Poštnina plafcana v gotovini
Maribor, ponedeljefc II. junija 1034
MARIBORSKI
Stev. 130 Leto Vlil. (XV.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredniitvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Talafon uradnitlva 2440, uprava 2456 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 19. uri / Velja meaeino prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,,Jutra" v Ljubljani / Poštni Čekovni raSun St. 11.409
J*
JUTRA”
Brezuspešni napori za razoroiitev
Bilanca zasedanja razorožitvene konference
Letošnje junijsko zasedanje razoro-žitvene konference se je označevalo že več tednov vnaprej kot neizbežna l i-kvidacija. Celo angleški listi, ki so bili sicer vedno najbolj optimistični, so zatrjevali, da bo zasedanje zelo kratko *n se bo končalo z deklaracijo, ki naj ugotovi, da je zaenkrat vsak sporazum nemogoč in se zadeva vrne Društvu narodov, obenem bi pa odstopil tudi dosedanji predsednik Henderson. Zato je ves svet z največjo napetostjo pričakoval, sestanka glavnega odbora dne 30. maja. Toda ta sestanek je razočaral tudi v teni: likvidacije ni bilo. Prva seja je potekla sploh brez vsakega zaključka, saj niso na njej prišli na vrsto niti vsi glavni govorniki. Tako se je potem zgodilo, da se je zasedanje vleklo preko nameravanega termina. Seje plenuma so se odgajale iz dneva v dan, vmes so pa zborovali razni odseki, dočim so se vodilni diplomati pogajali drug z drugim in iskali podlage za sporazum vsaj glede nadaljnje usode konference in delovnega programa. Največja so pa bila nasprotstva med stališčem Velike Britanije in Francije, odnosno skupinama, ki sta ju predstavljali.
Bočim je bila delegacija Velike Britanije za to. da se zasedanje glavnega od-boi'a odgodi do jeseni in se v tem času stori vse, da se Nemčija zopet pripravi do sodelovanje pri konferenci in do vrnitve v Društvo narodov, je Francija zastopala nasprotno stališče in predlagala, naj se konferenca nadaljuje neglede na odsotnost Nemčije, Poleg tega sta si pa angleška in francoska skupina nasprotovali tudi glede načina razorožitve same. Velika Britanija je predlagala razorožitev brez ugotovitve obveznih garancij za varnost, Francija pa ugotovitev obveznih garancij za varnost in šele nato omejitev ali pravzaprav le stabilizacijo oborožitve. Na strani Velike Britanije je stala v celoti Amerika, nadalje so jo pa podpirale tudi nekatere takozvane neti-tralne države, simpatizirala je z njenim stališčem naposled tudi Poljska, na tihem pa celo Italija, ki se sicer iz raznih vzrokov tokrat ni preveč silila v ospredje. Na strani Francije je pa bila najprej sovjetska Rusija, potem Češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija, Turčija in Grčija. Ostale države so bile bolj tihe o-Pazovalke in se v debate in konference sploh niso vmešavale, ali pa le malo.
Iniciativnost je bila na strani francoske skupine. Tu sta šla v boj za njena načela najprej zastopnik sovjetske Rusije L i t v i n o v in zastopnik Turčije T e v f i k R u ž d i b e j, podpiral pa je oba francoski zunanji minister Louis B a r t h o u. Litvinov in Tevfik Ruždi bej sta predlagala, naj se dejansko razo rojevanje sploh potisne v ozadje, v ospredje naj se pa postavi varnost. V ta namen naj bi se sklenil splošni nenapadalni pakt s konvencijo o definiciji napadalca, mimo tega pa naj bi se razorožitvena kon ferenca spremenila v stalno mirovno kon ferenco kot pomožni organ Društva narodov. Anglija in njena skupina pa je ta predlog odločno odklonila. Izgkdalo je zato, da je končno popolno razbitje neizogibno in da se bo zasedanje moralo zaključiti z likvidacijo skoraj tri leta trajajočih prizadevanj za razorožitev. Šele v zadnjem trenutku je bil dosežen med o-bema stališčema, med Anglijo in Francijo, kompromis, po katerem naj odbori delajo dalje, plenum se pa odgodi dokler ne bo soglasno sestavljen osnutek konvencije. Vmesni čas naj se uporabi za diplomatska pogajanja za sporazum in eventuelno pridobitev Nemčije za vrnitev.
Glede formalitete postopanja je zmaiga-
lo	tako angleško stališče, glede stvarnega dela pa f r a n c o s k o. Če rft pogledamo problemu do dna in presodimo splo šni položaj, moramo ugotoviti samo eno: da smo glede razorožitve prav tam, kjer smo bili pred tem zasedanjem! Odseki bodo sicer delali dalje, toda plenum se bo sestal šele tedaj, če bo dosežen sporazum zaradi teksta konvencije. V tak sporazum pa prav za prav nihče ne veruje. N e m č i j a je že izjavila, da svojega stališča ne spremeni, dokler ne dobi obveznega piiznanja popolne enakopravnosti, An g 1 i j a je slej ko prej proti vsak' garanciji za varnost Francije, Francija pa noče ničesar slišati o nemški enakopravnosti in še manj o razorožitvi brez garancij za njeno varnost s strani Velike Britanije. Vse kaže torej, da bodo ostala tudi nadaljnja prizadevanja za sporazum o razorožitvi brez stvarnega rezultata, in države bodo morale seči po starih metodah snovanja ofenzivnih in defenzivnih zvez. Francija ima v tem oziru že dodelan program z Rusijo, malo antanto in bal kansko zvezo.	-r.
Sestanek Hitlerja in Mussolinifa
OBA DIKTATORJA SE SESTANETA V ČETRTEK V KRALJEVEM DVORCU RLIZU PADOVE.
RIM, 11. junija. Mussolini in Hitler se sestaneta v četrtek, 14. t. m. v kra. ljevem dvorcu pri Padovi.
BERLIN, 11. junija. O nameravanem sestanku Mussolinija s Hitlerjem poroča »Berliner Tageblatt« sledeče:	Je	siccr
na dnevnem redu sestanek med nem* Škim kancelarjem Hitlerjem in predsednikom italijanske vlade Mussolinijem, vendar pa politični krogi dvomijo, da bi se omenjena državnika sestala v Ric-cionu. Pomembnost in važnost tega sestanka je nedvomno velika, zlasti še za nemŠko-italijunske odnošaje. Sestanek bo nedvomno rodil samo dobro, če bosta moža kot sta Hitler in Mussolini, ki sta poklicala v življenje narodov nove smernice, nied štirimi očmi izmenjala svoje misli in se temeljito porazgovori-!a. Že nekaj tednov se Širijo vesti o n ju. nem sestanku, vendar pa je sestanek mogoč šele sedaj po končani konferenci
v Ženevi. Načrt sam pa je že star in bo sestanek nekaj čisto naravnega. Ker se Italija ne strinja povsem z angleško-franeosko resolucijo, sprejeto v Ženevi, je možno, da bo to dejstvo pospešilo sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem.
Jevtičev priliod v Pariz
PARIZ, li. junija. Danes zjutraj je prispel uradno iz Ženeve v Pariz jugoslovanski minister zunanjih zadev g. Jevtič. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopnik predsednika republike, visoki uradniki zunanjega ministrstva ter vsi trije poslaniki držav male antante. Danes popoldne se sestanejo Jevtič, Bar-thou in Doumergue zaradi splošnega razgovora o vprašanjih zavezniške po. Iltlke. Jutri ho svečan sprejem pri pred-sedniku republike g. Lebrunu in obenem državni banket v čast jugoslovanskega zunanjega ministra.
Strahoti! terorizma v Avstriji
Bombni atentati brez konca in kraja . Železniški promet ustavljen ali oviran - Novi atentati - Proglas vlade
DUNAJ, 11. junija. Teroristični akti o-pozicije, katero tvorijo poleg narodnih socialistov tudi komunisti in socialni demokrati, zavzemajo zadnje dni po številu in brezobzirnosti tak obseg, da je vsa Avstrija kakor na ognjenih tleh in se javnosti polašča vedno večja panika: Peklenski stroji in bombe pokajo dan in noč na vseh koncih in krajih države. Naru-šenih in porušenih je nešteto železniških in cestnih mostov, viaduktov, predorov, prog itd., da je promet ponekod docela ustavljen, drugod pa zelo oviran. Škoda, ki je bila s temi atentati napravljena samo zadnje tri dni, sega v milijone in milijone šilingov. Oblast je ugotovila, da vživajo teroristi najširšo zaščito javnosti in celo državnih organov, zato je pričela odpuščati v masah uradnike in nameščence. Zadnje dni je bilo aretiranih več sto narodnih socialistov in 300 jih je že bilo odposlanih v internacijo v Wollers-dorf. Vlada je poostrila postopanje po pre kem sodu, a vse kaže, da terorizma ne bo zaustavila. Zmeda narašča z vsakim dnem in nihče ne ve, kaj bo sledilo.
