrostni trajekt za prevažanje blaga in potnikov (t.i. Ro-Pax), ki ga bodo poganjali z utekočinjenim naravnim plinom. Trajekt je naročila švedska skupina Rederi AB Gotland, Wartsila pa bo poskrbela za vse, od dobave plina do gradnje motorjev, ter bo nudila vse povezane storitve. To bo prva švedska potniška ladja na plinski pogon in prvi visokohitrostni trajekt Ro-Pax v svetu. Trajekt gradijo v ladjedelnici družbe Guangzhou ShipYard International (GSI) na Kitajskem, na Švedskem pa bo povezovala kopno z otokom Gotland. Družba GSI je podpisala zadevno pogodbo s skupino Wartsila novembra lani. Novi trajekt bo meril dvesto metrov v dolžini in bo okolju prijazen, je povedal pooblaščeni upravitelj skupine Rederi AB Gotland Hakan Johansson. Na njem bo prostor za 1650 potnikov, razpolagal pa bo s 1750 metrov dolgimi stezami za avtomobile, avtodome in avtobuse. Wartsila in GSI sodelujeta že vrsto let in sta izdelala več načrtov za gradnjo ladij, je dodal Johansson. V primeru novega trajekta Ro-Pax pa je bilo prvič, da sta pripravila projekt za gradnjo ladje na plinski pogon. ljudska univerza - Včeraj počastili 115-letnico ustanovitve Okoliščine so se spremenile, skrb za manjšino ostaja nespremenjena 115 let na strani izobraževanja odraslih, spodbujanja kulturnega razvoja in ohranjanja italijanske kulture v Istri in Dalmaciji. Tako bi lahko strnili poslanstvo Ljudske univerze (Universita popolare); njen visok jubilej so včeraj proslavili v dvorani občinskega sveta, kjer je potekalo slavnostno zasedanja upravnega sveta institucije, ki je bila v takratni mestni skupščini ustanovljena 27. decembra 1899. Dvorano, v kateri so sedeli številni predstavniki oblasti, politikov in prijateljev Ljudske univerze, sta med drugimi nagovorila njen predsednik Fabrizio Somma in podtajnik na zunanjem ministrstvu Benedetto Della Vedova. Oba sta poudarila, da deluje danes ustanova v spremenjenih geopolitičnih okoliščinah, njena prvenstvena skrb za avtohtono italijansko skupnost (okrog 38.000 ljudi v Sloveniji, Hrvaški in Črni gori) pa ostaja nespremenjena: manjšina namreč še dalje potrebuje zaščito in promocijo. Na slovesnosti v dvorani občinskega sveta se je zbralo veliko ljudi fotodamj@n 6 Petek, 16. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / pristanišče - Zagotovilo deželne predsednice Debore Serracchiani Dežela: D'Agostino bo kmalu komisar Debora Serracchiani Zeno D'Agostino »Zeno DAgostino bo kmalu komisar tržaškega pristanišča«. To je poudarila sinoči predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani, ki je očitno prepričana, da se je obdobje dosedanje predsednice Marine Monassi zaključilo. »Bližnje imenovanje komisarja D'Agostina,« je dodala, bo prispevalo k hitremu nasledstvu pri vodstvu tržaškega pristanišča. Dejstvo, da je bilo njegovo ime med tistimi, ki jih je prejel pristojni minister Maurizio Lupi, pa dokazuje, da je vlada upoštevala mnenje lokalnih uprav. Odločitev, da pride do imenovanja komisarja, pa je treba brati v posebni luči, je dodala Serracchiani-jeva, in sicer kot jamstvo, da bo imelo tržaško pristanišče takoj novo vodstvo. D'Agostino, je dodala deželna predsednica, ne bo vsekakor samo upravljal luko v pričakovanju reforme italijanskih pristanišč, ampak bo polnomočno vodil Pristaniško oblast. (ag) Gibanje 5 zvezd: Ne gradnjam v starem pristanišču Gibanje 5 zvezd nasprotuje ne le selitvi proste luke iz starega pristanišča, temveč tudi dejstvu, da bi na območju slednjega zrasle nove gradnje. Dejansko, da bi to območje postalo rezidenčno. Občinska svetnika Paolo Me-nis in Stefano Patuanelli menita, da bi se proti tej nameri moral opredeliti tržaški občinski svet. V ta namen sta predložila tozadevno resolucijo. Vprašanje novih gradenj v starem delu pristanišča, menita zastopnika Gril-love stranke, je treba sicer ločiti od zadeve, ki jo je v italijanskem parlamentu sprožil senator Demokratske stranke Francesco Russo. Vlada je, kot znano, osvojila njegov predlog za selitev prostocarinskega območja. Patuanelli in Menis ob tem navajata zakonodajo o prosti luki, pri kateri ima odločilno besedo vladni komisar za Furlanijo-Julijsko krajino. Slednji se mora pri tem vprašanju dogovoriti s predsednikom Dežele in s tržaškim županom. Tako Debora Serracchiani kot Roberto Cosolini sta pozdravila parlamentarni sklep o novi vlogi starega pristanišča. Podobno kot Menis in Patuanelli razmišlja tržaški poslanec Gibanja 5 zvezd Aris Prodani, ki pa je v parlamentu pred nekaj dnevi doživel bridko razočaranje. Ko je Russovo dopolnilo iz senata priromalo v poslansko zbornico, je Prodani pripravil nasprotovalni amandma, ki pa je zaradi nasprotovanja parlamentarnega vodstva Gibanja 5 zvezd romal v koš. Razočarani Prodani se je ob tej priložnosti moral pridružiti Severni ligi, pred tem pa je zagrozil, da bo zapustil Grillovo stranko, kar sicer potem ni naredil. socialna filatelija - Jutri na glavni pošti Včeraj danes Druga filatelistična razstava zapornikov Konec decembra se je končal drugi tečaj filatelije za tržaške zapornike. Zamisel za tovrstno dejavnost je prišla predlanskim s strani vodstva tržaške poštne uprave. Odgovorna za filatelistični urad v Trstu, Daniela Catone, se je obrnila na fila-telistično društvo, ki redno deluje v mestu, na Slovenski filatelistični klub »Košir«, s predlogom, da bi njegovi člani sodelovali pri širšem projektu uvajanja različnih dejavnosti v italijanske zapore. Po uspešnem prvem tečaju leta 2013, ki je pokazal dobre sadove, so člani filatelističnega društva hoteli nadaljevati to socialno koristno dejavnost tudi lansko leto in tako so od junija do konca decembra potekala v tržaškem zaporu srečanja o filateliji. Tečaj sta vodila člana Koširja Claudio Bacco in Igor Tuta. Za ta drugi tečaj je veljalo med zaporniki že več zanimanja in zato je bilo tudi večje število prijavljenih, ki so vsaka dva tedna hodili na sestanke in se učili osnovnih pravil filatelističnega delovanja. Že med tečajem so se udeleženci odločili, da bodo tudi letos pripra- vili razstavo in na njej pokazali svoje zbirke, ki so jih pripravili v tem šestmesečnem obdobju. Vsak si je izbral temo, ki ga je najbolj zanimala in na to temo zbiral znamke, ki so jih darovali poštna uprava, člani kluba Košir in nekateri prijatelji. Vse ostale znamke so si seveda preskrbeli zaporniki sami in tako ustvarili med sabo zanimivo filatelistično izmenjavo. Na drugi filatelistični razstavi tržaških zapornikov, ki jo bodo odprli jutri, v soboto, 17. januarja ob 11.00 v prostorih filatelističnega oddelka v pritličju glavne tržaške pošte z vhodom na ulici Galatti bo na ogled osem zbirk znamk z najrazličnejšo tematiko: šport, ženske v umetnosti, stari avtomobili, Vatikan, metulji in cvetje, okolje, življenje skavtov in vedno priljubljeni Walt Disney. Vse zbirke seveda niso na enaki višini, saj se pri nekaterih pozna, da so se zbiratelji s fi-latelijo ukvarjali že dve leti, drugi pa so šele na začetku, gotovo pa bodo še imeli čas, da obogatijo svoje zbirke. Razstava na glavni pošti bo odprta do konca januarja in ogled bo možen ob delavnikih med 9. in 13. uro. Danes, PETEK, 16. januarja 2015 MARCEL Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.07 - Luna vzide ob 3.14 in zatone ob 13.14. Jutri, SOBOTA, 17. januarja 2015 ANTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,1 stopinje C, zračni tlak 1020,7 mb ustaljen, vlaga 90-odstotna, veter 7 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. M Izleti KRU.T vabi na velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonsko mesto Beograd - nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (II. nadst), tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. SPDT vabi člane in prijatelje na izlet po tržaški okolici, ki bo v nedeljo, 25. januarja. Med pohodom bodo udeleženci odkrivali posebnosti in lepote Kontovela, nakar se bodo podali po kraškem robu do Opčin. ¿i Čestitke Danes naša NIKA bo vesela, saj prvo svečko bo na torti že imela. Vse najboljše in najlepše ti želiva, pupa naša zlata, s teboj presrečna in ponosna, mama in tata. Naj te prvi koraki NIKA vodijo po poti otroštva varno, čvrsto, srečno in brez skrbi! Da najboljše in najlepše v življenju pride ti naproti vsak od nas domačih ti želi. Minilo mesecev je devet, zdaj prišla je na svet drobcena, nežna in smeje se, res izplačalo se je. Dobrodošla EMILY! Mamici Susy, očku Giuliju in bratcu Danieleju čestitamo kolegi vsi. 4u Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Exodus - Dei e re«. ARISTON - 16.30, 18.45 »Pride«; 21.00 »Frank«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00 »II segreto di Italia«; 21.00 »Voglia di cinema al cinema«. FELLINI - 20.00 »L'amore bugiardo«; 16.30 »Big Hero 6«; 18.15, 22.30 »Big Eyes«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.30 »American Sniper«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Hungry Hearts«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 19.00, 21.15 »La teoria del tutto«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.00 »Annabelle«; 18.10, 20.45 »Heker«; 20.30 »Hobit: Bitka petih vojska 3D«; 15.30, 22.45 »John Wick«; 17.30, 20.10 »Neuklonljiv«; 18.00 »Noč v muzeju: Skrivnost grobnice«; 16.20 »Paddington«; 16.40, 20.00, 22.00 »Poročna priča d.o.o.«; 19.00, 21.10 »Ugrabljena 3«; 15.50 »Veliki hipohonder«; 16.50 »Veličastnih 6«; 16.00, 18.20 »Veličastnih 6 3D«; 18.40 »Zgodbe iz hoste«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.20 »Italo«; 22.00 »Come ammazzare il capo 2«; 20.00 »Exodus - Dei e re 3D«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; 16.40, 18.15, 21.50 »Asterix e il regno degli dei«; Dvorana 3: 16.10, 18.10, 22.10 »Il ragazzo in-visibile«; 20.15, 22.30 »Ouija«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00 »The Water Di-viner«; 20.00 »Si accettano miracoli«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.50, 21.30 »American Sniper«; 18.50, 21.15 »Si accettano miracoli«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il ragazzo invisibile«; 16.40, 21.20 »The Imitation Game«; 16.30 »Come ammazzare il capo 2«; 19.00 »The Water Diviner«; 19.05 »Italo«; 16.40 »Asterix e il regno degli dei«; 16.30, 19.00, 21.30 »La teoria del tut-to«; 16.00, 18.40, 21.45 »Exodus - Dei e re«; 21.20 »Exodus - Dei e re 3D«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.45 »Exodus - Dei e re«; Dvorana 2: 17.00, 19.45, 22.15 »American Sni-per«; Dvorana 3: 16.30 »Asterix e il re-gno degli dei«; 18.00 »Come ammaz-zare il capo 2«; 20.00 »Ouija«; 21.40 »Exodus - Dei e re 3D«; Dvorana 4: 17.45 »Italo«; 19.50, 22.00 »The Imitation Game«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.15 »La teoria del tutto«. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na koncert božičnih pesmi TE DAN JE USEGA VESEJA v nedeljo, 18. januarja 2015, ob 16. uri stolnica sv. Justa v Trstu Nastopili bodo: DVS Bodeča neža -vodi Mateja Černic, MoKZ Stane Malič -vodi Walter Lo Nigro in Nomos Ensemble -vodi Aljoša Tavčar EI3 Lekarne Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. januarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 18/B - 040 7606477. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Loterija 15. januarja 2015 Bari 23 65 32 57 29 Cagliari 49 37 85 13 86 Firence 78 73 60 30 34 Genova 10 19 31 59 37 Milan 10 26 64 68 54 Neapelj 65 64 25 80 16 Palermo 48 46 44 45 41 Rim 38 31 7 53 5 Turin 48 56 19 43 36 Benetke 6 78 7 68 46 Nazionale 23 86 76 33 12 Super Enalotto št. 7 2 5 7 12 23 42 jolly 9 Nagradni sklad 2.426.204,10 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 38 dobitnikov s 5 točkami 5.238,92 € 2.548 dobitnikov s 4 točkami 82,05 € 57.207 dobitnikov s 3 točkami 7,13 € Superstar 9 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 8.205,00 € 264 dobitnikov s 3 točkami 713,00 € 2.834 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.386 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 23.280 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 16. januarja 2015 7 DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje SVETLOBA IZ VESOLJA Astrofizičarka DUNJA FABJAN nam bo razkrila marsikatero zanimivost o vesolju danes ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) 9 Šolske vesti DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat danes, 16. januarja, od 18.30 do 20.00. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni! RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠEK sporoča, da bosta dneva odprtih vrat danes, 16. januarja, od 15. do 18. ure in v soboto, 17. januarja, od 8. do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda na Katinari danes, 16. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari (Reška cesta 511). VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGERC sporoča koledar informativnih sestankov in vpis v otroške vrtce in šole: danes, 16. januarja ob 16.15 OV Pika Nogavička - Dolina; 21. januarja ob 16.30 OV Miškolin - Boršt, sestanek v Boljuncu; 21. januarja ob 16.30 OV Kekec - Boljunec; 26. januarja ob 16.15 OV Palčica - Ricmanje. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroškega vrtca: vrtec A. Čok (Opčine) danes, 16. januarja, ob 16.00; vrtec U. Vrabec (Bazovica) v ponedeljek, 19. januarja, ob 16.00; vrtec A. Fakin (Col) v sredo, 21. januarja, ob 16.00; vrtec M. Štoka (Pro-sek) v četrtek, 22. januarja, ob 16.00; vrtec E. Kralj (Trebče) v petek, 23. januarja, ob 16.00. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 18. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledil bo dan odprtih vrat v sredo, 21. januarja, v vrtcu v Barkovljah (Ul. Vallicula 11) in v petek, 23. januarja, v vrtcu v Lonjerju (Lonjerska cesta 240). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med dopoldanskim urnikom (od 10.00 do 12.00). VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo predstavitev vzgojno - izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na osnovni šoli F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. Cerreto 19) v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli F. Milčinskega na Katinari (Ul. Marc-hesetti 16) v torek, 20. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli O. Župančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v sredo, 21. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v otroške vrtce: ponedeljek, 19. januarja, ob 15.30 OV v Gabrovcu; torek, 20. januarja, ob 15.30 OV v Devinu; sreda, 21. januarja, ob 15.45 OV v Nabrežini; četrtek, 22. januarja, ob 16.00 OV v Mavhinjah. Za vpise v šole: ponede- Slovensko kulturno društvo Valentin \fodnik MoPZ Valentin Vodnik smeh s FRENCKO in ADELAIDE plesna skupina PLESNE STRUNE včlanjevanje ljek, 19. januarja, ob 14.30 OŠ V. Šček v Nabrežini; torek, 20. januarja, ob 17.00 srednja šola I. Gruden v Nabrežini; sreda, 21. januarja, ob 16.30 COŠ 1. Maj 1945 v Zgoniku; ponedeljek, 26. januarja, ob 14.30 OŠ Jurčič v Devinu; torek, 27. januarja, ob 16.30 COŠ S. Gruden v Šempolaju. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: šola A. Sirk (Križ) v ponedeljek, 19. januarja, ob 15.45; šola P. Trubar (Bazovica) v ponedeljek, 19. januarja, ob 16.00; šola F. Bevk (Opčine) v torek, 20. januarja, ob 15.00; šola A. Gradnik (Col) v sredo, 21. januarja, ob 15.30; šola P. Tomažič (Trebče) v ponedeljek, 26. januarja, ob 16.00. Razpored informativnih sestankov za vpis dijakov v 1. razred nižje srednje šole S. Kosovel (Opčine) v četrtek, 22. januarja, ob 17.00; nižja srednja šola F. Levstik (Prosek) v ponedeljek, 26. januarja, ob 17.00. DAN ODPRTIH VRAT na zavodu Žige Zoisa bo v soboto, 24. januarja, od 9. do 12. ure. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2015/2016. Prošnje za vpis je treba predložiti do 30. januarja. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca. Informacije na tel. št. 040-2017370. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Škednju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Stepančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo od 15. januarja do 15. februarja. 0 Prireditve SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro vabi danes, 16. januarja, ob 20. uri v Kulturni dom na Prosek, na gledališko predstavo »Sa-vina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. Tekst in režija Giorgio Amodeo, igra Tatiana Malalan, glasbena spremljava Neva Kranjec. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ŽePZ Jezero iz Doberdoba: koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, Komorni moški zbor Stane Malič iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih, v organizaciji Noneta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Venturini z Domja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tolmezza. SKD SLOVENEC in Župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca vabita v soboto, 17. januarja, na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sv. maša, ki jo bo daroval škofov vikar Anton Be-denčič. Ob 20.30 v Srenjski hiši kulturna prireditev z nastopom MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, in dramske skupine SKD Slo- venec z veseloigro v narečju Avia Cirkus, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 18. januarja, ob 20.30. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 18. januarja, na sporedu predstava »Deklica v vlogi detektiva« v izvedbi gledališča Toneta Ču-farja z Jesenic. Prva predstava bo ob 16.00, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Bran-desia 27). KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 18. januarja, ob 17. uri v Kulturni dom na Colu, na ogled komedije v tržaškem narečju »Come liberarse de la moglie e esser felici co' un'altra«. Komedijo bo izvajala skupina Gruppo proposte teatrali v režiji Luciana Volpija. KULTURNI CENTER FERRIZ - OLIVA-REZ vabi na predavanje z dr. Guidom Marottom »Epistemološka misel dr. Sergeja Raynauld de la Ferriere« v nedeljo, 18. januarja, ob 18. uri v Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 3334236902, 040-2602395. L' ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL vabita na gledališko predstavo v tržaškem narečju »El coniglio co'le tirac-he« v nedeljo, 18. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - prireja tradicionalni Božični koncert v stolnici sv. Justa v Trstu, ki bo v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. januarja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3. Gost večera bo pisatelj, prevajalec in diplomat Andrej Capuder ob izidu njegovega zadnjega knjižnega eseja, ki je izšel pri Slovenski matici v Ljubljani, »Povest o knjigah«. Začetek ob 20.30. UNINT - Šola umetnosti - MFU, vabi na predavanje z umetnikom Leonardom Calvom »Metafizična objektivnost in simbolni jezik v filozofski misli in umetniškem delu dr. Sergeja Rayna-uld de la Ferriere« v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.30 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 3334236902, 040-2602395. KULTURNI CENTER JOGA NJANA-KANDA vabi na predavanje »Yoga in metoda Ferriz-Ferriere za fiziološko in čustveno ravnovesje in koncentracijo« in praktični prikaz izvajanja Yoge z Leonardom Calvom. V sredo, 21. januarja, ob 18. uri v Ul. Mazzini 30, 3. nadstopje. V soboto, 24. januarja, ob 18.00 konferenca »7 svetovnih kongresov ELIC posvečenih otroškemu talentu«. Info: 333-4236902, 0402602395. SPDT vabi v sredo, 21. januarja, ob 20.30 v dvorano ZKB na Opčinah (ulica Ricreatorio 2) na predavanje »Na-mibija - rdeči biser Afrike«. Predavala bo gospa Mariza Viragh. Pred začetkom predavanja, od 19.00 do 20.30, bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije. PODROČNI SVET SLOVENSKEGA PASTORALNEGA SREDIŠČA vabi na ekumensko predavanje dr. Primoža Krečiča, stolnega župnika v Kopru v okviru molitvene osmine za edinost kristjanov, ki bo v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri v Šentjakobskem Kulturnem domu, Ul. Concordia 8. SKUPINA 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren večer z Eldo Jercog »Astrologija za boljše poznavanje sebe in drugih«. Vabljeni. KULTURNI CENTER JOGA NJANA-KANDA vabi v soboto, 24. januarja, na delavnico za otroke od 5. do 12. leta od 16.00 do 17.30. PIHALNI ORKESTER BREG prireja v nedeljo, 25. januarja, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18. uri koncert »Pozdrav novemu letu«. Koncert spada v okvir prireditev Božič v Bregu. Vabljeni. UNINT - Šola umetnosti - MFU, vabi na vodeni ogled razstave v Vicenzo z umetnikom Leonardom Calvom »Tu- tankahmon-Caravaggio-Van Gogh: Noč in nočni motivi, od Egipčanov do XX. stoletja«. V nedeljo, 1. februarja. Info: ob 17.30 na sedežu v Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Tel. št. 3383476253, 333-4236902, 040-2602395. Ü3 Obvestila DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje »Svetloba iz vesolja«. Astrofizičarka Dunja Fabjan nam bo razkrila, zakaj je svetloba iz vesolja pomembna in kateri je sodobni pogled na vidno in nevidno vesolje. Predavanje bo danes, 16. januarja, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). SKD VALENTIN VODNIK - Dolina vabi na tradicionalni večer »Pozdrav novemu letu«, danes, 16. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. JUS TREBČE vabi člane, da se v soboto, 17. januarja, udeležijo rabute za zamenjavo borovih hlodov okrog Kala. Zbirno mesto je pr Kale ob 14.00. SKUPINA ETIKA IN PRIHODNOST v sodelovanju s SZSO in društvom MOSP prireja srečanje za mlade na temo »Feminizem ali feminilnost«, ki ga bo uvedla novinarka in docentka Manca Košir. Srečanje bo v soboto, 17. januarja, v Marijinem domu v Ul. Risorta 3 v Trstu. Začetek ob 19.00. Vabljeni mladi! TPK SIRENA vabi člane, da se udeležijo čistilne akcije društvenega sedeža, ki bo v soboto, 17. januarja, ob 9.00. ŠC MELANIE KLEIN, Ul. Cicerone 8, obvešča, da bo urad zaprt do 17. januarja. Informacije: info@melanie-klein.org. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 18. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Es-so na Opčinah. Informacije in prijave: tel. št. 335-5476663 (Vanja). SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro vabi v nedeljo, 18. januarja, ob 11.00 v Kulturni dom v Štorje na komemoracijo v spomin na Marjana Štoko, ki so ga nacisti na krut način umorili 9. januarja leta 1944. KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita na četrto srečanje iz sklopa »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.30 na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8 (II. nad). Prijave in dodatne informacije na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ODPRTA VRATA na gostinski šoli Ad Formandum: v ponedeljek, 19. januarja, in v ponedeljek, 26. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra na Fernetičih. Za informacije: tel. 040-566360 ali ts@adfor-mandum.eu. OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na tretjo ustvarjalnico, ki bo v torek, 20. januarja, ob 16.00 v knjižnici Karla Široka, na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Lutkovno igrico, na podlagi knjige »Anton zna ča-rati« avtorja Oeleja Koenneckeja, nam bosta zaigrali Sabina Bernardi in Kresnica Kovačič. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV (Trst) in župnija Rodik vabita na spominsko sv. mašo ob 110-letnici rojstva Ubalda Vrabca in ob peti obletnici smrti dr. Zorka Hareja v nedeljo, 25. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporoča, da je v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu razstava del Deziderija Švare. Ogled je možen vsak dan od 9.30 do 14. ure do 26. januarja (pozvoniti Mladika). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let. De- lavnica v januarju: »Zimski laboratoriji«. Informacije na tel. št. 040299099, od ponedeljka do sobote, od 8.00 do 13.00. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke od 3. do 6. leta starosti na vadbo osnovne motorike, ki poteka vsak ponedeljek in petek od 16.30 do 17.30 v prostorih Sklada M. Čuk (Proseška ul.) na Opčinah. Prijava do konca januarja. Info in vpis na tel. št. 334-3611757 (Kristina). USTVARJALNE DELAVNICE Z DU-NJO JOGAN - NŠK in Društvo za umetnost Kons obveščata, da bo ilu-stratorka Dunja Jogan vodila 8 ustvarjalnih delavnic v prostorih Oddelka za mlade bralce NŠK za otroke od 6 do 10 let, dvakrat mesečno od februarja do maja (ob sredah 16.00-17.30). Obvezna prijava do 30. januarja. Info: jo-gan.dunja@gmail.com ali tel. 0409896153. ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Repentabor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja). TPK SIRENA vabi na 39. redni občni zbor v petek, 6. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na pomorskem sedežu v Trstu (Mi-ramarski drevored 32). S Poslovni oglasi PODJETJE IZ SEŽANE IŠČE TEHNIKA za strojništvo/skladiščnika z izkušnjo, višješolska strokovna izobrazba, polni delovni čas, znanje tehnične dokumentacije, merilne tehnike, montažna dela, meritev magnetov, uporaba ročnega in električnega orodja, natančna dela, uporaba merilnih instrumentov, logistika, vodenje skladišča. Poklicati na št. 0403758796. 0 Mali oglasi 28-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277. IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št. 00386-31354244. IŠČEM DELO kot pomočnik na kmetijah pri sezonskem pobiranju sadja in zelenjave. Tel. št.: 327-7409432. KROMPIR izvrstnega okusa in po zelo ugodni ceni prodam. Tel. št.: 3476741791. POMAGAM PRI UČENJU in reševanju domačih nalog višješolcem in srednješolcem. Tel. št. 339-8201250. PRODAM hišo s terenom, na lepi sončni legi nad Rojanom. Potrebna popravila. Tel. št.: 338-4069412 (v večernih urah). ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica: likanje in čiščenje (v okolici Bazovice, Opčin, Proseka). Tel. št.: 040-229330. Prispevki V spomin na teto Sonjo Milič darujeta Andrej in Patrizia z družinama 40,00 evrov za otroški vrtec A. Fakin na Colu. Namesto cvetja na grob Elvire Maver daruje Milena Bolčič 20,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na sestro in teto Sonjo Mi-lič darujejo Ivanka, Lojzko in Nives 50,00 evrov ter Romana z družino 50,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Sonje Milič darujejo Anica, Marica in Verica 30,00 evrov za repentabrsko cerkev. Zofija Milič (Col 15) daruje 100,00 evrov za repentabrsko cerkev. 8 Petek, 16. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / šolstvo - Splošno informativno srečanje na Večstopenjski šoli Sv. Jakob Slovenska šola bogati, odločitev zanjo pa terja trud Bogata paleta dejavnosti - Razvijajo pozitivno razmišljanje - Škedenjska šola in vrtec kmalu spet »doma«? Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu je kot šola s slovenskim učnim jezikom za družine, ki ne obvladajo slovenščine oz. v katerih je slovenščina le delno prisotna, »posebna«, izzivalna in manj enostavna, a daje večje zadoščenje, predstavlja priložnost, da se otrok obogati tako na jezikovnem kot tudi na kulturnem področju, vendar je potrebno prizadevanje: starši se morajo za vpis odločati sporazumno in brez predsodkov ter otroka stalno spodbujati in se tudi sami učiti slovenščine. To je bilo slišati na sredinem večernem informativnem srečanju na sedežu šentjakobske šole, ki je bilo namenjeno družinam ob priložnosti pravkar začetega vpisovanja v vrtce in šole za prihodnje šolsko leto. Šentjakobska večstopenjska šola obsega tri vrtce (Piki Jakob pri Sv. Jakobu, Jakoba Ukmarja na Staroistrski cesti in ške-denjski vrtec), dve osnovni šoli (Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu in Ivana Grbca-Ma-rice Gregorič Stepančič v Škednju) in Nižjo srednjo šolo Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, v katere zahaja narodnostno zelo pisana populacija, zato so se na šoli letos odločili, da glavno splošno informativno srečanje, ki mu bodo v teh dneh sledila še druga srečanja na posameznih šolah, posvetijo ravno vprašanju odločitve za vpis v šolo s slovenskim učnim jezikom. O tem sta ob prisotnih vzgojiteljicah, učiteljicah in profesoricah govorila predvsem ravnatelj Marijan Kravos in predsednik Združenja staršev Niki Filipovič, ki sta opozorila na prednosti, ki jih nudi slovenska šola (identifikacijo z obema jezikoma in kulturama, večjo miselno prožnost pri dvo ali večjezičnih govorcih idr.), a tudi na trud, ki je potreben za to, da otrok iz družine, kjer slovenščina ni ravno v rabi, osvoji slovenski jezik in kulturo. Zelo pomembno je, da se začne že z vrtcem, starši pa se morajo za ta korak odločati sporazumno in brez predsodkov. Če je eden od staršev slovenske narodnosti, naj z otrokom uporablja mater-ni jezik, zelo prav pride tudi narečje, otroku je treba nuditi priložnosti za igro in zabavo v slovenščini oz. za dejavnosti v slovenskem okolju, poskrbeti je treba tudi za pomoč pri učenju slovenščine. Drugače se ob razvijanju jezikovnih kompetenc in iskanju novih oblik poučevanja posvečajo tudi razvijanju logično-matematičnih spretnosti, utrjevanju sodelovanja med šolo in družino, skrbi za učenje z vzgojnim pomenom, razvijanju čuta solidarnosti ter občutka potrebe po gibanju in zdravi prehrani. Tako med projekti in dejavnostmi najdemo inovativne pobude, prizadevanje za rast v večkulturnem okolju, spoznavanje slovenskega jezika in kulture, informatiko, pozornost učencem s posebnimi potrebami, poklicno in šolsko usmerjanje, preprečevanje šolskega osipa in zdravstveno vzgojo in projekt Gibam se, učim se, rastem, pa tudi posebno šolo hrvaškega jezika in zelene tedne v centrih za šolske in obšolske dejavnosti v Sloveniji. V vseh vrtcih in šolah poteka pouk od ponedeljka do petka, pri tem imajo na OŠ Grbec-Stepančič celodnevni pouk, na OŠ Ribičič pa enkrat tedensko obvezen in trikrat tedensko neobvezen podaljšek, medtem ko za en podaljšek skrbi Združenje staršev. Na NSŠ Cankar imajo dvakrat tedensko obvezen podaljšek, vse skupaj pa poteka v znamenju pozitivnega razmišljanja, ki se odraža v osrednji temi Podarim ti nasmeh, ki je rdeča nit delovanja v letošnjem šolskem letu. Na Večstopenjski šoli Sv. Jakob poleg tega tudi računajo, da se bosta ob začetku novega šolskega leta ške-denjski vrtec in osnovna šola, ki se trenutno nahajata v začasnih prostorih v Ul. Sve-vo, lahko vrnila v prenovljeno stavbo na Rebri De Marchi v Škednju. Občina Trst je namreč zagotovila, da se bo popravilo stavbe začelo že v tem mesecu. (iž) Šolo sta predstavila ravnatelj Marijan Kravos (levo) in predsednik Združenja staršev Niki Filipovič foto damj@n LA CONTRADA - GOSTOVANJE Odrska detektivka, v kateri so gledalci naprošeni za pomoč V Bobbiovem gledališču je od dre- vi do srede, 21. januarja, na sporedu nenavadna detektivska komedija, v kateri gledalci pogojujejo razvoj razpleta. Gre za uspešnico, ki je zaslovela v ameriški predelavi z naslovom Shear Madness (v Sloveniji ga je Špas teater prevedel v Čista norišnica in bo na odru sežanskega Kosovelovega doma prav to nedeljo, kot napovedujemo na kulturni strani). V Italiji je delo postavila goriška skupina Artisti As-sociati z naslovom Forbici & follia. Avtor izvirnika je švicarski psiholog Paul Portner, avtorja ameriške predelave pa sta Bruce Jordan in Marylin Abrams: dogajanje je postavljeno v frizerski salon, kjer običajno rutino preseneti novica, da so v zgornjem nadstropju umorili staro gospo, lastnico zgradbe: vsi prisotni v salonu so sumljivi, ker je vsakdo imel razlog za zločin. Sicer sta v salonu tudi dva policista in incognito in gledalci v dvorani so na-prošeni, da pričajo o dogodku. Glede na odgovore, morajo igralci improvizirati nadaljevanje. ssg - Jutri in v nedeljo gostovanje za vse abonente Filumena Marturano Osnovni abonma, ki združuje vse abonente Slovenskega stalnega gledališča, se bo pred debijem nove hišne uprizoritve nadaljeval jutri in v nedeljo z gostovanjem romantične neapeljske melodrame Filumena Marturano. Koprodukcija Gledališča Koper in SNG Nova Gorica prikazuje pogled režiserke Katje Pegan na mojstrovino Eduar-da de Filippa o iznajdljivi ženski, ki po petindvajsetih letih življenja s premožnim Do-menicom spozna, da se namerava njen lahkoživi »gospodar« poročiti z mlajšo žensko. Razžaljena se odloči za prevaro: zaigra, da je na smrt zbolela in da je njena poslednja želja poroka. Toda takoj ko duhovnik odide, Filumena »ozdravi« in poskuša doseči vse, čemur se je v življenju morala odreči. Eduardo de Filippo, vsestranski italijanski gledališki in filmski ustvarjalec, je izkazoval izjemno sočutje do vseh, ki trpijo revščino, krivice in ponižanja. V tragikomični Filumeni Marturano ni postavil zgolj izzivalnega vprašanja, ali se nekdanja tržaški pust Gredo v Salzburg Potem ko je lani ob desettisočglavi udeležbi uspešno potekal v Trstu, bo od danes do nedelje v Salzburgu potekal 22. Evropski pust, kjer pričakujejo 45 skupin in 35 pustnih godb iz vse Evrope in zlasti iz nemško govorečih dežel, vsega skupaj preko tisoč pustnih šem. Dogodka se bo udeležila tudi številna delegacija tržaških pustarjev na čelu s predsednikom koordinacijskega odbora Tržaškega pusta Robertom De Gioio, podpredsednikom Paolom Zi-nijem in tajnikom Giorgiom Giassetti-jem, poleg katerih se bo v Salzburgu mudilo tudi več predstavnikov desetih tržaških rajonov, ki bodo prihodnjega 17. februarja sodelovali na Tržaškem pustu. Vsega skupaj bo iz Trsta prišlo okoli petdeset šem, ki bodo oblečene v ročno izdelane pisane kostume, pri izdelavi katerih so navdih črpali iz oblačil nemških pouličnih muzikantov iz prodajalka ljubezni lahko poroči, ampak je tudi problematiziral položaj in pojmovanje žensk ter nezakonskih otrok v povojni, katoliški, patriarhalni Italiji. Praizvedba v Neaplju leta 1946 (v kateri je De Filippo igral Domenica Soriana, njegova sestra Titina pa Filumeno) je postala uspešnica. Svetovno slavo pa je prinesla filmska priredba z naslovom Poroka po italijansko v režiji Vit-toria de Sice, v kateri sta v glavnih vlogah nastopila Sophia Loren in Marcello Mastroianni. V koprski postavitvi igre, že četrti na slovenskih odrih, bo v naslovni vlogi nastopila gostja iz SNG Drama, Saša Pavček, vlogo Domenica Soriana bo odigral Bine Matoh. Predstava, ki bo opremljena z italijanskimi nadnapisi, bo na sporedu jutri ob 20.30 (redi A, B, F) in v nedeljo ob 16.00 (redi C, K, T), ko bo na voljo tudi avtobusni prevoz iz Sesljana, Milj in z Opčin. Blagajna SSG bo odprta uro in pol pred začetkom vsake predstave. obdobja po prvi svetovni vojni. V okviru programa salzburškega festivala bodo danes godbe igrale na treh prizoriščih, ob 16.30 bo sprejem v marmornati dvorani gradu Mirabell, ob 18.30 pa bo baklada po mestnih ulicah. Jutri bodo godbe nastopale na različnih koncih mesta med 9.40 in 17.30, medtem ko se bo ob 13. uri začela povorka po mestnih ulicah, ki se bo zaključila s koncertom, ob 19. uri pa bo »Festivalparty« v kongresnem centru, medtem ko se bodo v nedeljo sodelujoči poslovili od Salzburga in se vrnili domov. Kot že rečeno, pa bo 17. februarja po tržaških ulicah potekala glavna povorka v okviru letošnjega 24. Tržaškega pusta, na kateri bodo nastopili pustarji od Stare mitnice, iz Naselja sv. Sergija, s Čarbole, Kolonje, Melare, iz Rojana, od Sv. Ivana, iz Škednja, Val-maure in letos tudi iz Starega mesta. Tržaški pust se bo uradno začel 8. februarja. fernetiči Aretirali ubežnika Včeraj popoldne so proseški karabinjerji aretirali 40-letnega romunskega državljana, za katerega je bil v preteklosti odrejen pripor zaradi preprodaje mamil. Moški je bil obtožen preprodaje mamil med letoma 2012 in 2014 na območju Brescie in v tujini, za sile javnega reda pa je bil nedosegljiv kar leto dni. Karabinjerji so osumljenca ustavili v bližini nekdanjega mejnega prehoda na Fernetičih. Akcija je bila sestavni del aktivnosti karabinjerjev iz Nabrežine, v sklopu katerih kontrolirajo mejne prehode in iščejo sumljive osebe, še posebej ubežnike. Romunskega ubežnika, ki je hotel zapustiti Italijo, so odpeljali v koronejski zapor, kjer se bo srečal s predstavniki sodstva. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 16. januarja 2015 9 ŽARIŠČE Jaz nisem Charlie! Julijan Čavdek_ Ko sem prvič slišal za atentat v Parizu, sem se na letališču v Ronkah ukvarjal z izgubljenimi kovčki. Novici se nisem preveč posvetil, ker je bila vsa moja pozornost in predvsem jeza usmerjena v triurno čakanje na prijavo izgubljenih kovčkov. Ja, žal se tudi to dogaja v letu 2015, da ti kovčke izgubijo, sledi ročna izpolnitev modela in zamudno čakanje, da ti podatke iz modela vnesejo v računalnik. Ko sem po treh urah čakanja to obveznost izpolnil, je pristalo naslednje letalo in z njim tudi kovčki. O razsežnosti tragedije v Parizu sem se začel zavedati šele, ko sem se vrnil domov in pozorneje prisluhnil novicam, ki so si sledile po raznih televizijskih poročilih in na spletu. Kljub tragediji, ki je postopoma zadobivala vse bolj grozljive razsežnosti, atentat sam po sebej ni bil kaka novost, saj opažam, da se to pri nas zgodi vsakih nekaj let, da o številu vsakodnevnih atentatov na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter Afriki niti ne govorimo. Verjetno se bomo morali na to žal navaditi, če ne bo prišlo do kakšne korenite spremembe v svetovni politiki. Ob žalostni in pretresljivi vesti nasilno pobitih življenj, me je vznemirila novica, da je bil to teroristični napad na uredništvo časopisa. In ravno to kliče po temeljitem razmisleku o splošni mednarodni situaciji, ki pa se je na tem mestu ne bom loteval, saj je tema le preveč obširna in artikulirana, da bi bilo zato dovolj prostora. Bolj me zanima razviti razmišljanje, zakaj je bila tarča terorističnega atentata uredništvo medija, ki se je ukvarjal s satiro. Satiričnim časopisom in medijem ne posvečam veliko pozornosti, tudi vi-njete, ki jih najdemo na tem ali drugem časopisu, razen trenutnega zanimanja, mi ne vzbujajo posebne pozornosti. Mogoče kratek nasmeh, ki mu sledi ugotovitev, da itak to ne bo prineslo sprememb. Zadnje čase pa me določena satira tudi moti zaradi splošnega ba-naliziranja. Sicer ima satira, kot delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, dolgo, tisočletno zgodovino, saj se postavlja njene začetke v grško antiko s Homerjem in Aristofanom, kjer naj bi bil slednji sploh začetnik politične satire. V literarni slog naj bi se satira razvila v latinskem okolju, in to v obdobju med II. in III. stoletjem po Kri-stustu, samostojno družbeno uveljavitev pa v renesansi in razsvetljenstvu. Pri Slovencih so bili začetniki satire France Prešeren, Fran Levstik in Simon Jenko. Naslednja stoletja so samo še utrjevala to specifično zvrst, kar je privedlo do velikega števila stairičnih časopisov, ki so doživljali omejevanje le ob nastopu totalitarnih režimov oziroma v vojnem času. Tarča satiričnih del v pisni ali gledališki obliki je bilo vedno politično dogajanje oziroma življenje ljudi na vodilnih mestih. Pomembna tarča satire pa je bila zmeraj tudi religija, še posebno, ko so bili cerkveni dostojanstveniki povezni s politiko oziroma oblastjo. S tem temami pa se je tudi ukvarjal francoski satirični časopis Charlie Hebdo, ki je svoje pikre vinje-te usmerjal tudi proti muslimanskemu svetu, kljub naraščajočim grožnjam, ki jih je prejemal v zadnjih letih. Ko je v dneh po terorističnem atentatu celotna tragedija zadobila še bolj dramatične razsežnosti in se je število mrtvih in ranjenih povečalo, je prišlo do pričakovane in upravičene reakcije javnosti. Ze na začetku se je spontano pojavilo geslo »Je suis Charlie« (tudi jaz sem Charlie), s katerim je francoska in evropska javnost želela izraziti bližino do žrtev in njenih svojcev ter potrditi načela svobode in demokracije, še posebno kar se tiče pravice do svobode izražanja. V tem smislu sem si nekoliko ogledal satirične vsebine časopisa Charlie Hebdo in ne morem skrivati razočaranja in žalosti, ko sem ugotovil na kakšen način se je loteval krščanskih in drugih verskih vsebin, v katere verjamem in ki so mi nadvse drage. Kar nekaj časa in truda sem moral vložiti v samega sebe, da sem se rešil misli: »Saj so dobili svoje!« Življenje je sveto in nobeden nima pravice, da po njem poseže in nasilje na bo nikoli odpravilo nasilje, tako ali drugačno. Svoboda izražanja pa tudi ne more biti neomejena, še posebno, če gre za dragocene življenjske vrednote. Ne mislim pri tem, da bi bilo potrebno uvajati formalne ali zakonske omejitve, bolj mi gre za »omejitve«, ki jih svobodno sprejmem in mi jih narekuje spoštovanje in zavedanje, da ni mogoče vsega relativizirati in banalizirati. Gre za svobodo, o kateri govori sv. Pavel v 1. pismu Koričanom: »Vse mi je dovoljeno, vendar ni vse koristno!« Prav zaradi tega odločno obsojam zločin, ki so ga muslimanski skrajneži udejanili, ne morem pa reči: »Je suis Charlie!