DUNAJ, 11. junija. Tudi v noči od včeraj na danes so bili izvršeni novi atentati. Pri Rauringu na Solnograškem je eksplozivo razdrlo oba tira železnice, na-rušen je pa bil istotam tudi rotovž. Pri Leialpi je bil razstreljen neki viadukt, tako da je promet popolnoma ustavljen. Na aspanški progi je bilo izvršenih 5, na Franca Jožefa železnici 4, na progi južne železnice pri Neukirchnu pa 1 atentat na železniške objekte. Pri samostanu Schliigl pH Schwarzbergu je bomba porušila glavna vrata in dve kapeli.
DUNAJ, 11. junija. Vlada je danes ?*-dala proglas na javnost, v katerem pravi, da so atentati organizirani iz Nemčije, da bi se onemogočil tujski promet, kar je tudi uspelo, ker si sedaj nihče več ne upa voziti se z železnico. Vlada pa je pripravljena nastopiti najodločneje. Ustanovila bo posebno železniško milico, ki bo smela atentatorje streljati in za to ne bo odgovorna. Ranjenci bodo dobili nagrade, svojci ubitih miličnikov pa pokojnino. V javnosti pa ta proglas ni učinkoval.
Uradno priznanje sovjetske 8us"e
ČEŠKOSLOVAŠKA IN ROMUNIJA PRIZNALI SOVJETSKO RUSIJO. PREPOVED SOVRAŽNE PROPAGANDE.
ŽENF.VA, 11. junija. Pogajanja, ki so se vodila tu med zastopniki držav male antante in sovjetske Rusije so se zaključila s sklepom Češkoslovaške in Romunije, da priznata de iure sovjetsko Rusijo, kar se je v soboto tudi zgodilo. Izmenjane so bile zadevne listine in v kratkem bodo imenovani obojestranski poslaniki. Priznanje pozdravlja ves Češkoslovaški, romunski in ruski tisk ter mu pripisuje velik pomen. Zlasti so zadovoljni Romuni, ki smatrajo, da je
na ta način vsaj formelno rešeno težko vprašanje Besarabije. Kot podlaga priznanja je služil sporazum, v katerem so se Rusija na eni ter Češkoslovaška in Romunija na drugi strani obvezale opustiti vsako propagando, ki bi bila naper-jena proti suverenosti ali obstoječemu stanju. Rusija ne sme podpirati v Češkoslovaški in Romuniji komunistične propagande, ti dve pa ne v svojih mejah ca-ristične ali katere druge, naperjene proti sedanji Rusiji.
Novi spopadi v Franclji
GRENOBLE, 11. junija. Po včerajšnjem zborovanju nacionalne federacije v Grenoblu so se sprli in stepli socialni demokrati in komunisti z žandarmerijo na konjih. V pretepu je bilo 40 demonstrantov in več orožnikov hudo ranjenih. Policija je aretirala 15 oseb. Tudi v Lyonu je nastal včeraj popoldne konflikt med komunisti in pripadniki neke patriotične mladinske organizacije. V pretepu so bi-
li	3 člani omladinske organizacije težko ranjeni.
KITAJCI UMORILI JAPONSKEGA GENERALA.
NANKING, il. junija. General Tura-moto, ki si je pridobil v zadnji kitajsko-japonski vojni nevenljive zasluge, je bil umorjen na strahovit način. Pričakujejo, da bodo zaradi tega umora nastali liudi spori med Japonci in Kitajci.
EKSPLOZIVO V DOLLFUSSOVI MIZNICI.
MONAKOVO, 11. julija. Nemci trde, da Avstrijci namenoma demantirajo vesti o nemirih in o zadnjih atentatih. Nemški listi poročajo, da so našli v pisalni mizi dr. Dollfussa dinamitno pa-trono najmodernejšega sistema, ki bi bila strašno učinkovala, če je ne lii bili pravočasno opazili in odstranili.
STRAŠNA LETALSKA NESREČA.
MEXIK0 CITY, 11. junija. V državi Chiapas se je pripetila včeraj strašna letalska nesreča. Neko letalo je treščilo ob tla in je izgubilo pri tej nesreči 7 potnikov življenje. Izpod razvalin so izvlekli mrtve 4 moške, 2 ženski in 1 otroka. Izmed potnikov je ostal samo 1 otrok živ. Kaj je povzročilo nesrečo, š« ni točno ugotovljeno.
VELIKA POMORSKA NESREČA.
LONDON, 11. junija. Iz Kalkute poročajo o veliki pomorski nesreči. Neka ladja, na kateri je bilo nad 200 potnikov, je zgrešila smer in zašla v viharno morje v bližini Kalkute. Po prvih poročilih je r.ašlo smrt v valovili nad 100 potnikov. Usoda ostalih potnikov pa še ni znana.
VELIK POŽAR V NEMČIJI.
ERFURT, 11. junija. Iz Erfurta poročajo, da je tam zgorela največja tovarna za pohištvo. Le z največjo težavo in nadčloveškim naporom so gasilci pogasili ogenj in tako preprečili nevarnost, ki je pretila tudi sosednim zgradbam.
RAZSTAVA ČASNIKOV IN ČASOPI SOV.
VARŠAVA, 11. junija. Poljska je priredila veliko razstavo časnikov in časopisov iz vsega sveta, zlasti Iz slovanskih držav. Častno je na tej razstavi zastopan zlasti jugoslovanski, čehoslovaški in bolgarski tisk.
Dnevne vesti
Odlični francoski gostje v Mariboru.
Včeraj popoldne so prispeli iz Ljubljane
francoski predstavniki v Sloveniji, konzul g. Gabriel Remerand z gospo, nadalje lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi g. Delacroix in francoski konzul iz Zagreba. Odlične francoske goste so spredli ga. Maistrova, mariborski francoski konzularni zastopnik g. dr. Rapotec, v imenu francoskega krožka pa prof. g. Gašperin. Gostje so nameravali napraviti izlet včeraj popoldne k Mariji Snežni, ker pa je bilo slabo vreme, so se v spremstvu imenovanih podali na Falo in si ogledali tamkajšnjo elektrarno. Zvečer je francoski krožek priredil odličnim gostom na čast družabni večer v »Vesni«. Tu je drage goste prva pozdravila ga. Maistrova. Za prisrčen sprejem in ljubeznjivost pa se je najprej zahvalil ljubljanski konzul g. Remerand in nato šs lektor g. Delacroix ter zagrebški konzul. Na sporedu so bile izbrane koncertne točke in je nastopil tudi zbor mariborske Glasbene Matice. Po končanem sporedu je bila čajanka, pri kateri je v vznesenih besedah nazdravil odličnim gostom prof. g. Gašperin in jim želel prijetne ure bivanja v Mariboru. Danes popoldne pa se bodo odlični francoski gostje udeležili mladinske prireditve v »Vesni«. Dopoldne ie ljubljanski konzul oficielno obiskal nekatere predstavnike mariborskega javnega življenja, jutri popoldne pa se bodo francoski gostje odpeljali iz Maribora.
Iz sodne službe. Za izvedenca pri knjigovodstvu je imenovan pri tukajšnjem o-krežnem sodišču Franc Jerebič, za izvedenca v splošnih zadevah glede nepremičnin pa upokojeni izvršilni uradnik Anton Volk.
Poroka. Danes sta se poročila v frančiškanski cerkvi magistratni pristav g. Franjo Kramberger s privatno uradnico gdč. fvko Hojnikovo. Poročil ju je mon-signor Janez Evangelist Vreže. Bilo srečno!
Uspeli koncert Glasbene Matice na
prostem. Preteklo soboto zvečer je mariborska Glasbena Matica priredila prvi koncert v mestnem parku pod vodstvom zborovodje prof. Mirka. Moški in ženski zbor sta pela po večini samo narodne pesmi, ki so številnemu občinstvu zelo ugajale. To zamisel Glasbene Matice prirejanja pevskih koncertov na prostem pozdravljamo kar najtopleje, ker je na ta način dana možnost, da tudi revnejši sloji lahko slišijo našo lepo pesem, ki jo izvaja mariborski odlični zbor Glasbene Matice. Pričakujemo, da bo Glasbena Matica tudi v bodoče priredila več takih Koncertov na prostem, ki se bodo prav gotovo udomačili med najširšimi sloji našega mesta.
Sreča se ie nasmehnila na verajšnji tomboli mariborskih poštnih in brzojavnih uslužbencev najbolj kuharici Neži Marčičevi s Pobrežja, ki je zadela prvo tombolo 4000 Din; drugo tombolo, pogrezni šivalni stroj, je zadela prodajalka Amalija Rantnerieva iz Barvarske ulice: tretjo (1500 Din) je dobil Ivan Fran-zež s: Pobrežja; moško kolo je zadela Rozalija Brumnova od Sv. Barbare: Uršula Kalinova pa 1000 Din; šesto tombolo, aparat za slikanje, je dobil Marko Leskovšek z Ruške ceste; malo harmoniko Angela Peršonova z Vojašniškega trga: otomano Uršula Okročeva; kuhinjsko posodo Marija Gerhacherjeva s Tržaške ceste; kompletno špecerijo za prehrano 4 oseb za 1 mesec pa je zadela Genovefa Kranjčeva z Betravske ceste. Razdeljenih je bilo nadalje 15 desetink. 25 petink, 50 četvork, 100 tern in 200 amb.
Nagrade dnevnlčariev. Na vprašanje finančmh ravnateljev, ali veljajo določbe ministrskega sklepa v velikosti nagrad dnevničarjev in honorarnih uslužbencev tudi za davčne eksekutorje, ki jim nagrad ne Izplačujejo iz državnega proračuna, marveč iz fonda eksekutivnih stroškov, je davčni oddelek ministrstva izdal to-lc pojasnilo:	Določbe o velikosti nagrad
dnevničariev in honorarnih uslužbencev veljajo tudi za davčne eksekutorje. ne irlede na to. ali se jim nagrade :zp)aču.i> io ir. državnega proračuna ali iz fonda tkseikutivnih stroškov.
Društvo stanovanjskih najemnikov ima
dne 11. junija ob 7. ur: zvečer v društvenih prostorih na Rotovškem trgu svojo redno sejo. Udeležba obvezna. Predsednik.
Ekskurzija v Chicago. Društvo »Put-nik« priredi 3. ekskurzijo na svetovno razstavo v Chicago z odhodom 5. julija t. 1. Ekskurzija bo trajala 31 do 33 dni in si bodo •udeleženci lahko ogledali razen impozantne razstave v Chicagu vsa važnejša mesta in znamenitosti ameriške vzhod ne obale, kakor Nev/ York, Philadelphijo, Washington, shpove Niagare itd. Za potnike, katerim je ta ekskurzija predolga, smo aranžirali 25dnevno potovanje. Odhod 5. VII. z ladjo »Aquitania«, povratek 30. VII. s parnikom »01ympic«. Cena izleta z ladjo in železn. v Evropi znaša za III. razred 12.300 Din. Prijave, oskrba vseh valut, viz in vozovnic pri »Putrnku«, Maribor. Aleksandrova cesta 35, tek. int. 21-22.
Na banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto 15. septembra t 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 58 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Sprejme se tudi n kaj eksternistov. ki stanujejo izven zavoda. Mesečna vzdrževal-nina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 Din. Prošnje za sprejem (kolek 5 Din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 20. julija t. 1. ter priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflek-tirajo na znižanje mesečne vzdrževalni-ne in žele banovinsko štipendijo okrajnega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarjajočo štipendijo pri. svojem okrajnem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
Huda nezgoda. Včeraj okrog 5. ure popoldne je podrl na državnem moštu na tla neki avto 13 letnega dijaka Emila Orešnika. Pri padcu je zadobil hude poškodbe po vsem telesu in so ga poklicani reševalci takoj prepeljali v bolnišnico.
Kantina v vojašnici kralja Aleksandra I. v Mariboru se odda v zakup vojnemu invalidu. Člani Združenja vojnih invalidov, ki se interesirajo za to kantino, naj do 15. t. m. vložijo prošnje na Oblastni odbor Združenja vojnih invalidov v Ljub ljani, šentpeterska vojašnica in ji priključijo uradno potrdilo pristojne občine o premoženjskih razmerah, potrdilo davčne uprave o plačanih davkih, nravstveno spričevalo, uverjen prepis invalid skega »uverenja« in izvršne rešitve višjega invalidskega sodišča, domovinski list in krstni list. oziroma rodbinsko polo, če so poročeni. Vse priloge k prošnji so po čl. 72. invalidskega zakona takse proste.
Telovo v Studencih. Kakor vsako leto, tako so tudi včeraj praznovali Stu-denčani Telovo. Procesijo je otvorila šolska mladina z učiteljskim zborom, igrala je pri procesiji godba, častno stražo pa je dala studenška gasilska četa Za najsvetejšim so korakali predstavnik! studenške občine in zastopniki razbili organizacij, med njimi župan, poveljnik orožniške postafc in drugi. Vsa okna, mimo katerih se je pomikala procesija, so bila razstavljena v svečami in okrašena s cvetjem.
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Včerai bi sc moralo odigrati 7. kolo. toda odigrana .ie bila le ena partija, in sicer je Kramer že v 12. potezi pprazH Lobkova. Prof. Sila ki bi moral igrati s Strnilo, ni nastopil in je bil kontumaciran.
Profesorski kongres bo letos v času od 5.- do 7. julija v 'Banja Luki. V tem idiličnem mestu se bo zbralo skoraj okrog 900 članov profesorske, organizacije iz vse države. Profesorji banjaluških srednjih šol so ustanovili odbor, ki bo vse pri pravil ža kongres in za prijetno bivanje \ongresistov, ki bodo imeli tudi priložnosti za razne izlete v romantično okolico.
Nove zletne znamke. Zagrebška poštna direkcija je pripravila v zvezi s sokolskim zletom nove zletne znamke, ki bodo v prometu od 1. julija do 31. avgusta. V promet pridejo tri vrste zletnih znamk, in sicer po 75 par, 1.50 Din in 1-75 Din s sliko prestolonaslednika Petra. Znamke po 75 par in po 1.75 Din se bodo prodajale za 25 par, znamke po 1.50 Din pa za 50 par dražje. ______________________________
Pri zapeki, krvnem prenapoln jetiju trebuha, kongestijah, bolečinah kolkovih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz .Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe.
Darovalci knjig za vseučiliško knjižnico. Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani je sklenilo nabirati knjige pravne vsebine za vseučiliško knjižnico in Društvo slušateljev pravne fakultete. Zadevnemu pozivu eksekutive društva se je doslej odzvalo že več darovalcev, ki so naklonili društvu tudi zelo dragocene znanstvene knjige. Darovali so: g. dr. Vladimir Foerster, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, 45 knjig; g. dr. Boris Furlan, privatni docent in odvetnik v Ljubljani, 22 knjig; g. dr. Stanko Lapajne. redni vseučiliški profesor v Ljubljani, 19 knjig; g. dr. Rudolf Andrejka, honorarni profesor v Ljubljani, 4 knjige; g. Anton Mladič, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, 45 knjig; g. Matevž Gruden. kapetan v pok. v Ljubljani. 9 knjig. Vsem darovalcem izreka odbor najsrčnej šo zahvalo. Knjige so'že oddane knjižnici juridične fakultete v Ljubljani in se bodo porazdelile med vseučiliško biblioteko/ seminarske biblioteke in Društvo slušateljev pravne fakultete.
Pobeg od doma. Pred dnevi je nezna-nokam odšel po svetu 16 letni sin železniškega pleskarja Jože Švare, stanujoč na Pobrežju. Zapustil je očetu pismo, v katerem pravi, da je šel po svetu s trebuhom za kruhom in ga naj ne iščejo.
Iz Zveze Maistrovih borcev. Zveza Maistrovih borcev obvešča člane, da so znaki že dospeli. Člani jih lahko dobe. med uradnimi urami v tajništvu v Narodnem domu. Odseki naj naroče potrebno število znakov.