« TA TEDEN Edinost je tokrat spregovoril o Parižankah in sicer postavil je pod drobnogled tako njihove fizične kot tudi značajske spremembe v tem obdobju, ko povsod po Evropi razsaja vojna. »Parižanke so oblečene letos zelo preprosto in so morda ravno radi tega še posebno privlačne. One ne nosijo cvetlic - nobenih okraskov, čudovite biserne ovratnice so izginile in nojeva in čapljina perja je videti zelo redko. Parižanke nosijo, kakor je posneti po pariških listih, majhne klobuke, v obliki belgijskih vojaških čepic, gladke in kratke suknje ter kožuhe. Parižanke odgovarjajo na zunaj torej strogo resnemu času. Vendar pa se je razven tega menda izpremenil nekoliko tudi njih temperament, ker so sedaj mirne in zbrane. Sedaj niso več dame merodajne v družbah, ker jih ni videti nikjer, razven v kakih človekoljubnih družbah. Tudi igralke so se precej umaknile iz javnosti. PRED 100 LETI Visoke Parižanke posvečajo svoj čas delovanju za Rdeči križ. V začetku je bilo delo precej razkosano, toda sedaj so se francoske dame združile v posebno ligo. Za dame družbe je postal »Croix Rouge« zadnji pariški salon, kjer se zamorejo sestajati prijateljice, da se malo pogovore. Toda vsaka nima pristopa v ta salon, kajti treba je pokazati poseben bel listič in se je ponovno že zgodilo, da dame niso hotele delati skupno z ločenimi ženami. Ker so te dame Rdečega križa skoro vse strogo katoliške in rojalistične, je zelo zanimivo, da so popolnoma pozabile na republikanski zakon o ločitvi zakona. Sicer pa sta zakon in naravnost dve različni stvari. Tudi buržoaznih dam, ki so sicer na dobrem glasu, pri damah Rdečega križa ne vidijo radi, vsled česar so, kakor poroča korespondent »Politikena«, ustanovili tako zvani »Zeleni križ«, ki se istotako peča z ranjenci in bolniki, dočim je »Modri križ« samo za konje.« TA TEDEN V tržaškem Kulturnem domu je bila tretja premiera Slovenskega gledališča n novi sezoni. »Na programu so bile tri enodejanke v okviru »Večera sodobne slovenske dramatike«: Primoža Kozaka »Dialogi«, Igorja Torkarja »Študentska soba« in Saše Vuge »Bernardek«. Zamisel gledališča, da nam nudi izbor del iz sodobne slovenske dramatike, je vsekakor vredna pohvale, saj je prav, da tudi mi na tej strani meje sledimo slovenski kulturni ustvarjalnosti na vseh področjih od književnosti do likovne umetnosti in dramatike. Prav ustvarjalnost na področju dramatike nam je bila doslej še najmanj znana in prav zato nam je tale večer odkril mnogo novega v širokem pomenu te besede, novega tako v tematiki sami kot predvsem v odkriti, udarjajoči in šibajoči obdelavi te tematike, ki sega sicer v ek-streme nekaterih pojavov, pred katerimi pa umetnost tudi ne more zapirati oči. V izboru tega »prvega večera slovenske sodobne dramatike«, ki prav gotovo ni mogel izčrpati vsega, da bi do- PRED 50 LETI bili popolno sliko, ki pa je vendarle in predvsem po nekaterih osnovnih vzporednih značilnostih s sodobno svetovno dramatiko, predstavljal določen zaokrožen in organsko povezan prerez aktualne slovenske dramatske ustvarjalnosti, so se nam predstavili trije avtorji, od katerih je je vsak na svoj način zagrabil aktualno problematiko časa in okolja. Primož Kozak obravnava na primer vznemirljivo problematiko družbenih deformacij in anomalij v njenem razvoju, spopad med silami oblasti in silami protesta. Njegov »Dialog« je ostra problemska kritika že javno obsojenega in razkrinkanega sistema. . Igor Torkar je svoje junake uglas-bil na struno psihoanalize in njegova »Študentska soba«, v izvirniku napisana za televizijo, je prav izrazit primer psihoanalitičnega seciranja bolnega značaja. Saša Vuga pa je svojo ost zavil v farso, ki vsaj v nekaterih prijemih spominja na fojevsko koncepcijo. Njegov »Ber-nardek« je silovita reakcija na nekaj, kar je nevredno partizanske preteklosti.« PISMA UREDNIŠTVU Evropska histerija ob pokolu v Parizu Preprost musliman je na pariških ulicah za TV izjavil: »Vse nas žive lahko žalite, le naše preroke, prosim NE.« To je bil moder nasvet vsem nam državljanom Evrope, ker nam bodo evropski politiki ponovno vzeti del svobode izražanja in gibanja. Kaj pa, če so tajne službe bile namerno malo malomarne? Evropski politiki grozijo z zaporom, če bi mediji žalili predsednika republike, sodišča in sodnike, ali celo žalili državne simbole ( n.pr. slika brisanja umazane riti z državno zastavo ali da se podelamo na državni grb). Vse te ljudi in simbole, ki imajo zelo kratek rok trajanja ( včasih le eno ali dve človeški generaciji) ne smemo žaliti, če ne želimo v zapor. Ti skorumpirani politiki in posledično sodišča pa dovoljujejo, da mediji žalijo stoletne in tisočletne simbole s katerimi se ljudje čustveno poistovetijo. Tednik Mladina je lahko nekaznovano naslikal Marijo Devico s podgano v naročju in to je bil vrhunski dosežek svobode tiska. Uredniku ni prav nič mar, če to početje čustveno prizadene milijone ljudi. Enako neodgovorno počno nekateri zahodni mediji; najbolj nizkotno žalijo čustva muslimanov in to razglašajo na svobodo tiska. No, med muslimani, za razliko od kristjanov, se najdejo žal tudi taki, ki jim poči film. Verjetno politika na to računa in potem pride do tragedije, ki jo politiki izkoristijo, da nam jemljejo svoboščine, s katerimi bi jih lahko zamenjali. Veliko so krivi seveda tudi uredniki medijev, ki ne znajo nesramno žaljivim in lažnivim novinarjem preprosto pokazati vrat. Nekateri počnejo to nekulturno medijsko poslanstvo na mednarodnem in medkulturnem nivoju, drugi ostajajo bolj v nacionalnih okvirih. To zadnje je v nekaterih slovenskih medijih očitno predvsem z zelo žaljivim obračunavanjem med »levimi, desnimi, cerkvenimi« in dobesednim spodbujanjem sovraštva med ljudmi. Pri tem nizkotnem obračunavanje pa nekateri novinarji celo potvarjajo svetovno zgodovino. Eden od številnih primerov širjenja sovraštva je članek Vlada Miheljaka v Mladini z naslovom Norčevo kraljestvo. Razumem, da novinar ne mara ne Janše, ne SDS in niti zgodovinarke Valič Zverove in jim očita spreminjanje zgodovine. Da bi to podkrepil, pa se sam poslužuje takega prikrojevanja zgodovine, da je za »Janševe« pravi profesor. Naj dobesedno navedem kaj je zapisal Vlado Miheljak v članku Mladine ( št 2, 9.1.2015): NIA » .......Tudi ta izjava je rekonstruirala zgodovinopisje podobno kot vse, kar prihaja iz zgodovinske in arhivske delavnice SDS. Po dostopnih podatkih sta bili bombi odvrženi 6. in 9. avgusta 1945, ko je bila Japonska na tleh, ko je praktično privolila v vdajo in le še panično iskala nekaj bolj diplomatskih formulacij kapitulacij -skega dokumenta. Vse to je Američanom preko Sovjetov tudi sporočila. A Američani niso čakali na kapitulacijo, ampak so pohiteli vreči bombo. Po eni strani zaradi vse bolj očitnega in uspešnega prodiranja Sovje-tov v geostrateški prostor ( Mandžurija, Kurilski otoki) v zadnjih mesecih vojne. Po drugi strani pa zato, ker se je zaradi iztekajoče se vojne kazala ena zadnjih možnosti realnega testa učinka bombe. Namreč, 6. avgusta so odvrgli uranovo bombo z imenom »Litttle Boy«, samo tri dni kasneje pa plutonijevo z imenom »Fat Man«. Z drugo bombo so pohiteli zato, da se Japoncem ne bi uspelo prej predati. Zločin je povzročil okrog 250.000 žrtev. Večinoma civilistov. Vojaki in vojaška infrastruktura so bili v tem primeru zgolj kolateralna a zanemarljiva škoda.....» in tako dalje navajanje neresnic vrednih vrhunskega nacističnega propagandista. Naj navedem le eno zgodovinsko dejstvo. Zahtevo velike trojice iz Potsdama julija 1945 za kapitulacijo so Japonci sprejeli s prezirom. Po drugi atomski bombi je cesar zahteval sklepanje o kapitulaciji na Vojnem svetu. Ta je bil neodločen 3 : 3 in predsedujoči je bogaboječe ter z občutkov izdajstva zaprosil cesarja Hirohita, naj on odloči o morebitni kapitulaciji. Ni kaj dodati, razumem, da Miheljak tudi Američanov ne mara, vendar mu uredniki ne smejo dovoliti, da žali čustva Japoncev v njihovem odnosu do zvestobe in podcenjuje ameriške žrtve v boju proti na-cifašizmu ( japonski je bil še hujši kot nemški) in s tem tudi vse naše slovenske žrtve na strani zaveznikov proti nacifašizmu. Še več, tako pisanje je odkrito pozivanje k sovražnostim med ljudmi in bi ga morala zakonodaja preganjati. Vendar ga ne in zato nas čaka še več pokolov nedolžnih ljudi in posledično jemanje svoboščin medijskega izražanja s strani pohlepnih politikov, ker se vedno bolj bojijo srdite kritike množic. Boris Nemec Osem slovenskih izvajalcev se bo potegovalo za nastop na letošnji Evroviziji LJUBLJANA - Na slovenskem izboru za pesem Evrovizije - Emi 2015 se bo predstavilo osem izvajalcev: Alya in Neno Belan, Clemens, I.C.E., Jana Šušteršič, Maraaya, Martina Majerle, Rudi Bučar in Tim Kores - Kori, so sporočili iz RTV Slovenija. Izvajalci so bili izbrani izmed 145 na razpis prijavljenih ali na izbor povabljenih avtorjev in izvajalcev.Izbor Ema bo potekal v soboto, 28. februarja. Kateri izvajalec si bo pridobil vstopnico za nastop na jubilejni, 60. Evroviziji, bo znano po dveh krogih glasovanja. V prvem krogu bo tričlanska strokovna žirija izmed osmih izbrala dve najboljši pesmi, ki se bosta uvrstili v superfinale. V drugem krogu bosta superfinalni pesmi ponovno predstavljeni, o najboljši pa bodo odločali gledalci s telefonskim glasovanjem. Strokovno komisijo, ki je izbrala letošnje nastopajoče na Emi, so sestavljali pevka Darja Švajger, ki je Slovenijo predstavljala na Evroviziji leta 1995 in 1999, glasbenik Matej Wolf, urednik projekta Ema in Pesem Evrovizije 2015 Aleksander Radič ter glasbeni urednik Vala 202 Jernej Vene. Letošnji izbor za pesem Evrovizije bo med 19. in 23. majem na Dunaju. Vse tri evrovizijske večere, dva predizbora in veliki finale, bo prenašala TV Slovenija. TV Slovenija bo prav tako sodelovala pri velikem jubilejnem koncertu ob obletnici Pesmi Evrovizije, ki ga pripravlja britanski BBC. IG Petek, 16. januarja 2015 KULTURA / 26. tržaški filmski festival - Od danes na ogled okrog 100 filmov Za uvod ruska ljubezenska drama beletrina - Vabilo k sodelovanju Dragi prijatelji poezije Tomaža Šalamuna ••• Z veliko ljubezensko dramo Dve žen-ščiny, ki bo gledalce popeljala v 19. stoletje in na bogato rusko podeželje, se bo danes ob 20. uri v dvorani Tripcovich dvignil zastor nad 26. tržaškim filmskim festivalom. Največji italijanski pregled srednjeevropskega filma bo tako uradno uvedel film, ki ga je režiserka Vera Glagoleva posnela po Turge-njevem literarnem delu Mesec na podeželju; v nosilni vlogi nastopa priznani angleški igralec Ralph Fiennes. Sicer pa se bo prvi festivalski dan začel ob 15.30, ko bodo v isti dvorani predvajali ne-konvencionalni film Sedmikrasky (Marjetice), ki so ga leta 1976 češke oblasti cenzurirale, režiserki Veri Chytilovi (1929-2014) pa za celih deset let prepovedali snemanje filmov. Ob 17. uri bo na vrsti dokumentarec Al doi-lea joc (Druga tekma), ki ga je posnel romunski režiser in stari prijatelj tržaškega festivala Corneliu Poromboiu. Dogajanje bo ob 22.30 zaokrožila premiera dokumentarca Piero Ciampi - poeta, anarchico, musicista (v ponedeljek ob 22.10 si ga bo mogoče ogledati tudi na kanalu Sky Arte HD). Od jutri se bogato dogajanje seli tudi v gledališče Miela, saj bo vsak dan na voljo od deset do petnajst filmov. Vstopnica za posamezno projekcijo stane 5€, dnevna karte pa 10€. Nekateri festivalski dogodki zahtevajo predhodno prijavo, na primer voden ogled po filmskem Trstu (jutri in v nedeljo ob 14.30) ter filmski brunch: v nedeljo ob 11. uri bodo namreč v dvorani Tripcovich zavrteli kultni film Doktor Živago, ki ga bodo ob 13. uri prekinili z malico. Za udeležbo bo treba odšteti 10€, prijave pa zbirajo na naslovu guestservice@alpeadriacinema.it in v dvorani Tripcovich. Tržaški festival tudi letos sodeluje s filmskim portalom MyMoviesLive, na katerem si bo lahko prvih 300 prijavljenih ogledalo izbor festivalskih filmov. (pd) Nosilno vlogo v ruskem filmu Dve ženski so zaupali angleškemu igralcu Ralphu Fiennesu tff »Jaz sem voda,« se glasi verz Tomaža Šalamuna, neki drug pa »voda najbolj ljubi.« Občutek, ki preveva pesnike in druge Šala-munove prijatelje po vsem svetu, je, da je 27. 12. 2014, ko nas je Tomaž zapustil, odteklo morje, a ljubezen do Tomaževe poezije in osebnosti ostaja, so pri založbi Be-letrina zapisali v vabilu, s katerim pozivajo k sodelovanju na prireditvi, ki bo 3. februarja fizično potekala v gledališču Miniteater (Križevniška 1) v Ljubljani, vir-tualno, preko neposrednega prenosa pa po celem planetu. Branje Šalamunove poezije, v katerem lahko sodeluje vsakdo, bo potekalo med 15. in 24. uro. Vse, ki želijo nastopiti v živo ali se branju pridružiti preko Skypa, pa prosijo, da svojo potrditev čim prej, najkasneje do torka, 20. januarja, pošljejo na e-naslov ire-na.smodis@zalozba.org. V prijavi naj zapišejo ime in priimek, državo in jezik, v katerem bodo govorili oziroma brali, uro, ko želijo biti vklopljeni v neposredni prenos, Skype naslov, telefon in interne-tni naslov. Za vsak prispevek so na voljo največ štiri minute! (pd) Boris Kobal in Gojmir Lešnjak - Gojc v nedeljo v Sežani s komedijo Čista norišnica V Kosovelovem domu v Sežani gostuje v nedeljo, 18. januarja, ob 20. uri Špas teater Mengeš s komedijo Čista norišnica, katere je režijo podpisal Jaša Jamnik, v njej pa igrajo Boris Kobal, Gojmir Lešnjak - Gojc, Maša Derganc, Bernarda Oman, Primož Ekart in Damir Leventic. ŠPAS teater vabi na edinstveno, vsakič drugačno in zabavno komedijo za mlade in stare, komedijo, ki nikogar ne pusti hladnega - razen umorjene zgornje sosede. Komedija Čista norišnica! (v izvirniku 'Shear madness') je postala absolutni repertoarni hit v vseh svetovnih gledališčih, saj njena sveža in originalna interaktivna forma predstavlja novost tako za igralski ansambel, kot tudi občinstvo. Na odru spremljamo dogajanje v frizerskem salonu, ko lastnico, ki živi nad njim, umorijo. Inšpektor ne ve, kateremu osumljencu bi verjel, zato očividce prosi za pomoč. Konec te noro smešne kriminalke je vsak večer drugačen. Ravno zaradi tega, ker je vsaka predstava edinstvena, jo gledalci radi obiščejo večkrat, ker ni nikoli vnaprej določeno, kaj se bo v novi ponovitvi razkrilo. Predstava združuje elemente smeha, skrivnosti, ponuja pa tudi čisto novo formo predstave. Iskanje morilca še nikoli ni bilo tako zabavno ... Čisto nora kriminalna komedija ... Čista norišnica! ljubljana - 7. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri V znamenju Fabianija Ob 150-letnici rojstva arhitekta bosta osrednji temi festivala arhitektura in oblikovanje glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Tudi letos bo 24. januarja v Ljubljani potekal 7. festival kulturno-umet-nostne vzgoje Bobri. Festival Bobri velja za največji festival namenjen otrokom in bo letos postregel s sto enainosemdese-timi prireditvami; od tega bo devetin-petdeset gledaliških, plesnih in glasbenih predstav, štirinajst filmov in kar sto osem delavnic. Prireditve bodo potekale na štiriinpetdesetih različnih prizoriščih po slovenski prestolnici. Ker letošnje leto zaznamuje 150-letnica rojstva arhitekta Maksa Fabianija, bosta osrednji temi tokratnega festivala arhitektura in oblikovanje. »Mlade bi namreč radi spodbudili k kritični presoji o grajenem prostoru ter njegovem urejanju in oblikovanju. S spodbujanjem k premisleku in sodelovanju, bi jim radi dali občutek, da lahko (so)vplivajo na oblikovanje prostora v katerem živijo, in da je njihovo mnenje pomembno,« med drugim poudarja Špela Kuhar iz Centra arhitekture. Na dan otvoritve bo prva predstava na ogled v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer bo v soboto, 24. januarja, ob 16. uri na ogled že dvesto dvajseta ponovitev predstave Kekec, gibalne premetanke s tekstom, ki jo je po motivih povesti Josipa Vandota, za gledališče priredila Draga Potočnjak, na oder pa postavil Branko Potočan. V naslednjih dneh bodo od jutranjih pa vse do pozno popoldanskih ur potekali številni dogodki, med katerimi naj Detroid Killer Boogie Heavy psych, fuzz rock Heavy Psych Sounds, 2015 Ocena: ★★★★★★★★ Prizor iz predstave Kekec, ki bo odprla festival barbara ceferin izpostavimo opero Pastir v izvedbi Opere in baleta Ljubljana, v Kinoteki in Ki-nodvoru pa si bo med drugim mogoče ogledati animirani film Junga Medena koža. Pozabiti ne gre niti na gledališko dejavnost in že legendarno Hudo mravljico, škrata Kuzma ali Jurija Murija. Številne delavnice bodo potekale v več kot 25 kulturnih zavodih. Sklepna slovesnost festivala se bo na slovenski kulturni praznik, v nedeljo, 8. februarja, odvijala v Centru urbane kulture Kino Šiška. Kdor se namerava dogodkov udeležiti, naj ne prezre podatka, da so za ogled dogodkov potrebne brezplačne vstopnice, ki so v Festivalni dvorani na voljo že ta konec tedna, 17. in 18. januarja: jutri med 11. in 18. uro in v nedeljo med 11. in 14. uro. Za delavnice vstopnice niso potrebne, potrebna pa je prijava. Glede na dolgoletno prakso organizatorji tudi letos pričakujejo množičen obisk. RoŠa Killer Boogie je ime novemu glasbenemu projektu rimskega kitarista in produ-centa Gabrieleja Fiorija. Danes vam bom predstavil njegov prvenec Detroit, ki je izšel ravno v tem tednu. Gabriele Fiori je eden izmed najbolj aktivnih glasbenikov in glasbenih producentov na italijanski heavy psych oziroma stoner rock sceni. Fiore je lider, pevec in kitarist priznanega rimskega benda Black Rainbows, poleg tega pa je pred leti ustanovil glasbeno založbo Heavy Psych Sounds, v katero spadajo skupine, kot sta nemška Wedge in ameriška Wild Eyes. V pričakovanju na nov plošček zasedbe Black Rainbows, se je Fiore posvetil novemu glasbenemu projektu in s prijateljem in bobnarjem Luigijem Costanzom (že v bendu The Wisdoom) poleti leta 2013 ustanovil skupino Killer Boogie. Zraven je kmalu pristopil še basist Matteo Marini in bend je takoj začel z glasbenimi vajami. Rezultat je glasbena mešanica bluza, rokenrola, hard rocka iz sedemdesetih, garage rocka, stoner glasbe in seveda posebnega kitarskega fuzz efekta. Prvenec Detroit sestavlja devet komadov. »Pripravili smo sicer štirinajst pesmi, na koncu pa se odločili le za najboljše,« nam je razkril Fiore. Naslov albuma je neke vrste poklon ameriškemu mestu Detroit, od koder so doma znameniti ben-di, med katere spadata na primer skupina MC5 in »rokerska Iguana« Iggy Pop. Plošča traja malo manj kot štirideset minut, izdala pa jo je Fiorejeva založba Heavy Psych Sounds. Že takoj s prvo in najkrajšo pesmijo plošče Bad Rebel je očitno, da imajo fantje zelo jasne pojme. Gre za pravi »killer boogie«, med katerim se lahko na koncertih gotovo zapleše. Naslednji Riding the Wind sledi prvi single albuma My Queen, pesem, ki stalno spreminja ritem. Little Flowers je skladba, ki zelo spominja na rok iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, Silver Universe pa je posrečena psihedelična bluz balada. Cosmic Eyes je ravno tako psihede-lična pesem, sicer bolj rokerska in space-psych obarvana. Na koncu pa je še čas za heavy psych komada Golden Age in Dynamite. Bravo fantje! / ITALIJA, SVET Petek, 16. januarja 2015 1 1 islamski terorizem - Dva džihadista ubili, enega ranili V Belgiji preprečili teroristični napad BRUSELJ - Belgijska policija je včeraj po državi izvedla obsežno proti-teroristično operacijo proti skupini dži-hadistov, ki so se vrnili iz Sirije in ki so bili na tem, da kmalu izvedejo obsežen napad v Belgiji. Njihova tarča naj bi po nekaterih virih bila policijska centrala v Bruslju. Pri tem sta bila v mestu Verviers blizu meje z Nemčijo ubita dva džihadi-sta, je sporočil namestnik belgijskega tožilca Eric Van der Sijpt. Ranjena je bila tudi ena oseba, ki so jo prijeli. Osumljenca so ubili, potem ko sta z avtomatskim orožjem streljala na policiste, je dodal Van der Sijpt na novinarski konferenci v Bruslju. Proti policistom je po njegovih besedah streljal tudi tretji član skupine, ki je bil v spopadu ranjen in potem aretiran. V operaciji ni bilo žrtev med policisti in niti med civilisti, je še dejal Van der Sijpt. Policisti so izvedli protiteroristične operacije v več mestih v Belgiji, tudi v prestolnici Bruselj in v kraju Vilvoorde severno od nje. V Verviersu ter v Bruslju in drugod po državi so skupno prijeli več kot deset ljudi. Za celotno Belgijo so stopnjo nevarnosti pred napadom z druge dvignili na tretjo stopnjo. Lestvica ima sicer štiri stopnje. Van der Sijpt je dodal, da še niso ugotovili povezav s terorističnimi napadi v Parizu minuli teden, preiskavo pa so po njegovih besedah začeli pred nekaj tedni. Mediji so pred tem poročali, da naj bi bili osumljenci v Verviersu povezani z enim od napadalcev v Parizu Amedyjem Coulibalyjem. Ta naj bi namreč pri njih dobil orožje za teroristični napad v francoskem glavnem mestu. Sicer pa naj bi belgijski džihadisti preskrbeli orožje tudi drugim islamskim teroristom in mogoče celo navadnim kriminalcem. Coulibalyja je v petek ubila policija v operaciji v Parizu, potem ko je zajel talce v judovski trgovini. Štiri talce je ubil. Dan pred tem je na jugu Pariza ubil policistko, še enega človeka pa ranil. On naj bi ustrelil tudi rekreativnega tekača v Parizu. Coulibaly je trdil, da je član džiha-distov Islamske države. Sicer pa so včeraj