Iz službenega Usta. Službeni list banske uprave dravske banovine št. 46, z dne 9. t. m. objavlja zakon o izpremem-bali in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest-in varnosti prometa:	izpremembe
in dopolnitve uredbe o odmeri in pobiranju luksuznega davka; uredbo za izdajanje dovolitev za prevoz blaga z motornimi 'vozili, plačevanje za občinski tramvajski in občinski lokalni avtobusni promet izpremembo pravilnika za izvrševanje proračuna, odobrena Zvezi Sokola kraljevine Jugoslavije za. leto 1933/34, in objave banske uprave o pobiranju občinskih. trošarin v letu 1934.
Radio Ljubljana. Spored za torek, dne 12. t. m. ob 11: šolska ura: »Pojdimo gledat’, kaj dala Dolenc«; 12.15: pesmi z morja v reproducirani glasbi: 12.45: poročila; 13: čas, bolgarske narodne pesmi v reproducirani.glasbi; 18: otroški kotiček: 1S.30: pesmi naših bratov z juga (plošče); 19: sokolska ura; 19.30: razgovor s sodelovale! »Ženskega sveta«; 20: prenos opere iz Zagreba, v odmoru čas in poročila; 22.30: angleške plošče.
Grajski kino. Danes zadnji dan izboren velefilm >01je in ogenj« (Afera ing. Ugro-na). Od jutri, torka dalje »Viktor in Vikto rija« s Hermanom Thimigom in Renato M ulic rje vo.
Kino Union. Retnek delo. milijonski ve lefilm »Zlato« s Hansom Albersotn. Brigito Helmovo, Mihaelom Bohnenom. Lien Deyei\s. Večni sen ljudstva, umetna proizvodnja'zlata, prik^ -ana s Še nevideni-mi sredstvi tehnike.
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in
žolča, odsbelelosti in protinu, kawriu želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče. da uravna »Franz Jose-fova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	____________
Obmejne Binkošti. Prejeli smo; V »Ve-černiku« od 26. maja 1934 ie bilo poročilo pod naslovom »Obmejne Binkošti« netočno in bi se bilo moralo glasiti proti koncu: ... ki so se vršile točka za točko, h kateri so mnogo pripomogle tudi vzorne vaditeljice Obranova. Irma Volmajerjeva in Regorškova.
Zaušnice zaradi cucka. V Slovenski ulici, kjer je promet najživahnejši, se je pripetil preteklo soboto zvečer dogodek, o katerem se je včeraj šušljalo celo med boljšimi krogi. Zadeva je bila prijavljena tudi policiji, imela pa najbrže ne bo hujših posledic. Neka boljša dama z juga je vodila omenjenega večera na vrvici svojega psička, ki je vzbujal precejšnjo pozornost zlasti med mlajšimi fanti, ki stoje po navadi na vogalu Slovenske in Gosposke ulice. Hudomušni, kakor so že, so vpičili svoje poglede v kosmato žival in si pri tem brusili jezike, ne sluteč, da bodo posledice tako porazne. Dama .ie o-gorčena pristopila k nekemu mladenič« in mu prisolila zaušnico, ki ji pa je mladenič ni ostal dolžan. V njem je zavrete kri, vzravnal se je, zamahnil z roko in lica dame so dobila takoj drugo barvo. Po obojestranski birmi so mladi fantje odšli. Za damo pa se je potegnil neki starejši gospod s trdim ovratnikom in mka-zal dvema mlajšima, naj izsledita tako; storilca. Mlajša sta poslušala in se v kratkem vrnila ter javila, da sta izvršila sicer njegovo zapoved, toda storilec je pobegnil.
Nočna zgodbica. Čevljarski pomočnik France Z. je imel v žepu nekaj srebrnih kovancev in si je hotel preteklo soboto zvečer po napornem delu privoščiti malo zabave. Srečal je na Glavnem trgu postavno dekle in jo povabil v gostilno. Ko so že obema žarela mlada lica in ker je bilo zlasti Francelnu zelo tesno pri srcu, je povabil mladenko na izprehod na promenadno pot ob Dravi. Pričel jo je nagovarjati naj bi šla z njim na stanovanje, kar pa mu je odklonila. Vse to je videl in slišal neki skrivni opazovalec, ki je mlademu parčku sledil nato v mesto. France in njegova spremljevalka sta se ustavila pred stražnikom, kateremu je Francel zatožil spremljevalko, da je nič-vrednica. spremljevalka pa Francla, da je nasilnež. Oba je stražnik povabil tia stražnico. Zasliševanju se je pridružil tudi skrivni opazovalec. Toda stražniki mladenki, ki se ni mogla legitimirati, niso verjeli in so jo vtaknili čez noč v policijski zapor. France pa je z bolečinami v glavi premišljeval njeno in svojo usodo sobotnega večera, ki bi bil lahko tako lep, pa se ie tako žalostno končal.
Aretirana tihotapka. Policija je preteklo soboto zvečer aretirala neko Jožefo R„ ki jo ima že delj časa na sumu. da je navadna tihotapka. Pri preiskavi so našli pri aretiranki večjo množino saharina in ga zaplenila. Jožefa je bila izročena finančni oblasti, ki bo postopala proti njej po paragrafih.
Tatvina denarja. Železničarju Ivanu Nagodetu. stanujočemu na Radvanjski cesti, ie neki Karol G- ukradel listnico s ISO Din. Karl je na policiji priznal tatvino, a je od ukradenega zneska porabil že 120 Din.
Ukraden voziček. Trgovcu Francu Božičku na Meljski cesti je v soboto odpeljal nekdo iz dvorišča 400 dinarjev vreden ročni voziček. Trgovec je prijavil tatvino policiji.
Vremensko poročilo mariborske mete-
orolr?'-'' t^ie. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 17.1 stpninj C nad ničlo; mini-maln- temperatura je znašala 12.4 stopil’ C nad ničlo: barometer je kazal r- ''	•*'	• -	•>-' >.'i-
člr.' pa 734; relativna vlaga 70; od včeraj na danes padlo J'.8 mm dežja. Vreme j£ jasno in tiho;-vremenska napoved napoveduje spremenljivo vreme.
m
Letošnji zlet
mariborske sokolske župe v Ptuju
Akademija - Manifestacije in nastopi « Rezultati tekem
Zlet mariborske Sokolske župe v sobo lo 9. in v nedeljo 10. tm. je spravil ves Ptuj na noge. Mesto je bilo v zastavah in okrašeno tudi s slavoloki. Prvi gostje so prispeli že v soboto zvečer, da sodelujejo pri akademiji, ki se je vršila na Tyrševem trgu ob veliki udeležbi občinstva. V nedeljo z jutranjimi vlaki so prihajale množice iz vseh krajev in tudi ne-število avtomobilov in vozov je pripeljalo mnogo gostov. — Zbirališče sokolskih čet in drugih korporacij je bil Ljudski vrt, kjer se je vršila telovadna tekma na Sokolskem telovadišču. Ob 11. uri je bil obhod po mestu. Sprevod se je pomikal iz Ljudskega vrta po glavnih ulicah in se je ustavil na Florjanskem trgu pred magistratom. Na čelu je korakal oddelek So kolov na konjih, sledila je vojaška godba s Sokoli in Sokolicami, za tem moški in ženski naraščaj, Sokolska godba, gasilska društva iz Ptuja in bližnje okolice, veliko število članov Sokola brez kroja; sprevod pa je zaključila četa vojaštva ptujske garnizije. Iz balkona mestne palače je mestni župan Jerše pozdravil zbra no množice in ji voščil dobrodošlico. Okrajni glavar dr. Bratina je pozdravil goste v imenu bana dr. Marušiča; kot zastopnik Sokolske zveze dr. Fuks iz Ljubljane je naslovil na občinstvo nekaj prav lepih besed. Govorila sta še dr. Gorišek kot starosta župe in Sokola pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in dr. Šalamun kot starosta ptujskega Sokola.
Na koncu je večtisočglava množica s spremljevalcem vojaške godbe zapela pesem »Hej Slovani«, ki je zmagoslavno zadonela in napravila na navzočo maso globok utis. — S tem je bil oficijelni del slavnosti zaključen.
Popoldan se k vršil telovadni nastop na sokolskem telovadišču v Ljudskem vrtu. Nastopili so vsi oddelki, ki so vaje z dovršeno preciznostjo izvajali in želi o-bilo odobravanja. — Žalibog je huda nevihta, ki je razsajala popoldne, pokvarila dobro razpoloženje gostov in ostalega domačega občinstva in tudi onemogočila Prosto zabavo, kakoršno smo pričakovali v našem lepo urejenem Ljudskem vrtu.
— Prireditev je potekla v najlepšem redu in ostane udeležencem v najlepšem spominu. Z večernimi vlaki so gostje odpotovali na svoje domove.
O priliki XI. župnega zleta mariborske sokolske župe v Ptuju dne 9. in 10. junija 1934. so se vršile tudi župne tekme članov in članic (tekme naraščaja in nara-ščajnic so se vršile že meseca aprila). Vsaka kategorija je tekmovala v dveh od delkih, in sicer v višjem in nižjem. Tekme so obsegale vaje na drogu (članice na krogih), bradlji, skok v višino, tek na 100 m, (članice na 60 m), met kopja in proste vaje. Posameznik je lahko dosegel 60 točk, vrsta po 400. Prijavilo se je 105 tekmovalcev in 55 tekmovalk.
Rezultati, ki so bili doseženi na tekmah so sledeči: V višjem oddelku so dosegle vrste: I. Studenci 355 točk, II. Ptuj 351 točk, III. Ljutomer 315 točk. Posamezniki so dosegli: 1. Vilec Fr. Studenci 58 točk, 2. Jenko Studenci 56.5, 3. Samec iz Ptuja in Pihler iz Ljutomera 55 točk. V nižjem oddelku: Vrste članov: I. Studenci 376.5 točke, II. Ptuj 333.37 točke, III. Ljutomer 322.5 t. IV. Tezno 322 točke, V. Št. Vid pri Ptuju 319 točk, VI. Ruše 317 točk. VII. Studenci (druga vrsta) 312.5 točke. Posamezniki: 1. Černec Studenci 57.5 t„ 2. Usar in Drašak iz Studencev in Šilc iz Ptuja 56.5 t. 3. Balier, Studenci in Zadnik, Maribor 1. 56 t.
Članice: Članice so dosegle kot posameznice v višjem oddelku 1. Zimic, Maribor III. 54.75 t., 2. Krizmanič, Konjice 48 t. 3. Šerak, Maribor III. 47.5 t.
V nižjem oddelku so dosegle vrste I. Št. Vid pri Ptuju 323.5 t., II. Ruše 320 t. Kot posameznice so dosegle: 1. Herbsto-ya 57.5 t. 2. Beriiskova 54 t., 3. Polane-čeva 53 t. vse tri od Sv. Lenarta. Vrste so bile dobro pripravljene in so pokazale lepe uspehe, posebno vrste iz Studencev. ki so dosegle povsod prva mesta. Posebej pa moramo pohvalno omeniti vrste Sokolske čete pri Sv. Vidu pri Ptuju. Njihovi obe vrsti sta pokazali, da se tudi pri četah lahko dosežejo z vztrajnostjo lepi rezultati.
Sprememba pravilnika o pobiranju občinskega veseličnega davka
Mestni občinski svet je na svoji seji dne 25. maja 1934 sklenil, da se spremeni pravilnik o pobiranju občinskega veseličnega davka v §§ 2. in 3., ki se vnaprej glasita takole: Člen 2. Oprostitve. Občinskega veseličnega davka se oproščajo:	1. Vse prireditve, ki so oproščene
državnega veseličnega davka. 2. Predavanja, govori, razstave, izložbe, ki služijo v dobrodelne, patriotske, poučne, prosvetne in gospodarske namene, v kolikor se prirejajo ne glodc na dobiček. 3. Izključno cerkvene prireditve, šolske prireditve, ki jih prirejajo šolska vodstva ,sokolske prireditve in tekme amaterskih športnih društev. 4. Prireditve Prostovoljnega gasilnega društva Mari-rihor, Rdečega križa. ^ lastne predstave Narodnega gledališča in lastni koncerti Glasbene Matice. Olajšave. 50°/o popust veseličnega davka uživajo gledališke Predstave prosvetnih društev, koncerti in kulturne prireditve vobče. Pogoji za oprostitev, oziroma olajšavo. 1. Prireditelj mora prireditev predhodno pravočasno prijaviti mestnemn knjigovodstvu in v primeru olajšave naprej plačati ve-
selični davek. Istočasno se mu vstopnice žigosajo z žigom mestnega načelstva. Obenem je mestnemu knjigovodstvu brezplačno staviti na razpolago dve vstopnici zaradi kontrole. Za neprodane vstopnico se veselični davek vrne.
2. Za prireditve, ki se‘vrše pri pogrnjenih mizah ali v zvezi s pk-.‘ no zabavo, oprostitev, oziroma olajšava ne velja.
3. Oprostitev ali olajšavo davka izreče mestno knjigovodstvo. V sporih odloča dokončno mestno načelstvo. Člen 3. Višina davka. 1. Davek znaša 10 */* 0d vsake vstopnice. V vstopnino je všteti, oziroma prišteti tudi vsak znesek, ki se pobira ob vstopu pod kakršnimkoli naslovom. Isto velja, če podjetnik poleg vstopnine pobira še posebne pristojbin za izredne prireditve. Kinopodjetja plačujejo veselični davek po posebnem sklepu mestnega občinskega sveta. 2. V primeru. kadar se ne pobira nikaka vstopnina, oziroma, kadar se ne more veselični davek ugotoviti, se plača veselični davek pavšalno v iznosu državnega veseličnega davka.
Mestni načelnik: _________________________dr.	Lipold,	s.	r.
Ptuj
strogega zapora ter 'Janez Volge mu t na 3 tedne strogega zapora pogojno na 2 leti. Obsojeni so kazen, ki je zelo mila, drage volje sprejeli.
Iz sodne dvorane. Pred ptujskim okraj .(im sodiščem se je vršila v sredo 6. tm. razprava proti osmim obtožencem iz Kicarja zaradi pretepa in težke telesne poškodbe. Pri pretepu so igrali glavno vlogo noži in krampi. Trije obtoženci so bili oproščeni krivde in kazni, med tem ko je pet obtožencev dobilo plačilo za svoje junaštvo. Obsojeni so bili posestniški sinovi: Janez Hameršak na 21 dni strogega zapora. Ignac Repič na 3 tedne strogega zapora pogojno na 2 leti, Franc Laih na 3 tedne strogega zapora pogojno j#	.
na dve leti, Simon Bezjak na 2 meseca >lPOnftlVII3I*« ^■1*10
Mohamedova vera.
Lepa hanuma sedi v družbi dolgočasnih odličnikov in zazeha. Med tem se neki gospod prime za stol, s pripombo, da se boji, da ga bo požrla. Lepa hanuma pa ni bila nič v zadregi in se je odrezala, da ji muslimanska vera prepoveduje jesti svinjino...	__________
Potreba po vrtnarski šoli
Zdrave misli mariborskega vrtnarja g. Jemca
mi in napeti vse sile, da se to vprašanje realizira. Vrtnarska šola nam bo nudila strokovno izobražen naraščaj, ki bd izobraževal ljudstvo. Potrebno znanje pa
Ko je zadavila današnja gospodarska kriza nekdaj slovito in vzorno Džamo-njevo vrtnarijo in semenogojsko postajo v Mariboru, se je v onih krogih, ki jim je pri srcu razvoj in napredek našega mesta, porodila zamisel po ustanovitvi vrtnarske šole. za katero bi bil najprimernejši omenjeni Džamonjev vrt. Z zadevo so se bavili že mariborski gospodarski krogi, ki vidijo v ustanovitvi vrtnarske šole vsaj malenkostno nadomestilo za vse, kar je Maribor izgubil z zadnjih letih. Čeprav je bila na vse to opozorjena tudi že banska uprava in drugi merodajni čir.itelji, vendar se zadeva vrtnarske šole ni ganila z mrtve točke.
Na zadnjem kongresu slovenskih sadjarjev in vrtnarjev v Mariboru pa se je vprašanje vrtnarske šole ponovno le mimogrede načelo. Kongresa so se udeležili tudi mariborski vrtnarji, med njimi naš znani mariborski podjetni vrtnar g. Jemec, ki je imel pripravljen za kongres referat, katerega pa zaradi preobsežno-sti dnevnega reda ni mogel podati. Prosili smo ga, da odstopi svoj referat našemu uredništvu z zagotovilom, da bo naš list vselej podpiral akcijo za ustanovitev vrtnarske šole v Mariboru. Pomemben pa je njegov referat že zaradi tega, ker je prevladalo doslej mnenje, da se mariborski vrtnarji protivijo ustanovitvi vrtnarske šole. češ, da jim bo odjedala kruh. Naš vrtnar g. Jemec pa je popolnoma drugačnega mnenja.