izvedli policijske operacije proti islamskim teroristom v sedmih evropskih državah in v Jemnu. Posebne enote belgijske policije v mestu Verviers blizu meje z Nemčijo ansa pariz - Preplah Voznik povozil policistko PARIZ - V bližini predsedniške palače v Parizu je v noči na četrtek voznik namerno vozil v napačno smer in povozil policistko. Policistka je bila v incidentu lažje poškodovana. Po dosedanjih podatkih je šlo za nesrečo in ne za teroristični napad, kot so se sprva bali. Voznik je v napačno smer vozil po enosmerni cesti, nato pa se je zaletel in lažje poškodoval policistko. Po incidentu je policija pridržala dva 19-letnika. Voznik ni bil pod vplivom alkohola. Policistko so najprej oskrbeli na kraju dogodka, kjer jo je na hitro obiskal francoski predsednik Francois Hollande in ji želel dobro okrevanje. Policistko so kasneje prepeljali na preiskave v bolnišnico. (STA) krizna žarišča Srbija na čelu OVSE za rešitev ukrajinske krize DUNAJ - Srbija je včeraj od Švice prevzela enoletno predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Srbski zunanji minister Ivica Dačič je ob tem poudaril, da bodo uporabili svoje dobre odnose z Rusijo in drugimi državami ter si prizadevali za pomiritev ukrajinske krize. Kot je opozoril na srečanju stalnega sveta Ovseja na Dunaju, bo namreč "brez iskrenega dialoga med glavnimi vpletenimi stranmi" rešitev ukrajinske krize "ek-stremno težko doseči". Spopadi med ukrajinskimi silami so se medtem nadaljevali tudi včeraj, znova je bilo žarišče letališče v Donecku. Vodja tamkajšnjih separatistov Aleksander Zaharčenko je zatrdil, da bodo njegove sile letališče zavzele v kratkem. Ukrajinski parlament pa je včeraj potrdil načrt za mobilizacijo 104.000 ljudi v tem letu, saj se konflikt s proruskimi separatisti zaostruje. Dekret predsednika Petra Porošenka, ki predvideva mobilizacijo v treh fazah, je podprlo 268 poslancev, eden je bil proti. italija - Parlament se sestane 29. januarja Tekma za Napolitanovega naslednika že v polnem teku RIM - V Rimu se je že začela tekma za predsedniški položaj, s katerega je v sredo odstopil Giorgio Napolitano. Italijanski parlament se bo za volitve njegovega naslednika sešel 29. januarja. Na volitvah bodo poleg poslancev in senatorjev sodelovali tudi predstavniki 20 dežel; skupaj bo elektorjev 1009. Premier Matteo Renzi je že v sredo izrazil prepričanje, da bo novi predsednik izvoljen še pred koncem januarja. V njegovi Demokratični stranki že tečejo trda pogajanja o predsedniškem kandidatu. O tem bo jutri razpravljalo vodstvo stranke. Po besedah njegove namestnice v stranki Debore Serracchiani mora Renzi najti kandidata, ki bo lahko dobil tudi glasove stranke Naprej Italija nekdanjega premiera Silvia Berlusconija. »Brez Berlus-conija novega predsednika ni mogoče izvoliti. Po četrtem krogu glasovanja sicer Giorgio Napolitano ansa zadostuje absolutna večina glasov, a gre še vedno za znatno številko,« je poudarila Serracchianijeva. Toda s tem stališčem se ne strinja leva struja Demokratske stranke. Njen predstavnik Stefano Fassina je včeraj dejal, da bi morali upoštevati tudi druge pomembne sile, pri čemer je mislil predvsem na Gibanje petih zvezd Beppa Grilla, kot valute - Po ločitvi od evra Švicarski frank poskočil, • • «VI I ■ v züriska borza v rdečem BERN - Švicarska centralna banka je včeraj povsem nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom poskočila za skoraj 30 odstotkov in celo presegla vrednost skupne evropske valute. V centralni banki so ukrep septembra 2011 sprejeli z namenom, da v času močne krepitve franka in visoke negotovosti na finančnih trgih zaradi krize evr-skega območja zaščitijo švicarsko gospodarstvo, ki mu je krepak tečaj nacionalne valute zelo škodil. Centralna banka je v sporočilu za javnost zapisala, da je frank, ki v negotovih časih velja za t.i. valuto varnega pristana, še vedno močan, a se je njegova precenjenost od uvedbe omenjenega ukrepa zmanjšala, gospodarstvo pa je triletno obdobje izkoristilo za prilagoditev. Vrednost franka je po objavi za večino udeležencev na trgu presenetljive odločitve poskočila. Če je bilo treba v sredo za evro odšteti še malo nad omenjeno mejo 1,20 franka, je bil včeraj en evro nekaj časa vreden le 0,8517 franka. Pozno popoldne po evropskem času je bilo treba za en frank odšteti 1,0421 dolarja. Z rastjo vrednosti franka pa so potonili tečaji delnic na zuriški borzi. Osrednji indeks SMI je dan končal 8,67 odstotka pod izhodiščno vrednostjo, potem ko je indeks padel že za skoraj 14 odstotkov. Borzniki se očitno bojijo negativnih posledic za švicarsko gospodarstvo, saj so trenutno razmere v evrskem območju in širše globalno še vedno negotove, vrednost evra pa pada. V takih časih se borz-niki obračaj k naložbam, kot je frank. Odločitev švicarskih centralnih bankirjev bo prinesla nekaj preglavic švicarskim podjetjem, ki izvažajo na globalne trge, saj bo njihov izvoz postal dražji na daljši rok. Na drugi strani pa bo švicarskim gospodinjstvom omogočil dodatno blaginjo, saj se bodo njihovi proračuni okrepili v tujih valutah.(STA) Po požaru na trajektu Norman Atlantic 18 pogrešanih BARI - Po požaru na grškega trajektu Norman Atlantic konec lanskega decembra je ob 13 mrtvih »verjetno še 18 pogrešanih«, so včeraj sporočili tožilci iz Barija na jugu Italije, ki so pristojni za preiskavo. Kot so pojasnili, pogrešajo 16 ljudi s seznama potnikov, ki so ga dobili od grških oblasti. Gre za italijanske, nemške, grške in turške državljane. Po še vedno začasnih podatkih pa sta pogrešana tudi dva Sirca, katerih družini trdita, da sta se pretihotapila na trajekt. Na trajektu, ki je v lasti grškega podjetja, plul pa je pod italijansko zastavo, je 28. decembra lani na odprtem morju pri Albaniji izbruhnil požar, ko je bil iz grškega Patra-sa na poti v italijansko Ancono. Dramatično reševanje več sto potnikov in gašenje požara sta v slabih vremenskih razmerah trajala 36 ur. Reševalci so našli 11 trupel s trajekta, dva albanska mornarja pa sta umrla med reševalno operacijo. Rešili so 477 ljudi. Katalonci gredo septembra na predčasne volitve BARCELONA - Katalonski premier Artur Mas je v sredo zvečer za 27. september sklical predčasne volitve v tej španski regiji, ki si prizadeva za neodvisnost. Mas in vodja opozicijske leve Katalonske nacionalistične stranke (ERC) Oriol Junqueras sta dogovor o predčasnih volitvah dosegla po štiriurnih pogovorih. Mas, vodja desnosredinske stranke CiU, in Junqueras po lanski prepovedi izvedbe referenduma o neodvisnosti Katalonije v izvedbi predčasnih volitev vidita edino pot, ki bi Kataloncem omogočila, da izrazijo svojo voljo. V sredo sta se dogovorila, da bosta stranki na volitvah nastopili na ločenih kandidatnih listah. Mas je v sredo na novinarski konferenci pojasnil, da bodo volitve potekale natanko eno leto po tem, ko je podpisal odlok za sklic referenduma o neodvisnosti, katerega izvedbo je špansko ustavno sodišče nato prepovedalo. "Videli bomo, ali je večina naklonjena temu političnemu procesu. O tem morajo odločiti Katalonci," je pouda-ril.Stranke, ki zagovarjajo neodvisnost Katalonije, računajo, da bi na predčasnih volitvah dobile večino v pokrajinskem parlamentu in bi tako lahko uspešneje nadaljevale prizadevanja za neodvisnost. (STA) kandidata pa je Fassina izpostavil nekdanjega premierja Romana Prodija. Toda Grillo vsaj za zdaj ne kaže volje po sodelovanju z drugimi silami v parlamentu za izvolitev novega predsednika. Včeraj je v svojem blogu zavrnil Prodija in druge morebitne predsedniške kandidate Demokratske stranke. Po drugi strani se je oglasil tudi Berlusconi in dejal, da ne bo sprejel kandidata, ki bi nadaljeval serijo levo usmerjenih predsednikov republike. Volitve predsednika države potekajo tajno. V prvih treh krogih je za izvolitev potrebna dvotretjinska večina volivcev, zatem zadostuje absolutna večina. Za zdaj jasnega favorita za predsedniški položaj ni na vidiku. »Veliko moških in žensk je, ki bi lahko prevzeli to vlogo. Zadnjič politiki ni uspelo, tokrat nam ne sme spodle-teti,« je posvaril Renzi. Na zadnjih predsedniških volitvah leta 2013 je spodletelo dvema kandidatoma. Šele v šestem krogu je bil nato izvoljen Napolitano, potem ko je pristal na vnovično kandidaturo. Kot kandidate se tokrat omenja politične težkokategornike, kot so poleg Romana Prodija nekdanji rimski župan in namestnik premierja Walter Veltro-ni, nekdanji zunanji minister in sedanji turinski župan Piero Fassino, nekdanji podpredsednik poslanske zbornice Pier-luigi Castagnetti, sedanji državni pod-tajnik Graziano Delrio, bivša ministrica in parlamentarka DEmokratske stranke Anna Finocchiaro idr. Prav tako se zdi za kandidata možen tehnokrat. Pri tem se omenja gospodarskega ministra Piera Carla Pa-doana, za kandidata z dobrimi izgledi pa veljata tudi guverner italijanske centralne banke Ignazio Visco in protiko-rupcijski tožilec Raffaele Cantone. Na volitvah svojega naslednika bi lahko sodeloval tudi Napolitano, saj je dosmrtni senator. »Ali bom sposoben sodelovati na volitvah, bomo še videli,« je včeraj dejal Napolitano, ki se je včeraj predstavil v senatu, da bi uredil svojo novo pisarno. Poleg Napolitana so dosmrtni senatorji še njegov predhodnik Carlo Azeglio Campi, nekdanji premier Mario Monti, zvezdniški arhitekt Renzo Piano, Nobelov nagrajenec za fiziko Carlo Rubbia in znanstvenica Elena Cattaneo. 1 6 Četrtek, 15. januarja 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu tržič - Ustanovili so ga v bolnišnici San Polo, doslej kakih 150 pacientov Deželni center za azbestne bolezni trenutno še v povojih Deželni center za azbestne bolezni res obstaja, njegov sedež je v bolnišnici San Polo v Tržiču, zaenkrat pa ga je še treba napolniti z vsebinami. Uradno je to ambulanta, v kateri nadzorujejo zdravje delavcev, ki bi pa morala postati osrednja (ali bolje edina) zdravstvena služba za azbestne bolnike v Furlaniji-Julijski krajini. Center je konec leta 2013 ustanovilo goriško zdravstveno podjetje na pobudo deželne uprave FJK. Novost sodi v okvir programa krepitve preventive ter tesnejših povezav med nego zdravja in okolja, kar je v skladu z duhom deželne zdravstvene reforme. V centru, ki ga vodi zdravstveni direktor Paolo Barbina, trenutno deluje okence za stike z uporabniki, kjer se osebje ob ponedeljkih in sredah (od 9. do 11. ure) pogovarja z uporabniki in jim nudi informacije o azbestnih boleznih, sodeluje pa z javnimi upravami, sindikalnimi organizacijami in z združenji delavcev, ki so (bili) izpostavljeni azbestu. Tam delijo tudi informacije o varnem odstranjevanju azbesta, za bolnike pa uvajajo postopke diagnoze in zdravljenja. V centru skrbijo tudi za vključevanje novih primerov v državni register primerov me-zotelioma, ki omogoča učinkovitejše proučevanje tega pojava. Deželna odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca je na nedavni konferenci povedala, da se je na novoustanovljeni center v Tržiču doslej obrnilo kakih 150 pacientov. Službe, ki je pristojna za usklajevanje tako zdravljenja kot preventive, pa še niso docela razvili. Tržiški občinski svet je na pobudo svetnika Gianpiera Fasole sprejel dnevni red, na osnovi katerega mora županja Silvia Altran zahtevati od Dežele celo vrsto zagotovil v zvezi z zaščito zdravja občanov. Med temi je tudi dejanski zagon centra za azbestne bolnike, o katerem je sama županja pred meseci rekla, da predstavlja »absolutno potrebo« ter da je na to že opozorila predsednico Deboro Serracchiani. Slednja je septembra napovedala okrepitev in nadgradnjo centra, medtem so podobni pozivi prišli tudi iz drugih krajevnih uprav. Na to, da so dejavnost in dejanski učinki centra za azbestne bolnike še preskromni, je prejšnji teden opozoril župan Turjaka Enrico Bullian. Da ima center glede na svojo vlogo premalo sredstev, se strinja tudi deželni svetnik Demokratske stranke Diego Moretti, ki je obenem povedal, da namerava deželna odbornica za okolje Sara Vito nameniti več sredstev za zaščito okolja oziroma sanacijo območij, na katerih je še vedno prisoten azbest. Ob pomoči pacientom je deželni center v Tržiču zaenkrat organiziral iz-popolnjevalni tečaj za zdravnike. Število azbestnih bolnikov se namreč ne zmanjšuje, poleg tega pa je na tem področju zelo pomembno okrepiti vez med družinskimi zdravniki in bolnišnicami oziroma s samim deželnim centrom. V okviru slednjega je dejavna multidisciplinarna ekipa zdravnikov, specializiranih na različnih področjih. Pulmologi, onkologi, kirurgi, radiologi in drugi zdravniki se dvakrat mesečno sestanejo in skupaj proučujejo posamezne primere bolezni dihal, kajti taki primeri so pogosto zelo zapleteni. V bolnišnici San Polo v Tržiču so ustanovili deželni center za azbestne bolezni bonaventura tržič - Odbor Zelena luč za občinski kraški park Po občinskem svetu je tudi tržiški občinski odbor prižgal zeleno luč za varianto postopka okoljskega ocenjevanja, ki bo omogočil ustanovitev občinskega parka tržiškega Krasa. V zaščitenem naravnem predelu mesta bodo uredili didaktične poti, pa tudi kolesarske steze, pešpoti in športne poligone. Občinski odbor je sprejel opombe in zahteve nekaterih ustanov, npr. dežele Furlanije Julijske krajine, ki je predlagala, naj območje parka zaobjame tudi obrobni del območja evropskega interesa SIC. Občinski odbor je sprejel tudi zahtevo pristojne deželne direkcije, naj parkirišča spoštujejo okoljske predpise, saj sta v načrtu parka predvideni le dve že obstoječi parkirišči pri centru Konver in pri utrdbi. Ovrednotili bodo tudi ostaline starih gradišč, južno od utrdbe pa bodo uredili botanični vrt, v katerem bodo avtohtone rastlinske vrste. pokrajina - Do 31. decembra prejeli 74 prošenj za prispevke Odstranimo azbestne kritine V 20. stoletju so zmesi azbesta in cementa na debelo uporabljali v Evropi in svetu, danes pa ga počasi in previdno odstranjujejo tržič - Toliko kritin odstranili v 10 letih Skoraj devet tisoč kvadratnih metrov Silvia Altran V Tržiču so v zadnjih desetih letih odstranili veliko količino azbesta. V raznih predelih mesta so od leta 2004 do danes odstranili za skoraj devet tisoč kvadratnih metrov salonitnih kritin v za- sebnih stanovanjskih hišah, skladiščih in garažah. Na podlagi javnih razpisov so občani prejeli prispevke za odstranjevanje azbesta zlasti na najbolj prizadetem območju Pancana. Z zadnjima razpisoma so 18 prosilcem dodelili prispevke v višini 33 tisoč evrov, skupno so tako odstranili za 362 kvadratnih metrov salonita. »V tem duhu bomo tudi nadaljevali,« zagotavlja županja Silvia Altran. Azbest se namreč še vedno skriva na marsikaterem ostrešju. Ko se azbestni oziroma salonitni materiali okrušijo, se v zraku razširi škodljiv prah, kakršnega so delavci -včasih pa tudi njihove žene in otroci - v prejšnjem stoletju vdihavali vsakodnevno. Počasi je v njihovih pljučih in rebrnih mrenah rastel rak, najpogosteje mezoteliom, zaradi katerega je marsikdo umrl dvajset ali trideset let po usodnem stiku s smrtonosnim prahom. Pri nekaterih upokojenih delavcih se bodo simptomi pojavili šele v prihodnjih letih. Odstranjevanje azbestnih kritin je danes nujno, saj se nekaj desetletij po namestitvi začenjajo krhati. Okru-šene kritine pa dejansko ogrožajo zdravje slehernega občana. »Nekoč so vse gradili z azbestom, ki so ga v Italiji zakonsko prepovedali leta 1992, čeprav je bilo že dolgo pred tem znano, da ta snov škodi zdravju,« je povedala podpredsednica Pokrajine Gorica Mara Černic. Pokrajinska uprava je na področju azbesta po njenih besedah zelo dejavna, in sicer na dveh frontah: glede zaščite okolja in zdravja občanov. »Ker se zdaj že kruši, je odstranitev azbesta edina možnost. Pri nas gre v glavnem za kritine garažnih streh, skladišč in drugih manjših objektov. V Trstu imajo azbest tudi v stenah večjih poslopij,« je pojasnila Čer-ničeva. Pokrajinska uprava je objavila že tri razpise za dodelitev javnih prispevkov zasebnikom, ki hočejo odstraniti azbest iz svojih objektov. Prispevek krije polovico skupnega stroška, občani so se na vsak razpis odzvali v velikem številu. »Pri zadnjem razpisu se je vse skupaj sicer nekoliko upočasnilo zaradi gospodarske krize, zanimanje pa je bilo tudi v tem primeru veliko,« je razložila podpredsednica. Rok za prijavo je potekel oktobra, nakar so ga podaljšali do 31. decembra. Skupni sklad znaša 65.000 evrov, Pokrajina pa je do konca leta prejela 74 prošenj. Največ jih je prišlo iz goriške občine (14), sledijo Tržič (11), Ronke (10), Štarancan (8) in druge občine (iz Sovodenj in Doberdoba so recimo prejeli po dve prošnji). Pokrajina Gorica je tudi nastopila kot oškodovana stranka na velikem procesu v zvezi s tržiško ladjedelnico, na katerem so sodniki družinam pokojnih delavcev naposled priznali pravico do odškodnine. »Obenem se z deželno upravo pogovarjamo o centru za azbestne bolezni v tržiški bolnišnici. Mi si prizadevamo, da bi v tržiški center poleg zdravstvene službe vključili tudi socialno oskrbo in raziskovalno delo,« je še povedala Mara Černic. V Sloveniji so uporabo azbestnih in azbestno-cementnih izdelkov, kakršne so že od leta 1919 proizvajali v Anhovem, zakonsko prepovedali še pozneje, in sicer leta 1996 (štiri leta po sprejetju tovrstnega zakona v Italiji), strokovnjaki pa menijo, da je to škodljivo snov še danes mogoče najti v najmanj polovici zasebnih domov. (af) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14 . januarja 2015 1 13 štandrež - Dramska skupina PD Štandrež praznuje jubilej Pol stoletja na odru Drevi predstavitev brošure in odprtje razstave - 24. januarja premiera predstave »Mrtvi ne plačujejo davkov« Dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež praznuje petdeset let delovanja. Pol stoletja požrtvovalnega odrskega dela, predvsem pa uspehov in zadoščenj, bodo obeležili z brošuro in razstavo, ki ju bodo predstavili oz. odprli drevi ob 20. uri v spodnjih prostorih župnijskega doma v Štandrežu. »Večer bo uvod v praznovanje petdesetletnice naše dramske dejavnosti. Dogodek se bo začel z glasbeno točko, sledila pa bo predstavitev priložnostne brošure. Odprli bomo tudi razstavo priznanj, fotografij, plakatov in drugega gradiva, ki je nastalo v zadnjem desetletju delovanja dramske skupine,« je povedal predsednik društva Marko Brajnik. Brošuro, ki obsega 160 strani, je pripravil vsestranski družbeno-kul-turni delavec Damjan Paulin. Prvi del sestavljajo misli ob jubileju, ki sta jih ob Paulinu samem prispevala »steber« igralskega ansambla Božidar Tabaj in režiser Jože Hrovat, drugi del pa je posvečen premieram iz zadnjih desetih let. V njem so zbrani opisi in fotografije nastopajočih ter članki, ki so izšli v krajevnih časopisih. Ostala poglavja ponujajo pregled skozi polstoletno obdobje delovanja, ki je bilo izredno plodno. »Samo premier, vključno z otroškimi in mladinskimi predstavami, je bilo preko 150. Nastopov je bilo skupno več kot tisoč, potekali pa so v 130 različnih krajih dežele FJK, drugih italijanskih dežel, Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in celo Amerike. V domačem Štandrežu je bilo nastopov 223, preko 80 pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž in še prej v Katoliškem domu,« je povedal Paulin, ki je zbral tudi podatke o sodelovanjih z drugimi skupinami, pobudah, gostovanjih, abonmajskih sezonah in priznanjih. Praznovanje jubileja se bo nadaljevalo v soboto, 24. januarja, s pre-mierno predstavo v izvedbi gledališke skupine PD Štandrež »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Igra bo na ogled v župnijski dvorani Anton Gregorčič ob 20. uri. Režiser je Jože Hrovat, ponovitev v okviru abonmaja bo v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri. (Ale) Nastopajoči v komediji Primorske zdrahe, fotografija je bila posneta 26. januarja 2008 kromberk Koncert v priredbi Kromberških Vodopivcev V obnovljenem Domu kulture pričarali pester pevski večer V Domu kulture v Kromberku so v soboto, 10. januarja, člani MPZ Krom-berški Vodopivci priredili Božično novoletni koncert, ki je bil prva uradna prireditev v lepo prenovljeni stavbi nekdanje osnovne šole. Rekonstrukcija in dozidava je zahtevala veliko truda in stroškov. Zato se je izredno velika množica udeležencev kulturne prireditve z aplavzom pridružila besedam pohvale predsednika Krajevne skupnosti Krom-berk Loke dr. Roberta Goloba vsem graditeljem in članom gradbenega odbora. Od začetka prve osnovne šole v Kromberku, ki je bila še v farovžu, je minilo skoraj 150 let. Niso pozabljena imena učiteljev kot sta bila Josip Srebrnič in Fran Vilhar, ki so mlade Kromberča-ne vzgajali v ljubezni do maternega jezika. In ko se je na pročelju šole znašlo ime italijanskega pesnika Torquata Tassa je nasilno poitalijančevanje preprečil kromberški župnik, duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec, ki je vse od leta 1907 do svoje smrti 1952 bedel nad svojimi farani. Vinko Vodopivec je bil nadarjen muzik; tesno povezan s preprostim ljudstvom je v svoja skladatelj-ska dela vlival ljudska čustva in duha. Mnoga so ponarodela. Vodopivčeva pesem se je zarisala v srce ponižanih primorskih ljudi in jim tudi danes vliva veselje do življenja. Zato jo s posebno ljubeznijo gojijo že več kot deset let Kromberški Vodopivci, ki so kot prvi, v obsežnem koncertnem programu, pod vodstvom Vojka Pavlina, zapeli njihovo himno »Žabe«, pesem sicer nepogrešljivo na koncertih moških pevskih zborov. Veliki mešani pevski zbor Slavec iz Solkana je pod taktirko Mirana Rustje občinstvu pričaral dve priljubljeni koroški pesmi: »Gor čez izaro« in »Rož, Podjuna, Zila« ter vedno bolj izvajano »Oj Doberdob«. Ker otroci kromberške fare že vse od leta 1963 obi- Skupno so zapeli Kromberški Vodopivci, MePZ Slavec in zbor OŠ Frana Erjavca skujejo osnovno šolo Frana Erjavca v Novi Gorici, nas je njen 40 članski mladinski zbor, ki ga vodi gospa Milena Prinčič ob spremljavi mladinskega orkestra presenetil s pestrim izborom domače in tuje pesmi, celo afriške. Osnovnošolci so skupaj s Kromberškimi Vodopivci zapeli vedno lepo, zelo priljubljeno pesem »Pa se sliš, pa se sliš od sv. Vida zgun«. Kot poklon prvi in drugi svetovni vojni, ki sta prebivalcem kromberške fare povzročili toliko gorja, so Kromber-ški Vodopivci zapeli malo znano pesem o Škabrijelu, gori smrti. Uglasbil jo je Radovan Kokošar. Brez pesmi »Vstajenje Primorske« tudi tokrat ni šlo; vstali smo in zanosno zapeli. Pevci prof. Vojka Pavlina so nam podarili še prelepo Vodopivčevo »Blaženo noč«. Za konec pestrega kulturnega programa je zado-nela skupna pesem vseh treh zborov evropska himna »Oda radosti«. Lep večer, urska testen ki nam bo ostal še dolgo v spominu je oblikovala gospa Polona Kante Pavlin. Po koncertu smo si lahko v prvem nadstropju ogledali spominsko sobo Vinka Vodopivca, ki jo še urejajo člani domačega moškega zbora. V njej imajo svoj sedež predvsem pevske vaje, ki so jih z dobrohotnostjo župnika Cvetka Va-liča imeli doslej v farovžu. Stene Vodo-pivčeve sobe so polne fotografij, dokumentov iz obdobja življenja priljubljenega župnika. Tu je njegov stari klavir dunajske znamke Holzl in Heitzmann, ki sta ga Kulturnemu domu podarila pra-nečaka brata Vodopivec. Ob njem še stari harmonij, ki bi lahko veliko povedal o rojevanju novih skladb in pesmi. Na steni so pregledno razstavljene fotografije z gostovanj Kromberških Vodopivcev, ki so s priljubljeno Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent« razveselili že mnoge udeležence njihovih ponovitev. Dorica Makuc Cerkveni pevski zbor Kromberk pred 2. svetovno vojno: tretji z desne ob Vinku Vodopivcu je pevovodja in organist Lojze Pavlin gorica - Višje srednje šole se predstavljajo Dan odprtih vrat, pa še delavnica in staž V višješolski center je v sredo prišlo kar nekaj dijakov in staršev Dan odprtih vrat na tehniškem polu V sredo je bil dan odprtih vrat na slovenskih višjih srednjih šolah deležen velikega zanimanja, oba goriška pola je obiskalo več dijakov in staršev. S tem pa se informativna srečanja še niso zaključila. Na tehniškem polu je bilo zanimanje za vse tri smeri precejšnje. »Občutki so pozitivni,« je povedala koordinatorka Nataša Sirk in spomnila, da je bila tokrat poleg tehniških zavodov Zois in Vega prvič na ogled tudi ponudba nove tehniško-ekonomske smeri za turizem, ki je prevzela mesto poklicnega zavoda Cankar. Profesorji z vseh treh smeri so predstavili predvsem najbolj značilne predmete - od turistične tehnike in tu- bumbaca jih jezikov do gospodarskega poslovanja, informatike in sistemov. Na licejskem polu Tru-bar-Gregorčič je bilo zanimanje prav tako veliko, po besedah koordinatorke Sare Semec je šolo prvič po nekaj letih obiskalo tudi nekaj osnovnošolcev iz Nove Gorice in okoliških občin. »Nekateri so že vedeli, kaj jih zanima, drugi so prisluhnili profesorjem vseh treh smeri (klasičnega, humanističnega in znanstvenega liceja),« je povedala. Oba pola bosta za tretješolce iz Gorice in Doberdoba priredila še delavnice, bodoči dijaki pa se bodo lahko udeležili tudi staža: zainteresirani bodo preživeli dan na višji srednji šoli in konkretno spoznali tamkajšnjo stvarnost. gorica - Dela na Travniku Razrito cesto bodo obnovili spomladi Uničeno cestišče pred cerkvijo Sv. Ignacija na Travniku bumbaca Goriški občinski odbor je sprejel dokončni načrt obnove razrite ceste pred cerkvijo Sv. Ignacija na Travniku. Dela, pravi župan Ettore Romoli, se bodo predvidoma začela maja, vanje pa bo občina vložila 450.000 evrov. Cesto bo- do pretlakovali s tridentinskim porfir-jem, obnovili bodo tudi robove pločnikov in odtočne kanale. Omenjeno vsoto bodo črpali iz občinske blagajne, nato pa bodo terjali povračilo stroškov od podjetja Luci costruzioni. 14 Petek, 16. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / nova gorica - Pošiljatelj pisem s strupom v priporu do marca Goričan osumljen treh kaznivih dejanj 24-letni Goričan I.C., študent veterine slovenskih korenin, ki je konec lanskega leta češkemu vladnemu vrhu poslal pisma s smrtonosnim odmerkom strupa, je osumljen treh kaznivih dejanj. Senat Okrožnega sodišča v Kopru mu je pripor podaljšal do 6. marca. Novogoriški kriminalisti so italijanskega državljana I.C. v Novi Gorici prijeli 8. decembra lani in ga skupaj s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku novogoriške-ga Okrožnega sodišča. Osumljen je treh kaznivih dejanj: terorizma, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in ponarejanja listin. Kriminalsiti naj bi mu zasegli manjšo količino amfetaminov, s ponarejenim osebnim dokumentom pa naj bi na poštah dvigoval pošiljke. Kriminalisti naj bi ga prijeli ravno v času, ko je čez mejo prišel na novogoriško pošto. Motiv za pošiljanje pisem s smrtonosno vsebino še ni znan. Brez odgovora zaenkrat ostaja tudi vprašanje, ali je imel Goričan pomagače, ali je pisma pošiljal sam. Po poročanju agencije Ansa naj bi mladeniču nekdo - morda iz Češke republike - dajal navodila in ga plačeval z elektronskim denarjem bitcoin. Kot smo že poročali, je Zapor v Solkanu km takšne pošiljke prejelo več čeških vodilnih politikov, tudi finančni minister Andrej Babiš. Pošiljka, ki je bila naslovljena na njegov domači naslov, je bila poslana iz Slovenije. Nekaj dni pred tem je pismo s strupenim cianidom prejel češki notranji minister Mi-lovan Chovanc. Pošiljka je bila oddana na Švedskem. Tedaj so na čeških mi- nistrstvih in drugih vladnih uradih poostrili varnostne ukrepe. Septembra sta sumljivi pismi z belim prahom prejela tudi češki predsednik Miloš Zeman in premier Bohuslav Sobotka. Bel prah iz njunih pošiljk naj ne bi bil nevaren. Na Generalni policijski upravi so v sredo za Primorski dnevnik pojasnili, da zaradi varovanja interesa preiskave o primeru ne morejo posredovati podrobnejših podatkov. Moški je še vedno v novogori-škem priporu, dežurni preiskovalni sodnik mu ga je po zaslišanju odredil iz razlogov begosumnosti in ponovit-vene nevarnosti. Ker pa kaznivo dejanje terorizma sodi v pristojnost specializiranega oddelka Okrožnega so- gorica - Vojne, županovanje in deportacija Tudi podesta Casasola ■ • V| • «v • med goriškimi župani Septembra 1943je zapustil to funkcijo in se ni vključil v Salojsko republiko Med portreti goriških prvih občanov, ki visijo v preddverju županove pisarne v občinski palači v Gorici, je našla svoje mesto tudi slika Antonia Casasole. Med preprosto slovesnostjo sta njegov portret včeraj odkrila župan Ettore Romoli in Casa-solova hči, redovnica Romana Casasola oziroma sestra Chiara. Casasola je mesto vodil v enem izmed najbolj črnih obdobij goriške zgodovine: leta 1939je nasledil umrlega župana Bombiga in županoval do leta 1943. Casasola pravzaprav ni bil župan, ampak podesta, saj je Mussolinijev režim spremenil naziv prvega občana, ki ni bil izvoljen in so ga na to mesto postavljale fašistične oblasti. Pred odkritjem slike, ki jo je do včeraj hranila Casasolova hči, se je precej ljudi zbralo v beli dvorani občine. Romoli, predstavnica občinskega urada za kulturo Emanuela Uccello in sestra Chiara so opisali Casasolov lik in postregli z informacijami, ki niso bile še nikjer objavljene, pa čeprav je šlo za človeka, ki je v mestu pustil svoj pečat. Sestra Chiara se očeta sicer bolj bežno spominja, saj je bila ob njegovi povojni deportaciji stara kakih osem let, a tudi spomini na zgodnejša leta so dokaj megleni. Kot je sama povedala, se starša nista nikoli pogovarjala ob navzočnosti otrok. Zaradi številnih družbeno političnih in poklicnih obveznosti (bil je inženir), je oče veliko časa preživel zdoma. Ni pa povsem jasna zgodba o njegovi družini v času Avstro-Ogrske. Ve se, da je bil Antonio rojen v Solkanu leta 1896, starša pa sta prihajala iz severovzhodne Furlanije. Nikjer ni zabeleženo, ali so bili Casasolovi avstro-ogrski Odkritje portreta (zgoraj) in A. Casasola (levo) državljani, ali so bili tako imenovani »re-gnicoli«, tj. italijanski državljani na začasnem delu v cesarstvu. Mladi Antonio se je preselil v Italijo ob izbruhu prve svetovne vojne, se vključil v italijansko vojsko in postal topniški podporočnik. S svojo enoto je sodeloval tudi na soški fronti in bil odlikovan z bronasto kolajno za hrabrost ob italijanskem zavzetju Gorice avgusta 1916. Hčerka je včeraj s sabo prinesla kolajno in priznanje ter veliko očetovih fotografij. Po vojni se je Antonio Casasola ponovno preselil v Gorico in sodeloval v skupini inženirjev, ki so pomagali pri obnovi razrušene Goriške. Veliko je delal v Solkanu in bil član strokovne skupine, ki je obnovila razrušen solkanski železniški most. Kot vpoklicani častnik je v tridesetih letih sodeloval v etiopski vojni, leta 1939 pa je bil imenovan za goriškega podestaja. Ob prihodu Nemcev, septembra 1943, je zapustil to zadolžitev in se ni vključil v fašistično Salojsko republiko. Hči je tudi povedala, da je imel stike z odporniškim gibanjem in zato mu je partizanska vojska po osvoboditvi Gorice menda ponudila službo v mestni upravi, a je sodelovanje odklonil. Sledila sta deportacija in izginotje. Nazadnje so ga bojda videli leta 1946 na deloviščih pri obnovi slovenskih železniških prog. (vip) vipava - Trgovsko podjetje Fama Kljub slabi prodaji piva je bilo leto 2014 uspešno »Leto 2014 je bilo za trgovsko podjetje Fama Vipava uspešno,« ugotavlja Aleksander Lemut, direktor družinskega podjetja Fama Vipava, ki je z več kot sto zaposlenimi največji zapo-slovalec v zgornji Vipavski dolini, skupaj z osmimi franšiznimi prodajalnami in najemniki v njihovih centrih, pa se število zaposlenih povzpne čez 200. Prodaja se je dvignila za poldrugi odstotek v primerjavi z letom 2013 in je znašala dobrih 18 milijonov evrov. »Ta dosežek je še toliko večji, ker je bila rast prodaje dosežena v pogojih gospodarske krize, ki je obseg trgovine v Sloveniji lani zmanjšala za 1,9 odstotkov. Naše podjetje je sicer načrtovalo rast v višini treh odstotkov, vendar je del realizacije odneslo katastrofalno vreme v poletnih mesecih, samo padec prodaje piva je pomenil 220.000 evrov, pozna pa se tudi, da kupna moč na splošno še vedno pada,« pojasnjuje Lemut, ki na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj opaža, da se potrošniki v času gospodarske krize vedno bolj odločajo za obisk manjših podeželskih marketov, kar je pravzaprav voda na Famin mlin. Podjetje ima namreč dva nakupovalna centra v Vipavi in Sežani, ter šestnajst lastnih in sedem franšiznih marketov v manjših krajih po celotni Primorski. In prav iskanje poslovnih priložnosti tam, kjer jih drugi trgovci ne prepoznajo - v manjših in odročnejših krajih - je očitno Famin recept za uspeh. »Največji prispevek k uspešnemu poslovanju pa je dal stočlanski kolektiv, ki je spoznal, da se je potrebno za delovno mesto potrebno boriti, saj je konkurenca na trgu neusmiljena,« dodaja direktor Lemut. Podjetje v celotni 24-letni zgodovini posluje pozitivno, dobiček pa vedno v celoti namenjajo novim investicijam - v preteklem letu so začeli s postavljanjem dodatne hale s tisoč kvadratnimi metri površine in s funkcionalno zaokrožitvijo veleprodajnega skladišča v Vrhpolju pri Vipavi. »Smo eden od treh trgovcev v Sloveniji, ki ima veleprodajno skladišče, od koder km oskrbujemo več kot 700 kupcev,« poudarja Lemut. Investicija bo končana do konca letošnjega marca. Podjetju bo omogočila bistveno boljše delovne pogoje in nove dejavnosti - predvsem distribucijo hladne verige v slovenski prostor. Lani so odprli tudi nov market v Hrpelju pri Kozini ter obnovili in povečali market v Divači. Fama Vipava v letošnjem letu načrtuje 3,3-odstotno rast prodaje. Kot rečeno, bodo dokončali skladišče v Vrhpolju in postavili večjo hladilnico za distribucijo t.i. hladne verige. »Pogovarjamo se s številnimi dobavitelji, ki bi jih zastopali na slovenskem trgu, med njimi pričakujem, da se bomo dogovorili tudi z vipavskim Ekolatom za distribucijo mocarele. Dogovarjamo se tudi z dobrimi italijanskimi proizvajalci mortadele, tako bi dopolnili ponudbo in iz primorskega trgovca počasi postali tudi vseslovenski trgovec,« se nadeja Lemut. V načrtih imajo še prenovo marketa Podvelb na Colu, kjer bo našla mesto tudi pogodbena pošta in prenovo marketa Fama v Zagorju pri Pivki. Preuredili bodo tudi market v Kanalu, kjer bo zaživela tudi poslovna enota Hranilnice Vipava. Na vseh prenovljenih mestih bo podjetje postavilo nove lesene delikatese, ki jih je Fama razvila v sodelovanju s podjetjem Tegometall iz Šentjurja. »V prvem polletju bomo odprli še en nov market, v tem trenutku je možnih več lokacij,« še napoveduje Lemut. (km) dišča v Kopru, ki deluje na sedežu Višjega sodišča v Kopru, je bila zadeva odstopljena v reševanje temu oddelku. 11. decembra lani je bila zoper osumljenca uvedena preiskava za omenjena tri kazniva dejanja. »V zvezi z obravnavano zadevo so italijanski varnostni organi opravili hišno preiskavo obdolženčevega stanovanja v Gorici in zasegli določene predmete, ki utegnejo biti dokaz v postopku, ki teče pri nas,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnila predsednica Okrožnega sodišča v Kopru, višja sodnica Darja Srabotič in dodala, da je sodišče zaprosilo italijanske pravosodne organe za izročitev teh predmetov, na kar se trenutno še čaka. Zadevo skušajo čim prej realizirati s pomočjo inštituta mednarodno pravne pomoči in Eurojusta. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je 30. decembra lani Goričanu podaljšal pripor do 6. marca letos, na kar se je obdolženec preko odvetniške družbe Gabrič iz Sežane, ki ga zastopa v tem primeru, pritožil. »Pritožbo zoper tak sklep je Višje sodišče v Kopru zavrnilo kot neutemeljeno,« je pojasnila predsednica Okrožnega sodišča v Kopru, kjer so 5. januarja že zaslišali priče. Katja Munih Čistijo protipožarne steze V Jamljah in Dolu se je v teh dneh začelo čiščenje protipožarnih stez. Dela izvaja gozdna straža, ki jo je doberdobska občina povabila na javno srečanje, ki ga prirejajo v torek, 20. januarja, ob 18.30 v večnamenskem centru društva Kremenjak v Jamljah. »Vabljeni so vsi občani. Gozdarji bodo udeležence informirali o delih, ki jih izvajajo, in odgovarjali na morebitna vprašanja,« je povedal podžupan Daniel Jarc. Rene že teka naokrog Malemu Reneju iz Renč pri Novi Gorici so že odstranili mavec na nogi. Malček že veselo teka po kliniki na Floridi, kjer se njegovo zdravljenje zaključuje. Zgodbo malčka, ki se je rodil z redko deformacijo desne noge, že več kot pol leta spremlja javnost v Sloveniji in širše. Rene je bil lani poleti operiran, več mesecev je nato na nogi nosil fiksator, s katerim so mu podaljševali kost in jo spravljali v naraven položaj. Potem ko so mu ga decembra odstranili, so mu na nogo namestili mavec, da se bi kost utrdila. Pred kratkim so mu odstranili še mavec in mali borec na veselje vseh, ki so dečku do operacije pomagali z dobrodelnostjo, sedaj prosto teka naokrog. Rene in njegova mama, ki je bila ob njem ves čas zdravljenja, se bosta kmalu vrnila domov. (km) Apel deželni vladi Načelnik DS v goriškem občinskem svetu apelira na deželo FJK. Upravo vabi, naj čim prej pripravi načrt za enakomerno razmestitev prosilcev za azil po deželnem ozemlju, kar bi nedvomno razbremenilo Gorico in Gradišče. »Občine, pokrajine in prefekture ne morejo same poskrbeti za to: potrebna je deželna režija,« pravi svetnik. Večer s klavirjem in violino V KC Bratuž bosta drevi nastopila japonski violinist Michiru Matsuyama in ruski pianist Evgenij Sinajski. Koncert bo ob 20.45. Brezplačen vodeni ogled V galeriji državne knjižnice v Gorici bo danes ob 17. uri brezplačen vodeni ogled razstave o zgodovinskih odnosih med Italijo in Madžarsko. Razstava bo odprta do 29. januarja. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14 . januarja 2015 1 15 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 16. januarja, ob 20.45 bo koncert orkestra iz Padove in Veneta; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 16. januarja, ob 20. uri »Naše mesto« (Thornton Wilder); informacije in predprodaja vstopnic na blagaj-na.sng@siol.net ali 003865-3352247. ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN: v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premierna predstava v izvedbi gledališke skupine PD Štandrež »Mrtvi ne plačujejo davkov« (Nicola Manzari), v režiji Jožeta Hro-vata; ponovitev bo v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri. Organizira PD Štandrež; informacije po tel. 048120678 (Božidar Tabaj). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 17. januarja »Lumi dall'alto« (Gyula Molnar in Gigio Brunello); informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: 18. januarja v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču »Uonted Musical "celestiale"«, nastopa gledališka skupina Bandablanda iz Trsta. 25. januarja v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »El coniglio co' le tirache«, nastopa gledališka skupina Quei de Scala Santa iz Trsta; več na www.teatroarmonia.it. KOMIGO BABY 2014-15 v Kulturnem domu v Gorici: v nedeljo, 18. januarja, ob 11. uri »Zvezda zaspanka«; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it, www.kulturni-dom.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 26. januarja ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gad-jiev, Massimo Gon, Alexander Gad-jiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 26. januarja ob 20.45 »Ballata di uomini e cani«, napisal in nastopa Marco Pao-lini. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Kor-zu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo iz niza festivala furlanskega komičnega gledališča »Teatri Comic Furlan« v organizaciji združenja Terzo teatro« iz Gorice: 24. januarja ob 20.45 »Tele scussons - Notiziari comic satiric dal Friul e dal mont« (Mauro Fontanini), nastopa gledališka skupina Sis Scus-sons Scussas iz Romansa. 31. januarja ob 20.45 »Sespis«, nastopa videm-sko združenje Clar di Lune; vstop le z vabili, ki jih lahko zainteresirani dvignejo v knjigarni Antonini na Korzu Italia v Gorici ali v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v soboto, 17. januarja, ob 21. uri izvenabonmajska predstava »Fratelli unici«, nastopata I Papu (Andrea Appi in Ramiro Besa); informacije po tel. 0481-969753 in na U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.45 »Exodus - Dei e re«. Dvorana 2: 16.00 »Italo«; 18.00 - 20.10 - 22.15 »The imitation game«. Dvorana 3: 17.20 »Big Eyes«; 19.20 -21.50 »American Sniper«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.45 »Exodus - Dei e re«. Dvorana 2: 17.00 - 19.45 - 22.15 »American Sniper«. Dvorana 3: 16.30 »Asterix e il regno degli dei«; 18.00 »Come ammazzare il capo 2«; 20.00 »Ouija«; 21.40 »Exodus - Dei e re« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 »Italo«; 19.50 - 22.00 »The imitation game«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.15 »La teoria del tutto«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Drobižki« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Adelino življenje« (Filmsko gledališče). iS Razstave V GORICI: v muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu je na ogled razstava fotografij »Dolgo stoletje«, ki jo je pripravilo združenje Isonzo Soča; do 25. januarja ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-18.00. V GORICI: v Kulturnem domu v Ul. Brass 20 je na ogled likovna razstava »Arrigo Tonutti - Poklon umetniku«; do 20. januarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino je na ogled razstava školjk in hroščev z vsega sveta; do 15. maja vsak torek in petek 10.00-13.00 ter 15.00-18.00. Šole se lahko najavijo na naslov asso-ciazionenaturalisti.comel@gmail.com ali po tel. 342-8699900. V KRMINU: v Muzeju teritorija v palači Locatelli je na ogled razstava petdesetih umetnin Laure Grusovin; do 18. januarja od četrtka do sobote 16.00-19.00 ter ob nedeljah 10.3012.30 in 16.00-19.00. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4 je na ogled razstava Chia-re Gatta z naslovom »Costellazioni«; do 21. januarja ob delavnikih 10.0012.00, 16.00-19.00. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 je na ogled razstava Marca Arrigonija »Graffiti d'autore«; do 22. januarja od torka do nedelje 7.30-22.00. V GORICI: v pokrajinskih muzejih v grajskem naselju 13 sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria Attem-sa Svetokriškega«; do 25. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00. V GORICI: v državnem arhivu v Ul. Ospitale 2 je na ogled razstava del arhitekta Antona Laščaka; do 31. januarja ob ponedeljkih in sredah 8.0016.30, ob torkih, četrtkih in petkih 8.00-14.00; 26. januarja voden ogled ob 15.30; vstop prost. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Preko-morci«; do 30. januarja ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). ~M Koncerti V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 6. marca ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Ilji-ča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481531445, info@centerbratuz.org); več na www.centerbratuz.org. »BOŽIČ V RAZNIH POKRAJINAH«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZePZ Jezero iz Doberdoba, ZSKD in USCI FJK bo v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo v soboto, 17. januarja, ob 20.15 jubilejni koncert ob 50-letnici zborovod-stva Jožice Golob; vstopnice so razprodane, ponovitev bo 9. februarja; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si). V SOVODNJAH: novoletno glasbeno srečanje bo v nedeljo, 18. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo solisti, zbori in plesalci domačih društev, Kraški muzikanti, moška vokalna skupina Sraka in pihalni orkester Kras. Prireja občina Sovodnje. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo 23. januarja ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« koncert skupine Mingus in Wonderland; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it. 9 Šolske vesti ODPRTA VRATA na gostinski šoli Ad Formandum v Gorici: v torek, 20. januarja, in v torek, 27. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 040-566360, ts@adformandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. razred osnove šole na informativna srečanja: v OŠ Prežihovega Voranca v Doberdobu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v OŠ Petra Butkoviča Domna v So-vodnjah v sredo, 14. januarja, ob 17. uri, v OŠ na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17.45. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli Zupančič, Ul. Bro- 10 v Gorici, danes, 16. januarja, in v ponedeljek, 19. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Rin-garaja); v osnovni šoli Gradnik v Šte-verjanu v torek, 20. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Abram v Pev-mi v torek, 27. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Zorzut v Brača-nu v petek, 30. januarja, od 10.30 do 12.00. VEČSTOPENJSKA DVOJEZIČNA ŠOLA V ŠPETRU prireja večer odprtih vrat danes, 16. januarja, od 18. ure dalje v prostorih vrtca in osnovne šole v Špetru: učenci in učno osebje vseh šolskih stopenj tudi nižje srednje šole bodo predstavili nekatere še posebno zanimive dejavnosti. Informativno srečanje za starše učencev, ki bodo obiskovali 1. razred osnovne šole, bo v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Špetru in za malčke, ki bodo obiskali 1. letnik vrtca, bo v ponedeljek, 29. januarja, ob 18. uri v vrtcu. Šola nudi možnost obiska šolskih prostorov s tem, da starši lahko prisostvujejo pouku in si pridobijo potrebne informacije v naslednjih datumih: 19., 20. in 21. januarja od 10.30 do 11.45 v vrtcu in od 10.30 do 12.00 v osnovni šoli. DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Abram v Pevmi v ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. letnik vrtca, na informativne sestanke: vrtec Barčica, Ul. Capitello v Romjanu, v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; vrtec Živ Zav na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17. uri; vrtec Čira Čara v Sovodnjah v torek, 27. januarja, ob 17. uri. DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 22. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v torek, 27. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v sredo, 28. januarja, ob 17. uri. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v sredo, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 26. januarja, od 10.45 do 11.45; v otroškem vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v sredo, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v četrtek, 29. januarja, od 10.30 do 11.30. M Izleti PD RUPA-PEČ vabi na izlet od 19. do 25. avgusta v Normandijo in mistični Mont St. Michel; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). ESTORIABUS: 31. januarja bo potekal izlet v dveh tematskih parkih prve svetovne vojne in sicer v Redipulji in Tržiču; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. ŠPORTNO ZDRUŽENJE »GRUPPO MARCIATORI GORIZIA« prireja pol-maraton v nedeljo, 18. januarja, z odhodom ob 10. uri s prireditvenega prostora »Parco delle feste« v Ul. Alpini v Koprivnem; več na www.mar-ciatorigorizia.it. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet za dan žena v soboto, 7. marca. Na programu: Ljubljana, Volčji potok (Arboretum) in po kosilu Škofja Loka; odhod avtobusa: Jamlje 7.30, Doberdob 7.40, Selce (picerija Al gambero) 7.45, Štivan 7.50, Fernetiči; informacije po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), Miloš (tel. 380-4203829). Ü3 Obvestila ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija pokuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu. Prvo od 18 srečanj bo 9. februarja; vpisovanje in informacije na mar-kovicdaniela@yahoo.com. ZDRUŽENJE »GORIZIA A TAVOLA« prireja niz gurmanskih srečanj, pro- tagonist katerih bo znameniti goriški rdeči radič, ki mu pravijo goriška roža: danes, 16. januarja, ob 20. uri v gostilni Turri; 17. januarja ob 13. uri v gostilni Ca di Pieri; 21. januarja ob 20. uri v restavraciji Rosebar; 22. januarja ob 20. uri v restavraciji Hendrick's; 23. januarja ob 20. uri v gostilni Primožič; 24. januarja ob 20. uri v gostilni Tre Amici; 25. januarja ob 13. uri v gostilni Alla Luna; 29. januarja ob 20. uri v gostilni Al Sabotino; 30. januarja ob 20. uri v gostilni Vecia Gorizia; 31. januarja ob 20. uri v gostilni Pri Mirkotu - Al ponte del Calvario. Priporočena je rezervacija. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža poziva vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke v Sovodnjah, naj se javijo pri Nikol (tel. 329-7864633) najkasneje do 24. januarja. 15 Prireditve V GORICI: v Kulturnem domu bo v torek, 20. januarja, ob 17.30 v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2015« gost večera novinar Andrea Bellavite, ki bo predstavil svojo knjigo »L'Isonzo«. V MIRNU: v osnovni šoli bo danes, 16. januarja, ob 20.15 potopisno predavanje Maše Lancner z naslovom »Japonska«. V KRMINU: na Trgu Republike 33 bo danes, 16. januarja, ob 20.30 predavanje na temo otroških risb. Prireja združenje Educare Waldorf FVG. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 16. januarja, ob 17. uri predstavitev knjige poezij Vide Mokrin Pauer »!!! POEZIJA = MAGIJA !!!«. Prisotni bosta avtorica Vida Mokrin Pauer in Trio Pauer Arsov; več na www.ng.sik.si. NA TRNOVEM: v Kulturnem domu bo v nedeljo, 18. januarja, ob 15. uri svečanost ob 70-letnici bitke IX. korpusa NOV in POS s pripadniki X. MAS na Trnovem in zmage nad nacifašiz-mom. PRAZNOVANJE SV. VALENTINA V ŠTMAVRU: tradicionalno praznovanje se bo pričelo s pustnim pridihom v soboto, 7. februarja, ob 17. uri na sedežu domačega društva s predstavitvijo letošnjega kraškega pusta, sledil bo kulturno-zabavni program in ples s triom Express pod ogrevanim šotorom. V nedeljo, 8. februarja, bo ob 11.15 maša v domači cerkvi. Ponujali bodo odlično hrano na žaru in slastne tipične domače štruklje. Prireja kulturno društvo Sabotin. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi PRODAJAMO stanovanje v Ul. Levada v Gorici, 85 kv. m; informacije po tel. 348-3047021. V ŠTEVERJANU oddamo 80 kv.m veliko opremljeno stanovanje; informacije po tel. 329-7265005. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Elsa Sgubin por. Grusovin iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14.55, Antonia Zacchigna, sestra Pinamaria, iz samostana Rosa Mistica v cerkev Rosa Mistica in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.15, Liliana Zor-zin vd. Brosolo na pokopališču; 12.00, Renata Vascotto vd. Steffe (iz Škocja-na) v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 10.00, Solidea Moi-mas vd. Gregorat (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. 16 Četrtek, 15. januarja 2015 APrimorski r dnevnik Prevc samo za Kraftom WISLA - Prireditelji tekme smučarjev skakalcev v Wisli na Poljskem so morali včerajšnjo finalno serijo zaradi premočnega vetra odpovedati. Obveljali so torej zidi iz prve serije, v kateri je Peter Prevc (na fotografiji ANSA) osvojil drugo mesto za zmagovalcem novoletne turneje Avstrijcem Stefanom Kraftom, ki je z zmago prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Tretji je bil Nemec Severin Freund. Svetovni pokal se bo nadaljeval v Zakopanah; jutri bo ekipna tekma, v nedeljo pa še preizkušnja posameznikov. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Eto'o v Genovo? GENOVA - V prihodnjih 48 urah bo znano, ali bo A-ligaš Samp-doria najel kamerunskega zvezdnika Samuela Eto'oja. Predsednik Massimo Ferrero ponuja nekdanjemu napadalcu Interja dvoletno pogodbo. Genovški klub in Udinese pa sta včeraj prekinila pogajanja za prehod Luisa Muriela v Ligurijo. Pri Sampdorii pa so optimisti in upajo, da bo »patron« videmskega kluba Poz-zo popustljivejši. Zelo dejaven je tudi Inter, ki se po Podolskem in Shaqiriju zanima še za Maria Suareza (Atletico Madrid). alpsko smučanje - Intervju z Andreo Massijem, vodjo ekipe Tine Maze Na SP samo po kolajne Tina Maze, najboljša smučarka te zime, je včeraj že preizkusila priljubljeno progo Tofane v Cortini (na treningu je bila tretja), ki bo od danes do nedelje prizorišče treh tekem svetovnega pokala. Čeprav je v zadnjih treh sezonah stopila vsaj enkrat na stopničke, vodja ekipa Team to aMaze Andrea Massi pravi, da »statistika ne pride v poštev. Prog, ki ji ležijo, kot je ta v Cortini, je več,« pristavi na naše vprašanje. V torek je tekmovala v slalomu, včeraj pa je že nastopila na treningu smuka. Ali je prehod iz tehničnih disciplin v hitre lažji kot obratno? Kdor tekmuje v vseh disciplinah, mora biti na to pripravljen in tudi drugače trenira. Po uradnih treningih hitrih disciplin, če se le da, gremo na slalomski trening. Tako smo naredili tudi v Bad IKeinkirhheimu. Zato je logično, da smo mi toliko bolj prikrajšani v primerjavi s Schiffrinovo ali Hansdotterjevo, ki sta imeli pet do šest dni, da sta se sistematično in strokovno pripravili na tekmo slaloma (v Flachauu, op.a.). Pristop je torej drugačen, je pa tekmovalka tega vajena. Lanska zmaga v Cortini je bila tista, ki je najbrž dala krila vaši tekmovalki do dveh zlatih olimpijskih kolajn. Bi lahko dober nastop v Cortini bil že znak, da bo dobro nastopala tudi na svetovnem prvenstvu (SP)? Ne, znakov je bilo že dovolj v tej sezoni. Sezona je čisto drugačna od lanske. Lani se je tekmovalka osredotočila na olimpijsko zlato, ker ji je še edino manjkalo, zato je sezono začela tudi nekoliko drugače. V tem trenutku je Tina zmagala v treh disciplinah in je pripravljena za čisto vse discipline. Boste na SP zadovoljni samo, če boste osvajali kolajne? Na SP greš samo zato, da osvajaš kolajne! Prav zato bi morali biti že kriteriji za nastop zelo selektivni. Ne strinjam se, da bo na SP nastopila tudi slalomistka, ki ni mlajša in se je najviše uvrstila na 34. mesto. V tem se pozna, da so v Sloveniji programi narobe sestavljeni. Na SP je potrebna selekcija, zato je logično, da se tja gre z izkušenimi tekmovalkami po kolajno, z mladimi tekmovalkami, kot je na primer Ana Bucik, po izkušnje. Za nas je cilj kolajna, za Bucikovo na primer pa dobra uvrstitev. Ciljate torej na kolajne v vseh disciplinah? Z izjemo slaloma in smuka je Tina osvojila že vse najžlahtnejše kolajne, zlato in srebro, v vseh disciplinah. Zato je cilj sigurno dobra uvrstitev, potem bomo videli, kaj bo. Če se ne motim je Mazejeva v Beaver Creku tekmovala samo štirikrat. Koliko lahko to vpliva na rezultate? Nič. V Sočiju je tekmovala samo enkrat. Med cilje, ki jih je Mazejeva navedla pred sezono je tudi slalomski globus. Ravno v slalomski razvrstitvi so razlike med prvimi tremi tekmovalkami minimalne. Zakaj je največja konkurenca ravno v slalomu? Vsako sezono je drugače. Včasih je bila najboljša konkurenca v smuku, v tem trenutku je v slalomu. Schiffrinova je postavila zelo visoko raven, mislim predvsem na Tina Maze ima tudi na svetovnem prvenstvu zelo visoke cilje. V veleslalomu je že osvojila tri kolajne, zlato in dve srebrni, v superveleslalomu eno zlato, v superkombinaciji pa dve srebrni kolajni. Zgoraj: Andrea Massi ansa tehnično raven te discipline. Pri Tini je problem, da tekmuje v vseh disciplinah in zato ima manj časa, da se nanje pripravi. Pri slalomu so pomembne ponovitve, in včasih smo mi v tem prikrajšani. Ni pa stvar kvalitete. Po drugi strani pa je nekaj manj takih tekmovalk, ki se kot Mazejeva posvečajo vsem disciplinam. Zakaj je tako? Odgovor bi terjal strokovno analizo. Menim, da obstaja trend, da se določene tekmovalke ne ukvarjajo z vsemi disciplinami, ker je to zelo težko, ker to zahteva ogromno treninga, ogromno fizične priprave in zdravja, veliko dela imajo tudi serviserji, ki morajo testirati vse smuči. Ogromno dela pa ima tudi trenerski štab. Pripraviti v istem dnevu dve disciplini, je težko. V Team to aMaze sva dva, jaz in Valerio (trener Ghirardi, op.a.). Za pripravo proge, kjer je Tina vadila pred Zagrebom, na Kreuzbergpassu, sva z Valeriom progo pripravljala z vodo, t.i. »balkaniranje«, od enih popoldne do osmih zvečer. Mogoče vse to vpliva, da je takih tekmovalk manj, mogoče pa nove generacije nimajo baze. Mi smo dokazali, da se v alpskem smučanju da smučati tudi pri 31 letih vse discipline. Ali obstaja kak razlog, da je Mazejeva tako zagreta za slalomski globus? V svoji bogati zbirki ji vsekakor manjka tudi smukaški ... Smukaški je tudi cilj. Tina funkcionira po ciljih. Lani si je kot cilj zastavila olimpijske igre, letos smukaški, slalomski in veliki globus, ki ga želi potrditi. Kot je včasih zelo emotivna, je drugič tudi nenormalno racionalna, in ko si nekaj zapiči v glavo, se tega skuša držati in ponavadi ji to tudi uspe. V Zagrebu, ko je bila Mazejeva peta, je bila nad uvrstitvijo zelo razočarana. Ali ni vselej 5. mesto za tekmovalko, ki tekmuje v vseh disciplinah, dober rezultat? Ona ne gleda uvrstitve, ampak kvaliteto smučanja. In v Zagrebu je bila kvaliteta slaba. Razočarana je bila, ker je bila tista tekma eden izmed ciljev te sezone. Ko Tina smuča dobro, je včasih zadovoljna tudi, ko je tretja, četrta ali druga. Logično je, da so cilji visoki. Ste vsekakor z dosedanjimi rezultati zadovoljen? Vedno bi se dalo osvojiti še kaj več. Tudi v sezoni 2012/13 bi lahko zmagala še slalomski in smukaški globus. Tudi letos bi bil lahko začetni nastop v veleslalomu boljši, a je na splošno sezona zelo dobra, predvsem bolj umirjena kot prejšnje. Bolj zadovoljen sem tudi s celotno ekipo. Pred kratkim ste zaprosili za progo v Sloveniji, da bi lahko Mazejeva trenirala, dobili pa ste negativni odgovor. V naši deželi pa je bilo na začetku leta drugače: sprejeli so vas na Žlebeh. So tu bolj pripravljeni na vaše zahteve? Zahvaliti se moram Spalivieru, ki je šef prog na Trbižu in na Žlebeh, da smo lahko tam trenirali superveleslalom. Realnost pa je, da smo v Sloveniji v sedmih letih trenirali samo enkrat, še takrat pa smo imeli težave, da bi trening izpeljali do konca. Čutiš, če ti nekdo hoče pomagati in želi promovirati smučišče ali ne. Resnica je, da doslej ni bilo interesa dveh glavnih smučišč, Maribora in Kranjske gore, da bi tam trenirali. Logično je, da mi potrebujemo treninge v trenutkih, na primer okrog božiča, ko je drugje zelo težko dobiti proste proge. Morali bi razumeti, da se turizem pro-movira tudi tako, da se slovenski Alberto Tomba, ki je v tem trenutku Tina Maze, smuča na njihovem smučišču ... Menim tudi, da če imaš delno zaprto progo za dve uri ali uro in pol, sigurno ne boš ob sezono, temveč boš lahko samo pridobil. Kako je bilo na Žlebeh? Tam je center hitrih disciplin. Posneli so nas, da so imeli povratno reklamo, ki je šla po deželi in Italiji. Gotovo so od teh dveh ur treninga imeli več dobička kot škode. Tam je trenirala tudi Lara Gut, pa tudi avstrijska ekipa. Veronika Sossa DZP doo-PRAE srl 2015 ©Vse pravice pridržane al. smučanje Od danes do nedelje v Cortini CORTINA, WENGEN -Smučarski vikend bodo zaznamovale tekme v Cortini d'Ampezzo in Wengnu. Start ženskega smuka bo ob 9.30, moška kombinacija pa se bo s smukom začela ob 10.30, ob 14.00 pa bo slalom. Prireditelji smučarskih tekem v Wengnu in Mednarodna smučarska zveza so že v sredo zaradi vremenskih napovedi odločili za spremembo programa jutri in nedeljo; jutri bo na sporedu slalom, v nedeljo pa smuk. Včeraj pa so švicarski prireditelji tekem svetovnega pokala odločili, da bodo od leta 2017 naprej kombinacijski slalom prirejali pod reflektorji. Juventus s teniškim izidom do pokalnega četrtfinala TURIN - V osmini finala državnega pokala je Juventus s 6:1 premagal Ve-rono (strelci: Giovinco 2, Perejra, Pog-ba, Morata 11-m in Coman, za Vero-no je zadel Nene) in se uvrstil v četrt-finale, v katerem bo igral proti Parmi. REAL KO - Osmina finala španskega kraljevega pokala: Real Madrid - At-letico 2:2. V četrtfinale Kraljevega pokala se je uvrstil Atletico, saj je zmagal na prvi tekmi 2:0. Prihaja tehnologija? RIM - Tehnologijo na golovi črti bodo v naslednji sezoni uporabljali tudi v italijanski serie A. »Prepričan sem, da se uporabi v novi sezoni ne bo mogoče izogniti,« je po zasedanju delovne skupine, ki se ukvarja prav z uvedbo tehnologije v najmočnejšo italijansko ligo, povedal predsednik zveze Carlo Tavecchio. Hackett spet na igrišču MILAN - Igralec milanskega prvoli-gaša EA7 Daniel Hackett bo lahko spet igral tudi v italijanskem prvenstvu. Predsednik košarkarske zveze Pe-trucci je včeraj v uradnem sporočilu zapisal, da bo kazen, ki so dosodili igralcu, skrajšana. Igralec bo zato lahko igral že v prvem krogu povratnega dela A-lige (25. januarja). Hackett je bil namreč od 12. oktobra kaznovan s prepovedjo nastopanja v italijanski A-ligi, ker je 18. julija brez dovoljenja zapustil priprave italijanske reprezentance. Dosodili so mu šestmesečno kazen, po kesanju pa so mu kazen zmanjšali. EVROLIGA - Efes Istanbul - CSKA 69:78, Maccabi - Barcelona 70:68 (Nachbar 5), Berlin - Real Madrid 61:79. rokomet - Slovenija na SP v Katarju Za uvod ogrevanje nato bo šlo zares DOHA - Slovenska moška rokometna reprezentanca je v sredinih poznih večernih urah prispela na prizorišče 24. svetovnega prvenstva v Katarju, včeraj pa opravila še trening pred današnjo uvodno tekmo s Čilom, ki se bo v dvorani Al Sadd pričela ob 15. uri. To pa bo le ogrevanje, veliko bolj pomemben bo jutrišnji obračun proti Belorusi-ji, ki je v zadnjih letih kar stalna tekmica slovenskih rokometašev. »Najbolj pomembno je, da proti Čilu odigramo dobro in brez stresnih trenutkov, že naslednja tekma proti Belorusiji pa bo povsem drugačna zgodba. Beloruska reprezentanca nam enostavno ne leži. Zavoljo tega bo potrebno prikazati zelo zbrano in preudarno predstavo,« je pred uvodnima tekmama dejal Vid Kavtičnik. Slovenija bo le uvodni tekmi igrala brez dneva premora. Po obračunu s Či-lom in z Belorusijo bo na veliko sceno znova stopila v ponedeljek, 19. januarja, ko se bo pomerila z ambicioznim Katarjem. V sredo, 21. januarja, jo čaka Brazilija, v petek, 23. januarja, pa Španija. Uvodna tekma: Katar - Brazilija 28:23. PLEZALNI PODVIG - Ameriška