Iz njegovega referata posnemamo, da je vrtnarska šola za naše kraje nujno Do-
bi si v vrtnarski šoli pridobili tudi naši učitelji, ki bi ga plodonosno lahko izkoristili na deželi med ljudstvom, kjer je toliko rodnih vrtov in tako malo veščih rok.
Najvažnejši produkt vrtnarske šole pa bi bili nedvomno kvalificirani vrtnarski pomočniki. Njih teoretično in praktično znanje jih bi usposobilo, da bi lahko zasedli mesta nadvrtnarjev in vrtnarskih nadzornikov, na katerih sede sedaj tujci, ki že iz svoje objestnosti in sovraštva do našega naroda nočejo dati navadnim pomočnikom svojega znanja. Današnja doba zahteva v vseli panogah gospodarstva strokovne moči in tako tudi vrtnarske. Vse to strokovno znanje pa bi nam mogla nuditi samo vrtnarska šola. K&kor je upravičen obstoj sadjarske in vinarske šole, prav tako je upravičen za lepšo bodočnost našega naroda tudi obstoj vrtnarske šole.
Vrtnarska šola pa r.aj bi se bavila nadalje tudi s pridelovanjem zeienjadnih in cvetičnih semen, ki jih sedaj uvažamo iz drugih držav in plačamo za nje vsako leto težke milijone. Mnenje nekaterih vrtnarjev, da bi vrtnarska šola utegnila škodovati poklicnim vrtnarjem, je brez povoda in neutemeljeno. Poglejmo v države z razvitim vrtnarstvom in prepričati se moramo, koliko je tam prijateljev
trebna. Vrtnarstvo je v naši’drža vi’šele j vrtnarstva- ki so prvi odjemalci raznih v rx7\miu Vea	!	rastlin in semen. Vse to, kar sedaj ku-
v razvoju. Vse doslej strokovno znarb
o vrtnarski panogi so nudili doslej- naši!P!!3ei?° drugje, bj l3^0 imeli doma. Po-vrtnarški pionirji, med njimi v prvi vr-1 vrtnarji v Nemčiji in na češkoslo-
sti predsednik sadjarskega in vrtnarske-
vaškem ne poznajo krize, čeprav je tam
Sa III V1 IIKII olvw“	v	.	v	|	.
ga društva g. Humek in sotrudniki okrog :,v5.c vrtnarskih sol. V veliko večjih ko-njegovega- društvenega glasila »Sadjar |‘f’!?ah vnovčujejo svoje pridelke, ker je in vrtnar«. Nekaj se je k napredku vrt
narstva pripomoglo tudi s poučnimi predavanji in s praktičnimi na' /eii poklicnih vrtnarjev. Vsi ti so sejali in še sejejo ljubezen do cvetic in vrtov med r.ašnn narodom. Za napredek našega vrtnarstva pa je bilo doslej še vse premalo storjeno, čeprav dosedanje prizadevanje ni bilo brez uspeha. Temu so priča bujni vrtovi, ki jih tujci občudujejo, ko obiščejo naše kraje. Več ali manj pa je bilo vse to delo le dobra volja naših vrtnarskih strokovnjakov, ki so darovali svoje znanje ljubezni do rodne slovenske grude in njenemu krasu, bujnemu cvetju.
V bodoče pa bo nujno potrebno posvečati več važnosti razvoju vrtnarstva v naši državi. Slediti bo potrebno vzgledom severnih držav, kjer je vrtnarstvo kakor tudi vrtnarsko s okovno znanje v popolnem razmahu. K temu napredku pa so nedvomr.o pripc mogle vzorne vrtnarske šole, ki se vzdržujejo iz javnih sredstev in dajo državam vsako leto večje število strokovno izobraženih in umnih vrtnarjev. Koristi od tega pa nimajo samo posamezniki, marveč v prvi vrsti narod. Zamisel po ustanovitvi vrtnarske šole, ki bi bila za naše kraje prepotrebna, moramo podpreti z vsemi moč
ljudstvo mnogo bližje vrtnarstvu in zna ceniti dobrote in koristi, ki jih nudi umno urejeni vrt. Le takrat bo tudi naše poklicno vrtnarstvo na višku, če bo tudi. naše ljudstvo poučeno o raznih kulturah vrtnarstva in o rastlinah, ki so še neznane. Naši sadjarji so v tem pogledu že daleč naprej pred našimi vrtnarji.
So pa še med vrtnarji tudi taki, ki se z vsemi štirimi branijo strokovnega znanja in nimajo smisla za napredek stroke. ki je njihov poklic, njihov kruh. Le nekaj primerov. Pred leti so bile še ma-lokomur znane nizke vrtnice. Treba je bilo ljudem tolmačiti in pojasnjevati njih prednost pred drugimi rožami. Danes so nizke vrtnice znane že vsepovsod in se jih na leto razpeča na tisoče in tisoče, kar je znak, da ljudstvo ljubi cvetje, čeprav je kriza. Tudi pred leti kmetski vrtovi niso poznali ne paradižnikov ne paprike. Danes skoraj ni kmetske gospodinje, ki ne bi znala napraviti okusne pa-radi?*rkove omake in pikantne salate iz paprike.
Odveč bi bilo navajati še druge razloge, ki vsi nujno govore za ustanovitev vrtnarske šole v Mariboru, od katere bosta imela vsa mesto in vsa Slovenija nedvomno velike koristi.
Ruše
Zaključek gospodinjske nadaljevalne šole. Brez slovesnosti in nekako v zatišju se je pred kratkim zaključil šestmesečni tečaj te šole. ki deluje v Rušah že nekaj let pod vodstvom požrtvovalne gospe učiteljice Ane Bregantove. Ta tečaj. ki je dosegel že zelo lepe uspehe, se je letošnje leto razširil, in to v prvi vrsti zaradi naklonjenosti in denarne pod pore prejete od g. narodnega poslanca ravnatelja Krejčija, za kar mu bodi v imenu u&snk izrečena najtoplejša zahvala.
Predavanje profesorja Pamparovega.
Ko je Bolgar g. prof. Pamparov izvedel, da je v bližini Maribora »Mali Beograd«, je odložil svoj, odhod v Celje ter posvetil našemu kraju kar dva dni. V sredo si je ogledal tovarno za dušik, Sokolski dom in šolo. V šoli je obiskal vse razrede ter se živo zanimal za način in uspehe učenja. V sredo zvečer je imel predavanje v dvorani g. črnka. Govoril je ves čas čisto bolgarščino in na splošno presenečenje smo ga vsi popolnoma do-
bro razumeli. Opisal je lepoto svoje dežele ter njene socialne in narodne po-krete. Govoril je o velikem boju, ki ga vodi večina bolgarskega naroda za poštenje in socialno pravico proti politikom, ki se prodajajo in skrbe za lastna strankarska korita. Bil je burno aplavdiran. V četrtek je svoje predavanje ponovii pred šolsko mladino višjih razredov. Želeti bi bilo, da bi se ta način spoznavanja bratskega bolgarskega naroda, ki je nai-boljši, nadaljeval tudi v bodoče.
Sokol Ruše. Vedno agilno Sokolsko
• w V°r.y ,^usah Je odposlalo na župni izlet v Ptuj 50 otrok. 20 naraščajnikov in 30 elovadečega članstva. Tekem se je udeležilo 7 članov in 7 članic.
Tradicionalen dar nizozemski kraljici.
Na Nizozemskem je star običaj, da darujejo ribiči vsako leto ob otvoritvi lova na slanike, prvega slanika vladarju. Letos je izročil na zelo svečan način kraljici Viljemini prvega slanika 86-letni ribič Vanderberg, ki ga je ulovil v svojem lovskem revirju.
MARIJ SKALAN:	78
Roman Iz prazgodovine človeštva.
In bila sem otrok, majhen, neumen, neuk otrok. Tako sem šla na tisto pot, v tisto novo življenje, o katerem so mi pripovedovali, da bo lepo in svetlo kakor življenje v vesoljstvu velikega Raja, kakor da bi šla v samo nebo. Faraona Semiša Menofisa sem ljubila še preden sem ga videla. Hrepenela sem po njem in koprneče čakala, da mu darujem svojo ljubezen, svojo čisto, neoskrunjeno mladost. Omamna je bila podoba Atlantide, očaral me je Semisim, toda on, ki sem ga ljubila z ljubeznijo, ki more biti samo enkratna, me je razočaral. Zame, ki naj bi bila postala mati njegovih otrok, se je brigal neskončno malo. Ni me sprejel kot izvoljenko svojega srca, sprejel me je kot podarjeno mtT blago, prav tako, kakor je sprejel v dar sužnje, hčerke svojih podložnikov.«
Bala je za trenutek umolknila. V njenih prej srepih očeh je zagorela čudna, skoraj mladostna in topla luč. Potem se «e ljubeče ozrla v Asarhadana, povesila glavo in tiho nadaljevala:
»Moje mlado srce je hrepenelo, a upalo je še vedno. Poizkusila sem vse, da bi si osvojila Semiša Menofisa, priklenila ga nase, postala zares njegova ljubica. Zaman. Čimbolj sem se poniževala, čimbolj sem mu postajala uslužna sužnja, tem manj se je brigal zame. Sleherna atlantska plesalka in ljubimka mu je bila več, kakor sem mu bila jaz. V najglobljem trpljenju sem nosila pod srcem zarodek njegovega semena, Semiša Hepsu-tisa. Ko sem ga porodila, mi je postal edina luč življenja. Vsa moja ljubezen, ki je prej veljala njegovemu očetu, je bila poslej posvečena njemu. Kaj mi je bilo mar, če se on ni brigal zame! Imela sem otroka, sina. Ti me ne moreš razumeti, moški sploh nikoli ne more razumeti materinstva, presilno, pregloboko in presveto je to čuvstvo...«
Bala je znova utihnila; v očeh so se ji zalesketale solze. In kakor da jo je sram teh solz, si jih je naglo otrla in dejala:
»Spomini so me premagali. Še nihče
ni videl solz v očeh čarovnice Arikdi-
nile; ti si prvi. Neskončno dolga leta so minila od mojih zadnjih solz. Oči so mi osrepele. Bila sem trša ko skale mojega podzemlja. Pozabi, da si jih videl!«
»Uboga, mila...« je vzkliknil Asarha-dan in si še Sam otrl solze.
»Toda tudi mojega sina Semiša Menofisa ni ljubil,« je nadaljevala starka. »Po spletkah dvora, ki me je kot tujko zaničeval, si je faraon izbral neko atlantsko princeso, ki naj bi mu rodila drugega sina, drugega naslednika. Mojemu so vzeli prvo ime Semiš in ga imenovali samo Hepsutisa; izločili so ga iz rodu faraona faraonov. In ko se je rodil Semišu Menofisu drugi sin z drugo ženo, me sploh niso več pustili do njega. Zaprli so me skupaj z otrokom in zastražili kakor zločinko. Bila sem izločena iz človeške družbe, sama, kakor ptica v nebesnih višavah, kakor ladja na morju, kakor drevo v puščavi. Tedaj se mi je porodila strašna želja po maščevanju, počasi je rastla v meni in napolnila vso mojo dušo, da ni bilo v njej prostora za nič drugega več. Mislila sem noč in dan samo to, kako bi jo uresničila. Čudno naključje mi je tudi res omogočilo, da sem pobegnila iz svoje ječe in prišla do matere faraonovega drugega sina, ki je po
pravici nosil ime Semisov. Strašno trpljenje, spremenjeno v divjo željo po maščevanju, mi je popolnoma omračilo razum, da niti vedela nisem, kaj počenjam. Šele pozneje sem doumela, da sem planila na svojo nasprotuico, iztrgala ji iz rok otroka in ga zadavila...«
»Zadavila ...« je vzkliknil Asarhadan.
»Da, zadavila... Še sedaj vidim, kako je padlo na tla njegovo mrtvo trupelce in razločno slišim, kako strahotno je krik mila njegova mati, se onesvestila in obležala negibno poleg mrtvega sina. Tudi ona je bila mati, tudi ona je čutila prav tako materinsko ljubezen, kakor jaz ... Tedaj se tega Še nisem zavedala. Videla sem samo svojo ljubezen in samo svoje trpljenje. Danes vem, da ona ni bila ničesar kriva, da je bila samo igrača usode, prav tako kakor jaz. Čudno je življenje, mladec moj, in še sto dvajset let ni zadosti, da bi ga do konca doumeli. Še vedno ostanejo po vsakem spoznanju neodkrite globine, temne in nepredirne. Čim globlje prodremo, tem globlji prepadi se odpro. Ne, do zadnjega dna ne moremo nikoli priti, dasi je šele tam mogoče poslednje spoznanje, tisto silno, vse obsegajoče, ki je enako bogu samemu.
(Se bo nadaljevalo.)
Šport
Olimpijske prireditve v Mariboru
Manifestacija mariborskih športnikov za olimpijsko idejo. Lepo uspele prireditve.
Vzorna organizacija.
Jugoslovanski olimpijski odbor je vče-.aj priredil po vsej državi olimpijski dan, ki ima namen, da se pripravijo naši šport niki za olimpijado v Berlinu, ki bo leta 1936. Drugi vzrok, da prirejamo olimpijske dneve, pa je tudi v tem, da zbiramo potrebna sredstva in da tako omogočimo zastopnikom našega športa udeležbo pri tako važni prireditvi, kakor je olimpijada. V Sloveniji je bil »Olimpijski dan« prirejen v večjem stilu samo v Mariboru in v Ljubljani, dočim bosta Celje in Ptuj priredila svoj olimpijski dan pozneje.
V Beogradu je imel včeraj minister za telesno vzgojo g. dr. Andjelinovič na zbra ne športnike govor, ki velja športnikom celokupne naše države. O. minister je dejal, da imajo jugoslovenski športniki pred seboj veliko nalogo, da uredijo in okrepijo svoje vrste za veliko bodočnost Jugoslavije v smislu reda, discipline in odgovornosti. Vse, kar je mladega, zdravega in močnega, manifestira za veliko olimpijsko idejo. Na koncu svojega govora je pozdravil z vzklikom »Zdravo«, kateremu so se navdušeno pridružili vsi športniki, vrhovnega pokrovitelja kralja Aleksandra.
Včerajšnji olimpijski dan nam je podal bežno sliko sodobnega športa in telesne vzgoje. Zelo pa smo pogrešali sodelovanja naših Sokolov, ki bi bili nedvomno z modernimi prostimi vajami in vajami na Orodju spopolnili program včerajšnjega olimpijskega dne v Mariboru. Sokoli so bili zadržani, ker so imeli svoj župni zlet v Ptuju. Pričakujemo pa, da jih bomo videli prihodnje leto na olimpijskem dnevu. Treba bo že vnaprej določiti termine prireditev, da ne bodo vse istega dne, kakor se je to zgodilo letos.
Včerajšnji olimpijski program se je razvijal po večini na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Prireditvam je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, ki so prav gotovo prišli na svoj račun, saj tako pestrega športnega sporeda gotovo Maribor še ni imel. Organizacija je bila vzorna, posamezne prireditve so se vršile hitro in po določenem sporedu, za kar ima v prvi vrsti zaslugo mariborski olim pijski odbor z marljivim tajnikom gosp. Bergantom na čelu. V posameznih panogah so bili doseženi naslednji rezultati.
Kolesarji.
Dopoldne se je vršila po mariborskih ulicah kolesarska dirka z zaprekami. Start je bil na Kralja Petra trgu, cilj pa v Vrazov! ulici. Proga je bila približno 6 km dolga. Kot prvi Je privozil na cilj Štefan Rozman (Železničar) v času 15 ml nut 16 sekund; drugi je bil Šunko (Maraton) 15:45; 3. Sojč (Maraton) 15:32.
Tenis.
Na teniških igriščih ISSK Maribora se je dopoldne vršilo prvo kolo juniorskega tekmovanja, in sicer sta se srečala ISSK Maribor in SK Rapid. Juniorji ISSK Maribora so kljub temu, da so nekateri igral ci komaj letos pričeli gojiti teniški šport, dosegli lepe uspehe, premagali so juniorje Rapida v razmerju 9:1. Posamezni rezultati: Senekovič (M): HaMrt 6:1, 4:6, 6:2; Neralič (M):H. Jager (R) 6:2, 6:1; Šneberger (M):Blanke 6:2, 6:1; Dernov-šek (M): Badl (R) 6:1, 6:4; Tončič (M): Jager II (R) 7:5. 7:5; Gajšek (M):Rihter (R) 6:1, 6:2; Senekovič-Dernovšek (M): Halbart-Blanke (R) 6:4, 4:6, 8:6; Neralič-Tončič (M): Jader-Badl (R) 6:1, 6:0; Šne berger-Gajšek (M):Jšger II.-Rihter (R) 6:1, 3:6, 6:1; gdč. Hintz (R):gdč. Pavlinova 6:0, 6:2.