plezalca Tommy Caldwell in Kevin Jor-gesen sta postala prva človeka, ki sta v zgodovini prostega plezanja osvojila južno steno, poimenovano Dawn Wall, skalne formacije El Capitan v ameriškem nacionalnem parku Yosemite na severu zvezne države Kalifornija. Šestintride-setletni Caldwell in šest let mlajši Jorge-sen sta svoj vzpon končala po 19 dneh. Stanovnik 27. BUENOS AIRES - Španec Joan Barreda Bort (Honda) je dobil 11. etapo (523 km) vzdržljivostnega relija Dakar 2015 med motociklisti. Na preizkušnji, ki se je po končala v Termasu de Rio Hondu v Argentini, je edini slovenski udeleženec Miran Stanovnik (KTM) je bil 32. Skupno je v vodstvu Španec Marc Coma, Stanovnik je skupno na 27. mestu. Če puščavskemu lisjaku uspe s tem mestom priti do cilja, bo uvrščen eno mesto slabše kot lani. SLOVENSKI POKAL - Pred slovenskimi odbojkarji je prvi vrhunec sezone, v Šempetru v Savinjski dolini se bodo merili na zaključnem turnirju slovenskega pokala. V današnjem pol-finalu se bodo pomerili ACH Volley in Panvita Pomgrad, ter branilec naslova Salonit Anhovo in največje presenečenje tekmovanja, drugoligaš SIP Šempeter. NBA - V moštvu Memphis Grizzlies pridobiva vse bolj zaupanja slovenski košarkar Beno Udrih. Za zmago proti Brooklyn Netsom (92:103) je dosegel v 18. minutah 6 točk, tri skoke in dve podaji. / ŠPORT Sreda, 14. januarja 2015 1 7 zlati let - Nominiranci za nogomet Nekaj novih imen Nekateri mladi se uveljavljajo v članskih ekipah - Letos več mladih igralcev z Goriškega Nagrado zlati let bomo v sodelovanju z 1 ZSŠDI podelili v sredo, 28. januarja, ob 18.30 na slovesnosti v Kulturnem domu na Prose-ku. Tradicionalno nagrado najboljšim slovensko govorečim odbojkarjem, odbojkaricam, košarkarjem in nogometašem naših društev (do lani smo prireditev imenovali naši oskarji), najboljšemu trenerju in drugim športnikom v treh posebnih kategorijah v sončnem letu 2014 bomo podelili že trinajstič. Tokrat predstavljamo celoten seznam nominirancev v nogometu, ki smo ga sestavili v sodelovanju s strokovnjaki in trenerji naših ekip. Izbrali smo 29 nominirancev, med temi 20 članov in 19 mladincev. V obeh kategorijah smo izbirali slovensko govoreče nogometaše rojene v Italiji, ki nastopajo v vseh slovenskih klubih. V ožji izbor »finalistov«, ki ga bomo objavili čez teden dni, pa bo izbranih po pet iz vsake starostne kategorije. Pri mladincih smo upoštevali igralce od letnika 1996 do 1999. Vratar Vesne Edvin Carli Končni vrstni red bo znan na slavnostnem podeljevanju 28. januarja na Proseku. Lani je na glasovanju največ točk med člani prejel Edvin Carli, med mladinci pa Erik Rebula. Nominiranci Člani: Simone Bressan (Mlad), Edvin Carli (Ves), David Colja (Ves), Matej Ferletič (Mlad), Daniel Franco (Zar), Mauro Galliussi (Sov), Marko Kariš (Gaja), Albert Kerpan (Ves), Goran Kerpan (Ves), Jar Martini (Breg), Thomas Marusič (Mlad), Aljaž Milič (Gaja, Primorje), Daniele Peric (Mlad), Mauro Peric (Mlad), Matteo Pipan (Zar), Erik Rebula (Ves), Stefano Simeoni (Kras), Daniel Skarabot (Mlad), Saša Tomšič (Sov), Massimo Vrše (Gaja) Mladi: Elia Caldarola (Kras), Alessio Caselli (K), David Colja (Ves), Simon Čavdek (Sov/Pro Go), Matteo Ghersinich (K), Ivan Kocman (K), Edoardo Komjanc (Juv), Jan Košuta (K), Alex Lutman (Juv), Matija Malič (Juv), Matteo Markovic (Juv), Luka Nabergoi (K), Nikolaj Pavletič (Sov), Ivan Persoglia (Sov), Janez Petejan (Sov), Nicholas Piva (Sov), Patrik Racman (K), Thomas Renar (Ves), Andrej Žerjal (Ves) Erik Rebula (Vesna) ^Uti Zlati let 2014 A A v sredo, 28. januarja 2015 ^ y t ob 18.30 T v Kulturnem domu na Proseku ^ Vabljeni! Primorski /svä al. smučanje Katrin Don z reprezentanco Katrin Don, tekmovalka Brdine, ki je letos prestopila v kategorijo mladink in nastopa na tekmah višjega ranga FIS, je včeraj imela naporen tekmovalni dan. V Me-desimu, smučarskem središču v pokrajini Sondrio, je nastopila na dveh slalomih (štirje spusti). Obe tekmi je sicer zaključila v spodnjem delu lestvice - prvo tekmo je končala na skupnem 38. mestu, na drugi tekmi pa je bila 48. Poudariti pa je treba več dejavnikov. Pozitivno je, da je zaključila obe tekmi z visoko startno število, potem ko je veliko tekmovalk odstopilo. Za 16-letnico je bil to tudi krstni nastop na tekmi FIS Race, ki so »odprte« vsem letnikom FIS tekmovalcev na vseh ravneh, potem ko je kot edino tekmovalko letnika 1998 iz naše dežele vpoklical trener deželne izbrane vrste, kar je nenazadnje zelo lepo priznanje. Tekma PSP še pod vprašajem Konec tedna, v nedeljo, 18. januarja, se dviga zastor letošnjega že 10. Primorskega smučarskega pokala. Organizacija prve tekme za Pokal Javornik pa je še pod vprašajem. Šele jutri, v petek dopoldne, bo padla odločitev, saj na Cerknem ni dovolj snega. Tako so nam sporočili organizatorji SK Javornik. košarka - V B-ligi Jadran Franco na gostovanju Razsaja gripa košarka Breg jutri, Sokol danes, oboji doma V deželni C- in D-ligi bosta ta konec tedna igrala samo Breg in Sokol. V deželni C-ligi bodo odigrali zadnji krog rednega dela prvenstva. Breg bo v Dolini gostil Tolmezzo (ob 20.30), ki je doslej zbral pet zmag (toliko kot Bor Radenska). V taboru dolinskega moštva želijo predvsem popraviti vtis iz zadnjega kroga prvenstva, ki je bil pod vsako kritiko. »Pre-morje bil predolg, prav zato je bilo kar nekaj presenečenj. Omenil bi na primer poraz Codroipa, ki je s 66:76 izgubil proti Don Boscu. Da bi popravili vtis, vabimo gledalce, naj se nam pridružijo,« je povabil navijače turi trener Krašovec. »Tolmezza nikakor ne smemo podcenjevati, saj kljub maloštevilnim točkam, niso slabi. Vsekakor pa bo to lažji tekmec kot pred tednom dni,« je napovedal trener. Pri Tolmezzu je nevaren predvsem Adami iz zunanjih položajev in center Idelfonso z orjaško postavo. Breg bo igral brez Kosa, vprašljiv je tudi nastop Spigaglie, ki je v torek prvič treniral po mesecu dni. Sokol pa bo že danes igral proti Goriziani, ki jo je v prvem delu že premagal (ob 20.45). V primerjavi z zadnjo tekmo bo trener Lazarevski lahko računal na vse nosilce igre. »Zmaga bi bila zelo pomembna, saj bi si z uspešnim nastopom že skorajda zagotovili mesto v play-offu,« je napovedal trener. Pri Gorizianu uspešno nastopa bivši igralec Jadrana Ivan Bernetič. V promocijski ligi bo Dom Mark prav tako drevi (21.00) gostil ekipo Pallacanestro Bisiaca. Bor Radenska in Kontovel pa sta ta teden prosta. Ob prvi zmagi Jadrana je svoj delež prispeval tudi mladinec Lenard Zobec, ki je odigral 13 minut fotodamj@n Gripa je v zadnjem tednu razsajala v taboru članske ekipe Jadrana. Z vročino so obležali Borut Ban, Matija in Daniel Batich, Martin Ridolfi in včeraj še Peter Franco. Na treningih so bili zato zdesetkani, vprašljivo pa je še, ali bo ekipa odpotovala jutri v Milano v popolni postavi. Na kupu slabih novic pa je tudi nekaj dobrih: ozdravel je Saša Malalan, v sredo pa je treniral tudi Marco Diviach: »Po treningu ga ni nič motilo, vendar bomo šele v petek (danes) po zadnjem treningu odločili, ali bo igral,« je pojasnil fizioterapevt Emil Bukavec, ki pa ne izključuje, da bi lahko Diviach odigral že jutri tudi nekaj minut. Jadran Franco odhaja k Urami Milano, k eni izmed boljših obrambnih ekip v prvenstvu, ki pa tudi zelo dobro meče na koš. »Pomembno bo, da se ne razigrajo,« opozarja trener Vatovec. Med posamezniki izstopata center Paleari (202 cm) in Stijepevic, ki sodi med najkoristnejše igralce skupine B. Oba sta tudi najboljša strelca ekipe. »Za nas, ki smo trenirali ves teden zdesetkani, bo to pripravljalna tekma pred Vidmom, proti kateremu bomo igrali v sredo. Igrati moramo neobremenjeno. Lahko tudi presenetimo, če bi nas nasprotniki podcenjevali,« je povedal Va-tovec. Tudi tokrat bo odločilna obramba, ki ne sme dovoliti nasprotnikom lahkih napadov. (vs) odbojka - Združena ekipa Olympie in Sloga Tabor v B2-ligi Čili in zdravi Goriški podajalec Sloge Tabor Samuel Princi fotod@mjan NOGOMET Kaznovana oče in sin V nogometni elitni ligi bosta v nedeljo zaradi rdečega kartona mirovala Vesnin vratar Edvin Carli in zvezni igralec Lorenzo Toffoli. Do 23. januarja ne bo sedel na klopi niti trener mladincev Vesne, Giorgio Toffoli (Lo-renzov oče). V D-ligi je disciplinska komisija obravnavala nekaj »težkih« udarcev. Štiri kroge bo zaradi namernega udarca s komolcem (nasprotnikov igralec se je zaradi bolečine celo onesvestil) miroval nogometaš Uniona Pro Trevisiol. Podobno (udarec s komolcem) je storil tudi igralec Belluna Pel-licano, ki bo kaznovan tri kroge. Mladost in Gaja v soboto V 2. AL bo Mladost igrala v soboto v Doberdobu proti Villesseju. Na igrišče bo stopila tudi Gaja (3. AL). Ru-meno-zeleni bodo ob 17.00 pri Svetem Ivanu v Trstu gostje ekipe Cgs. ženska c-liga Zalet Sloga s poskusno postavo V predzadnjem krogu prvega dela prvenstva ženske C-lige bo Zalet Sloga jutri v Repnu gostil Tricesimo, ki ima le štiri točke na lestvici. »Zmaga je imperativ,« pravi trener Zaleta Edi Bosich, ki bo na jutrišnji tekmi, glede na moč nasprotnic (»Ne smemo jih sicer podcenjevati,« je še opozoril), nekoliko spremenil postavo in preizkusil nekatere mladinke. »Poskusil bom nekaj drugačnih variant, ki jih bom morda uporabil še v nadaljevanju sezone. Naš kratkoročni cilj je, uvrstitev v finalni četveroboj deželnega pokala, ki bo po koncu prvega dela. V finalni del se uvrstijo prve štiri na lestvici. Poleg nas se za edino mesto borita še Volleybas in Rizzi, ki imata točko več na lestvici.« V odbojkarski B2-ligi bosta tako združena goriška ekipa Olympia kot Sloga Tabor Televita igrala jutri zvečer. Oba naša predstavnika bosta stopila na parket ob 20.30. Varovanci trenerja Fa-brizia Marchesinija v domačem športnem hramu v Gorici, medtem bodo slogaši igrali v gosteh v Bassanu. Združena goriška ekipa, ki v prejšnjem krogu ni igrala (tekmo proti Trevisu bodo nadoknadili 29. januarja), se je v zadnjem tednu pripravljala na naporne tedne, ki čakajo Marchesinijeve varovance: »Čaka nas šest izjemno težkih in pomembnih tekem, ki bodo odločale, kateri bodo cilji v zadnji fazi sezone,« je opozoril trener Olympie. Trebaseleghe, ki bo jutri gost združenega moštva, je ekipa, ki je fizično dobro pripravljena. »Igrajo pa zelo nihajoče. Mislim, da se njihove letošnje tekme še niso končale 3:0 (zmaga ali poraz). Ne smemo pozabiti, da so v lanski sezoni igrali v B1-li-gi,« pravi Fabrizio Marchesini, ki je zadovoljen s pristopom fantov na zadnjih treningih: »Treniramo dobro. Fantje se trudijo. Povrh tega smo vsi zdravi. Vsi si želimo nove zmage. Navsezadnje smo v domači telovadnici izgubili le eno tekmo, proti drugouvrščeni Villafranci.« Sloga Tabor Televita bo odpotovala na gostovanje v Bassano. Domača ekipa je še do pred nekaj leti igrala v višjih ligah (tudi v A1-ligi). Zaradi finančnih težav so se odpovedali številnim ligam in v lanski sezoni so v B2-napredovali iz deželne C-lige. »Igra Bassana temelji na treh ključnih igralcih: podajalec Osellame, krilo Ioppi ter Guarisse, ki je bil v zadnjem krogu diskvalificiran. Tokrat pa se vrača v še-sterko. Osellame in Ioppi sta v lanski sezoni igrala za Motto v B1-ligi. V zadnjih krogih so si zapravili napredovanje v A2-ligo,« je jutrišnjega nasprotnika analiziral kapetan Sloge Tabor Ambrož Peterlin, ki je še dodal: »Ta teden smo trenirali vsi. Poškodb in bolezni na srečo ni bilo. Bassano, ki ima tri točke manj na lestvici, bomo skušali premagati z gladkim izidom.« 1 2 Četrtek, 15. januarja 2015 2015: leto bralne značke? Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Razumem, da je za nekatere izmed vas prezahtevno prebrati več kot dve knjigi...« Italijanski premier Renzi subtilno apelira na »nekatere«politike v Strasbourgu Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Novo leto prinese tudi novoletne zaobljube - trenutno najbolj odmevna je Zuc-kerbergova: postavil si je izziv, da bo vsak mesec prebral vsaj dve novi knjigi in k temu seveda spodbuja tudi vse uporabnike družabnega omrežja Facebook. Končno zaobljuba, nad katero smo zares navdušeni! Da bi tudi mi širili ljubezen do branja (in pomagali tržaškim knjigarnam, ki hirajo in zapirajo!), smo se odločili, da prosimo študente jezikov in književnosti, naj nam svetujejo vsaj tri dobre knjige v tujih jezikih. Poleg tega pa smo hoteli še bolj privlačiti pozornost višješolcev tako, da smo in-tervjuvali dve priljubljeni profesorici, ki sta znani tudi širši javnosti po svojem delovanju na področju književnosti in kulture. Pogovorili smo se z Dario Betocchi, profesorico italijanščine na znanstvenem liceju Franceta Prešerna in z Magdo Jevnikar, profesorico slovenščine na tehničnem zavodu Žige Zoisa. Daria Betocchi Najljubša knjiga (na splošno): Naj se takoj opravičim šumovcem in bralcem za dolgovezno naštevanje, toda ne morem se odločiti za eno samo knjigo! Rada imam klasike, med temi pa najbolj ljubim štiri: Vojno in mir L. Tolstoja, K svetilniku V. Woolf, Kapucinsko grobnico J. Rotha in Hadrijanove spomine M. Your-cenar. Najljubši avtor (na splošno): Ob zgoraj navedenih prozaistih, moram obvezno omeniti še vsaj nekaj pesnikov: Baudelaira, Whitmana, Katula, Ho-raca, Sapfo, Prešerna, Murna in Kosovela. Najljubše literarno delo v italijanščini: Tudi tukaj jih imam kar nekaj in se nobenemu ne morem odreči: I promessi sposi (da!), La coscienza di Zeno (Svevo), Il fu Mattia Pascal (Pirandello), Il Gatto- pardo (G. Tomasi di Lampedusa). Med sodobnimi romani so mi bili všeč La lun-ga vita di Marianna Ucria D. Maraini, Con le peggiori intenzioni A. Piperna in Cana-le Mussolini A. Pennacchija, cenim pa tudi Errija De Luco. Da o Danteju, Petrarci, Foscolu, Montaleju in drugih velikanih niti ne govorimo! Knjiga, ki vas je najbolj prevzela v letu 2014? I fratelli Ashkenazi Israela J. Singer-ja: prebrala sem jo v italijanskem prevodu. Prihodnost knjige: raje v papirnati ali elektronski obliki? Ali berete »e-bo-ok«-e? Raje v papirnati, seveda ... Saj ste razumeli, da sem starokopitna. Poleg tega pa mi branje z ekrana utruja oči. Neee, ne berem e-bookov. Kakšno je vaše mnenje glede trenutno popularnih knjig med mladimi (predvsem fantazijskih) in nasploh o mladih bralcih? Fantazijski žanr mi ni bil všeč niti, ko sem bila najstnica. Pri branju romanov so mi všeč počasni ritmi, poglabljanje v psi-ho junakov, razmišljanja. Med svojo generacijo in današnjimi mladimi bralci, predvsem najstniki, opažam veliko razliko. Vtis imam, da so z uporabo nove tehnologije mladi pridobili oz. okrepili nekatere sposobnosti (zdijo se mi bolj hitri, sintetični, mentalno gibčni od nas starejših) druge pa delno izgubili ali ne trenirali dovolj, da bi se res razvile. Med te sodi gotovo sposobnost branja zahtevnih književnih del. Če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi se najraje srečali na kavici s/z... ? Hmmm, kako težko vprašanje. Zelo me fascinira Dante, ki pa bi se ga bala: preveč genialen, strog in koleričen. Ne bi si upala niti ziniti. No, recimo s Foscolom: bil je strasten, angažiran človek, ki se je razdajal za to, v kar je verjel. Njegova poezija pa je božanska. Če bi imeli čarobno palico, kaj bi naredili na področju šolstva, da bi dijake bolj navdušili nad branjem knjig? Povabila bi v šolo najboljše igralce, da bi dijakom prebirali največja dela svetovne literature. Kakšno je vaše mnenje o Zucker-bergovem »izzivu«, ki spodbuja branje knjig? Zdi se mi dobra ideja, mladi bodo raje prisluhnili njemu kot nekoliko zaprašeni profesorici. On je mit, šola in njene vsebine pa ne. Prva prebrana knjiga v letu 2015 je oziroma bo? Evangeliji. Zdaj pa se bom lotila ro- Ruska književnost - Lara svetuje... Mojster in Margareta, Mihail Afanasjevič Bulgakov Smrt Ivana Iljiča, Lev Nikolajevič Tolstoj Oddelek št.6, Anton Pavlovič Čehov Očetje in sinovi, Ivan Sergejevič Turgenjev j». Nizozemska književnost - Veronika svetuje... Nooit meer slapen, Willem Frederik Hermans Wit is altijd schoon, Leo Pleysier Twee vrouwen, Harry Mulisch Kitajska književnost - Tina svetuje... Daoisticna filozofija: Daodejing, avtor Laozi Literatura: Žaba, Mo Yan Poezija: dela pesnika Wang Weia Francoska književnost - Katerina svetuje... Les miserables, Victor Hugo L'etre et le néant, Jean-Paul Sartre Le petit prince, Antoine de Saint-Exupéry Madame Bovary, Gustave Flaubert Nemška književnost - knjižni molji svetujejo... Noch eine kommt mir in Sinn, Ingrid Noll Biedermann und die Brandstifter, Max Frisch Der Besuch der alten Dame. Tragische Komödie, Friedrich Dürrenmatt Velikobritanska književnost - knjižni molji svetujejo... The Unlikely Pilgrimage of Harold Fry, Rachel Joyce American Gods, Neil Gaiman On Beauty, Zadie Smith The Miniaturist, Jessie Burton Južnoameriška književnost - knjižni molji svetujejo... La maravillosa vida breve de Óscar Wao, Junot Díaz Travesuras de la niña mala , Mario Vargas Llosa El ruido de las cosas al caer, Juan Gabriel Vásquez Knjižni molji še svetujejo... Family Life, Akhil Sharma Every Day Is for the Thief, Teju Cole Kinder Than Solitude, Yiyun Li *Čeprav avtorji niso angleškega rodu, navajamo angleške naslove del, v kolikor ne obstajajo še slovenski prevodi knjig* ■HI mana Il corpo umano P. Giordanija, ki mi ga je svetoval - da zaključim na triumfalen način - zelo načitan in razgledan se-demnajstleni dijak, Haron Zeriali. Magda Jevnikar Najljubša knjiga (na splošno): V vseh teh letih sem vzljubila veliko knjig. Če pa že moram odgovoriti z naslovom, naj bo to roman Bratje Kara-mazovi: kompleksna vsebina, življenje v vsej svoji raznolikosti, skrajnosti, ki se bi-jejo med sabo, veliko izhodišč za razmišljanje, pri tem pa stalna napetost dogajanja. Najljubši avtor (na splošno): Če vzamem v poštev opus v celoti, je to pisatelj Dostojevski. Najljubše literarno delo v slovenščini: Z dijaki najraje obravnavam pesmi Ivana Minattija, ker posredujejo veliko pozitivnih sporočil v izbranem, a ne izumetničenem jeziku. Njegova spoznanja so v bistvu preprosta, a nikoli banalna, slog je do kraja izdelan, vendar je izražanje naravno, neposredno in pristno. Knjiga, ki vas je najbolj prevzela v letu 2014? Angel pozabe Maje Haderlap. Knjigo sem namenoma prebrala šele konec decembra, tik pred ogledom odrske uprizoritve v našem gledališču. Prihodnost knjige: raje v papirnati ali elektronski obliki? Ali berete »e-bo-ok«-e? Težko bi se odpovedala papirnati obliki. Knjige so mi preprosto všeč tudi kot predmet, ki ga vzameš v roke in fizično občutiš (papir, platnice), rada si kaj podčrtam in označim, tako da vsebuje knjiga tudi »zgodovino« mojega branja. Kakšno je Vaše mnenje glede trenutno popularnih knjig med mladimi (predvsem fantazijskih) in nasploh o mladih bralcih? To bo domača naloga za drugič ... Če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi se najraje srečali na kavici s/z... ? S Cankarjem, da bi doživela njegovo ironijo! Če bi imeli čarobno palico, kaj bi naredili na področju šolstva, da bi dijake bolj navdušili nad branjem knjig? Na šoli bi uredila krasen prostor za bogato knjižnico ... Ne, to ni glavno. Dijake bi odpeljala v kraj, kjer bi bili sami, v popolni tišini, brez vseh stvari, ki jih danes stalno zaposlujejo, brez kontrolk, spraševanj, treningov in vsakovrstnih tečajev ... Da bi se začeli zdravo dolgočasiti in bi se vprašali: kaj pa zdaj? Potem bi čisto slučajno naleteli na knjigo ... Kakšno je vaše mnenje o Zucker-bergovem »izzivu«, ki spodbuja branje knjig? V svetovnem merilu bo pobuda uspešna in morda bo sprožila kak premik tudi pri nas. Zdi se mi, da se množijo bralni krožki, ljudje hodijo na predstavitve knjig Prva prebrana knjiga v letu 2015 je oziroma bo? Prejela sem vabilo na predstavitev knjige, in gotovo bom roman tudi kupila. Avtorica je palestinska pisateljica Susan Abulhawa, naslov romana v italijanskem prevodu pa Ogni mattina a Jenin. Vabljeni 23. januarja v Lovat! Šepeta se - Šepeta se Ugani kdo Nominiranci za letošnje oskarje so že znani (sicer šele nekaj ur), medtem ko pišemo ta članek, pa lahko Šumovci samo ugibamo, kdo bo letos deležen prestižne nominacije. Ker so naslovi izbranih filmov do razglasitve tajni, so lahko nominiranci praktično vsi filmi, ki so izšli v letu 2014 v ZDA in po svetu - seveda si mi nismo ogledali vseh, lahko pa vam zagotovimo, da so naši predlogi zares dobri in vredni ogleda! Kategorija »Najboljši celovečerni film«: Grand Budapest Hotel, Gone girl, The theory of everything, Big Eyes, Boyhood, The imitation game. Kategorija »Najboljši igralec v glavni vlo- Šepeta se - Šepeta se - gi«: Benedict Cumberbatch (The Imitation Game), Bradley Cooper (American Sniper), Eddie Redmay-ne (The theory of everything), Michael Keaton (Birdman). ... V resnici pa bo zmagal Leonardo Di Caprio, ki v letu 2014 ni igral v nobenem filmu - verjetno mu bodo edino tako končno podelili zasluženo nagrado! Kategorija »Najboljša igralka v glavni vlogi«: Amy Adams (Big Eyes), Rosamund Pike (Gone girl), Julianne Moore (Still Alice), Jennifer Aniston (Cake). Ne glede na to, da je v letu 2014 igrala v filmu Maleficient, si bo oskarja priborila Angelina Jolie, ki je tako ugledna, da je celo papež našel čas zanjo - sicer je srečanje potekalo že leta 2015, tako da bo za to mogoče prejela oskarja naslednje leto! Kategorija »Najboljši animirani film«: Box- Šepeta se - Šepeta se trolls, absolutno! Ker pa smo Šumovci neizkušeni, smo prosili za nasvet Heleno Pertot, magistro italijanistike, ki se že več let aktivno zanima za filmografijo in redno sledi podelitvi oskarjev kar v živo. Helenine napovedi so: Kategorija »Najboljši celovečerni film«: Sel-ma, The theory of everything, The imitation game, Grand Budapest Hotel, American sniper, Gone girl. Kategorija »Najboljši igralec v glavni vlogi«: Benedict Cumberbatch, Eddie Redmayne, Ralph Fiennes (Grand Budapest Hotel), Christoph Waltz (Big Eyes), David Oyelowo (Selma), Michael Keaton, Bradley Cooper. Kategorija »Najboljša igralka v glavni vlogi«: Rosamund Pike, Amy Adams, Julianne Moore, Reese Witherspoon (Wild), Emily Blunt (Into the Woods), Felicity Jones (The theory of everything). Kategorija »Najboljši animirani film«: Big hero 6, Boxtrolls, The Lego movie. Ali smo Šumovci in naša izvedenka uganili, nam ni še znano, vi, zvesti bralci, pa to že veste! / RADIO IN TV SPORED Petek, 16. januarja 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dol-ci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Show: Forte Forte Forte 23.45 Tv7 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Nan.: Zio Gianni 21.10 Nad.: The Blacklist 23.30 Show: Troppo giusti 23.45 Film: Il funerale e servito (kom., '10) _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura -Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Disney Classic Cartoons 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 La grande storia 23.10 Dok.: Pino Masciari, storia di un imprenditore ca-labrese _RAI4_ 11.40 15.30 La vita segreta di una teenager americana 12.25 17.55 Xena 13.10 Private Practice 13.5519.30 Rai Player 14.05 20.20 Under the Dome 14.50 Greek 16.15 The Lost World 17.05 Novice 17.10 Streghe 18.45 Andromeda 19.35 Stargate Atlantis rija: Medium 15.20 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 18.10 Novice 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Paura di amare 23.00 Fiction Magazine 0.00 Serija: Sulle tracce del crimine _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e og-gi in Tv 16.00 Film: I tre moschettieri (pust.) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine 21.15 Quarto Grado 0.25 Film: Shining (triler, '80, r. S. Kubrick, 1. J. Nicholson) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Senza identita 23.00 Supercinema 23.35 Film: Sbirri (dram., It., '09, i. R. Bova) _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: I Griffin 14.55 Serija: Arrow 15.40 Serija: The Vampire Diaries 16.45 Serija: Dr. House - Medical Division 19.25 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Film: Il cosmo sul como (kom., It., '08) 23.15 Film: Molto incinta (kom., '06, i. K. Heigl) _IRIS_ 13.10 Film: Fantozzi va in pensione (kom.) 15.10 Film: Bastardo dentro (kom.) 16.50 Film: Un amore americano (kom.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Romeo deve morire (akc., '00, i. J. Li) 23.20 Film: The Avengers - Agenti Speciali (fant., '98, i. U. Thurman, S. Connery) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00, 23.45 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 0.05 Otto e mezzo 21.10 Film: Il regno di fuoco (fant., '02, i. C. Bale) 22.55 Anica - Appuntamento al cinema 23.00 Film: Objective (horor) _RAI5_ 13.55 Le Alpi viste dal cielo 14.55 Yellowstone 15.50 Gledališče: Questi fantasmi 18.05 0.00 Novice 18.10 Il cortile dei gen-tili 18.40 I giardini piu belli del mondo 19.45 I diari della scultura 20.40 Passepartout 21.15 Dok. film: In viaggio con Cecilia 22.30 Scaramouche Scaramouche 23.15 David Letterman Show RAI MOVIE 14.35 Film: Zoolander (kom., '01, i. B. Stiller) 16.10 Film: Hoot (kom., '06) 17.45 Novice 17.50 Rai Player 17.55 Film: I figli di Zanna Bianca (kom.) 19.35 Film: Acapulco, prima spiaggia... a sinistra (kom., It., '82) 21.15 Film: The New Daughter (horor, '09, i. K. Costner) 23.10 Film: London River (dram., '09) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.0519.05 Rai Player 12.20 18.30 Nad.: La signora in rosa 13.0019.10 Nad.: Terra Nostra 14.00 Se- 21.10 Film: Erin Brockovich (dram., '00, i. J. Roberts) _LA7D_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 16.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00, 13.00 I menu di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 14.00 SOS Tata 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 11.15 21.00 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.35, 0.00 Trieste in diretta 20.00 20.55, 23.30 II bollettino della neve 20.05 Happy Hour _LAEFFE_ 12.35 17.45 Jamie - Menu in 15 minuti 14.5018.45 Il cuoco vagabondo 15.50 Citta nascoste 16.50 Grand Designs Australia 19.45 Novice 20.00 Wings for Life World Run 20.15 Bourdain - Cucine segrete 21.05 Film: Ragione e sentimento (dram., '95, i. E. Thompson, K. Winslet, H. Grant) 23.25 Film: Solo un bacio per favore (rom.) _CIELO_ 12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia 14.45 Novice 16.00 17.45 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 18.45 Cucine da incubo 19.45 Affari di famiglia 21.10 Britain's Got Talent 23.15 50 modi per uccidere tua madre _DMAX_ 12.35 Liquidator 13.25 20.20 Rimozione forzata 14.15 19.30 Banco dei pugni 15.10 Come andra a finire? 16.00 Top Gear USA 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Bad Dog 21.10 Finding Big-foot 22.00 Ultima fermata: Alaska 22.55 Oro degli abissi 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Ugriznimo znanost 11.25 Prava ideja! 11.55 Panoptikum 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.10 Risanke in otroške odd. 16.20 Osmi dan 17.30 Razred zase 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.20 Nan.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Koncert: Ansambel Spev, 1. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.10 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Infodrom 8.40 Impro Tv 9.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), prenos 10.25 Alpsko smučanje: SP, superkombi-nacija - superveleslalom (m), prenos 11.40 Deskanje na snegu: kros, prenos 13.55 Alpsko smučanje: SP, superkombinacija - slalom (m), prenos 14.45 Rokomet: SP, Slovenija - Čile, prenos 16.55 Rokomet: SP, Nemčija - Poljska, prenos 18.40 Biatlon: SP, sprint (ž), pon. 20.00 Dok. serija: Z Jonat-hanom Dimblebyjem po Južni Ameriki 21.00 Nan.: Miranda 21.30 Nad.: Broadc-hurch 22.20 Film: Albatros (dram., '11) 23.55 Točka _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 City Folk 14.55 Rokomet: SP, Slovenija - Čile 16.45 Vesolje je... 17.15 Dogodki 17.30 Sredozemlje 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Ethnopolis: Martin Lubenov Quintet 21.40 23.30 Avtomobilizem 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Dokumentarna oddaja 23.45 Kino premiere _POP TV_ 7.00 Risanke 8.00 14.20 Queen Latifah Show 8.45 9.55, 11.00, 12.55 Tv prodaja 9.00 15.10 Nad.: Moje srce je tvoje 10.10 16.05 Nad.: Barva strasti 11.15 17.10 Nad.: Toskana, ljubezen moja 13.10 Show: Ni-gellissima 13.50 Ana kuha 17.00 18.55, 21.40 Novice 20.00 Film: Seks na eks (kom., '14, i. E. Banks) 22.10 Film: Sladki november (rom., '01, i. K. Reeves, C. The-ron) 23.15 Eurojackpot _KANAL A_ 7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.00 Nad.: Bud-va na morski peni 8.50 Risanke in otroške Petek, 16. januarja Rete 4, ob 0.25 VREDNO OGLEDA Shining ZDA Velika Britanija 1980 Režija: Stanley Kubrick Igrajo: Jack Nicholson, Shelley Duvall, Danny Lloyd in Scat-man Crotners Jack Torrance je sprejel delo zimskega skrbnika izoliranega Overlook hotela, v želji, da bi ta čas izkoristil tudi za pisanje svoje knjige. Skupaj z ženo Wendy in sinom Danny-jem postanejo edini prebivalci veličastne palače, ki jo zaradi težkih zimskih pogojev zaprejo za nekaj mesecev. V hotelu z bogato zgodovino pa se začnejo hitro prikazovati nadnaravni pojavi. Kubrickov film, povzet po istoimenskem romanu Stephena Kinga, je legendarna grozljivka v gotskem slogu, ki zaseda visoka mesta na mnogih lestvicah najboljših filmov vseh časov. odd. 9.25 17.05 Serija: Naša mala klinika 10.20 16.35 Serija: Veliki pokovci 10.45 13.00, 13.15 Tv prodaja 11.55 Serija: Trafika 12.25 Serija: Svingerji 13.3018.55 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Družinska loterija 20.00 Film: Godzila (zf, '98) 22.20 Serija: Sončna nevihta PLANETTV 11.00 Tv prodaja 11.30 Nad.: Moja družina 12.05 15.15 Nan.: Zasebna klinika 12.55 23.25 Nan.: Prijatelji 13.2518.00 Nan.: Castle 14.20 Nan.: Pod lupo pravice 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Vojaške žene 18.55 Danes 20.00 Film: Mali vohuni 2 - Otok izgubljenih sanj (akc.) 21.40 Ustreli! 22.35 Nan.: Predor 23.55 Nan.: Zločinski um RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Izzivi časa; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, 22. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Bo-trstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Ron-čel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 16. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka, nad severozahodno Evropo in Atlantikom pa je obsežno in globoko ciklonsko območje. Od jugozahoda priteka k nam topel zrak. Po vsej deželi bo zelo oblačno. V prvih jutranjih urah bo ponekod lahko rahlo deževalo, popoldne bodo padavine obilnejše, predvsem na območju Predalp. Meja sneženja bo nad 1000m. Ob morju bo pihal zmeren jugovzhodni veter, ki bo močnejši v večernih urah. Danes bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. V zahodnih in deloma v osrednjih krajih bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Povsod po deželi bo oblačno z obilnim dežjem. Več padavin bo v predgorju Julijskih Alp. Meja sneženja bo v gorah najprej na nadmorski višini okrog 1500m, kasneje nekoliko nižje, zlasti v Julijskih Alpah. Ob morju bo pihal jugov-zhodnik, ki bo proti večeru oslabel. Zvečer se bo meja sneženja spustila nad 1000m. Jutri se bo dež na zahodu okrepil in širil proti vzhodu. Snežilo bo nad okoli 1300 metri nad morjem. £ Sonce vzide ob 7.41 in zatone g ob 16.48 Dolžina dneva 9.07 Luna vzide ob 3.14 in zatone ob 13.14 Danes bodo večji del dneva ° imeli manjše vremensko pogojene težave le g najbolj občutljivi. Proti večeru in v noči se bo cc obremenitev okrepila, težave bodo pogoja stejše in izrazitejše. Spanje v noči bo moteno. Danes: ob 5.50 najvišje 86 cm, ob 13.15 najnižje 15 cm, ob 20.08 najvišje 71 cm. Jutri: ob 0.46 najnižje 43 cm, ob 6.47 najvišje 91 cm, ob 13.55 najnižje 5 cm, ob 20.42 najvišje 79 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. Na Žlebeh Krvavec . Cerkno . . Rogla . . . . 90 Piancavallo...... . 30 50 Forni di Sopra...... 40 45 Zoncolan........... 40 60 Trbiž................ 40 60 Osojščica........... 50 55 Mokrine............ 40 Turški premier primerjal Netanjahuja z džihadisti ANKARA - Turški premier Ahmet Davutoglu je včeraj izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu zagrešil zločine proti človečnosti, primerljive z nedavnimi napadi v Parizu, v katerih je bilo ubitih 17 ljudi. Zatrdil je tudi, da Turčija ne bo dopustila žalitev preroka Mohameda. "Netanjahu je zagrešil zločine proti človečnosti, tako kot tisti teroristi, ki so izvršili pokol v Parizu," je za medije izjavil Davutoglu, pri čemer izpostavil izraelski napad na turško ladjo s pomočjo za Gazo leta 2010 in lansko izraelsko ofenzivo na tem palestinskem območju. Turški premier je tudi zatrdil, da Turčija ne bo dopustila žalitev preroka Mohameda, objavo njegovih karikatur pa je označil za odkrito provokacijo. (STA) Satelitski posnetki razkrivajo opustošenje po napadu Boko Harama • - • -^Kšt jr I*-' 'TTdJ . LACjUb - Satelitski posnetki, ki jih je včeraj objavila organizacija Amnesty International (Al), razkrivajo opustošenje, kije na severovzhodu Nigerije za sabo pustil nedavni napad isla-mistične skupine Boko Haram. Vnajnovejšem valu nasilja naj bi bilo ubitih več sto ljudi. Posnetki razkrivajo, daje bilo v mestih Baga in Doron Baga poškodovanih ali uničenih več kot 3700 stavb. "Te podrobne slike kažejo opustošenje katastro-fičnih razsežnosti v dveh mestih, od katerih je bilo eno v štirih dneh skoraj popolnoma izbrisano z zemljevida," je dejal predstavnik Al za Nigerijo Daniel Eyre. (STA) filipini - Papež obsodil ubijanje v imenu Boga boko haram Frančiška pričakale navdušene množice Pred dnevi izvedli mogoče svoj najhujši napad Islamski skrajneži, ki sejejo grozo po severu Nigerije MANILA - Papež Frančišek je včeraj iz Šrilanke dopotoval na petdnevni obisk na Filipine, najbolj katoliško med azijskimi državami, kjer so ga pričakale navdušene množice, pa tudi močan veter, ki mu je ob sestopu iz letala na letališču v Manili odpihnil čepico. Že na poti na Filipine je papež spregovoril z novinarji. V luči napada na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo v Parizu minuli teden je obsodil vsakršne poboje v imenu Boga, hkrati pa poudaril, da religije nekoga drugega ne bi smeli žaliti oz. se iz nje norčevati. Dotaknil se je tudi podnebnih sprememb in pozval svetovne voditelje, naj bodo pogumnejši v pogajanjih za sklenitev globalnega dogovora, ki se ga pričakuje konec leta na podnebnem vrhu v Parizu. Ob pristanku papeževega letala v Manili pa so po vseh Filipinih zadoneli cerkveni zvonovi. Papeža, ki mu je "pobeglo" čepico kasneje vrnil pripadnik švicarske garde, je ob pristanku pričakal filipinski predsednik Benigno Aquino ter 24 predstavnikov vlade in katoliške cerkve. Dve siroti sta mu podarili cvetje, nato pa je zanj zaplesalo 1200 otrok. Konvoj, v katerem se je peljal papež, je nato na poti proti apostolski nun-ciaturi v Manili, kjer bo Frančišek med obiskom bival, pozdravilo več deset tisoč navdušenih Filipincev. Ob 22 kilometrov dolgi poti so se začeli ljudje zbirati že v zgodnjih jutranjih urah. Oblasti so med papeževim obiskom razglasile dela proste dneve in prepovedale prodajo alkohola. Prav tako so močno poostrile varnostne ukrepe. Za varnost skrbi skoraj 40.000 policistov in vojakov, zaprli so več glavnih cest in razglasili prepoved letenja nad Manilo. Frančišek je tretji papež na obisku na 100-milijonskih Filipinih. Nekdaj španska, Papež Frančišek ansa nato ameriška kolonija, ki je neodvisna od leta 1946, je z veliko prednostjo najbolj katoliška izmed azijskih držav. Katoličanov je več kot 80 odstotkov prebivalstva, veljajo pa za goreče vernike. Leta 1995 se je maše v Manili, ki jo je daroval papež Janez Pavel II., po ocenah udeležilo okoli štiri milijone ljudi. To je bila doslej največja množica, zbrana ob kakšnem papeškem dogodku. Eden glavnih razlogov za Frančiškov obisk na Filipinih je pokazati usmiljenje do preživelih v tajfunu Haiyan. V najbolj katastrofalnem tajfunu v zgodovini so Filipinci novembra 2013 utrpeli hude izgube, umrlo je več tisoč ljudi. Papež bo v tajfunu prizadeto mesto Taclo-ban obiskal v soboto. Že danes se bo papež v Manili sešel s predsednikom Aquinom, nato pa s politiki in diplomati. Zatem bo skupaj s škofi in duhovniki v manilski katedrali daroval mašo, sledilo bo srečanje z družinami. Po sobotnem obisku Taclobana bo Frančišek v nedeljo v filipinski prestolnici daroval mašo na prostem, v istem parku, kot jo je daroval Janez Pavel II. Tokrat pričakujejo kar šest milijonov ljudi. V Vatikan se bo papež vrnil v ponedeljek. (STA) ABUJA - Nigerijska islamistična skupina Boko Haram, ki je z valom bombnih napadov, umorov in ugrabitev predvsem na severu Nigerije povzročila pravo opustošenje, si prizadeva za oblikovanje islamske države. Njeni začetki segajo v leto 2002, upor proti vladi pa je začela leta 2009. V začetku meseca naj bi izvedla najbolj krvav napad doslej. Boko Haram širi različico islama, v skladu s katero je "haram" oz. prepovedano, da se muslimani udeležujejo kakršnekoli politične ali družbene aktivnosti, povezane z zahodno družbo. To vključuje udeležbo na volitvah, nošnjo majic in hlač ter sekularno izobraževanje. Po njihovem prepričanju Nigerijo vodijo neverniki. Uradno ime skupine je Jama'atu Ah-lis Sunna Lidda'Awati Wal-Jihad, kar v arabščini pomeni "Ljudje zavezani širjenju prerokovega nauka in džihadu". A ker so bile njene dejavnosti v začetku osredotočene na nasprotovanje zahodni izobrazbi, so jo prebivalci mesta Maidugu-ri na severovzhodu države, v katerem ima skupina svoj sedež, poimenovali Boko Ha-ram. Poenostavljen prevod iz regionalnega jezika hausa pomeni "zahodna izobrazba je prepovedana". Začetki segajo v leto 2002 Odkar je kalifat Sokoto, ki je obsegal dele današnjega severa Nigerije, Nigra in juga Kameruna, leta 1903 prešel pod nadzor Velike Britanije, se je med nekaterimi muslimani na območju širil odpor proti zahodnemu izobraževanju. Številni še danes ne želijo pošiljati svojih otrok v vladne šole. V tovrstnem okolju je karizmatičen muslimanski klerik Mohamed Jusuf leta 2002 v Maiduguriju ustanovil Boko Ha-ram. Oblikoval je verski kompleks z mo- šejo in islamsko šolo, v katero so svoje otroke poslale številne revne muslimanske družine tako iz Nigerije kot iz sosednjih držav. A zanimanje Boko Harama ni bilo usmerjeno le v izobraževanje. Njegov politični cilj je bil že takrat ustvariti islamsko državo in šola je postala prostor za re-krutiranje džihadistov. Leta 2009 je skupina začela aktiven upor proti vladi - izvedla je niz napadov na policijske postaje in druge vladne stavbe v Maiduguriju. Sledilo je streljanje po ulicah mesta, ubitih je bilo več sto podpornikov Boko Harama, tisoči prebivalcev so pobegnili iz mesta. Nigerijske varnostne sile so uspele zavzeti sedež skupine in prijeti njenega vodjo Jusufa, ki je bil ubit v policijskem pridržanju. Njegovo truplo so pokazali na državni televiziji in razglasili konec Boko Harama. Skupina se še bolj radikalizira A skupina je vnovič strnila vrste, tokrat pod novim voditeljem Abubakarjem Shekauom. Pod njegovo taktirko je Boko Haram postal še bolj radikalen in okrepil število napadov. Na začetku so bili zaščitni znak skupine napadi s strelci na motorjih, ki so pobijali policiste, politike in na sploh vse, ki so jih kritizirali, vključno s kleri-ki drugačnih muslimanskih praks in krščanske pridigarje. Skupina je poleg tega izvajala tudi nasilnejše napade predvsem na severu in v osrednji Nigeriji - posluževala se je bombnih napadov na cerkve, avtobuse, lokale, vojašnice, policijo in celo sedež ZN v Abuji. Zaradi zaskrbljenosti v luči vse obsežnejšega nasilja je nigerijski predsednik Goodluck Jonathan maja 2013 razglasil izredne razmere v treh zveznih državah na severu Nigerije, Borno, Yo-be in Adamawa. Center na severovzhodu Borci Boko Harama prihajajo pretežno iz etnične skupine Kanuri, ki ji v omenjenih treh državah pripada največ prebivalcev. Večina jih ima značilne obrazne brazgotine in skupaj z njihovim značilnim naglasom jezika hausa so prepoznavni vsem ostalim Nigerijcem. Posledično skupina deluje predvsem na severovzhodu Nigerije, kjer jim je tudi najbolj poznan teren. Vlada je na območju okrepila prisotnost varnostnih sil, zaradi česar so se pripadniki skupine v večini iz Maidugurija zatekli v gozd Sambisa ob meji s Kamerunom. Od tam Boko Haram izvaja napade na vasi, pleni, pobija in zažiga poslopja, s čimer naj bi hoteli med drugim poslati sporočilo podeželskemu prebivalstvu, naj ne sodelujejo z varnostnimi silami. Ugrabitev 200 deklet Boko Haram je tudi okrepil kampanjo proti zahodnemu izobraževanju, ki da kvari moralne vrednote muslimanov, še posebej deklet. To je med drugim dokazal z napadom dveh šol za dekleta, v kraju Yobe marca lani in v Chi-boku aprila. Iz Chiboka je skupina ugrabila več kot 200 deklet in napovedala, da bo z njimi ravnala kot s sužnjami ter jih prodala za poroko. V začetku letošnjega leta so nato svet obšla poročila o novem krvavem napadu Boko Harama na severovzhodu države, ki naj bi bil glede na nekatere navedbe celo njihov najbolj krvav doslej. V napadih na mesti Baga in Doron Baga je bilo glede na satelitske posnetke poškodovanih ali uničenih več kot 3700 stavb, ubitih naj bi bilo več sto ljudi. Sara Kovač (STA)