Popoldne se je vršil na teniških igriščih SK Železničarja klubski dvomatch ISSK Maribor:SK Železničar, ki ga je ISSK Maribor odločil v svojo korist, in sicer z rezultatom 9:0. Rezultati so bili: Bergant (M):Mazi (Ž) 6:1, 6:2; Gašperin (M)
: B. Škapin (Ž) 6:2. 6:1; Meš‘ček (M):V. Škapin (2) 6:1, 6:—, 6:4; Voglar (M): AlbaneŽe (Z) 6:0, 6:0; Dame: Babičeva (MLŽerovceva (Z) 6:0. 6:1; Voglarjeva (M):Boričeva (Ž) 6:3, 6:4: Babičeva Voglarjeva (M):2erovčeva-Boričevr' 6:3, 6:2.
Tudi v okviru olimpijskega dne se je odigral popoldan na igrišču SK Železničarja nogometni brzoturnir za plaketo olimpijskega odbora. Sodelovali so vsi mariborski klubi. Pri nogometnih tekmah se je igralo dvakrat po 25 minut in je prav to pripomoglo, da so bile vse tekme izredno živahne in napete in so nudile ljubiteljem popularne igre mnogo užitka. Pripomniti je treba, da so bile vse tekme odigrane fair in so v stilu dneva ko"čale brez vsakega incidenta. — Kot prva sta nastopila
Železničar:Svoboda 2:0 (1:0).
Je to zaslužena zmaga Železničarjev, ki so podali mnogo smiselnejšo igro od požrtvovalne Svobode. Naslednja tekma med starima rivaloma
Maribor :Rapid 1:1 (0:0)
je ostala kljub obojestranskim naporom za zmago, neodločena. Rapld je nastopil s svojim starim moštvom, ki se mu pozna, da je kljub zabrani igranja tekem vestno treniralo in ohranilo še dokaj dobro formo. Najboljše moči ima Rapid še vedno v obrambi, dobra je tudi krilska vrsta, medtem ko napad ni nič posebnega. — Maribor nastopa pri vsaki tekmi v spremenjeni postavi in je dvomljivo, če bo na ta način zopet pridobil na stalni, dobri formi. Kot vratar je igral prvič
barve Maribora popularni Pišof, vulgo Cepa. V včerajšnjih tekmah je pokazal, da je še vedno mojster večjega stila. Nedvomno je z njim Maribor zacelil rano svojega moštva, t. j. pomanjkanje dobrega vratarja. Obramba je bila najsolidnej-ši del moštva, tudi krilska vrsta ni zatajila. Nemogoč pa je napad v včerajšnji sestavi. Njegova krivda je, da Maribor ni zmagal, kar bi sodeč po ugodnih šansah za realiziranje vsekakor moral. — Potek tekme je bil izredno živahen, surovosti, ki so bile nekoč značilne za srečanja med Mariborom in Rapidom, so izostale. Pa tudi Rapidova publika je ostala tokrat v mejah dopustnega. Tekmo je sodil g. dr. Planinšek. Ker je moral biti določen zmagovalec za finale, se je žrebalo. Žreb je bil naklonjen Rapidu. V finalu Železničar:Rapid 2:1 (0:0) so zasluženo zmagali Železničarji, ki so si zmago zagotovili šele tik pred koncem z dvema zaporednima zgoditkoma. Tudi ta tekma je bila izredno zanimiva, mestoma tudi ostra, kar pa ni šteti v zlo, saj je šlo za zmagovalca. Železničarji so se topot pokazali 7. nove strani. I^roti koncu niso kot običajno popustili, temveč so napeli vse sile v volji po zmagi. Uspeh seveda ni izostal. Želeti bi bilo, da bi moštvo zaigralo ob koncu s tako voljo tudi pri drugih tekmah. Sodil je g. dr. Planinšek.
V tolažilni tekmi sta se srečala še pred gornjim finalom
Maribor:Svoboda 2:1 (0:1).
Rezultat bi lahko bil za Maribor ugodnejši, če bi bil v napadu vsaj eden, ki bi vedel, kam spada žoga, če je 5 metrov pred golom. Svoboda v tej tekmi razen požrtvovalnosti, ki pa je bila vsled utrujenosti precej zmanjšana, ni pokazala mnogo. Sodil je g. Bizjak.
Sabljanje.
Nastopili so 4 člani Mariborskega akademskega sabljaškega kluba, ki so demonstrirali vitežki šport. Sodelovali so gg. prof. Cestnik. Vičar, Zupančič in Miklavčič, in sicer v sablji, floretu in meču.
Lahka atletika.
Med odmori nogometnega turnirja so se izvedle nekatere discipline v lahkoatle tiki. Nastopili so atleti SK Železničarja, SK Maratona in SK Rapida.
Kopje: 1. Rudi (Maraton) 43.50 m; 2. Lozej (Ž) 40 m.
Štafeta 800x400x200x100 m: 1. SK Železničar v postavi Muraus, Gala, Ivan, Starešina v času 3:54; 2. SK Rapid v času 3:54.3; 3. SK Maraton v času 4 minut.
Tek 1500 m: 1. Muraus (Ž) 4:44: 2. Pod pečan (2) 4:44.4; 3. Heric (Z) 4:46.
Težka atletika.
Sinoči je bil v dvorani Zadružne gospo darske banke propagandni nastop naših težkoatletov, na katerem so sodelovali atleti člani SK Maratona in SK Železničarja.
Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor. V sredo 13. t. m. ob 20. važen sestanek vseh sodnikov mariborskega okrožja pri »Orlu«. Poverjenik.
Italija svetovni nogometni prvak. V
Rimu se je včeraj odigrala finalna tekma v tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo, in sicer sta se srečala v Rimu Češkoslovaška in Italija. Zmagala je Italija v razmerju 2:1 (1:1. 0:0). Regularna tekma se je končala neodločeno in se ie Italjanom posrečilo šele v podaljšku 2x15 minut zabiti zmagoslavni gol. Sodil je Šved F-klind.
Mali o
Razno
KOLJE
za trto, fižol in paradižnike, kakor različne podpore za sadna drevesa prodaja Glinšek, Razlagova ul. 25-	2414
GROZDIČJE (RIB1ZEL)
in kosmulje ter višnje, rdeče in črne dobite v drevesnici Jos. Roscnberg, Maribor, 'tržaška c. 64, tel. 23-01.	2368
ZA AŽURIRANJE
In entlanje kakor tudi izdelavo moškega in damskoga perila po meri se priporoča Marica Petrovič Maribor, Frankopamm 51.	2415
IZJAVA!
Nisem plačnik dolgov moje žene Marije in sina Evgena-Karol Ferlan, upokojenec, za I Maribor.	2411
Prodam
ROČNI voziček
s kripco, močilo kovan, in 105 literski vinski sod poceni naprodaj. Ob železnici 10, vrata
5.
2410
Zgublieno
BROS A
z modrim kamnom se je zgubila v soboto med Sira kov o hišo in mostom. Najditelj naj jo proti nagradi odda na Pobreška c 17, dr. Vrečko. 2411
Sobo Ule
Sobo odda
SOBO
lepo opremljeno, zračno, solnč no, z uporabo kopalnice, na lepem prostoru, oddam s 15-junijem mirnemu gospodu. — Naslov v upravi lista. 2403
OPREMLJENO SOBO,
sončno, s posebnim vhodom, električno lučjo, eno za enega gospoda in eno za dva gospoda, oddam. Stritarjeva ulica 5, I. nadstropje-	2386
lokal
krojaški lokal
kompletno opremljen, v Mariboru ugodno prodam. Dopise pod »Promet« na upravo »Vc-čornika«.	2409
Službo dobi
IŠČEM PREPROSTO SOBO
z dvema posteljama. Ponudbe pod »1. julij« na upravo »Ve-černika«.	7408
UČENCA(KO)
sprejme špecljalna trgovina s kuhinjsko posodo, porcelanom «n steklom. Vice!. Gospo r k a ul. 5.	2413
ranm
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v
STANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik