Št. 258 (15.702) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČH?AD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
ICflflllD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM IDUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
»Beli?
Rdeči?
Ne,
enotni!«
Bojan Brezigar
Včerajšnji dan je bil Verjetno eden najtežjih v povojnih letih za sloven-sko manjšino v Italiji. Likvidacija Tržaške kreditne banke pomeni ko-nec institucije, ki smo jo Slovenci v Italiji prejeli Lot delno odškodnino Za ogromno Škodo, ki aam jo je storil fašizem. Ob upravičenemu sumu, da so rimske oblasti Prehitele prizadevanja o JOprebitni sanaciji banke z vstopom novih Partnerjev, pa je vsekakor povsem jasno, da bo imela v novi banki, v kolikor bo do nje prišlo, aasa manjšina povsem •aarginalno vlogo.
Kar pri tem najbolj boli, je dejstvo, da so vo-'Jbalji banke sami ponu-ddi rimskim oblastem Razloge za tak ukrep. Ob *etn dejstvu je vsak komentar odveC, kot je tudi odveč akademsko 1'azglabljanje o drugih Možnostih in merjenje °dgovornosti posameznih segmentov državne-8a aparata z lekarniško tehtnico. Prav tako je sedaj odveč razglabljanje, aB stane manj likvida-cija ali sanacija, ko pa Vsi vemo, da bi najmanj atalo, ko bi banka ne ‘‘Proizvedla« toliko neizterljivih kreditov, ^kratka, tudi pozive za prihodnost močno po-8°juje preteklost, pri Ce-nrer nihče ne more iz svoje koze. Ob dejstvu, da je treba sedaj misliti Predvsem, kako naprej, Pa o kaki strategiji menda ni govora.
Prav tu se postavlja kot edina velika svetla točka včerajšnja manife-stacija slovenskih dijakov pod geslom »Mi smo tu!« (Se še spominjate, to je bilo eno izmed gesel velike mani-estacije na Travniku pred dvanajstimi leti!) Njihova stališča na manifestaciji, njihova gesla v sprevodu, v katerem so se kljub dežju in mra-^n podali v mestno sre-dišce, poziv, naj jim “stari« pustijo njihovo prihodnost, klic k enotnosti, to so novosti, ki bi morale predramiti vsa-0 Se najbolj togo okostenelost v naši družbi.
Mladi so pokazali mnogo poguma in mno-§o volje, pokazali so tu-' odločnost in z geslom »deli? Rdeči? Ne, enot-„ 'j* tudi opozorili, da sedaj res ni cas za raz-t i ie’ da preživljamo 6 ak trenutek, da mo-misliti predvsem, l J16 izključno na prihodnost.
Prisluhnimo jim!
SKLEP ZAKLADNEGA MINISTRSTVA NA PREDLOG BANKE ITALIJE
Likvidacijska upravitelja sta Raffaele Lener in Marca Zanzi - Računi ostanejo blokirani Banka Italije: pogajanja z italijanskimi in tujimi bankami se nadaljujejo - Sindikati uslužbencev: ostaja še nekaj upanja za novo banko - V ponedeljek v Boljuncu ustanovitev odbora za zaščito interesov varčevalcev TKB - Prvi odmevi v manjšini
TRST - Zakladno ministrstvo je na predlog Banke Italije odvzelo pooblastila za opravljanje bančnih dejavnosti in odredilo prisilno upravno likvidacijo Tržaške kreditne banke. Ze včeraj je nastopila nova uprava z dvema likvidatorskima komisarjema in tremi člani odbora, ki bo nadzoroval postopek likvidacije. V sporočilu Banke Italije pa je zapisano tudi, da so Se vodijo »pogajanja med italijanskimi in tujimi bankami v iskanju rešitve, ki naj omogoči nadaljevanje bančne dejavnosti,« kar sta tudi potrdila uslužbencem sama likvidatorja. Izplačil doslej niso odmrznili in ni znano, do kdaj bo trajalo'stanje, ki spravlja v izredne težave vedno večje število posameznikov in podjetij.
Likvidacijska upravitelja banke sta se včeraj sestala s sindikati in s funkcionarji banke ter dejala, da še ostaja upanje za ustanovitev nove banke
V ponedeljek bodo ustanovili Odbor za zaščito varčevalcev Tržaške kreditne banke. Doslej je.k odboru pristopilo že skoraj tristo interesentov, nove elane pa bodo sprejemali do začetka ustanovnega občnega zbora.
Na 3. strani
TRST / MANIFESTACIJA SLOVENSKIH DIJAKOV
Višješolci iz Trsta in Gorice pozvali voditelje k enotnosti
TRST - Slovenski tržaški in goriški dijaki so se včeraj zbrali na stadionu 1. maja na manifestaciji za enotnost v manjšini. Manjšinske voditelje so pozvali, naj dobijo skupni jezik, saj je res nesmiselno, da se v tako težkem trenutku, kot ga preživlja zamejska skupnost sedaj, prepiramo med sabo.
Pod geslom Mi smo tu so višješolci povedali svoje, spregovoril pa jim je tudi pesnik Miroslav Košuta, ki jih je pozval, naj »živijo široko«.
Mladi so se po nastopu glasbenih skupin nato - kljub močnemu nalivu - podali s transparenti po ulicah do mestnega središča, kjer so k njihovemu sprevodu pristopili tudi uslužbenci Tržaške kreditne banke.
Na 2. strani
CtP£>
BeRxmftRK& max! |
Ulica Spilimbergo 209 Martignacco s Tel. 0432/678850, fax 657005
PEČI IN ŠTEDILNIKI NA DRVA IN PREMOG
□	Najnovejša tehnologija
z visokim donosom toplote.
□	Izdelava po vaši meri in okusu.
□	Široka izbira kaminov.
□	Štedilniki za centralno gretje.
PRODAJA V TRSTU: LA COMBUSTIBILE
DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252
Danes v Bruslju o vrnitvi lire v EMS
RIM - Po petdesetih mesecih izlocenja se bo lira v naslednjih urah - ah kvečjemu dneh - vrnila v Evropski monetarni sistem. Potrditev je po dnevu ugibanj in pričakovanj prišla sinod z napovedjo, da se bo danes v Bruslju sestal Evropski monetarni odbor, ki ima na dnevnem redu zahtevo Italije po vrnitvi lire v EMS. Udeležila se ga bosta tudi zakladni minister Ciampi in generalni direktor zakladništva Draghi, ki bosta utemeljila italijanska pričakovanja po ponovni vključitvi nacionalne valute v sistem evropskih med-valutnih razmerij.
Novica seveda ni mogla mimo trgov, kjer se je lira okrepila.predvsem do marke (997 lir), skupaj z novimi podatki o novembrskem padanju inflacije pa so se spet okrepila pričakovanja za nadaljnje znižanje cene denarja.	Na 9. strani
ŠZ Sloga in Mario Šušteršič med letošnjimi dobitniki Bloudkovih plaket
LJUBLJANA - V Narodni galeriji var, profesor Viktor Krevsi, peda- prejelo tudi Športno združenje Sloje bila sinoči že 32. podelitev god Tone Praček in atletski trener ga, plaketo pa so podelili tudi naše-Bloudkovih nagrad, to je najvišjih Jure Kastehc.	mu znanemu športnemu delavcu in
državnih priznanj za delo na šport- Bloudkovo plaketo za pomem- pubUcistu Mariu Šušteršiču za delo nem področju. Letošnji Bloudkovi ben prispevek k razvoju slovenske- dopisnika športnega uredništva Ra-nagrajenci so kajakaš Andraž Veho- ga športa v Italiji je med drugimi dia Slovenija iz Trsta.
Danes v Primorskem dnevniku
Cotalano tržaški tajnik QGIL
Novi tržaški pokrajinski tajnik CGIL VValdi Catalano o težavah in perspektivah tržaškega gospodarstva.
Stran 5
Kakšna naj bo nova Evropa
V Gorici je bil 30. mittelevropski posvet včeraj namenjen razpravi o prispevku, ki ga srednjeevropska kultura lahko nudi oblikovanju jutrišnje Evrope.
Stran 8
Veneto in Slovenija bližja
Delegacija RS pod vodstvom ministra Dragonje je včeraj z Deželo Veneto podpisala sporazum o namenih in vrsto konkretnih dogovorov za močno poživitev multisektorskega dvostranskega sodelovanja.
Stran 9
Žlahtna pesem APZ Tone Tomšič
Koncertno sezono centra Emil Komel je v prenovljenem Katoliškem domu v Gorici prejšnjo soboto uvedel priznani zbor, ki ga je vodil Stojan Kmet.
Stran 10
Manifestacija kovinarjev
Okoli 300 tisoč delavcev kovinarkse stroke je včeraj manifestiralo po rimskih ulicah za novo delovno pogodbo. V sprevodu sta bila tudi D’Alema in Bertinotti.
Stran 13
Sobota, 23. novembra 1996
MANIFESTACIJA DIJAKOV
2
NA STADIONU 1. MAJ / ZA ENOTNOST V MANJŠINI
»Beli? Rdeči? Ne! Enotni!« Močan poziv naših dijakov
Beli? Rdeči? Ne! Enotni! Dva vprašaja- in dva klicaja so dijaki postavili na belo-modro-rdeci transparent ob vhodu v malo telovadnico na Stadionu 1. maja, kjer so se ob včerajšnjem deževnem vremenu zbrali na manifestaciji za enotnost slovenske manjšine. V notranjosti je na popisani.rjuhi nemo spraševal nov vprašaj: Zakaj dopuščate, da propada naša bodočnost?
Vprašanje je bilo, seveda, namenjeno našim voditeljem, ki jim tudi ob tako hudih zadevah, kot je afera Tržaške kreditne banke, ni uspelo, da bi poenotili svoja stališča. Mladi so tako razklanost občutili že pred sedanjo gospodarsko krizo, zadnji dogodki so le potrdili njihova prepričanja o nesložni manjšini. Zato so se dijaški predstavniki odločili, da o tem vprašanju javno spregovorijo na manifestaciji.
Na stadionu 1. maja se jih je zbralo kakih 400. Med njimi so bili tudi go-riški višješolci. Profesorje in ravnatelje si lahko preš-tel na prstih ene roke, nekaj odraslih obrazov pa je vendarle bilo videti: na dijaško zborovanje sta prišli sindikalno predstavništvo uslužbencev TKB in predstavništvo SDGZ.
Po nekaj minutah trdega in mehkejšega rocka so bili na vrsti govorniki. Najprej je spregovorila dijaška predstavnica Poljanka Dolhar (njen govor objavljamo na drugem mestu), ki je med drugim omenila, da so dijaki prejeli pismo stranke Slo-
Slovenski dijaki včeraj: pod dežjem po mestnih ulicah, a zadovoljni z manifestacijo o enotnosti manjšine (KROMA)
venske skupnosti s stališči o enotnosti z izhodišči za prenovo skupne organiziranosti. Pesnik Miroslav Košuta je v svojem ne-go-voru, kot ga je sam poimenoval, pozval dijake, naj živijo svojo mladost. »Živite široko!« jim je svetoval, in prejel goro aplavzov. Po govoru se mu je dijakinja približala, mu segla v roko in dejala: »Lepo ste povedal«.
■ Manifestacija se ni zaključila na Stadionu 1. maja. Kljub močnemu nalivu so se dijaki odločili za sprevod po mestnih ulicah: transparente so sneli z zidov in jih ponesli v mestno središče. Na uli-
cah so kričali svoja gesla:	pokonci!« V Ul. Carducci	zaključila. »Bili smo vsi
»Skupaj se borimo, da	so se jim s svojim transpa-	premočeni, a zadovoljni,
preživimo,« »Manjšina je	rentom pridružili tudi	ker smo storili nekaj ponaša, je ne damo.« Pohe-	uslužbenci Tržaške kredit-	membnega,« je ob koncu
cali so se tudi z neusmilje-	ne banke, ki so jih pospre-	včerajšnjega dijaškega pranim vremenom:	»Po	mili do Trga Oberdan, kjer	testa povedala ena od ude-
dežju, po sonci, še vedno	se je manifestacija	leženk.
Pojasnilo dijakov pedagoškega liceja A.M. Slomšek
V Primorskem dnevniku z dne 21. t.m. je bila presploSne odgovore (najprej za finančne pod naslovom »Absurdno je, da se v taki si- probleme slovenskega Šolstva, nato zaradi tuaciji kregajo...« objavljena trditev Poljanke nerešenih problemov manjšine, nazadnje pa Dolhar, da »... na pedagoškem liceju je prišlo za enotnost slovenskih politikov). Zaradi do nespomzuma, ker so na tej Soli smatrali, nejasnih idej pobudnikov se sprva manife-da ni zadostnih razlogov za manifestacijo in stadije nismo hoteli udeležiti. Pozneje smo so sprva namignili, da se pobude ne bodo menili, da je pmv, da se manifestacije ude-udeležili. Naposled pa so se tudi na tej Soli lezimo iz solidarnosti; ker smo razumeli, da odločili, da bodo jutri manifestriali z drugimi bi naša odsotnost odražala nesoglasje zno-tržasldmi in goriškimi dijaki«. Vrensici pa se traj slovenske mladine, je zgodilo, da je predstavnica liceja »A.M. Z odličnim spoštovanjem Slomšek« dobila na vprašanje o stvarnih raz-	Dijaki pedagoškega liceja
logih za manifestacijo, dobila »meglene« in	»Anton-Martin Slomšek«
Naši višješolci o manifestaciji
Med manifestacijo na Stadionu 1. maja smo povprašali nekaj višješolcev za mnenje o dijaški pobudi. Takole so menili.
Barbara Uršič, zavod Z. Zoisa v Gorici: »Mislim, da je pobuda zelo koristna. To je lepa priložnost, da se pokažemo kot slovenska manjšina in dokažemo, da tudi mladina obstaja.«
Katja Bandelli, pedagoški licej S. Gregorčiča v Gorici: »Prišli smo, da bi podprli enotnost manjšine. Glede krize TKB mislim, da bi morali tisti, ki so imeli banko v rokah, pri svojem poslovanju bolj paziti.«
Peter Franco, zavod 2. Zoisa v Trstu: »Prvič: sem Slovenec in se mi zdi prav, da sodelujem na taki manifestaciji. DrugiC: smo skupnost, zato mislim, da moramo biti med nami solidarni. Ge hočemo kaj doseči, moramo nastopati enotni, ne pa vsak zase. Politične razlike nas ne smejo ločevati.«
Matej Kobal, klasični licej P. Trubarja v Gorici: »Nisem zamejec, saj prihajam iz Slovenije. Ni pa mi všeC, da se zastavljajo ti problemi, da se dogajajo take komplikacije. Mislim, da bi bilo pri iskanju rešitev potrebno veC dobre volje.«
Laura Sgubin, klasični licej F. Prešerna: »Manifestacija je pozitivna. Tokrat je menda prvič, da se mladi zavzamemo za manjšino, kar me navdušuje. Mladi smo jo organizirali za mlade, ne glede na politična prepričanja.«
Vanja Hoban, slovenski oddelek na zavodu G. Galilei v Gorici: »Povedal bom po pravici: manifestacije sem se udeležil, prvič, ker bomo izgubili en dan šole, drugič pa iz radovednosti. Mislim tudi, da je prav sodelovati pri akcijah, ki zadevajo bodočnost manjšine.«
Erika Hrovatin, znanstveni licej F. Prešerna: »Našo bodočnost moramo graditi v enotnosti.«
Marko Bandi, zavod J. Stefana: »Slovenci smo že itak ogroženi, zato nam ne preostane drugega, kot da nastopimo bolj enotno, kot smo to počenjali doslej.«
Ilonka Rustja, pedagoški licej A.M.Slomška: »Z manifestacijo smo hoteli dokazati, da obstajamo tudi mi. Politiki se vedno kregajo, o naši bodočnosti pa bi radi povedali svoje tudi mi: želeli bi, da bi nastopali bolj enotno.«
Poljanka Dolhar: »Voditelji, pozabite grehe enih in drugih,
Ko se je na liceju porodila zamisel o dijaški manifestaciji v podporo enotnosti slovenske manjšine, je bil vihar, ki je nato zajel Tržaško kreditno banko še zelo daleC, oziroma ga vsaj navidezno sploh ni bilo na obzorju. Nato so kot strele z jasnega priletela med nas jamstvena obvestila, marsikdo je obsedel v zaporu, komu drugemu je bil odrejen hišni pripor. A glej, Čudo prečudo, vsebina naše manifestacije je kljub novonastali situaciji ostala ena in ista: enotnost, ali bolje rečeno: neenotnost!
Zakaj!?! Razlogov za to našo patološko nesložnost je mnogo, a dovolite nam, da se nam nobeden izmed teh ne zdi sprejemljiv. Ker mi ne moremo sprejeti dejstva, da tudi v tako kritični situaciji, kot je ta, ko nam preti nevarnost likvidacije edine mestne banke, ko je na prepihu (tako vsaj kaže) 5.000 delovnih mest... ob vsem tem si naše fan-tomatsko enotno predstavništvo, v katerem sedijo zastopniki prav vseh tokov naše manjšine, ob vsem tem si ti naši voditelji dovoljujejo marsikaj. Naštevah bi lahko na dolgo in široko, a naštevanje grehov tja v en dan ne privede nikamor. Zato tovolite nam samo dve besedi: dovoljujejo si neenotnost! Dovoljujejo si, da jih pogojujejo politične ideologije in strankarske izkaznice. Ni naš namen obsojati nikogar, hoteli smo, da bi ta naša protestna akcija bila nadstrankarska, in upamo, da nam bo to tudi uspelo. Zato nočemo blatiti SSO-ja in niti SKGZ-ja, niti belih, niti rdečih. Ni naš namen
zvraCati vse krivde na eno, oziroma drugo stran, tudi zato, ker mislimo, da sta krivi prav obe strani.
Ravno tako ne bi radi, da bi kdo interpretiral naše obnašanje kot prikrivanje oziroma zagovarjanje tistih, ki so v teh letih delovali nepošteno. Po našem mnenje je obsodbe vreden vsak človek, ki je deloval, oziroma deluje nezakonito in do manjšine nekorektno, naj si bo to Član SKGZ-ja, upravnega sveta TKB, SSO-ja, Slovenske skupnosti ali pa tudi nobene izmed teh ustanov.
Dragi manjšinski zastopniki, dragi voditelji, dragi politiki! Obračamo se na vas, kajti zaradi vodilnih mest, na katerih sedite, očitno odražate voljo, mišljenje celotnega odraslega sveta naše narodnostne manjšine. Dajte nam elemente, da bomo v to manjšinsko enotnost še lahko verjeli; dovolite nam malo zaupanja v bodočnost. Pozabite na polemike, pozabite na grehe enih in drugih, sedite za mizo in vaše vodilo naj bo bodočnost, preživetje naše manjšine.
Dovolite nam, da se nam v našem mladostniškem idealizmu vse to zdi uresničljivo. Dovolite nam, da (ce si lahko izposodimo nekaj misli iz čudovite Kobalove predstave, ki je prav v teh dneh naodru našega gledališča), dovolite nam, da nočemo sprejeti dejstva, da lahko Primorski dnevnik postane tednik, da bo Glasbena matica imela tri profesorje, ki bodo učili od trombona do kitare.
Skratka, dovolite nam, da nočemo oditi v Afriko prodajat banane.
Miroslav Košuta: Živite široko!
»Tudi jaz sem tu,« je začel Miroslav Košuta svoj poseg na dijaški manifestaciji, takoj zatem pa se opravičil, ker da ne namerava govoriti o enotnosti: »Kar mislim v zvezi s tem sedmeroglavim čudom politične narave, pripovedujem že leta v prazno, v zmeraj večjo praznino, ker ni bolj gluhih ušes od tistih, ki nočejo slišati.« Bolj vredno bi bilo govoriti o kulturi, o Čaru gledališča, o ljubezenski poeziji, je menil Košuta.
»Ker sem pa že tu in ker ste od mene pričakovali besed o nečem, kar je ta hip nedosegljivo, si dovoljujem en sam nasvet Nikar mi ga ne štejte v zlo, nočem biti ne profesor ne starec z dvignjenim prstom, a mi ni dano, da bi bil preprosto samo eden od vas. Ne iščite v teh besedah sledov objokavanja mladosti let, ki kmalu so minule: jaz sem živel svojo mladost in živel sem jo resda v zelo trdih časih, vendar še zdaleč ne tako težkih, kot jih živite vi. Pred mano in mojo generacijo se je odpirala prihodnost počez in navzgor, včasih je zmanjkal kos kruha, nikdar ni ugaslo upanje, da bo jutri bolje in da je ta jutri odvisen tudi od nas samih. Vam je življenje izkoreninilo ideale, kamorkoli pogledate majhnost in pritlehnost, vrata in okna zaprta, človek pa ne živi samo od kruha. Zdaj vam pa še grozi, da bo tudi kruha zmeraj manj, posebno za vas, ki ste krivi, da ste rojeni manjšini.
Življenje gre svojo nasilno pot, nezadržno, neustavljivo, kot hu-
dourniki te dni, ki odplavljajo mostove, rušijo ceste, spodjedajo proge, odnašajo rodovitno prst in utopljence. To vidimo vsi, ekrani so tega polni in časopisje, tistega mnogo hujšega, kar gre čez nas, pa kakor da se ne zavedamo v vsej tragični razsežnosti. Ta povodenj je tolikšna, da ni pred njo varen noben most, nobena cesta, noben dom, nobena šola, nobena družina, nobena skupnost.
Pa tudi sicer, v milejših Časih, velja: Kadar hiša gori, ne vprašajte, kdo je lastnik. To je vaša hiša, to je tvoj dom. Ne tratite Časa s poizvedovanjem, kdo je požigalec, dokler niso zublji ukročeni in ni rešeno, kar se rešiti da. Obhaja pa me občutek, ko da so k požara nekateri prišh z vozili in vozički, da bojo po končani kresni veselici odpeljali kaj uporabnega v svoj brlog.
Berite, primerjajte, razmišljajte, sklepajte. Ne poslušajte: besede, ki jih slišite, vam ne omogočajo trezne presoje. Kot profesor, kar v bistvu sem, hi moral reci, da vsakdo navija pro domo sua, kot človek, ki živi z našimi ljudmi in med njimi, pa bom rekel tako, kot slišim vsak dan: vsakdo skrbi samo za svojo rit.
Ce vam moram kaj reci, potem iz zavesti, da boste prav vi plačevali za naše grehe in napake, pravim in iskreno mislim: Vi ste naša prihodnost, bodite torej vi jedro te nove skupnosti, bodite vi kvas njene prenove in obenem njen temeljni kamen. Združite se, mladi in neobremenjeni, v skupnost poštenih, enakopravnih.
različno mislecih in isto čutečih, strpnih in k visokemu cilju naravnanih. Starejši se vam bojo pridružili, pa tudi ko se ne bi - nic hudega! Starejši smo zapisani odmiranju in zagre-banju. Ne izgovarjajte se na druge, ne računajte z drugimi. Vzemite prihodnost, svojo in našo, v svoje roke.
Cisto nič niste premladi. Doma se zazrite v ogledalo. Večina vas bo v njem zagledala preplašenega človeka, zato zrite dolgo, vanj, vase, v svoje oci, in se vprašajte, kaj pa imajo sploh vsi ti starejši, česar nimate sami. Kaj imajo bistvenega, vrednega, nujnega, razen življenjskih izkušenj, ki pa očitno ničemur ne služijo, ce kljub vsem izkušnjam ravnajo tako malo razumno, kot ravnajo. Pomislite tudi: če bi bila starost že sama po sebi kvaliteta, potem bi bil Trst naj-modrejše mesto na zemeljski obli.
Povežite se od Korošcev skozi Trst in Gorico do Koroške. Morda pa X1 zmorete to, Čemur niso dorasli tisti, ki naj bi bili vaši vodniki in vzornik tisti, ki bi morali skrbeti za vas m vašo prihodnost. Pred veliko P°' vodnjo si zgradite splav, ki naj nas ponese, zmucene, prezeble in mokre, ampak žive v tretje tisočletje. Splav, ki bo naša Noetova barka, skromen, po meri in možnostih vse manjše manjšine, na katerem pa bojo vse ži vali, tiste iz svinjakov in tiste, ki t® tijo pod nebom, ker vse sodijo v naše stvarstvo: celovita skupnost smo lahko samo vsi skupaj.	,
Zato ponavljam: živite svojo nua dost, živite široko!«	______
Nastopila sta likvidacijska komisarja / prvi stik z uslužbenci: delovali bomo za nastanek novega denarnega zavoda
TKB: odvzem avtorizacije za bančno delovanje in likvidacija
Kocka je torej padla!
Ravno v Času, ko so se na Ober-dankovem trgu premoCelu slovenski dijaki razhajali na koncu manifestacije za enotnost in za bodočnost slovenske manjšine, prav ko se je delegacija uslužbencev banke, ki se je pridružila mladim na Carduccijevi ulici, vračala na sedež v Ul. Filzi, je v Tržaško kreditno banko vstopila tudi peterica funkcionarjev, ki jih je poslala Banka Italije: likvidatorja in trije elani odbora, ki bodo nadzorovali likvidacijski postopek. Zakladno ministrstvo je namreč na predlog Banke Italije predvčerajšnjim podpisalo dekret, s katerim so Tržaški kreditni banki odvzeli dovoljenje za opravljanje bančnih dejavnosti in sprožili prisilno upravno likvidacijo banke.
■ Likvidacija banke je tako stekla in jo vodita Rafiaele Lener, ki je bil elan dosedanjega nadzornega odbora, in Marco Zanzi, ki se ukvarja z drugim * uglednim« tržaškim stečajem grupe Tripcovich, ter elani nadzornega odbora Renzo Sartori, Nereo Mugnani in Alessandro Leproux.
Kaj se bo zgodilo sedaj z likvidacijo Tržaške kreditne banke? Scenarij nikakor ni jasen, na koncu tiskovnega sporočila Banke Italije o likvidaciji TKB pa je naslednji stavek, ki pušča še prižgano trohico upanja: »V teku so pogajanja med italijanskimi in tuji-ttii bankami v iskanju rešitve, ki naj Ottiogoči nadaljevanje bančne dejavnosti.«
Gotovo pa je, da izplačil niso odmrznili, da bodo računi še zamrznjeni, ni pa še znano, koliko ča-sa bo trajalo to nemogoče stanje, ki je že hudo prizadelo tisoče uslužben-cev, družin, varčevalcev.
Kmalu po prihodu v banko in po Predaji poslov z dosedanjima komisarjema Francom Franceschinijem in j^lfonsom Taccionejem je nova ekipa, ki bo vodila zaton TKB, sklicala sindikalno predstavništvo uslužbencev in jim pojasnila svoje naloge in gledanje na perspektive. Na tem srečanju kot tudi na naslednjem sestanku s funkcionarji TKB so zagotovili, da ko-nhsarji-likvidatorji ne delujejo z na-jnenom, da bi uničili stvarnost te banke, pač pa da bi ji pomagali. Na Podlagi zakonskih določil se ni bilo mogoče izogniti likvidaciji, ki jo pred-
videva 80. Člen bančnega zakona, so pojasnili: »Zakladno ministrstvo lahko odredi na podlagi predloga Banke Italije dekret o odvzemu pooblastila za opravljanje bančne dejavnosti ter o prisilni upravni likvidaciji banke, tudi Ce je v teku izredna uprava oz. redna likvidacija, v primeru izredno hudih upravnih, nepravilnosti ali kršitve zakonskih, upravnih ali statutarnih določil ah izgube na podlagi 70. člena.« To je primer TKB, vendar likvidacije ne gre jemati preveč dramatično, so povedali uslužbencem in funkcionarjem, saj nemoteno tečejo vsa pogajanja za ustanovitev prenovljene banke, nova uprava bo sodelovala v tem postopku. Delovanje v banki mora ostati živo in ohraniti svojo vrednost v svetu bank, dejavnosti je treba ovrednotiti tudi v vidiku prestopa v nov zavod, so še povedali. Med drugim je padla beseda tudi na vprašanje poročanja medijev o krizi TKB in so še enkrat obsodili pisanje tržaškega italijanskega dnevnika. Spet je bil govor tudi o »mehki« likvidaciji, ki je ne bodo vodih po najstrožjih kriterijih, da bi Čimbolj omilili gospodarske, zaposhtvene in socialne posledice likvidacije TKB. Povedah so tudi, da bodo skušah tudi ohraniti sedanjo zaposlenost in da uslužbenci morajo sodelovati v naj-veCji možni meri pri sedanji prehodni fazi, predvsem da ohranijo raven in tržno vrednost nekaterih pomembnih dejavnosh, ki se bodo lahko nadaljevale v prenovljeni banki (glede sodelovanja je treba omenih, da bodo številni uslužbenci na delovnem mestu
Vojko Čok, predsednik konzorcija slovenskih bank in direktor Splošne banke Koper, je izrazil začudenje: »Presenečeni smo, čeprav poteza sama v celoti ni nepričakovana, ker je bil dekret očitno pripravljen že med našim Četrtkovim srečanjem v Rimu, vendar o tem na sestanku ni bil govor. Morda pa je to odločitev možno razumeti tudi kot neko obliko pritiska, da bi se banke Cimprej odločile o predlogih oz. rešitvah, ki so bile predlagane na sestanku v Rimu. Kaj vec v tem trenutku pa ne morem povedati.«
tudi danes, da bi omogočili komisarjem redno delovanje). Zahteve po takojšnjem odmrznjenju računov in izplačil pa komisarji niso mogli sprejeti, saj je treba pred tem dokončno prevetih pravo stanje dolgov.
»Občutek smo imeli, da res ni še vse izgubljeno...« je bil prvi vtis, M so nam ga posredovati po srečanju sindikalni predstavniki. Po srečanju so se uslužbenci zbrati na skupščini. Vzdušje na sestanku je seveda bilo Cmo, saj je položaj nadvse težak in izhod iz krize oddaljen in dvomljiv, ampak izjave likvidatorjev so vendar dale nekaj upanja, da niso še izgubili zadnje bitke. Sedaj je na vrsti pohtika, menijo predstavniki uslužbencev banke, saj je Banka Itahja kot tehnični organ prevzela le tehnični del likvidacije, istočasno pa je treba preveriti možnosti nastanka prenovljenega zavoda, in ravno pri tem lahko potiticni svet pripomore, da se reši, kar se še rešiti da. Po včerajšnjem rimskem srečanju italijanskih, slovenskih in hrvaških bank upnic je kazalo na pripravljenost za vstop v nov zavod; hudo bi bilo, menijo predstavniki uslužbencev, ko bi sklep o likvidaciji TKB zmanjšal interes tujih partnerjev. To je pomembno tudi z vidika širših interesov slovenske manjšine, saj bi bila odločilna vloga, ki jo lahko odigra prisotnost bank iz Slovenije.
Za sindikat vsekakor bitke še ni konec, še vec stikov bodo vzpostaviti s strankami, zato so stopiti v stik s sen. Camerinijem, upajo pa, da se bo v ponedeljek delegacija uslužbencev lahko srečala s predsednikom vlade Prodijem in z vsedržavnim tajnikom CGH Cofferatijem.
Na koncu je treba še zabeležiti zelo pozitivno oceno, ki so jo predstavniki uslužbencev TKB dali o včerajšnji manifestaciji slovenskih dijakov; predvsem so pohvalili stališče dijakov glede enotnosti v slovenski manjšini in odvračanje strankarskega pogojevanja. »Stranke naj bodo senzibilne na vprašanje TKB,« so nam povedati sinoCi po skupščini, »odvračamo pa pogojevanje s katerekoli strani, saj moramo v tem trenutku kot uslužbenci in kot Slovenci predvsem biti enotni. To je bilo sporočilo dijakov, ki se jim najtopleje zahvaljujemo, to je tudi naše sporočilo vsej javnosti.«
Stališče SKGZ o likvidaciji
Prihod likvidatorjev v TKB pomeni, da Banka Italije želi razpust slovenske banke v Trstu. Vprašati se moramo, Cernu tako togo vztrajanje na tem, ko je splošno znano, da je prisilna likvidacija banke neprimerno dražji in boleC postopek kot pa sanacija, ki bi banko - zlasti pa njena zdrava jedra -ohranila pri življenju v korist krajevne skupnosti in mednarodnega sodelovanja.
Sanacija bi med drugim zagotovila zavodu pravno kontinuiteto. Za zavod, ki je bil ustanovljen na osnovi mednarodnega sporazuma, je to vse prej kot postransko. Sanirano banko bi morali tudi v bodoče obravnavati kot del veljavnih mednarodnih
sporazumov, ki obvezujejo Italijo.
Zelo očitno se italijanski centralni zavod ne zavzema za tako rešitev, saj likvidacija pelje v prekinitev pravne kontinuitete med TKB, ki sloni na mednarodnih predpostavkah (Londonski sporazum), in morebitno novo banko, o kateri sicer še tečejo pogajanja. Tako obstaja nevarnost, da postane Tržaška kreditna banka, od danes v likvidaciji, precedens nespoštovanja sporazumov, katerim je Slovenija nasledila po Jugoslaviji. V novo banko naj bi sicer poleg italijanskih in drugih zavodov vstopiti tudi zavodi iz Slovenije, Čeprav najbrž le z manjšinskim deležem in seveda kot tuje pravne osebe. Na tak način mednarodno zagotovilo, ki ščiti obstoj slovenske banke v Trstu, tvega postati nično.
Ob vsem tem SKGZ izraža svojo globoko zaskr-oljenost in poziva predstavnike RS, da podprejo prizadevanja konzorcija slovenskih bank upnic TKB in se tudi same pri italijanskih oblasteh zavzamejo za sanacijo in kontinuiteto slovenske banke v Trstu.
Pripombe uslužbencev TKB na oddajo RTVS
Prejšnji petek, to je 15.11.1996, se je v Trstu mudila ekipa RTV Slovenija z novinarko gospo Vido Petrovčič, da bi za oddajo Tednik pripravila prispevek o banki. Ne želimo tu komentirati značaja prispevka in tudi ne izjav, ki so jih podati razni intervjuvanci. Želimo pa izraziti našo za-prepašCenost zaradi nezaslišanega Črtanja iz oddaje izjav, ki jih je podal naš glasnik Edvin Beme-tic, katerega je g.pa Petrovčič prav tako in-tervjuvala pred kamero: v približno 1/4 ure trajajočem prispevku ni bilo v Tedniku niti besedice. Kot znano zastopamo uslužbenci banke stališče, da je nujno, da se ohrani naša bančna dejavnost, to pa predvsem zaradi zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih interesov Slovencev v Italiji. Poleg tega seveda podpiramo
prizadevanja sodnih organov, da osvetlijo dogajanja, ki so privedla do zloma banke in da dokažejo krivdo in primemo obsodijo odgovorne. Nikakor pa se ne želimo spušCati v pavšalne izjave o pikantnih podrobnostih, H jih je, vsaj tak je bil naš vtis, zelo vneto iskala g.pa Petrovčič.
Zal nam je, da Beme-tiCeve izjave niso bile za slovensko televizijo dovolj zanimive, da bi jih vključila v popularno oddajo, vendar ne želimo odstopati od naših načelnih statišC, saj smo prepričani, da lahko v teh usodnih trenutkih, ki jih preživljamo in ki so za nas zaposlene ter za širšo skupnosti žvljenjske važnosti, le s konstruktivnim in odprtim pristopom lahko pripomoremo k gradnji boljše prihodnosti.
Uslužbenci TKB
Odbor za zaščito varčevalcev TKB
Odbor za zaščito varčevalcev Tržaške kreditne banke vabi vse zainteresirane, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora, ki bo v ponedeljek, 25. novembra 1996 ob 18. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Vabljeni so tako tisti, ki so se v preteklih dneh že vpisali v odbor na sedežu in podružnicah Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ter na sedežu Patronata INAC, kot tudi vsi tisti, ki se bodo lahko vpisali neposredno v ponedeljek v Boljuncu od 17.30 dalje. Doslej je k odboru pristopilo že skoraj tristo interesentov.
Zbor varčevalcev se sklicuje zato, da se zaščitijo legitimni interesi vseh varčevalcev, privatnikov in podjetij. Varčevalci smo po mesec dni trajajoči zapori izplačil prvič v povojni zgodovini bančnega sistema v Italiji postavljeni pred dejstvo, da so proti banki sprožili likvidacijski po-
stopek. To se dogaja brez nobene gotovosti, da se namerava ustvariti novi zavod, ki bi vsaj delno lahko prevzel funkcije prejšnjega.
Varčevalci nimamo nobene uradne interpretacije, katere vloge, depozite ali pogodbene odnose krije medbančni sklad in do kakšne mere jih morebiti krije. V tem Času je namreč stopil v veljavo nov, zelo restriktiven dekret Banke Italije, ki sicer po pravni logiki ne bi smel veljati za TKB, vendar glede tega ni bilo še nobenega pomirjujočega uradnega pojasnila.
Varčevalci smo bili doslej praktično nezaščiteni. Zato je nujno, da odločno reagiramo na nastalo situacijo, ker nas potrpežljiv odnos zaenkrat ni pripeljal nikamor.
Na zboru v Boljuncu bomo tako skupno preučili, kateri koraki bodo najbolj umestni, da zaščitimo svoje interese.
Priporočamo točnost!
Veliko razlogov za zaskrbljenost
Ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjan-cic nam je pojasnil razloge za ponedeljkovega občnega zbora, na katerem bodo na pobudo SDGZ ustanovili Odbor za zaščito varčevalcev TKB.
»Osrednji razlog zaskrbljenosti varčevalcev in našega odbora je, kot je razvidno iz našega tiskovnega sporočila, da tudi glede na dejstvo, da so banko prevzeli likvidatorji. Druge banke se bodo vsekakor sestale v sredo v Rimu in bi lahko osnovale nov zavod, ki bi prevzel dosedanjega od likvidatorja. V tem trenutku smo zato kot varčevalci še posebej zainteresirani za vrsto zelo perečih vprašanj. Predvsem ugotavljamo, da smo varčevalci zelo slabo zaščiteni v Italiji, saj so ob prevzemu banke s strani komisarjev 10. oktobra uradno zagotovili, »da bosta komisarja zajamčila normalno poslovanje banke« in »da se stranke lahko s polnim zaupanjem poslužujejo vseh bančnih storitev«. Kaj pa je potem storila komisarska uprava za zaščito varčevalcev, ko pa je v naslednjih desetih dneh denar skopnel in niso našli boljše rešitve, kot da so zamrznili vsa izplačila? Kaj takega se je zgodilo prvič v vsej povojni zgo-
dovini italijanskega bančnega sistema, da so za mesec dni zamrznili varčevalcem dostop do lastnih sredstev!«
Poleg tega smo zaskrbljeni tudi, ker je vprašljiva intervencija samega medbančnega jamstvenega sklada, ki ni še nikoli interveniral neposredno v korist varčevalcev, paC pa doslej vedno samo za novi zavod, ki je prevzel prejšnjega. Neposredno ni Se nikoli posegel v korist varčevalcev in zato ni prave interpretacije, kaj ščiti in Česa ne ščiti ta jamstveni sklad. Ni samo nejasno, v bistvu sploh ni uradnih določil: lahko da šCiti vse, lahko pa tudi nic... To se je še dodatna zaplelo, saj je 8. novembra letos stopil v veljavo
nov dekret o intervencijah medbančnega sklada, ki je glede izplačevanja dosti bolj omejevalen. To postavlja vprašanje, Ce bodo v našem primeru izvajali stari ali novi dekret. Mi si pričakujemo uradni odgovor, ki ga doslej Se nimamo.«
»Obenem je treba tudi omisliti, da 30. novem-ra zapade rok za plačila davčnih dajatev, ljudje pa imajo blokirana sredstva v banki: vsaj glede davkov bi morali dovoliti, da jih plačajo z denarjem, ki ga varčevalci imajo v banki, saj plačujejo državi, ne pa komurkoli.«
»Skratka smo varčevalci prepuščeni samim sebi, oclkrito povedano nam komisarska uprava doslej ni bila v veliko oporo. Zato po mesecu dni bomo zaceli reagirati na to nemogoče stanje in bomo v ponedeljek ustanovili organiziran odgovor vseh varčevalcev.«
Glede ponedeljkovega ustanovnega zbora Odbora za zaščito varčevalcev TKB naj omenimo Se, da bodo organizatorji posredovali dokumentacijo predsedniku komisije finance v poslanski zbornici Giorgio Benvenutu, v ponedeljek pa bodo izročili spomenico ministrskemu predsedniku Romanu Prodiju, ki bo na obisku v Trstu.
Poročilo ANSE in sodni postopek
Vsedržavna tiskovna agencija AN S A je včeraj posvetila likvidaciji dve komentirani poročili. Med drugim je zapisano, da je hipoteza o likvidaciji bila na dnevnem redu od vsega začetka krize, kot se dogaja v vseh podobnih primerih, »slovenska manjšina pa je vedno upala na poseg, ki bi rešil banko, in to na podlagi dejstva, da je zavod nastal na podlai mednarodnih dogovorov med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Glede finančnega zloma, ki je privedel do komisarske uprave in današnje likvidacije, vodi
tržaško državno pravdništvo preiskavo, ki je že privedla v zapor šest oseb, ki naj bi, po poročanju preiskovalcev na podlagi dosedanjih'izsledkov, »izdali« zaupanje mnogih pripadnikov skupnosti.« Glede sodne preiskave bo verjetno prišlo do prenovitve obtožnice: dosedanji obdolzitvi lažne bilance in lažnih sporočil Banki Italije bi se po ugotovitvi stanja nesolventnosti na podlagi zahteve likvidatorske uprave lahko spremenili v obtožbo fravdulentuega oz. zlonamernega bankrota.
Sobota, 23. novembra 1996
DEŽELA, RUBRIKE
4
VREME / PO VSEJ DEŽELI
Včeraj sneženje s precejšnjo ohladitvijo
Ohladitev in sneg omogočila boljše odtekanje naraslih rek
VIDEM - Kot so napo- mo celotno deželno oze-vedovali metereologi se ml j e in še posebej stalno je včeraj v vsej Italiji in monitoriramo usade v tudi v Furlaniji Julijski Karniji,« je povedal šef krajini znatno ohladilo, službe Guido Bulfone. Zaradi tega se je meja Civilna služba je v če-sneženja spustila krepko trtek zvečer na srečanju navzdol. Snežilo je v Ka- z odbornikom Gianfran-nalski dolini, medtem com Morettonom oceni-ko je v Karniji in drugod la posledice vala slabega v glavnem deževalo.	vremena, ki je zlasti v
Ohladitev pa ni pov- prejšnjih dneh povzročil zročila dodatnih težav veliko težav. Škode je na področjih, ki jih je v po oceni civilne zaščite prejšnjih dneh hudo pri- vsaj za 10 milijard lir. V zadela vremenska ujma. tej vsoti so všteta tudi Nasprotno sneg in led sredstva, ki jih je dežela sta nekoliko omejila pri- že namenila za prve poliv vode rekam in hudo- šege. urnikom, ki lahko sedaj Po napovedih deželne prosteje odtekajo.	metereološke službe bo
Včerajšnji sneg ni danes spremenljivo povzročil težav prome- oblačno in možna je potu. Po poročilu civilne ledica. V nedeljo pa naj službe so vse ceste in vsi bi se zjasnilo in naj bi gorski prelazi odprti in zapihala burja, ki bo ni kriznih situacij.	povzročila še dodatno
»Pozorno nadzoruje- ohladitev.
ČEDAD / POSVET
Beneški rudarji s trebuhom za kruhom do »čarnega pekla«
ČEDAD - »S trebuhom za kruhom - od duoma do čarnega pakla«. To je naslov posveta, ki ga bodo v soboto, 7. decembra v cerkvi sv. Frančiška v Čedadu pripravili beneško izseljeniško združenje Slovenci po svetu, katoliška organizacija iz Belgije »Centrale Chretienne« ter patronat Inas-Cisl ob 50-letnici podpisa italijansko-belgijskega sporazuma o premogu. Z njim je Belgija nudila Italiji določeno količino premoga, slednja pa je Belgiji zagotavljala določeno število italijanskih delavcev, da so se zaposlili v premogovnikih. Med njimi je bilo zelo veliko Benečanov, ki so se odločili za »čarni pekel«, ker doma ni bilo nikakršne možnosti za zaposlitev.
Na posvetu bodo uvodna poročila prebrali Adriano Martinig za združenje Slovenci po svetu, Carlo Biffi, vsedržavni predsednik patronata Inas-Cisl, ter Italo Rodomonti, tajnik belgijske organizacije »Centrale Chretienne«. Svoje sodelovanje na posvetu so zagotovili tudi Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, Mario Toros, predsednik združenja Ente Friuli ne mondo, ter Nemo Gonano, predsednik deželne, ustanove za vprašanja izseljeništva.
V	okviru posveta bodo pripravili tudi fotografsko razstavo na temo Izseljeništva.
V	nedeljo, 8. decembra, ob sv. Barbari, zavetnici rudarjev, bodo položili venec k spomeniku rudarja v S p etru, popoldne pa bo v Čedadu družabno srečanje. (r.p.)
Čas za žganjekuho
Ko sv. Martin spremeni mošt v vino in so dela v kleti opravljena, je pravi Cas za žganjekuho. Delo je zamudnoin utrujajoče, vendar prijetno, saj se ob kotlu zberejo prijatelji, da ure hitreje minevajo. Tako je bilo tudi v Do-
lini leta 1974. Foto Mario Magajna
J
ERMI / SKLEP DEŽELNE USTANOVE
STROKOVNO IZPOPOLNJEGAVANJE PRIDELOVALCEV
Prispevki za organizacije izseljencev
Sredstva za organizacije emigrantov so bila letos znatno skrčena
Tečaj vinarstva v Dutovljah
Na tečaju bodo obravnavali vrsto vprašanj o kakovosti in proizvodnji vina
Deželna ustanova za vprašanja izseljenstva, Ermi, ki je tik pred tem, da jo razpustijo, je porazdelila sredstva, namenjena priznanim izseljeniškim organizacijam. Gre za podporo v višini 550 milijonov lir, ob teh pa Dežela preko Ermija dodatno financira dejavnosti oziroma projekte posameznih ustanov. Pri tem je treba povedati, da so bila sredstva na tem področju odločno zreducirana. Če je namreč za leto 1985 bilo namenjenih 5 milijard lir izseljeništvu, se v letošnjem letu sredstva omejujejo na poldrugo milijardo lir.
Kako so porazdelili teh
550 milijjonov? Največji kos pogače je šel furlanski organizaciji Ente Friuli del mondo, katere letni proračun se suče okoli 1.300 milijonov lir. Prejela je 275 milijonov lir, torej 50 odstotkov razpoložljivih sredstev (lani je prejela 47, 2 %). Združenje Giuliani del mondo je s svojimi 450 milijoni letnega proračuna prejelo 118 milijonov (21, 5%), v odstotkih nekaj manj kot lani. Alefu je šlo 10, 3 % sredstev (56 milijonov) spet delček manj kot lani. Pordenonska Efasce je prejela 8, 5 %, torej 56 milijonov.
Zvezi slovenskih izseljen-
cev, ki ima letni proračun 230 milijonov (sicer je v tej vsoti upoštevano povprečje treh let) je šlo 7, 1 %, kar pomeni 39 milijonov, v odstotkih prav toliko kot v lanskem letu. In končno je 2, 6 % prispevka (14 milijonov) šlo združenju Eraple.
Eden od meril pri porazdelitvi sredstev je število društev oziroma klubov, ki jih ima vsaka organizacija po svetu. Te podatke pa je treba preveriti je bilo sklenjeno in to eno od osrednjih vprašanj na Konzulti o izseljenstvu, ki se bo sestala v Vidmu od 29. novembra do 1. decembra.
DUTOVLJE - Na osnovni šoli v Dutovljah se je pred kratkim pričel 51-urni tečaj vinarstva, ki ga organizira sežanska kmetijska svetovalna, služba. Tečaja se udeležuje 32 vinarjev in vinogradnikov Krasa, ki si nabira strokovno znanje s tega področja dvakrat tedensko po tri ure.
Predavatelji so tudi strokovnjaki Kmetijsko veterinarskega zavoda iz Nove Gorice. Po besedah Majde Brdnik iz sežanske KSS bo po uvodnem predavanju o zgodovini vinske trte in pomenu slovenskega vinogradništva govor o tehniki vinogradniške proizvodnje in njenem vpli-
vu na kvaliteto grozdja. »Največ časa pa bomo posvetili pripravi na trgatev (vinska posoda in druga oprema ter vzdrževanje), času trgatve (določanju tehnološke zrelosti), predelavi belega in rdečega grozdja ter vsem opravilom, ki sledijo. Tu mislim na izboljšanje mošta, ravnanje in pretakanje mladega vina, ega-lizacijo in žveplanje, ter ležanje in zorenje vina, kot tudi čiščenje in stabilizacijo pred polnjenjem. Največ vinogradnikov se je tečaja udeležilo prav zaradi predavanj o stekleničenju vina, na katerih bomo spregovorili o samem postopku, času stekleničenja
in polnilni embalaži. Zaključili pa bomo z napakami in boleznimi vina, pokušino in ocenjevanjem vin in seznanjanjem z vinsko zakonodajo«, pripoveduje Brdnikova.
Osnutek novega vinskega zakona namreč zaostruje pogoje prodaje vina. Tako naj bi vinarji smeli prodajati odprta vina le na svojem vinorodnem okolišu (kar bi za Kraševce pomenilo le kraški vinorodni okoliš), samo vste-kleničena vina pa tudi drugod. Dovoljenje za stekleničenje pa naj bi dobili samo vinarji, ki so končali vinarski tečaj.
Olga Knez
NOVICE
Štirje kolumbijski transvestiti izgnani iz Vidma
VIDEM - Policija je v noči od četrtka na petek priprla štiri kolumbijske transvestite. Transeksualce so prijeli na Tržaškem drevoredu, jih odpeljali na kvesturo, legitimirali in nato izgnali. Prisotnost štirih transvestitov vzbuja sum, da se stopnjuje in diverzificira pojav prostitucije v Vidmu.
Nedovoljeno oglagališče
VIDEM - Videmski finančni stražniki so pri Premariaccu odkrili protizakonito odlagališče odpadkov. V deponiji, ki jo je delno zakrivalo grmičevje, so našli 50 razdrtih vozil, avtomobilske pnevmatike in akumulatorje in druge strupene odpadke. Po odkritju so zaradi kršitve zakonov o zaščiti okolja prijavili sodstvu štiri osebe, katerih imen niso sporočili.
Šest prijavljenih zaradi razpečevanja mamil
HUMIN - Videmski karabinjerji so ovadili sodstvu zaradi razpečevanja mamil šest mladih fantov, ki so jim prišli na sled po številnih hičnih preiskavah med Huminom in Osoppom. Včerajšnja akcija je bila nadaljevanje tiste, ki so jo pred nedavnim izvedli v severni Furlaniji in s katero so tudi onesposobili nekaj razpečevalcev.
Zh
-[
MNENJE
Napredna vlada ga je globoko razočarala
Prejeli smo s prošnjo, da bi objavili:
Slovenec zdrami se! Dogodki, ki se v tem zadnjem obdobju prepletajo kot na filmskem platnu in nas hote ali nehote vpletajo v zgodovino časa, so prav gotovo tako obsežni in so nas tako prevzeli, da 'pozabljamo, da vendarle imamo takozvano sivo materijo, s katero bi si mogoče obrazložili marsikaj. Ne bi tu razmišljal o krivdi ali nekrivdi nekaterih, ki si lastijo pravico odločanja o naši skupni in privatni usodi. O njih in o njihovih morebitnih malverzacijah, za katere moramo sedaj plačati vsi, bo žal zgodovina povedala svoje, a to vsekakor prepozno, ko ne bo več rešitve. Zato bodo oni (tisti pač, ki jih bo sodstvo obsodilo) in seveda njihovi potomci prav gotovo nosili svoje breme in moralni (?) maček jih bo non stop spremljal.
A, kot rečeno, o tem zgodovina in razpleti. Tu pa bi rad dal v premislek nekaj dogodkov zadnjega časa.
Ze res, da smo ponudili ključ za zaprtje bančnega zavoda na zlatem pladnju, a vendar...
Spominjam se, kako smo nekaj let nazaj ob umestitvi vsake italijanske vlade (teh je bilo kar nekaj) čakali, kaj bo ministrski predsednik povedal o nas Slovencih v
Italiji. Meriti smo dolžino stavkov in čas, poslušali in ugotavljati, ati je ton pravi ali pa je o nas govoril brez nikakršnega poudarka monotono, ali pa nas sploh zanemaril in pozabil našo narodnostno skupnost. Sledila so pisma in protesti, interpelacije, viki in kriki. Nezadovoljni smo biti, a življenje je teklo dalje po stari že ustaljeni poti, nihče nam ni postavljal zaprek. Naše ustanove, naša društva so nemoteno nadaljevala svoje poslanstvo. In vendar smo biti nezadovoljni, kajti stanje ni bilo tako, kot bi si jo zaželeti. Minili so meseci, minila so leta. Prvo italijansko republiko naj bi pokopati. Nastala je nova, prerojena v.političnem smislu in bolj ustrezna današnjemu času. Prvi smo občutili to novost prav mi v Trstu. Nov način volitev, nova koalicija in seveda nov sistem nam je »dal« nekaj več Slovencev v občinskem svetu. Kasneje je Oljka obrodila novo koalicijo takozvanih »naprednih« (pardon, tega izraza ne rabimo več) strank. Skoda, res škoda, da so izrabiti oljko, ki prav na našem koncu tako dobro uspeva, za svoj simbol. Sedaj bo pa lepo za vse nas, kar uživali bomo med novimi prijatelji. Pa so potem umestili novega ministrskega predsednika, ki je kot je že nava-
da govoril pred izbranimi izvoljenci obeh zbornic. In glej niti besedice o nas, o prijateljih, ki smo zaverovano mu zaupali, ki smo bili prepričani, da bo sedaj vse novo, vse lepše, vse boljše. O nas torej nič, tako kot vedno, ati še slabše bi rekel. In vendar smo biti zadovoljni. Kaj pomeni če te pri umestitvenem govoru omenijo ati ne? Zato vsi zadovoljni, kajti od slej naprej ne bo več tako, kot je bilo v preteklosti. Zato smo tudi zamolčali svojo nejevoljo in upati na boljše odnose, saj so nam tako potrjevati naši, slovenski politični predstavniki.
In spremembe so se pokazale, iz dneva v dan je bilo nekaj novih. Manjšina je ostala tam, kjer je bila, vsi naši napredni izvoljeni prijatelji so se potuhniti. Manjšina ni prav nič pridobila, nasprotno pa so se italijanski politiki močno truditi, da bi italijanska manjšina v Istri prišla do vseh mogočih in nemogočih pravic. Zato so Italijani, »svetovni mojstri politike« podpisati sporazum z Republiko Hrvatsko o italijanski manjšini, ki nekje posredno obvezuje tudi Slovenijo, istočasno pa so hrvaški manjšini v Italiji priznali nekaj pravic, za katere se mi še »iščemo« zahvaljujoč se našim skupnim predstavništvom.
»Naši« veliki prijatelji napredne koalicije so nas dobesedno zafrkniti z našim bančnim zavodom, saj so se znati dobro »politično« izmuzniti vsaki odgovornosti. To nas še bolj boli, če pomislimo, da tudi kontrolne sfere pri banki spadajo med simpatizerje »naših« takozvanih prijateljev.
A o vsem tem se molči, naši politiki o tem ne govorijo. Zakaj? Kaj je novega sedaj, da tako pasivno sprejemamo vse, kar nam nalagajo? Ali se zavedamo, da smo v eni noči izgubili to, kar smo leta in leta gradili za dobrobit ne samo nekaterih, ampak za vso našo manjšino. Ati se zavedamo, da srno v eni noči izgubiti dediščino naših prednikov, ki so žrtvovati svoja mlada življenja za boljši jutri?
Ali smo na vse to pozabili? Ne morem se sprijazniti s tem, da ta-
teljev. O tem bi se morali zamisli tudi naši novopečeni predstavm ki. Izvoljeni so biti, da bodo nas predstavljali, ne pa se pokori i strankarskim zahtevam. Kajti, ko so bili izvoljeni, tako so lahko tu di...
Ne dajmo se! Zdrami se Slove
Mario Šušteršič
POKRAJINA IN MILJSKA OBČINA
Pozivi za drugi krog volitev
SKP se poteguje za volilno povezavo
_________SINDIKAT / VVALDI CATALANO_
»Odpiranje prali vzhodu nova možnost za M«
Pogovor z novim pokrajinskim tajnikom CGIL
Stranke še vedno proučujejo rezultate prvega kroga pokrajinskih volitev in se pripravljajo na drugi krog, ki bo prihodnjo nedeljo in za katerega, kot vse kaže ne bo nobenih novih volilnih povezav ne na desnici, ki je vse svoje možne povezave izkoristila že v prvem krogu, ne na levici, v kateri je po znanih izjavah tajnice Ljudske stranke Dorigove izbruhnila ostra polemika.
O teh vprašanjih so predsinoCnjim razpravljali vodstveni organi SKP, ki so z zadovoljstvom ugotovili, da je v prvem krogu prišlo do porasta glasov, s Čimer je bil presežen že itak odličen rezultat spomladanskih parlamentarnih vohtev. Nadalje so potrdili pripravljenost, da v drugem krogu podprejo kandidatko Oljke Adele Pino, vendar mora prej prih do volilne povezave. Po oceni vodstva SKP so volilci potrdili pravilnost izbir stranke tako glede kandidatov kot tudi programa, istočasno pa so volilci z glasom tudi potrdili zaupanje stranki, ki se brez odstopanj zavzema za pravice delavcev in šibkejših slojev prebivalstva. Na seji so razpravljali tudi o nizki Volilni udeležbi in ugotovili, da gre za posledico nezaupanja državljanov v politiko.
V zvezi s podporo kandidatki Adele Pino pa je vodstvo SKP pripomnilo, da je prav Oljka še pred prvim krogom dejansko onemogočila širše zavezništvo. Pred drugim krogom Pa SKP zahteva programski sporazum, ki se odrazi preko volilne povezave, samo na tej osnovi bo stranka pozvala volilce, naj
oddajo glas za Adele Pino.
Tudi pri listi Naprej Milje (Avanh Muggia) pravijo, da bodo v drugem krogu podprli kandidata Oljke Giorgia Rossethja samo v primeru, če pride do volilne povezave med listama, z njima pa naj bi se eventualno povezala še lista Miljski preporod (Rina-scita Muggesana). V primeru, da pride do volilne povezave med listama, bi na volilnici bil tudi simbol liste Naprej Milje, svetovalci slednje pa bi bili polnopravni člani večine. Vsekakor pa bo mnenju pristašev bste Naprej Milje v novem občinskem odboru ne bi smel sedeh nihče od sokrivih za komisarsko upravo in predčasne voht-ve.
Pregled volilnih rezul-tetov je opravil tudi pok-
rajinski odbor SSk, ki je ugotavljal predvsem izredno nizko udeležbo na volitvah ter nepričakovano visok odstotek neveljavnih in belih glasovnic. SSk ob ugotavljanju, da je z nastopom v okviru levosredinske povezave Trst 2000 dosegla svoj glavni cilj, in sicer izvolitev svojega predstavnika v pokrajinski svet, vsekakor odločno poziva slovenske volilce, naj v nedeljo, 1. decembra gredo strnjeno na volišča, da s tem preprečijo prevlado Slovencem nenaklonjenim de-sničarsko-nacionalističnih sil, od katerih nimamo kaj dobrega pričakovah ne kot Slovenci, ne kot demokratični državljani. Izostati od glasovanja pomeni indirektno podpreti desni nacionalizem.
VValdi Catalano, 48 let, je bil pred dnevi izvoljen za novega pokrajinskega tajnika CGIL. Na mesto, ki ga je doslej zasedal Bruno Zvech, ga je na tajnih volitvah »postavil« pokrajinski odbor sindikata.
Catalano je v tržaških sindikalnih krogih znano ime. V dneh, ko so se uslužbenci škedenjske železarne v zasedeni dvorani deželnega sveta borili za obstoj svojih delovnih mest, je bil nepogrešljiv član delegacij, ki so romale od enega do drugega predstavnika oblasti, da bi obdržali železarno pri življenju. Tolikšno zavzemanje je bilo po svoje tudi razumljivo, saj je Catalano začel svojo sindikalno dejavnost prav v Skedenj skem obratu. Konec sedemdesetih let je bil izvoljen v tovarniški svet, leta 1983 je postal odgovorni sindikata kovinarjev FIOM CGIL za železarno, pet let kasneje pa je zapustil tovarno in se popolnoma predal sindikalnemu delu v pokrajinskem tajništvu, ki predstavlja zanj - tako je sam izjavil - bogato življenjsko izkušnjo. Do leta 1994 je bil deželni tajnik sindikata kovinarjev CGIL, od takrat pa do pred nekaj dnevi je delal v deželnenl tajništvu sindikalne zveze. Sindikalnih izkušenj mu torej ne manjka, pa čeprav pravi, da ga sedaj čaka zahtevno delo.
Zakaj?
»Trst preživlja sedaj zelo delikatno obdobje, ima pa tudi mnogo potencialov.«
H ACT / V PONEDELJEK SREČANJE h
Sindikati zaenkrat potrdili torkovo enodnevno stavko
Po vsej verjetnosh bo v torek stavka uslužbencev podjetja ACT, kar pomeni, da od 9. do 13. in od 17. ure do konca službe ne bodo vozili mestni avtubusi in avtobusi, ki skrbijo za medobčinske povezave. Sindikalne organizacije uslužbencev so enodnevno stavko napovedale že pred časom, vendar pa je včeraj prišlo do ponovnega srečanja med predstavniki uprave podjetja in sindikalnimi predstavniki, ki pa ni privedlo do dogovora. Srečanja se namreč ni udeležil odgovorni za
osebje in stike s sindika-h, zato kljub izraženi pri-pravljenosh generalnega direktoja ni prišlo do konkretnih premikov. Kljub temu sindikalni predstavniki pozitivno ocenjujejo včerajšnje srečanje, tudi glede na dejstvo, da obstaja konkretna možnost, da bi do odločilnega srečanja prišlo v ponedeljek.
V sredo, 27. t.m., pa bo šhriuma stavka uslužbencev javnih prevoznih podjetij, tokrat na vsedržavni ravni zaradi obnove delovne pogodbe. Avtobusi ne bodo vozih od 9. do 13. ure.
Začniva pri delikatnih zadevah.
»Tržaška industrija se znajde v prehodnem obdobju. Temeljila je na državnih soudeležbah, podjetja so bila javna, sedaj pa se država iz njih umika in prepušča svoje mesto zasebnemu sektorju, kar pa lahko -kot ob vsakih novostih -povzroči težave. V tej luči je treba pomisliti na drugačen tip gospodarskega razvoja.«
Kaj pa potenciali?
»Izvirajo iz spremenjenega položaja, v katerem se Trst sedaj nahaja. Spremenila se je politična slika tržaškega zaledja. Slovenija je bila pridružena Evropi, Hrvaška naj bi kmalu bila. Spremenila se je tudi italijanska zunanja. Vlada posveča veliko pozornost povezovanju s srednjo in vzhodno Evropo, kar odpira prav Trstu nove, velike možnosti. V tej zvezi predstavlja novi protokol, ki ga je podpisala vlada za razvoj tržaškega območja, pomemben rezultat, saj predvideva sistemsko reševanje vprašanj tržaškega gospodarstva.«
Kaj sploh predvideva protokol?
»Predvsem gradnjo infrastruktur: cestne in železniške povezave, posege za modernizacijo podjetij in za poklicno izobraževanje. To območje naj bi postalo servisno območje za povezavo med zahodom in vzhodom.«
To zadeva predvsem evropske dimenzije Trsta. Kaj pa Trst kot tak?
»Veliko pozornost
Novi pokrajinski tajnik CGIL VValdi Catalano
moramo posvetiti tako imenovani "družbeni ekonomiji". Vsi dobro vemo, kakšna je družbena struktura Trsta: mesto je staro, nima pa družbenih struktur, ki naj bi poenoteno in načrtno skrbele za družbeno šibkejši sloj ljudi. Pomisliti pa je treba tudi na mlade in na njihove potrebe, predvsem potrebo po delu. To pa bo mogoče le z novim kulturnim pristopom do teh vprašanj.«
Bi lahko ponazorili s primerom?
»Doslej je bil skrbstveni sektor prepuščen hvalevrednemu delu prostovoljcev in nekaterih zadrug. Zasebne strukture niso bile vedno na do-
stojni ravni. Mislim, da bi lahko ta sektor racionalno preuredili, kar naj bi mladim ponudilo vrsto delovnih mest.«
Tajniško mesto prevzemate v času globoke krize slovenskega gospodarstva. Tržaška kreditna banka hira, številna podjetja tudi. Ali ne bo to vpivalo tudi na ostalo tržaško gospodarstvo?
»Vsekakor! Izkušnje banke in podjetij, ki so delovale predvsem na zunanjetrgovinskem področju, pomenijo bogastvo za vse mesto, zato bi bil pravi nesmisel, da bi ga izgubili. Naš sindikat se bo še naprej zavzemal, da bi do tega ne prišlo.«
Pogovor zapisal M.K.
Napis so z zanimivo »inštalacijo« postavili na do-v°lj vidno mesto, vendar pa tudi tokrat ni šlo - milo rečeno - brez nemarnosti. Postavljen je bil po preure-dltvi pokrite tržnice, ki pa je za (neznanega) prevajalca Postala »plač«. Po vsej verjetnosti naj bi namreč bila Pod italijansko slovenska oznaka, vendar pa »pokriti Plač« zveni tuje, pa čeprav slovar slovenskega knjižne-&a jezika dopušča izraz plač kot sinonim za trg, zlasti čilski (foto KROMA).
SREDI PADRIC / HUDA NESREČA
Boris Iskra se zdravi na oddelku za oživljanje
Boris Iskra, bivši pokrajinski in deželni svetovalec, profesor na trgov-sko-tehničnem zavodu Žiga Zois, kjer poučuje italijanščino, je bil včeraj še vedno na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici. Kot so nam povedali, je pri zavesti, kakšnih podrobnejših podatkov o njegovem zdravstvenem stanju pa niso želeli posredovati. Kaže vsekakor, da se je močno udaril v glavo in v prsni koš, zlomil naj bi si tudi tri rebra.
Iskra se je s svojim vozilom »lada niva« ponesrečil predvčerajšnjim pozno ponoči. Odbila je 3. ura, ko se je peljal po Padričah, v smeri Bazovice: nenadoma je zapeljal na nasprotno stran ceste in silovito trčil v drog za razsvetljavo.
Nesreča se je pripetila prav sredi vasi, kjer sta bar in telefonska kabina. Tamkaj je tudi ovinek v desno (v smeri Bazovi-
ce), ki je že marsikoga prevaral: iz razlogov, ki jih niso mogli ugotoviti, Iskra ovinka ni izpeljal, končal je naravnost na drugo stran in silovito udaril v drog. Cesta je bila tedaj mokra, tako da na asfaltu niso mogli opaziti, če so sledovi zaviranja.
Kaže, da nezgodi ni nihče prisostvoval. Na kraj so prišli policaji, na-brežinski karabinjerji, ki so opravili izvide in bodo tudi skušali ugotoviti, kaj se je pravzaprav pripetilo, če je bila hitrost prevelika ali se je morda Iskra skušal izogniti kakšni oviri.
Prišli so tudi reševalci Rdečega križa, ki so ponesrečenega Iskro odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za oživljanje.
Njegovo vozilo je bilo precej poškodovano, zanj je poskrbela vlečna služba.
HUD PADEC TEMPERATURE
Pravi snežni metež na Pesku
Na srečo je trajal le okrog 30 minut - Bojazen pred poledico
Tokrat so se predvidevanja vremenoslovcev uresničila: prišel je dež, temperatura pa je močno padla (samo v mestu je na primer v poldrugi uri zdrknila za dve stopinji in se še nižala). Na Krasu so se prikazale prve snežinke. Kot običajno je bilo najhladneje na Pesku, kjer je bil med 19.00 in 19.30 tudi snežni metež. Sneg se na asfaltu sicer ni prijemal, odnašal ga je tudi veter, zato pa je nekoliko pobelil poslopja in travnike. Zatem se je veter nekoliko polegel, dež je bil po-
mešan s snežinkami. Kakšnih posebnih nevšečnosti ni bilo, le večja previdnost je bila potrebna, posebno na drugi strani meje. Poročila namreč pravijo, da je precej močno snežilo od Podgrada proti meji s Hrvaško in proti Postojni. Na vsak način so bile magistralne ceste proti Ljubljani in Reki prevozne, plužili so jih ter posipali. Temperatma je bila sinoči rahlo nad ničlo, vendar se bojijo, da se bo še znižala, tako da bi lahko prišlo do poledice.
Sobota, 23. novembra 1996
TRST
ZA DELAVCE V DOPOLNILNI BLAGAJNI
Enoletna zaposlitev na nekaterih šolah
Opravljali bodo razna dela tudi na Zoisu in Prešernu
Dogovor, ki so ga na državni ravni dosegli ministrstvo za javno vzgojo ter Anci, Upi in Cepi, je prešel v operativno fazo. Na podlagi tega dogovora je namreč Pokrajina Trst odobrila štiri načrte (rok trajanja je eno leto), ki predvidevajo namestitev 12 oseb, ki so v dopolnilni blagajni, v mobilnosti ali ki prejemajo kakšno podporo: ukvarjali se bodo z družbeno koristnimi opravili.
V omenjenih štirih načrtih so vzdrževalna dela, ki se nanašajo na pokrajinsko šolsko bogastvo ter bodo potekala v naslednjih inštitutih ali znanstvenih licejih: industrijski tehnični zavod »Volta«, tehnični
zavod za geometre »Max Fabiani«, trgovski tehnični zavodi »Žiga Zois«, »L. Da Vinci« in »G.R. Carli« ter znanstveni liceji »G. Ober-dan«, »G. Galilei« in »F. Prešeren«.
Potem ko so na osrednji ravni odobrili omenjene načrte, je devet delavcev 20. t.m. že nastopilo službo. Ko bodo s pristojnega pokrajinskega urada za delo prejeli ustrezna navodi-
la, bodo sliužbo nastopili tudi ostali trije delavci.
V obdobju zaposlitve pri tržaški pokrajinski upravi bo Inps na podlagi ustreznih zakonskih določil nudil podporo.
_______AVSTRALSKA TURNEJA__
Oktetovo petje ogrelo Canberro
Obisk pri zveznemu ministru za priseljence
Javni natečaji pokrajinske uprave
Tržaška pokrajinska mesto za vodilnega teh- jih predstaviti na Pokraji-ničnega inštruktorja
uprava je razpisala štiri javne natečaje, in sicer: 3 mesta za knjigovodskega funkcionarja (z rezervo 35% mest za osebje, ki je zaposleno pri ustanovi sami - 1 mesto), 2 mesti za tehničnega inštruktorja za gradbeništvo in promet (z rezervo 35% mest v korist osebju, zaposlenem pri Pokrajini -1 mesto), 1
za
gradbeništvo in promet (z rezervo 35% mest v korist osebja Pokrajine - 1 mesto), 1 mesto tehničnega funkcionarja za promet.
Rok za predložitev prošenj zapade 30. dan po objavi v Uradnem listu, prošnje pa je treba nasloviti na vladnega prefekta pri Pokrajini in
ni Trst, urad za protokol, Trg. Vittorio Veneto 4 ah pa jih je treba poslati po pošti s priporočenim pismom. Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti (ki ne smejo imeti manj kot 18 in več kot 41 let) lahko obrnejo na urad za osebje pri Pokrajini Trst (Ul. San Anastasio 3, tel. 37981).
Tržaški oktet se v trenutku mojega poročanja odpravlja na canberrsko letališče za odlet v Brisba-ne, kjer bo že zvečer imel koncert v cerkvi Gold Coa-st ah po naše na Zlati Oba-li. Toda sreda 20. novembra, je bila za Oktet polna dogodkov in posebej pomembna na dosedanji turneji. V mogočni zgradbi avstralskega parlamenta, kjer ima sedež tudi osrednja vlada, je Tržaški oktet sprejel na vljudnostnem obisku zvezni minister za priseljence in multikulturne zadeve Philip Ruddock. V skoraj enournem razgovoru je zelo pozitivno ocenil stike izseljencev z matičnim narodom, se zahvalil Oktetu za njegov obisk pri avstralskih Slovencih, za katere je dejal, da tvorno prispe-
vajo k razvoju avstralske celine. Ko pa mu je Oktet v njegovem studiu zapel še tri pesmi, Slovenec sem, avstralsko Matilda in eno renesančno, je bil presenečen nad ubranostjo in melodičnostjo glasov. Pred slovesom se je še vpisal v Oktetovo spominsko knjigo, predsednik Boris Pangerc pa mu je v spomin na srečanje poklonil CD ploščo.
Pred sprejemom so pevci in njihovi spremljevalci z gospodom Cvetkom Fa-ležem na čelu, iz neposredne bližine na ploščadi pred parlamentom priso-stovali prihodu ameriškega predsednika Clintona, po sprejemu pa so si ogledali prostore obeh zbornic avstralskega parlamenta in druge prostore ogromne palače, v kateri so končen-
NOVICE
Pravljice se lahko tudi... je
V gledališču Cristallo bo jutri tretja predstava iz niza Povem ti pravljico. Nedeljske matineje, ki jih za najmlajše že nekaj let prireja gledališče La Con-trada, so običajno dobro obiskane, saj ponujajo kakovostne predstave. Po domači postavitvi - gledališče La Contrada je pripravilo posodobljenega Žabjega kralja - in gostovanju dobrega znanca iz sosedščine, ankaranskega gledališča Papilu s papirnatimi figurami, bo jutri na vrsti skupina Teatre Assolo iz Verone. Mladim obiskovalcem bodo gostje ponudih predstavo »v ogled in pokušnjo«. Naslov predstave je težko prevedljiv, Mangiafiabe, zato pa je lažje posloveniti podnaslov, »predstava za igralca in jestvine«. Igralec je namreč kuhar, ki svojim mladim gledalcem ponuja v pokušnjo razne pravljice, na primer »obeljeno Rdečo kapico«. Začetek predstave je - kot običajno - ob 11. mri.
Pisani sobotni večer v knjigarni In derTat
Fotografija, glasba in obrtništvo: to so glavne sestavine, ki bodo oblikovale drevišnji kulturni večer v knjigami In der Tat (Ul. Felice Venezian 7). Fotografije uglašene na jesenske barve bo prispeval Claudio Del Bianco, dekoraciji raznih materialov se bo posvečala Maria Teresa Atzori, za glasbeno spremljavo pa bo skrbel Antonio Mačehi. Prireditev se bo začela ob 19.30.
Zaplenili oblačila s ponarejenimi znamkami
Vrednost zaplenjenega blaga znaša kar osem milijard lir, vendar ne izključujejo možnosti, da bo še kaj prišlo na dan, saj se preiskava nadaljuje. Blago, in sicer kavbojke s ponarejeno znamko, so odkrili agenti finančne straže v pristanišču, v kontejnerjih, ki so prihajali iz Sangaja. Finančni stražniki, ki pripadajo 4. kompaniji (slednja je pod poveljstvom 19. legije), so že pred časom poostrili kontrolo in ko so pri dokumentih, ki so spremljali dva kontejnerja, opažih nekatere nepravilnosti, so se odločih, da ju odprejo. Kontejnerja so izkrcali z ladje »Norasia Adria«, ki je priplula iz Hong Konga: natovorjena sta bila s kavbojkami znamke »Calvin Klein«, bilo jih je kar 19.050 parov. Pregledali so še tri kontejnerje z iste ladje in odkrili še drugih 25.340 parov kavbojk z znamkama »Calvin Klein« ter »Levi Strauss & Co«, seveda so bile ponarejene. Sodstvu so prijavili nekega Italijana, vendar njegovega imena niso sporočih, ker se preiskava nadaljuje.
Delna zapora hitre ceste
Na hitri cesti nadaljujejo s postavljanjem naprav proti onesnaženju in jo bodo zato delno zaprli na odseku med vstopom pri Vahnauri in izstopom pod Skednjem. Zaprt pa bo samo vozni pas, medtem ko bo promet normalno tekel po prehitevalnem pasu, vendar bo hitrost omejena na 20 km na mo. Ukrep stopi v veljavo 25. t.m. in bo veljal do 20. decembra. Predvidena je tudi celotna zapora odseka, tako da bo promet potekal dvosmerno na drugem odseku, kjer je doslej veljala podobna omejitev.
NIZ PREDAVANJ
Pomen jasne informacije na zdravstvenem področju
Jezik zdravnikov in jezik novinarjev sta si navadno daleč, kar je lahko tudi razumljivo glede na različno namembnost, ko ne bi bil v zaključni fazi prizadet uporabnik. O tem, da ne gre za teoretsko vprašanje, ki naj bi ga reševali strokovnjaki, so prepričani tudi pri tržaškem zdravstvenem podjetju. Po njihovi oceni ima uporabnik zdravstvene službe vso pravico, da je natančno obveščen o vseh uslugah, ki jih nudijo razne strukture javnega zdravstva. Ker pa pride do uporabnikov veliko informacij prav preko sredstev javnega obveščanja, je potrebno v konkretnem nekaj ukreniti prav na tem področju.
Zato se je tržaško zdravstveno podjetje odločilo za tri študijske sklope o komunikaciji na tem specifičnem področju. Prvi niz predavanj se bo začel v sredo, in sicer v konferenčni dvorani muzeja Revoltella. Prvenstveno je namenjen višjim funkcionarjem zdravstvenih podjetih in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z informacijo o zravstvu. Pri organizaciji celotnega niza sodelujeta podiplomska šola Sissa in tržaška fakulteta v informacijskih vedah.
STADION 1. MAJA
Evgen Car: Veder prikaz življenjskih spoznanj
Slovensko stalno gledališče nam te dni nudi monodramo Pore-dušov Janoš: življenjski obračun, da se strezniš, globoko.zajameš sapo in greš dalje po svoji poti. Gre namreč za zgodbo prekmurskega kmeta, v kateri se za grenkimi vrstijo lepi spomini ter spoznanje o smislu vsega. Avtor, rešiser in igralec Evgen Car (elan ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega) je v navidez preprosto razglabljanje vtkal svoje dolgoletne gledališke izkušnje, predvsem pa izpostavil svoj odnos
do življenja. Za nazor-nejši prikaz kmetovih skrbi se Car poslužuje svojega domačega prekmurskega narečja, ki ga kot izrazit oblikovalec komičnih značajev popestri s prizorom v stiliziani pri-morščini. V prostorih Kulturnega društva Slavko Škamperle na Stadionu 1. maja bo gostoval Evgen Car s svojo predstavo v sredo, 27. novembra, ob 20.30. Veder prikaz življenjskih spoznanj bo marsikoga razbremenil in mu pomagal premoščati vsakdanje težave.
trirane vse najvažnejše ustanove. V popoldanskih urah so se člani Okteta s spremljevalci podali še na naj višjo razgledno točko, s katere je prekrasen razgled na vse območje Canberre, ki se razteza na dolžini 50 km z velikim jezorom na sredini. Obiskali so tudi izredno bogat vojaški spo-menik-muzej iz prve svetovne vojne.
V večernih urah pa je imel Tržaški oktet še drugi koncert v Canberri, tokrat za slovenske priseljence, med katerimi so posebej številni Primorci, v Slovenskem avstralskem društvu v Domu Triglav. Tu se je zbralo res lepo število slovenskih ljudi pa tudi nekaj poslušalcev drugih narodnosti. Oktet jim je ponudil spored domoljubnih slovenskih pesmi v prvem delu, v drugem pa tudi dela iz mednarodnega repertoarja. Posebej v poklon vzornemu organizatorju turneje, g-Cvetku Falžu pa je Rudi s svojim tenorjem zapel še Kraguljčke. Koncert je bil tudi priložnost za slovo od Camberre in od naših domačih gostiteljev z nagovori Borisa Pangerca za Oktet, umetniškega vodje Danila Čadeža in predvsem g. Faleža, ki je poudaril, kako je Oktetova pesem prinesla v Canberro in v Avstralijo sploh vonj po domači slovenski zemlji. Koncerta se je udeležil tudi slovenski veleposlanik Aljaž Gosnar in tudi on je Oktetu izrekel priznanje za obisk v Avstraliji. V odmoru koncertnega sporeda se je predstavila tudi domača folklorna skupina v narodnih nošah raznih slovenskin pokrajin.	Jože Koren
Ezit bo prihodnje leto skušal uresničiti dva načrta
Proračun Ezita za prihodnje leto, ki ga je včeraj zjutraj orisal predsednik ustanove Francesco Sloco-vich, znaša 16,5 milijarde lir. Dokument je že odobril upravni odbor, sedaj ga mora potrditi še deželni odbor FJK, kontrolni organ Ezita. Prav na račun Dežele je vodstvo ustanove izreklo kritiko, češ da so se morali bolj posvečati trenutnim vprašanjem kot pa bodočemu delovanju. Po njihovem mnenju obstajajo težave zaradi statutov in pravilnikov, vendar je prisotna tudi potreba po stalnih finančnih virih, id bi omogočali tako načrtovanje, ki ne bi bilo vezano na vsakodnevne potrebe. Kljub vsemu imajo za novo leto dva načrta (koordinirana promocija osrednjih gospodarskih ustanov v mestu ter načrtovanje in uresničitev novega industrijskega središča), zavzemajo pa se tudi za povečanje števila zaposlenih s sedanjih 25 na 35.
PREDAVANJE KATJE KJUDER IN BOŽIČNA RAZSTAVA
Dejavnost SKD Grad od Banov
V uvodu k predavanju Katje Kjuder o Kitajski, je predsednik SKD Grad Stefano povedal, da se s tem predavanjem pričenja nova sezona društvenega delovanja v vasi.
Nazorni prikaz te prostrane azijske dežele z besedo in diapozitivi o življenju, navadah in hibah, ki nastajajo zaradi pospešenega razvoja - o vsem tem in o negativnih vplivih za človeka in okolje zaradi takšnega stanja je pritegnil navzoče, da so po končanem predavanju zahtevali še vrsto vprašanj o tej temi. Poleg tega so jih zanimali še razni aspekti potovanja po teh daljnih azijskih deželah, saj je predavateljica od leta 1992 do današnjih dni obiskala že Južno korejo, Kitajsko, Kampučijo, Vietnam, Japonsko in Tibet. Pri teh potovanjih, kot je sama povedala, je iskala predvsem neposredni stik s človekom in okoljem, v katerega je prihajala, ne pa tistega, kar ponuja organiziran turizem. Zato si je pridobila tudi popolnejšo in realnejšo sliko o življenju teh narodov. Ob zaključku so ji prisotni zaželeli še veliko uspehov pri nadaljnjih potovanjih.
Kot je že v naslovu omenjeno, se društveni program delovanja nadaljuje z božično razstavo, ki je postala že kar uspešna tradicija. Letos se nam obeta nekaj novega, in sicer razstava miniaturnih slik in drugih izdelkov slikarja naivca Claudia Clarija. Svoje izdelke bo prikazala tudi članica društva Alenka Sosič, ki se v prostem času posveča izdelavi raznih obeskov iz krušne zmesi.Claudio Cla-ri se ukvarja s slikarstvom že vrsto let. Po prvih poskusih v slikarskem svetu, ki mu niso prinesli zaželjenih rezultatov, se je posvetil umetniškemu stilu naiv. Ta stil mu je prinesel tudi prve uspehe. Pri izpopolnjevanju se je podal na obisk središča hrvaških naivcev v Hlebine, kjer se je seznanil s slikarijo na steklu. To ga je vzpodbudilo pri nadaljnjem ustvarjanju in s tem so se mu odprla vata tudi širši publiki po Italiji, Sloveniji in drugod po Evropi. Na državnem tekmovanju v Emiliji je prejel najvišje odličje. Njegove slike so razstavljene tudi v Ameriki, Kanadi in Avstraliji. S tem umetniškim delom pa si je pridobil še druga priznanja in odlikovanja.
Nekatera njegova dela, kot pi' Sejo umetnostni kritiki, so tako varljivo hlebinska, da bi jih ita-lijanski likovni svet mogel smatrati za pristna, hlebinska, če bi jih avtor ne podpisoval s svojim ana-grafskim priimkom - Claudio Clark V zadnjem času se je tudi sanj avtor zavedal tega, zato je prion slikati bolj domačo motiviko-Kraška pokrajina s svojimi časi m tenkočutna ustvarjalnost umetnika, daje novih možnosti uveljavljanja njegovih del.
Alenka Sosič, mlada us varjalka, ki dela zgolj iz veselja m za sproščanje, kot sama pravi, Je že lansko leto s svojim delom P11 tegnila pozornost obiskovalcev razstave. Njeni obeski se lepo uo virjajo v praznične dni, ki so pt® , nami. Srčka, angelčki in podo m izdelki so prava paša za oči, se P°
sebno mlajših obiskovalcev-
Božični drevček, okrašen s tem pisanimi izdelki, daje posebni c prazničnim dnem.
Otvoritev božične razstave v 0 ganizaciji Slovenskega kulturneg društva Grad bo 30. novembra o 20.30 v prostorih zadruge Ban-Vsi toplo vabljeni.	y
SPOROČILO POKRAJINSKE UPRAVE
Nagrada Juliusa Kugyja za leto '96
»Tržaški zaliv, izliv Timave, Rilkejeva pešpot«
Tržaška pokrajinska uprava je tudi za tekoče šolsko leto razpisala Kugyjev nagradni natečaj za šole ter za zasebnike društva in združenja. Tokrat je izbrala naslednjo temo:
»Tržaški zaliv, izliv Timave, Rilkejeva PeSpot: trije kraji, ki jim je skupno morje in ki jih je treba spoznati, ovrednotiti in zaSd-
Rok za predstavitev izdelkov zapade 28. februarja 1997. Vsi, ki bi se radi udeležili natečaja, lahko dobijo informativno gradivo Pri vratarnicah Pokrajine Trst, na Trgu Vit-torio Veneto 4, in v Ulici S. Anastasio 3, ki sta neprekinjeno odprti od 7.40 do 19. ure 0d ponedeljka do petka, medtem ko sta ob sobotah zaprti. Za dodatne informacije se fehko obrnejo na Urad za spodbujanje ekološke vzgoje, in sicer po telefonu na številkah 3789497 ah 3798464.
Nagradni sklad znaša 10.000.000 lir in je ^deljen na naslednji kategoriji:
Kategorija A
Al- vrtci in osnovne Sole: ena nagrada v
višini 2.000.000 lir.
A2 - srednje šole 1. stopnje: ena nagrada
Vvišini 2.000.000 lir.
A3 - srednje šole 2. stopnje ter ostale šole fe zavodi: ena nagrada v višini 2.000.000 lir.
Nagrade za sodelovanje: v skupnem znesku 2.000.000 lir.
Kategorija B
zasebniki, društva in združenja: ena na-gfada v višini 2.000.000 lir.
Natečaja se lahko udeležijo:
v kategoriji A
- razredi ah medrazredne skupine (ki jih ferrnalno predstavlja učitelj) z vseh šolskih Svodov v tržaški pokrajini o naslednji porazdelitvi:
Al- vrtci in osnovne šole;
A2- srednje šole 1. stopnje;
A3 - srednje šole 2. stopnje ter ostale šole fe zavodi.
V kategoriji B
- zasebniki s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini in družbe ter razna združenja (tudi de facto) s pravnim sedežem v tržaški pokrajini, z izjemo uslužbencev s stalno ah začasno zaposlitvijo pri Pokrajini Trst, njihovih zakoncev in družinskih članov v prvem kolenu živečih v skupnem gospodinjstvu.
K natečaju bodo pripuščeni izključno izdelki, ki bodo dospeh po pošti ah neposredno na Urad za sprejemanje dopisov Pokrajine Trst, Trg Vittorio Veneto 4, do 28. februarja 1997 in sicer v zaprti ovojnici, ki naj bo na zunanji strani označena samo z napisom »Premio Juhus Kugy« in domišljiskim logotipom, sestavljenim iz besed in / ah risb.
NB: Na zunanji strani ne sme biti nobene druge navedbe
Na začetku izdelka naj bosta navedena le kategorija pripadnosti in logotip z ovojnice. Izdelek ne sme vsebovati nobenih podatkov o avtorju ai avtorjih.
Izdelku je treba priložiti v zaprti ovojnici, ki naj ima na zunanji strani avtorjev logotip, v notranjosh pa naj bo list s podatki o avtorju ah avtorjih, naslovom, po možnosh telefonsko Številko in davčnih kodeksom.
Ce gre za razred ah medrazredne skupine, je treba navesti tudi šolski zavod in podatke o osebi, ki bo'pooblaščena, da dvigne nagrado.
Nagrajeni izdelki bodo ostah v lasti Pokrajine, ki si pridržuje pravico, da jih po lastni presoji uporabi in da pri tem navede le ime avtorja ah avtorjev.
Vse ostale izdelke lahko avtorji dvignejo, na podlagi pismene zahteve v roku 6 mesecev od izročitve nagrad. Po poteku tega roka bo Pokrajina ukrepala po lastni presoji.
Za morebitne dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na Odsek za spodbujanje družbeno-kulturnih dejavnosti, Urad za spodbujanje ekološke vzgoje. Pokrajinski uradi so odprti za občinstvo od 9. do 13. ure, vsak dan razen v soboto, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »La Frontiera«, r. Franco Giraldi, i. Raul Bova, Omero Antonutti, Vesna Tominac, Miranda Caharija; 24.00.»Crash«, r. David Cronenberg.
EXCELSIOR - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Reazio-ne a catena«, i. Keanu Ree-ves, Morgan Freeman.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Jude«, r. Michael VVinterbot-tom.
AMB ASCIATORI
16.30,	18.20, 20.15, 22.15,
24.00	»II professore matto«
i. Eddie Murphy.
NAZIONALE 1 - 17.00, 19.45, 22.30 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »II corvo 2«, i. Vincent Perez. NAZIONALE 3-16.15,
18.15,	20.15, 22.15, 24.00 »II barbiere di Rio«, i. Diego Abatantuono.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15, 0.15 »Moll Flanders«, i. Robin Wright, Morgan Freeman.
MIGNON - 16.30, 18.20,
20.15,	22.15 »Trainspot-ting« r. D. Boyle, prepovedan mladini pod 14. letom.
CAPITOL - 16.00, 17.55, 20.05, 22.15 »Tvvister«, r. Jan De Bont.
ALCIONE - 19.15, 22.00 »Le onde del destino«, r. Lars von Trier, i. Emily VVatson, Stellan Skargard. LUMIERE - 17.00, 18.45,
20.30,	22.15 »Fratelli«, r. Abel Ferrara, i. Christopher VValken, Isabella Rossellini.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
23.	novembra 1996
KLEMEN
Sonce vzide ob 7.33 in ^at°ne ob 16.46 - Dolžina neva 9.13 - Luna vzide ob 6 °4 in zatone ob 5.21.
Jutri, NEDELJA,
24.	novembra 1996
ANZEJ
vreme včeraj ob 12.
j • temperatura zraka 6,4 popinje, zračni tlak 1007,4 b narašča, veter 7 km na fo severovzhodnik, vlaga 2-odstotna, v jutranjih rah je padlo 8 mm dežja, 16 , oblačno, morje rahlo azgibano, temperatura 0lja 14,8 stopinje. ROJSTVA, smrti IN OKLICI
P RODILI SO SE: Stefano t . rosso, Vincenzo D’A1-Ho, Davide Rossi, Cateri-
la Nmeoni.
UMRLI SO: 84-letna Te-sa Bellati, 31-letni Massi-C° Macuglia, 68-letna Ida Pellari, 68-letni Costante som ’ 69"letni Remigio Co-1, 85-letni Paolo Geri, U ,tna Antonia Pinto, 88-]Itm Orlando Invvinkl, 70-(k Roberto Paulatto. n RLICI: delavec Cristia-]pri,.ra*co in gospodinja Va-1. !na Podrecca, bolničar bciano Martini in dipl.
tirmlC.?rka Evelin Makuc, . admk Giuseppe Fichera
AIp SosP°dinja Carmen xandru, avtoprevoznik ^aunzio Vidak in bol-daGlka Elena Bosini. pro-bolritC fib Bruno Doria in mcarka Nadia Vaclik.
U
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 18. do SOBOTE, 23. NOVEMBRA 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv.Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
Za dostavljanje zdravil na'dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.

1N»|
Slovensko Stalno Gledališče
BORIS KOBAL
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI
krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL PONOVITVE:
danes, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B jutri, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C v torek, 26. t. m., ob 16.00 ABONMA RED H v sredo, 27. t. m., ob 16.00 ABONMA RED I v Četrtek, 28. t. m., ob 16.00 ABONMA RED G v petek, 29. t. m., ob 20.30 ABONMA RED F v soboto, 30. t. m. ob 20.30 IZVEN ABONMAJA
KD F. VENTURINI prireja gostovanje
KE> Rovte - Kolonkovec z lepljenko:
Ten še smua lete (skuara pa domače)* 1
režija Drago Gorup
danes, 23. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju
Vojku Petarosu
za 50 let.
Mlin na brodu se obrača, dan za dnem v isto smer, naj ti srečo vedno vrača dolga leta venomer.
Prijatelji kratkohlačniki •
Danes praznuje v Križu pol stoletja
Vojko Sirk
Da bi bil vedno mladosten in vesel mu želijo mama in sestra Sonja z VValterjem.
Ivan, Goran in Albert pošiljajo stricu koš poljubčkov
Končno je privekala
Nina
in naSo rekreacijsko klapo razveselila.
Želimo ji, da bi se z mamico, Anjo in Matijo dobro počutila, Sergiotu pa v naSo ekipo nazaj dovolila.
Rekreacijski odsek SK Kras
___PRIREDITVE
KD SKALA vabi na predstavitev knjige Vere Žužek MOJE ŽIVLJENJE, MOJA VAS, MOJA VOJNA, ki bo v Gropadi danes, 23. t.m ., ob 20.30 v Zadružnem domu. Vabljeni!
KD RDEČA ZVEZDA in MPZ vabita na KONCERT ZBOROV, ki bo jutri, 24. t. m., ob 18. uri v SKC v Zgoniku.
SKD TABOR vljudno vabi na 1. koncert novega niza Openskih glasbenih srečanj, ki bo jutri, 24. t. m., ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopa dno Tamara Tretjak (flavta) in Claudia Sedmak ( klavir) s sporedom skladb 20. stoletja.
GLASBENA SREČANJA MLADIH V ROJANU. Slo-
venska župnijska skupnost v Rojanu in Slovenska glasbena Sola vabita na KONCERT, ki bo jutri, 24. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu v Ul. Cordaro-li 29. Nastopili bodo: Adam Selj - harmonika in Beatrice Zonta - klavir ter Paolo Bembi - kitara in Tinkara Kovač - glas. Vstop prost!
A.O. J.STOKA gosti jutri, 24. t.m., ob 16.30 mladinsko skupino KPD Šmihel s top-dramo Marijana Hinte-reggerja SMOKE ON THE VVATER ( Dim na vodi). Avtor bo nato izvajal monogro-tesko BUTALCI. Toplo vabljeni v Kulturni dom na Prosek.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25: t. m. v Peterlinovo dvorano na predstavitev študije “ MOHORJEVE DRUŽBE V SLOVENSKEM KULTURNEM PROSTORU 1851-
1995“. Sodelujejo dr. Valentin Inzko iz Celovca, dr. Marjan Smolik iz Ljubljane in dr. Banko Marušič iz Nove Gorice . Začetek ob
20.30.
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi v sredo, 27. t. m., ob 16. uri, UL Donizetti 3 na predavanje dr. Danila Sedmaka O ALTERNATIVNI MEDICINI.
H solske vesti
LICEJ F.PRESEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: v ponedeljek, 25. t. m., ob 18.uri za bienij znanstvenega liceja in vse razrede klasične smeri ter v sredo, 27. t. m., ob 18. uri za trienij znanstvenega liceja.
□ OBVESTILA
SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi danes, 23. t.m. vse mlade na udeležbo na 3. ŠTUDENTSKEM SHODU, ki bo v Šentvidu pri Ljubljani. Na programu bodo Športne igre, predavanje psihologa dr. Pavleta Kogeja z naslovom “Fantje so drugačni, dekleta tudi...“, sv. maša in večerni ples. Za informacije in prijave: tel. St. 422478 (Miriam) ali 226923 (Francesca).
SRENJA BOLJUNEC sklicuje zbor elanov srenje v sredo, 27. t. m., ob 20. uri v mali dvorani gledališča F.
Prpčprpri
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE vabi k vpisu v GLEDALIŠKO SOLO.
Informacije v upravi v Ul. Petronio 4, tel. St. 632664.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje 16. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 26. t. m., ob 19. uri na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo ravnatelja, 3. obračun in proračun, 4. razprava, 5. poročilo nadzornega odbora in 6. razno.
EKONOMSKI KROŽEK
organizira v Četrtek, 28. t. m. obisk tovarne Cremcaffe v Ul. Pigafetta 6/1 v Trstu. Zbirališče ob 9.45 pred tovarno. Zaniteresirani naj se javijo najkasneje do srede,
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN
se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Voldirivo 36-1. rad. Tel. 361888-Fax 768697
27. t. m. v prostorih NSK v Ul.sv. Frančiška 20. Vabljeni!
DRUŽBENO politično društvo Edinost vabi na predavanje z naslovom “Pravica do rabe slovenskega jezika", ki bo v petek, 29. t. m., ob 20.30 v župnijski dvorani v Nabrežini.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo deseto Studijsko Štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Štipendija bo znaSala
2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Sipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1996/97. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1. nad-str., tel. St. 040/631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. t. m.
S ČESTITKE
V Bazovici praznujeta danes 50 let skupnega življenja VIDA in VINKO RAŽEM. Se mnogo takih dni jima želita sinova Karlo in Vojko z družino.
Vsi na pedagoškem liceju A.M. Slomšek Čestitajo prof. Eleni Cerqueni in soprogu ob rojstvu prvo-rojencka.
Danes naša ASIRA svoj 6. rojstni dan slavi. Da bi zrastla v pridno dekle in da bi se izpolnile vse skrite želje ji kličejo vsi, ki jo imajo radi.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
LESTVE vseh vrst z aluminija in lesa ter znane “kobilice" za nabiranje oljk in sadja. Pohištvo Koršič pri Sv. Ivanu, Ul. S.Cilino 38, tel. St. 040/54390 ali 575145.
PRODAM Opel Astra GL 1.400 I kataliziran, letnik ’92, prevoženih 28.000 km v odličnem stanju. Tel. St. 211920.
PRODAM hišo, 100 kv. m z vrtom v občini Dolina. Tel. St. 228390.
ZA KRAJŠE obdobje oddajamo večje stanovanje na Proseku nebivajočim. Tel. št. 040/200115.
URADNICA z znanjem knjigovodstva isce službo partime . Tel. št. 040/812309 po 13. uri.
IŠČEMO izkušenega operativca za prodajo rezanega lesa. Ponudbe na tel. St. 040/291575.
TRŽAŠKO podjetje isce za svoje urade izkušenega/o in samostojnega/o računovodjo v uvozno in izvoznem sektorju ter znanje tujih ezikov. Ponudbe lastnoročno napisane, brez oznake priporočeno, poslati na Publiest Srl, C.P. 568 pod Šifro “ Računovodja".
UVOZNO/IZVOZNO podjetje iSCe uradnika/co za opravljeno vojaščino tudi brez izkušenj. Življenjepis, brez ozanke priporočeno, pošljite na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod geslo “Import/export“.
22-LETNI fant isce resno zaposlitev. Tel. St. 200882.
SAINT HONORE.’ -Opčine sprejme v službo slaščičarja, eno izkušeno prodajalko in dva vajenca. Tel. na St. 040/213055 ali osebno ob urah poslovanja.
DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov (na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije! Tel. St. 0481/32410 po 19. uri.
PROFESOR inštruira matematiko, fiziko in kemijo. Tel. St. 568665.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO je v Nabrežini St. 8 odprl Ušaj. Toči belo in črno vino.
KMEČKI turizem je odprt pri Justo Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto.
KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu. Tel. St. 229383 - zaprto ob torkih.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto torek in sredo.
OSMICO ima igor Barut v Borštu.
OSMICO bo danes, 23. t. m. odprl Berto Tonkic v Doberdobu na Tržaški ul. 25. Točil bo belo in Črno vino ter domač prigrizek.
KUKUKOVI v Doberdobu so spet odprli agrituri-zem. Zaprto ob torkih in sredah. Vabljeni!
PRISPEVKI
Ob 20. obletnici smrti predrage mame Štefanije Grilanc Pirc darujejo hčere z družinami 75.000 lir za SK Kras in 75.000 lir za KD RdeCa zvezda.
V	spomin na g. Berto Protti darujeta Irma in Egon
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z OpCin.
Emil Bufon z družino daruje 20.000 lir za AO Jaka Stoka.
Namesto cvetja na grob Polde Pangos daruje Lidija Guštin 20.000 lir za tabornike Rodu modrega vala.
V	spomin na Marjana Dolgana darujeta Franc in ICi Udovič 100.000 lir za Sklad Ota-Luchetta-D’Ange-lo-Hrovatin.
Namesto cvetja na grob Justa Žerjala daruje Danica Smotlak 20.000 lir za TPPZ.
Za obeležje, ki ga bo jutri postavilo SPDT v spomin na Maria Milica, prijatelja in soborca darujeta Dušan in Božena KoSuta 100.000 lir.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
V	spomin na dragega prijatelja in soSolca Marjana Dolgana daruje Devana Lavrenčič 100.000 lir za TPK Sirena.
Ob priliki Miklavževanja za obdaritev Šolskih otrok daruje družina Kodrič
100.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na dragega očeta in nonota Justa darujejo svojci 100.000 lir za Skupnost družina Opčine,
50.000	lir za Zbor upokojencev z Brega,
50.000	lir za KD Primorsko - MaCkolje, 50.000 lir za Godbo na pihala Breg,
50.000	lir za SD Breg,
50.000	lir za Sekcijo ANPI Dolina, 50.000 KD V.Vodnik Dolina.
V	spomin na očeta Justa daruje sin Just 100.000 lir za TPPZ.
t
Pogreb naše drage
Marize Sossi
bo danes, 23. t. m., ob
9. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalujoči svojci
Opčine, 23. 11. 1996
Ob izgubi drage none izražamo Nadji' Tretjak in družini globoko sožalje
direkcija in kolektiv Adriaimpex SpA
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
GORICA / 30. MITTELEVROPSK1 POSVET
GORICA / ČIŠČENJE ULIC IN PROBLEM PARKIRANJA
□ OBVESTILA
Kakšna naj bo jutrišnja Evropa
Kolikšen prispevek lohko srednjeevropska kultura nudi razvoju združene Evrope
Na obzorju začasna kompromisna rešitev
Namesto trikrat tedensko naj bi ulice strojno čistili le dvakrat vsakič le na eni strani
Kakšna naj bo Evropa v prihodnosti, kakšne njene meje, kakšna so pojmovanja o tej tvorbi? O vsem tem so razpravljali profesorji, novinarji, intelektualci, ki so se odzvali povabilu Inštituta za mittele-vropska srečanja na posvet na temo usode Evrope, ki se je začel včeraj v dvorani Trgovinske zbornice.
Letošnje srečanje je že 30. po vrsti, je povedal predsednik sen. Michele Martina. »Pričeli smo v nelahkih časih. Pojem Srednje Evrope marsikomu ni prijal«, je dejal. Veliki italijanski pesnik Un-garetti jim je že na začetku bil v veliko pomoč, ko je dejal, da med narodi, pa čeprav stoje na nasprotnih bregovih, ni in ne sme biti sporov, morajo biti le srečanja in soočanja. Martina je tudi povedal, kaj vse so na teh srečanjih govorih. Večjezičnost je bila in je prisotna v srednjeevropskem prostoru, vendar pa imajo ljudje isto
kulturno govorico, ki je jedro današnje Evrope.
Pozdravila sta župan Valenti in pokrajinski odbornik Petiziol. Prvi je dejal, da današnja ideja Evrope ni lahka, da je treba kulturna razmotrivanja prenesti v gospodarsko realnost ter navedel vrsto težav svoje uprave. Petiziol mu je pritrdil, dodal pa je, da so mu ideje, ki jih v goriško tkivo vnašajo ta srečanja, zelo blizu. Govorila sta še zastopnika avstrijske in madžarske vlade.
Uvodna razmišljanja o Evropi je imel Luigi Vitto-rio Ferraris, danes docent na univerzi LUISS v Rimu, prej pa diplomat, nazadnje ambasador Italije v Bonnu. Evropska ideja, pravzaprav ideja evrocen-trizma, se rodi že pri starih Grkih in Rimljanih, prevzame jo katoliška Cerkev, zatem se udejani v Svetem rimskem cesarstvu. V 19. stoletju se Evropa pojmuje v ustanovitvi držav na več ah manj na-
cionalni podlagi, širi se tudi evrocentrična ideja, ki Evropo istoveti s civilizacijo. V tem kontekstu je treba razumeti ekspanzio-nistični kolonializem evropskih držav. V zadnjih 50 letih je Evropa razdeljena v dva bloka. Zahodnjake ne zanima, kaj se dogaja za železno zaveso. Zanje je zahodni model edini vreden spoštovanja, zato se ustvari Evropska zveza, - ki se razvija do današnjih dni. Kakšna bo Evropa v prihodnje, se je vprašal govornik. Madžarska oz. Slovenija se npr. že istovetita z zahodnim modelom, veliko pa je dvomov o drugih državah, denimo o Ukrajini ali Belorusiji. Ferraris se je ob koncu zavzel za Evropo obstoječih držav. O Evropi regij se bo lahko razpravljalo Sele v prihodnosti.
Posvet se nadaljuje še danes dopoldne s pričetkom ob 9. uri.
Marko VValtritsch
Problem strojnega čiščenja ulic in s tem povezanih prepovedi parkiranja v zgodnjih jutranjih urah v številnih ulicah mestnega središča je v Gorici izzval številne proteste. Nekaj delegacij občanov se je tudi srečalo z občinskim odbornikom za storitve Claudiom Pe-scom in doseglo, da so ukrep, ki bi bil moral veljati že z 18. novembrom, odložili za nekaj časa.
Prvotno je občina razdelila ulice mestnega središča v dve skupini, kjer naj bi vsak drugi dan izvajali strojno pometanje. Ob ponedeljkih, sredah in petkih med 6. in 8. uro naj bi čistili Korzo Italia in Verdijev korzo, ulice 9. avgusta, 24. maja, Co-delli, Mattioli, Canova, Angiolina, Manzoni, Sv. Klare, Boccaccio, Dante, Crispi, De Gasperi, Casci-no. Ob torkih, četrtkih in sobotah pa je bilo predvideno čiščenje ulic Duca d’Aosta, Buonarroti, Di Manzano, Rossini, Bellini, Seneni trg, Randaccio, Locchi, Pitteri, Roma, Morelli, Trg pred županstvom, Sauro, Petrarca, Diaz, Rismondo, Cador-na, Oberdan in Garibaldi.
Proti ukrepu so dvignili glas stanovalci, ki nimajo lastne garaže. Uvedba prepovedi parkiranja v jutranjih urah bi jih trikrat tedensko prisilila, da čez noč poiščejo parkimi prostor daleč od doma. Protestu so se pridružili mnogi javni uslužbenci, ki nastopijo službo ob 8. uri in bi zato ne mogli več pred to uro parkirati vozil v bližini delovnega mesta.
Odbornik Pesco je vzel
na znanje proteste, začasno zamrznil ukrep, ni pa še pojasnil, kako namerava uskladiti parkiranje in čiščenje ulic. Menda razmišljajo, da bi čiščenje izvajali samo dvakrat tedensko in Se to izmenično, se pravi enkrat na desni in enkrat na levi strani upoštevanih cest. Ta novi razpored naj bi začel veljati prihodnji teden, bil pa bi začasen, saj bi na tak način vsako stran ulic očistili samo enkrat in ne trikrat tedensko, kot bi bilo prav zlasti v jesenskem času, ko se nabira odpadlo listje in maši odtočne požiralnike.
Na sliki (foto Bumba-ca) na tleh se nabira listje, table o prepovedi parkiranja pa ostajajo še pokrite
KINO
GORICA
CORSO 16.00 »Balto«. Risanka. 18.00-20.00-22.00 »Crash«. Prep. ml. pod 18. letom.
TRZIC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Jack«. Rež. F. F. Coppola.
Ic KONCERTI
LICEJ DANTE ALIGHIE-
RI: danes ob 17.30 koncert ansambla “Quatuor de gui-tares de Versailles”, v okviru 30. mittelevropskih srečanj.
H RAZSTAVE
v čakalnici zelez-
KGM organizira tečaj standard in latinsko-anie-riskih plesov. Fantje zbudite se! V sredo 27. novembra’ ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
KROŽEK “TERRA-LE-GAMBIENTE” obvešča, da bo jutri zadnje srečanje tečaja za spoznavanje dreves. Doktor gozdarskih ved Luigi Barbana bo vodil ogled ob Soči pri Livadi-Informacije na tel. 32273 danes med urnikom trgovin. •
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ
organizira tečaj informatike za otroke od 7. do 13. leta. Informacije in vpisovanje na upravi Dijaškega doma, ul. Montesanto 84, tel. 533495 vsak delavnik od 11. do 17. ure do 27. novembra.
H ŠOLSKE VES]}
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: windows office standard (vvindovvs 3.1. winword 6.0, excel 5.0 -100 ur) in angleščine (100 ur). Vpisovanje in informacije na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, od 9. do 13. ure (tel. 81826) do vključno 29. novembra.
B črpalke
Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke
GORICA
MONTESHELL - UL Trieste
EP - Ul. don Bosco
AGIP - Ul. Aquileia
FINA - Korzo Itaha
TRZIC
MONTESHELL - Ul Matteotti
ESSO - Ul. 1. Maggio
IP-U1. Boito
FINA - Ul. Cosulich
KRMIN
MONTESHELL - drž. cesta štev. 56
GRADIŠČE
AGIP - na cesti v Marjan
ROMKE
ERG - Ul. Aquileia
FOLJAN
AGIP - Ul. Redipuglia
ROMANS
NOVICE

Po dežju mraz, burja in sneg
Najprej v dopoldanskih urah pet obilen dež, potem pa oster mraz z burjo in sneg po vsej okohci. Taka je bila včerajšnja vremenska slika v Gorici. Sneg je pobelil Trnovsko planoto in sosednje vzpetine vse do nižjih leg. Ohladitev je preprečila nevarnost poplav, ki hi sicer spet pretila spričlo padavin, pač pa se je povečala nevarnost na cestah, kjer bo možna poledica.
Zasledovanje tatov s streljanjem
Poseg dveh zapriseženih čuvajev je včeraj ponoči preprečil krajo v trgovini Zeus v Tržiču, Ul. Rossel-li 20, kjer so bili na delu trije tatovi. Ko so imeli že pripravljan izdaten plen, sta jih presenetila čuvaja. Skušali so zbežati, enega med njimi - mladega Srba - pa sta čuvaja prijela po zasledovanju s streljanjem, ki je povzročilo nekaj preplaha med stanovalci v centru mesta. Tatu so nato aretirali policisti, druga dva, najbrž prav tako Srba, pa sta zbežala.
Obletnica deportacije Židov
V sinagogi v Ul. Ascoli 19 v Gorici bo danes ob 11. uri komemoracija v spomin na Goričane, pripadnike tukajšnje židovske skupnosti, ki so bili 23. novembra 1943 deportirani v nacistična uničevalna taborišča. Združenje prijateljev Itzraela vabi, da se svečanosti udeležijo.
Štipendije za dijake
Pokrajinska uprava obvešča, da 30. trn. zapade rok za vložitev prošenj za štipendije v smislu dež. zakona št. 14/91. Žaštipendije lahko zaprosijo dijaki, ki obiskujejo javne ah priznane zasebne šole. Podrobnejša pojasnila nudijo v uradu za šolstvo tel. 385283.
DEŽELA / SDAG PRI MATTASSIJU
Avtoporto, 3. del
Nov plaz betona bo pokopal Jeremitišče
Deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattassi je včeraj sprejel delegacijo družbe SDAG (predsednik Beppino Zanotto in ravnatelj Bruno Pod-bersig) in goriške občine (odbornik za javna dela Mauro Bordin in načelnik tehničnega urada inž. Ignazio Spano), ki mu je predstavila popravljeno Studijo o napravah in namenu tretjega dela blagovnega terminala pri Standrežu.
Načrt za novo inačico tretjega dela avtoporta je družba SDAG odobrila v prejšnjih dneh. Predviden je nov plaz betona, ki bo pokopal Jeremitišče, saj bodo asfaltirali in pozidali vso površino med sedanjimi halami in cesto pred pokopališčem. Sezidali bodo dve novi veliki skladišči (16 tisoč kv. metrov pokrite površine), večnadstropni kompleks za urade, storitve, trgovine in kogresni center in asfalti-
rali 50 tisoč kv. metrov zunanjih parkirišč. Predvidena je tudi železniška povezava, tako da bi terminal bil namenjen pretovarjanju blaga s tovornjakov na vlak in obratno.
Prav železniški terminal je bil v prejšnjih tednih predmet pomislekov dežele, ki je v njem videla dvojnik (v malem) novega železniškega vozlišča pri Cervinjanu. Goriški predstavniki so včeraj prepričali Mattassija, da ni tako in da goriška struktura ne le, da ne bo škodovala, temveč bo celo dopolnjevala ono v Cervinjanu.
Deželni odbornik je zato dal povoljno oceno o popravljenem načrtu. Potrdil je, da je zanj že razpoložljivih 30 milijard lir financiranja, preostalih 12 milijard za železniško povezavo pa naj bi aprila prihodnje leto črpali iz evropskega financiranja Objektiva 2.
PODTURN
Nagrada R. Boscarolu
Urednik škofijskega tednika “Voce isontina” Renzo Boscarol je letošnji dobitnik nagrade “San Rocco”, ki jo vsako leto podeljuje Center za ovrednotenje ljudskih tradicij v Podturnu. Priznanje mu bodo podelili za že 25-letno cenjeno novinarsko delo, v katerem je vedno pozoren do človeka in hkrati sposoben nelahke sinteze in razumevanja dogajanja krajevne kronike in zgodovine. Nagrado mu bodo izročili jutri na tradicionalnem zahvalnem srečanju, ki ga prirejajo v Podturnu. Prireditev se bo začela ob 10.20 s blagoslovom kmečkih strojev. Sledila bo maša z nastopom pevskega zbora v furlanskih nošah, nato podelitev nagrade in družabno srečanje na trgu pred cerkvijo, kjer bodo nudili tradicionalne domače jedi. Za to priložnost je izšla nova številka zbornika “Bore San Roc".
NIŠKE POSTAJE v Gorici odprejo danes ob 18.30 razstavo risb za otroke Vesne Benedetič. Na ogled bo do 7. decembra.
V CENTRU L. BRATUŽ
je do 30. t.m. odprta razstava slovenskih zamejskih likovnih umetnikov. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure in med prireditvami.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ■ GORICA
CECILIJ ANKA 96
38. revija goriških pevskih zborov
Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine, Koroške in Slovenije
Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica
danes, 23. novembra 1996, ob 20.30 jutri, 24. novembra 1996, ob 16. uri
Martini, Stefanu in Niki se je pridružila Se
IVANA
vedno številnejši družini Čestitata
društvo in zbor HRAST iz Doberdoba
API - Trg Candussi
FOSSALON
MONTESHELL - Fossa-lon
H LEKARNg
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
POGREBI
Danes: 11.00, Gastone Seculin iz splošne bolniSM ce v Gradišče.
^SODELOVANJE / NA DRUGI EKONOMSKI KONFERENCI VENETA IN SLOVENIJE
Konkretizacija začrtanega večsektorskega sodelovanja
Podpisani trije pomembni sporazumi, med njimi tudi med bankami
TREVISO - »Dežela ^eneto in Republika Slo-Venija bosta podpirali skupne pobude univerz, kulturnih in raziskovalcih ustanov, gospodarskih in finančnih podjetij iu organizmov, krajevnih uPrav in nevladnih orga-uizacij Veneta in Sloveči] e, s posebnim ozirom Ca sodelovanje na področjih znanstvenega raziskovanja in tehnološke inovacije, upravljanja jn Zašcite okolja, delovanja ^alih in srednjih podje-hji izobraževanja in pok-ucnega usposabljanja ter uruzbeno-kultumih in raziskovalnih dejavnosti.« ^ temi nekaj vrsticami skupne izjave o namenih sta Dežela Veneto in Republika Slovenija včeraj v kfoglianu Venetu pri Tre-'čsu postavili temelje za ?°Vo in široko organsko *C niultisektorsko sodelo-Vacje, ki bo imelo poseb-110 pozitivne učinke na Podjetniška sistema obeh ozemeljskih stvarnosti. , Dokument sta slovenski minister za gospodar-stvoi Metod Dragonja in Podpredsednik Dežele ''sneto Bruno Canella Podpisala na Drugi eko-Cornski konferenci Vene-to-Slovenija, ki je bila ^Ceraj v vili Conduhner v tdoglianu Venetu. Vendar lzjava o namenih ni bila sdini konkretni rezultat 'Sga srečanja, ki je bilo izredno plodno za razvoj odnosov med obema in-
stitucionalnima in gospodarskima sistemoma. Podpisana sta bila namreč Se dva formalna dokumenta: 0 ^odelovanju med banka-jci (iz Veneta Banca An-oniana, Cassa di Rispar-ciio di Verona, Vicenza, elluno e Ancona, Banca p°polare Vicentina, Ban-n8 Ambrosiana Veneto in unča Popolare di Vero-iz Slovenije pa Nova jubljanska banka, SploS-Cu banka Koper, Banka Lelje, Banka Vipa in Slo-Venska investicijska
banka) in o sodelovanju med zvezo trgovinskih zbornic Veneta (Unionca-mere) in Gospodarsko zbornico Slovenije.
Za Veneto, ki je tretja največja italijanska dežela izvoznica in je lani dosegla 14.400 milijard lir zunanjetrgovinskega presežka, je sodelovanje s Slovenijo še pogebno zanimivo, ker bo v perspektivi prevzelo vlogo mostu za skupno sodelovanje pri obnovi na Balkanu. Deželna odobornica za gospodarstvo Floria Pra, ki je osebno sledila pripravam na včeraj podpisane sporazume, je na-
vedla glavne sektorje razvoja sodelovanja s Slovenijo (kovinarski, tekstilni, usnjenopredelovalni, čevljarski in oblačilni) in podčrtala, da bo posebna pozornost namenjena in-tensifikaciji sodelovanja med pristanišči Severnega Jadrana s ciljem integracije beneškega lagun-skega sistema s pristanišči v Kopru, Trstu ih Ravenni. »Naš namen je, da bi uresničili pravi južnoevropski home port,« je dejala, »ki bi pritegnil velik del prometa, ki danes ostaja na severni strani Alp.« Odbornica je izrazila tudi posebno zado-
voljstvo, ker je prišlo na včerajšnjem srečanju do zasuka v smer konkretnosti sodelovanja med Slovenijo in Venetom: »Od prve bilaterealne ekonomske konference julija v Ljubljani smo delali zelo konstruktivno, kar dokazujejo podpisani sporazumi.« Poleg omenjenih treh sporazumov so bile namreč sklenjene še prve štiri operativne pogodbe med podjetji Slovenije in Veneta (s posredovanjem družbe Finest).
Slovenski minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je potrdil široko pripravljenost
Lira morda že danes v EMS
RIM - Po petdesetih mesecih čakalnice, prepuščena na milost in nemilost trgov ter pretresov na notranjepolitični sceni, se lira v teh urah pripravlja na vrnitev v Evropski monetarni sistem. Njeno vrnitev bo vodil zakladni minister Car-lo Azeglio Ciampi, isti, ki jo je septembra 1992 kot guverner Banke Italije pospremil pri njenem odhodu iz sist-ma evropskih medva-lutnih razmerij.
Po sinočnjem zaprtju denarnih trgov je bila v Bruslju potrjena vest, da se bo Evropski monetarni odbor za odločitev o vrnitvi lire v EMS sestal že danes. Lira je tako včerajšnji konec menjalnega tedna preživela z zadržanim dihom, na prepihu namigov, zanikanj in zvečer konč-
no potrditve odločilnih ur, ki jo čakajo. Njen dolgi dan se je začel z marko pod 1.000 lir in dilarjem pod 1.500, medtem ko so bili glavni protagonisti evropske monetarne scene zbrani v Frankfurtu. Kmalu potem, ko je Ciampi končal svoj poseg, v katerem je podprl potrebo po »paktu stabilnosti« kot osnovi za monetarno unijo, so se začeli Siriti prvi glasovi o tem, da je Italija zahtevala začetek pogajanj za vrnitev lire v monetarni sistem. Novica je dobila takojšen odmev na trgih, kjer se je italijanska valuta okrepila in spravila marko za tri lire pod tisočico. Iz Italije medtem ni bilo nobene potrditve, glasovi na trgih pa so se krepili, saj so se jim pridružili no-
vi podatki o upadanju inflacije, ki so okrepili pričakovanja za nadaljnje znižanje cene denarja.
Z odprtjem Wall Streeta se je lira popoldne Se okrepila, domneve pa so začele dobivati konkretne obrise. Premier Prodi je na obisku na Siciliji potrdil, da je vrnitev lire v EMS »stvar nekaj ur ali kvečjemu nekaj dni«, medtem ko je guverner Fazio v Frankfurtu okrepil pričakovanja, ko je dejal, da je »Italija morda le pripravljena na vrnitev v EMS«. Novica, da odpotuje generalni direktor zakladnega ministrstva Mario Draghi danes v Bruselj, pa je razblinila Se zadnje dvome pred dokončno potrditvijo o sestanku Monetarnega odbora.
svoje vlade za podporo ekonomskega in trgovinskega sodelovanja med podjetji RS in Veneta, člani njegove delegacije pa so udeležence konference seznanili s položajem slovenskega gospodarstva. Naj dodamo, da so bili v uradni delegaciji Veneta poleg predstavnikov deželne uprave in trgovinskih zbronic še najvišji zastopniki zveze in-dustrijscev, združenja malih in srednjih podjetij, obrtniških in trgovskih organizacij, finančnih družb Finest in Informest, Veneto Sviluppo in Veneto Innovazione.
Novembra inflacija najbiž 2,7 odst.
RIM - Včeraj so prišli inflacijski podatki še iz ostalih štirih vzorčnih mest, tako da je mogoče zdaj sestaviti popolnejšo sliko o gibanju novemrske inflacije. V vseh desetih mestih se je inflacijska stopnja v primerjavi z lanskim novembrom dosledno znižala, prvi projekcijski izračun pa pove, da bi morala konec meseca v državnem merilu pasti na 2, 7 odstotka, potem ko je oktobra znašala 3 odstotke. Po včerajšnjih podatkih se je inflacijska v Turinu znižala od 2,8 na 2,6 odstotka, v Firencah od 2,2 na 2,1, v Benetkah od 3,4 na 3,0 in v Neaplju od 3,2 na 2,9 odstotka.
H MOBILNA TELEFONIJA h
Skokovit razmah Omnitela v Furlaniji Julijski krajini
TRST - Furlanija - Julijska krajina je za Omni-tel, privatni upravljalec prenosne telefonije, izredno pomembna dežela, o čemer govori podatek, da je v dveletju 1995/96 investiral na njenem ozemlju več kot 25 milijard lir, do konca prihodnjega dela pa bo jim bo dodal se 10 milijard. V desetih letih letošnjega leta je Omnitel dosegel 560 tisoč naročnikov, potem ko jih je imel 1. januarja komaj 51 tisoč, kar pomeni, da se je število njegovih abonentov po vsej Italiji povečalo za več kot desetkrat. Podobno izredno rast so zabeležili tudi v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je Omnitel konec oktobra pokrival 56 odstotkov ozemlja in približno 78 odstotkov prebivalstva, do konca letošnjega leta pa se bo pokritje razširilo na 80 odstotkov prebivalstva. Z novimi investicijami namerava prihodnje leto* pokriti 75 odstotkov ozemlja in 95 ostotkov prebivalstva, za kar bo postavljeno 80 bazičnih radijskih postaj (trenutno jih je 50).
»Rast našega omrežja se nadaljuje s polnim ritmom, in to kljub nemajhnim težavam zaradi strukture tukajšnjega ozemlja, krajinskih, sizmic-nih in hidrogeoloških vinkulacij,« je dejal na včerajšnji predstavitvi nove božične komercialne kampanje v Trstu direktor Omnitela za severovzhodno območje Italije Enrico Casini. Kampanja zadeva brezplačno priključitev na omrežje in telefon GSM NEC-Omnitel po promocijski ceni 490 tisoč lir.
V	zadnjih mesecih je doživel razvoj Omnite-love mreže v Furlaniji - Julijski krajini velik razmah tako v količinskem kot v kakovostnem pogledu: poleg izboljšanja signala in prometne zmogljivosti v že opremljenih urbanih okoljih, je bilo pokritje razširjeno tudi zunaj mestnih območij (pokrita je že večina občin z več kot 8 tisoč prebivalci) in ob vseh pomembnejših prometnicah. Največ telefonskih naročnikov, in sicer 4.500, ima Omnitel v Vidmu, sledi Trst s 3.500 in nato Gorica in Pordenon z več kot 2 tisoč naročniki.
V	Trstu je bil včeraj posvet o možnosti tveganj, ki bi jih lahko imela prenosna telefonija za zdravje. Poleg Omnitela, so se ga udeležili tudi predstavniki konkurenčne družbe Telecom Italia Mobile (TIM), ki ima v naši deželi že 100 tisoč naročnikov, medtem ko jih ima Omnitel trenutno 12 tisoč. Konkurenčni boj se bo v naslednjih mesecih gotovo zaostril, kar lahko uporabnikom storitev mobilne telefonije prinese nove ugodnosti.
		22. NOVEMBER 1996	v LIRAH	
	2 s	valuta	nakupni	prodajni
	1 5	ameriški dolar	1481,00	1510,00
		nemška marka	987,00	1008,00
	s b	francoski frank	290,00	298,00
	II it	holandski gulden	877,00	904,00
		belgijski frank	47,50	49,40
		funt sterling	2479,00	2555,00
	$5 O) .S,	irski Sterling	2481,00	2557,00
		danska krona	256,00	264,00
		grška drahma	6,20	6,50
		kanadski dolar	1100,00	1133,00
		japonski jen	13,10	13,70
	P	švicarski frank	1162,00	1198,00
	•33 S w .O	avstrjski šiling	139,80	144,00
		norveška krona	233,00	240,00
	il	švedska krona	222,00	229,00
	<% 8)	portugalski escudo	9,70	10,30
		španska pezeta	11,60	12,10
	I 1	avstralski dolar	1190,00	1226,00
		madžarski florint slovenski tolar	9,00 10,80	11,50 11,30
	a	hrvaška kuna	270,00	280,00
		
22. NOVEMBER 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1473,00	1503,00
nemška marka	990,00	1010,00
francoski frank	289,00	299,00
holandski gulden	875,00	900,00
belgijski frank	47,62	49,42
funt Sterling	2475,00	' 2555,00
irski Sterling	2477,00	2572,00
danska krona	255,00	265,00
grška drahma	6,13	6,73
kanadski dolar	1097,00	1132,00
švicarski frank	1165,00	1190,00
avstrijski šiling	139,48	143,98
slovenski tolar	10,90	11,30
MILANSKI DEVIZNI TRG
22. NOVEMBER 1996	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1498,210
ECU	1917,710
nemška marka	997,810
francoski frank	294,370
funt Sterling	2525,230
holandski gulden	889,410
belgijski frank	48,411
španska pezeta	11,861
danska krona	259,750
irski funt	2526,430
grška drahma	6,322
portugalski escudo	9,866
kanadski dolar	1118,900
japonski jen	13,467
švicarski frank	1181,370
avstrijski šiling	141,780
norveška krona	236,400
švedska krona	226,470
finska marka	330,580
MILANSKI BORZNI TRG
21. NOVEMBER 1996	INDEKS MIB-30: -0,05 %
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
			Mediobanca	8.948	-1,15
Alleanza Ass.	11.180	-1,64	Mediolanum	14.987	-1,56
Bca di Roma	1.344	+3,06	Montedison	1.089	-0,54
Bca Fideuram	3.613	+ 1,06	Olivetti	546	-2,21
Benetton	19.064	-0,38	Parmalat	2.414	-1,18
Comit	2.848	-1,65	Pirelli Spa	2.751	-1,00
Credit	1.715	-1,38	Ras	15.193	-1,11
Edison	9.384	-0,28	Rolo	14.273	-0,74
Fiat	4.569	+0,39	Saipem	7.660	-1,13
Gemina	748	-2,24	San Paolo To	9.621	+0,36
Generali	31.158	-0,90	Sirti	9.292	-1,27
Imi	12.981	-1,17	Štet	6.250	-1,21
Ina	2.125	-0,83	TIM	3.476	+ 1,28
Italgas	5.917	-0,47	Telecom Ita	3.609	-0,02
La Fondiaria	5.860	-2,05 .			
Mediaset	7.167	-0,51			
_____GORICA / KONCERTNA SEZONA CENTRA EMIL KOMEL_
Slovesen začetek z žlahtno
pesmijo APZ Tone Tomšič
Zbor, ki slavi zlati jubilej Je vodil umetniški vodja Stojan Kuret
Slovenski center za glasbeno vzgojo »Emil Komel« je uvodni takt nove koncertne sezone »zaigral« zelo premišljeno in tako s krstom uspel privabiti v svoje »loge« večje število ljubiteljev glasbene muze kot doslej. Velika dvorana Kulturnega centra »Lojze Bratuž« v Gorici je bila v soboto, 16. novembra nabito polna. Privlačnost novega ambienta velike dvorane prenovljenega Katoliškega doma pa je le ena nota v partituri jesensko deževnega glasbenega večera. Mnogo bolj prodorne so namreč tiste, s katerimi je prireditelj zaznamoval uvodni program: primorski ljubezni do pevstva je zadostil z nastopom Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič (foto Bumbaca), pripadnost zamejski kulturi se je zrcalila v dirigentu, Stojanu Kuretu, zvestobo slovenstvu je »pel« celoten repertoar, zazrtosti v domačo, primorsko ustvarjalnost je ugodilo kar dvanajst zapetih skladb... Ce tem programskim »domislicam« ih »poslasticam« dodamo še vzdušje zlatega jubileja gostujočega zbora, dobimo razkošno
glasbeno slikanico, ki je popolnoma razpršila turobnost sobotnega deževnega goriškega časa.
Stojan Kuret, ki je v sezoni 1992/93 postal umetniški vodja in dirigent APZ Tone Tomšič in z njim dosegel zavidljive uspehe doma in v tujini, je na goriškem koncertnem odru vnovič blestel s prefinjenim občutkom za vokal in s svojo izvirnostjo pri sestavi programa. Vrhunski pevski ansambel, sestav, ki iz leta v leto ohranja
svežino glasov, je v prvem delu večera s pesmijo »razpletal« slovenski zborovski stavek ali bolje, njegovo tako zelo značilno otožno, melanholično melodično tkivo. Predtakt slednjemu je zapel veliki Jaco-bus Gallus s tremi skladbami, ki označujejo glasbeno arhitektoniko in večzborne kombinacije v treh pomembnih skladateljevih zbirkah: priljubljena »Musiča noster amor« iz zbirke Moralia, madrigal »Heroes pugna-
te viri« iz zbirke Harmo-niae morales in motet »Allelua. Cantate Domine canticum novum« iz zbirke Opus Musicum. Ce so se »Tomšiči« v prvih taktih Gallusovih mojstrovin še privajali na novo dvorano (in najbrž tudi na neugodno vremensko sliko goriškega večera) so v polnem zvočnem bogastvu zazveneli v nadaljevanju. »Trenutek«, »Barčica« in »Orel« Marija Kogoja in »Madrigali della buona morte« Pavleta Merkuja
so »razkrile« vse tiste pevske odlike, s katerimi zbor in zborovodja osvajata občinstvo in žirijo. Svetlejšo zvočno podobo slovenske glasbene ustvarjalnosti je ob zaključku prvega dela večera »zapela« le skladba »Kaj se je zgodilo na gradu«, skladba, ki jo je v ritmu balkanskega plesa igrivo zapisal Rok Golob.
Čašo več narodnostnega optimističnega melosa je ponudil drugi del večera, ki ga je APZ namenil venčku priredb slovenskih ljudskih pesmi. Tri priredbe Franceta Marolta (Barčica, Pisemce, Kaj b’jaz tebi dau) za moški sestav, dve priredbi mladega bovškega skladatelja Ambroža Co-pija (Vuprem oči, Da ho-ra Caninawa) za ženski' zbor, priredba Stojana Kmeta (Zrejlo je žito) in priredbe Alda Kumarja (Magdalenca, Pesmi od ljubezni in kafeta) so v interpretacijah APZ Tone Tomšič zaživele v vsej žlahtnosti vokalne umetnosti. Vrhunski ansambel se je navdušenemu in hvaležnemu občinstvu oddolžil še s štirimi dodatki iz železnega zborovskega repertoarja.
Tatjana Gregorič
r LJUBLJANA
/ GRAD TIVOLI
Papirnate sanje iz Lombardije
Razstavo odprejo danes
V mednarodnem grafičnem centru v gradu Tivoli v Ljubljani bodo danes odprli razstavo Papirnate sanje, značilnosti risarske umetnosti v Lombardiji 1946-96. Prireditev sodi v okvir pobude Pod nebom Lombardije, ki je ob kulturi na-
menjeno tudi gospodarskim stikom. Razstava risb, na kateri s svojimi deli sodeluje vrsta znanih umetnikov, med temi je tudi Tržačan Gillo Dorfles, bolj znan kot umetnostni kritik (na sliki risba iz leta ’92), bo odprta do 30. novembra.
SODOBNI TRST / CHROMAS ENSEMBLE
STALNO GLEDALIŠČE FJK / SKUPINA G. GLEIJŠESA
Dela sodobnih skladateljic
V torek je tržaško Združenje za sodobno glasbo Chromas v okviru pobud, ki ga prireja .odbor Sodobni Trst, ponudilo drugi koncert letošnjega jesenskega cikla. Tudi ta koncert je bil sestavljen na monografskem Izboru; tokrat so bile na vrsti sodobne skladateljice. V zadnjih letih glasbeni svet odkriva žensko kompozicijsko ustvarjalnost, o tem dovolj zgovorno priča tudi knjiga mezzosopranistke in raziskovalke Patricie Adkins Chiti. Zenska skladateljska ustvarjalnost je bila, kot utemeljuje raziskovalka, prisotna že od samih začetkov glasbe, kakovostna in številčna rast ženskega skladateljskega dela pa je stvar
našega časa, saj je danes glasbeni in kompozicijski študij odprt vsem.
Torkov koncert, ki se je odvijal v prostorih tržaškega konservatorija, nam je ponudil prerez sodobne ženske ustvarjalnosti. Skupina Chromas ensemble je svoj spored oblikovala s skladbami, ki so jih napisale še živeče skladateljice (foto KROMA). Prva skladba na vrsti je bila »Yagua Ya Yuca (La tigre che ucci-de)« skladateljice Alicie Terzian, ki je sicer španskega rodu, čeprav je že od mladih nog živela v Argentini. Njeno skladbo za različna tolkala je podal Fabian Perez-Tede-sco, ki je ponudil občinstvu zelo dognano izvedbo. Terzianova je v svojem
delu na zanimiv način izrabila različne zvočnosti in različne barve tolkal, v kompozicijo pa je vključila tudi glas izvajalca. Ob Terzianinem opusu smo lahko poslušali še klavirsko Sonato Sofije Gubaj-duline, tartarske, skladateljice, ki se je - kot sicer Alicia Terzian - rodila v tridesetih letih. To njeno sonato iz leta 1965, v kateri ni manjkalo tehnično zahtevnih delov, je zelo prepričljivo podal tržaški pianist Corrado Gulin. Po skladbah Terzianove in Gubajduline, ki sodita v starejšo generacijo, so bila na vrsti dela romunske skladateljice Violete Di-nescu-Lucaci. Iz niza skladb z naslovom Satya nam je slovenski fagotist Vojko Cesar podal Satya
II za fagot solo iz leta
1981,	za njim pa je flavtist Giorgio Marcossi izvedel zanimivo Immagini za flavto solo (1982). Pianist Gulin in tolkalec Pe-rez-Tedesco sta nam s svojo izvedbo razkrila sodobne tehnične prijeme romunske skladateljice v skladbi Echies II iz leta
1982.	Prerez skladateljske dejavnosti Violete Dine-scu je zaokrožilo še podajanje kompozicije Fragment V, pri katerem so sodelovali flavtist Marcossi, klarinetist Urdan, violinist Favento, violončelist Favento in pianist Gulin pod taktirko Adriana Martinollija. Za večji ansambel sta bili tudi skladbi Italijank Emanuele Ballio in Patrizie Montanaro. Obe sodita v najmlajšo generacijo in se torej še uveljavljata na mednarodnem prizorišču. Balliova je predstavila skladbo Eclissi II, v kateri se je deloma po-služila glasbil, ki so ustvarjala kot nekakšne »zvočne kepe«. Ansambel je nato odigral še delo v praizvedbi Vibranti figure sospese Patrizie Montanarove, ki je bila v dvorani.
Posebej lahko še omenimo, da se bo na naslednjem koncertu iz tega niza predstavil duo, ki ga sestavljata flavtistka Lui-sa Sello in slovenska pianistka Vesna Zuppin.
Luisa Antoni
Še vedno zabavni Feydeau
Dobra postavitev komedije hotel svobodne menjave
Sezona Stalnega gledališča FJk se nadaljuje v znaku komičnosti, ki je bo sicer letos več kot dovolj v vseh tržaških gledaliških hišah. Tako ta teden gostuje v Rossettijevi dvorani skupina neapeljskega igralca Geppyja Gleijesesa s komedijo Hotel svobodne menjave izpod peresa popularnega francoskega dramatika Georgesa Feydeauja iz obdobja pred prvo svetovno vojno.
Feydeaujeve komedije slovijo po zapletenem, a kot ura natančnem ustroju, v katerem nobena, še tako drobna podrobnost ni odveč. Njihovi junaki so izraziti predstavniki takratne francoske meščanske družbe, ki jih avtor preučuje z odmaknjenostjo znanstvenika, brez vsakršnega etičnega predsodka in tudi brez sledu simpatije. Skoka čez plot željni zakonci so, denimo, postavljeni v situacije, v katerih se primeri prav tisto, kar lahko privede do najhujših posledic. Njihovi poskusi, da bi se izmazali, jih le še globje potiskajo v težave, številni preobrati se povsem naravno razvijejo iz dogajanja, ki nesrečneže preganja kakor neizprosna usoda.
Za svojo postavitev komedije je Gleijesesova skupina izbrala odlične so-
elavce; delo je prevedel Masolin0 'Arnico, režiral ga je Mario Missiroh’ :eno in kostume pa si je zamislil Eno 3 Job. Dogajanje je realistično postavlje d v obdobje in okolje Feydeaujevih so obnikov, čeprav nekoliko burkašK smer j eno, vendar ne preveč, tako da se Dotakljive situacije nikoli ne sprevržejo grobo vulgarnost, temveč ostajajo hkotno in neprizadeto smešne. Lah < i tudi rekli, da je vse nekoliko neapeh co ekstrovertirano obarvano, kar mor draža tudi življenjsko okolje večine na^ :opajočih: poleg učinkovitega GePPyJ leijesesa v vlogi nesojenega zapeljiv ingleta nastopa Carlo Croccolo, ki se g lorda marsikdo spominja iz Stevi n alijanskih komičnih filmov iz petde h let - v komediji je zabavni podeže s dvetnik Mathieu, ki jeclja le, ka ežuje. Mariih Prati je gospodovalna roteskno prikazana Pingletova žel ’
otesKno priKazana rmgiciu.— aniela Poggi pa nezadovoljna s.°Pp jj. ngletovega najboljšega prijatelja rdina, s katero bi seveda Pinglet ra
Dvaral ženo. Sicer pa ves trinajste . dobro uigrani ansambel učinko aava občinstvo od začetka do kn ■edstave.	(b°Vj
DRAMA V ZAIRU / SE NOBENEGA SKLEPA O KONKRETNIH UKREPIH
Samo Zaire zahteva poseg mednarodnih vojaških sil
Papež Janez Pavel II. pozval mednarodno skupnost naj ukrepa
Ruandski policist ob hutujskih povratnikih v Kanami, kakih 10 kilometrov od mejnega Gisenyija (Telefoto AP)
BRUSELJ, KINSASA -Stuttgartska konferenca vojaških predstavnikov načrtovanih mirovnih sil za poseg v vzhodnem Zairu včeraj ni sprejela nobenega operativnega sklepa. Visoki Častniki iz devetindvajsetih držav so pod predsedstvom kanadskega generala Barila, ki mu je OZN poverla nalogo poveljstva morebinega mednarodnega vojaškega kontingenta, le proučiti različne opcije, niso pa sprejeli nobenega sklepa. Ob takem zavlačevanju in sprenevedanju je ponovno povzdignil svoj glas papež Janez Pavel II., ki se je včeraj sestal z zairskimi škofi. Mednarodno skupnost je Pozval, naj podvoji svoje napore in naj konCno pošlje humanitarno pomoC ljudem v zairski Kivu. Zavzel se je za mir v celotni regiji in odločno zavrnil vsak nasilni ukrep, ker bi le povečal trpljenje najrevnejših. Vse vpletene v tej drami pa je pozval, naj stopijo na pot iskrenega dialoga, ki naj privede do prave sprave v spoštovanju človeškega dostojanstva.
Papežev poziv pa bo kot nekoč za Bosno naletel na gluha ušesa, ker se za me-detnienim spopadom bržkone skrivajo najrazličnejši interesi tako nekaterih zahodnih držav kot baje tudi njihovih transna-
cionalnih družb. Vojaški poseg bi bržkone marsikomu prekrižal račune. Komu, ni povsem jasno. Iz včerajšnjega tristranskega zasedanja predstavnikov Ruande, Burundija in Ugande pri Kampali je že jasno, da te tri države nasprotujejo posegu mirov-
nih sil. Zanj se ogreva le Zaire, ker upa, da bi prisotnost tujih vojakov preprečila neizbežni konec Mobutove diktature. Uporni zairski Tutsi že pozivajo zairsko vojsko, naj se jim pridruži v pohodu na Kinšaso.
Nobenega od držav-
nikov srednjeafriških držav pa ne skrbi usoda kakih 800 tisoC beguncev, ki še vedno brezciljno tavajo po vzhodnem Zairu. Načelno se za njih zanimajo le Zahodnjaki, ki pa do sedaj niso storili ničesar. V Ruando se je vrnilo kakih 500 tisoč Butov, a v to
državo, v kateri ne divjajo spopadi, pa niso poslali niti grama moke. Iz Burundija pa prihajajo prve konkretne vesti o grozodejstvih nad povratniki. Visoki komisarjat za begunce UNHCR je sporočil, da so v neki cerkvi neznanci pobiti 300 tisoč beguncev.
NOVICE
Po odhodu iz bolnišnice je Jelcin sprejel Čubajsa
MOSKVA - Po včerajšnjem odhodu iz bolnišnice je ruski predsednik Boris Jelcin dokazal, da se mu mudi čimprej v svoje roke prevzeti vse vzvode oblasti. Tako je včeraj sprejel šefa kremeljske administracije Anatolija Cubajsa, ki se je znašel na udaru kritik parlamenta, ker si je baje prisvojil ogromne vsote. Gubaj s je bil namreč vsemogočni šef ruske privatizacije, ki je precej svojeglavo preusmerjal ogromne zneske denarja. Uradno sta se Cubajs in Jelcin pogovarjala o Belorusiji, kjer je predsednik Lukašenko pristal na ruski kompromis, tako da je umaknil svojo zahtevo po izrednih pristojnostih. Skoraj gotovo pa je Jelcin od Cubajsa zahteval podrobno poročilo o spletkah, ki so se dogajale v Kremlju, ko je bil v bolnišnici.
Mati Terezija v bolnišnici
KALKUTA - Zaradi težav s srcem so Nobelovo nagrajenko za mir, 86-letno mater Terezijo, sprejeli v bolnišnico. To je že tretjič v treh mesecih, da mora redovnica albanskega rodu na zdravljenje. Kalkutski zdravnik Asim Kuman Bardhan je povedal, da je redovnica pri zavesti, a se ni razjasnil glede prognoze. Navedel je le, da se je njeno zdravstveno stanje po sprejemu precej izboljšalo.
Na rusko postajo Mir prispela nova pošiljka
MOSKVA - Včeraj se je z rusko vesoljsko postajo Mir spojila ruska tovorna raketa brez posadke Progres M-33, ki ima na krovu dve toni materiala od hrane do najrazličnejših inštrumentov in nadomestnih delov. Ruska vesoljca Korzum in Ka-leri bosta s pomočjo svojega ameriškega kolege premestila material v vesoljsko postajo in iz nje v tovorno raketo prenesla ves odpadni in drugi iztrošeni material.
V Franciji obsodili člane verske sekte Scientology
PARIZ - Francosko sodstvo je na tri leta zapora obsodilo nekdanjega voditelja verske sekte Scientology za Lyon Jeana Jacquesa Mazierja, ki so ga spoznali za krivega sleparije in nenamernega umora. Postopek je sprožila žena nekega pristaša te verske sekte, ki je napravil samomor, ker ni več vzdržal izsiljevanja in groženj svojih nadrejenih. Skupaj z Mazierjem, ki bo moral plačati tudi 500 tisoč frankov globe,, so na zaporne kazni od osem mesecev do dveh let obsoditi tudi drugih pet privržencev
INDIJA / POLICIJA 2E IZVEDLA VRSTO »PREVENTIVNIH« ARETACIJ
FRANCIJA / PROTEST ŠOFERJEV TOVORNJAKOV
Ob valu protestov danes izvolitev najlepše na svetu
BANGALORE (Indija) - Na nogometnern igrišču Bangalo-ra v Indiji bodo danes zveCer izvolili najlepšo na svetu. Za naslov se poteguje 88 lepotic iz vsega sveta, pozornost sveta pa je bilj kot na izbiro osredotočena na proteste, ki jih je ta manifestacija sprožila med nekaterimi bolj tradicionalističnimi krogi Indije.
»Manifestacija pomeni žalitev ženskega dostojanstva, ogroža prave indijske vrednote in je znak vse večjega kvarnega vpliva Zahoda na našo državo,« trdijo med drugim predstavniki najveCje indijske opozicijske stranke, ki namerava mobilizirati svoje pristaše, da bi blokirali vse dohode na nogometno igrišče in s tem preprečili izvedbo izvolitve najlepše. Se najbolj zaskrbljujoča pa je grožnja skupine indijskih feministk: 15 deklet se bo živih zažgalo v znak protesta.
Policija je medtem že začela s »preventivnimi aretacijami« in strogo nadzoruje najbolj vroče kontestatorje. Izvolitev »miss sveta« bodo spremljale mednarodne televizije in v Indiji nočejo, da bi predvideni dve milijardi gledalcev dobili »izkrivljeno« podobo države.
Na slikah (telefoto AP) zgoraj parada lepotic, spodaj strogi varnostni ukrepi na ulicah Bangalora.
Stavka se zaostruje
Prekinjena pogajanja z delodajalci - Sindikati: »Imajo nas za norca« - Premier Juppe poziva k dialogu
PARIZ - Pogajanja med sindikati šoferjev tovornjakov in organizacijami delodajalcev, ki so se bile začele v četrtek popoldne, so se preteklo noč prekinile, ne da bi se sploh dogovorili o morebitnem novem srečanju. Sindikalisti so okrog 2. ure ponoči zapustili pogajalsko mizo in stališča delodajalcev ožigosati kot »provokatorska«, istočasno pa pozvali šoferje, naj še zaostrijo protest, ki že grozi, da paralizira dobršen del Francije. »Delo-
dajalci nas imajo za norca,« so soglasno zatrdili sindikalisti. Napovedana zaostritev akcije pa najbrž pomeni, da bodo cestne bloke razširiti tudi na sam Pariz, ki je bil odslej izvzet iz protestnih akcij.
V tej situaciji si vlada prizadeva pomiriti duhove. Premier Alain Juppe je pozval steani, naj »v najkrajšem Času obnovijo dialog,« tudi predstavniki delodajalcev trdijo, da so pripravljeni na pogajanja in da so se stališča že nekoliko zbližala, še po-
sebno kar zadeva znižanje upokojitvene dobe in skrajšanje delovnega umika. Stavkovna akcija pa za zdaj ne pojenja in je najbolj ostre oblike boja zabeležila prav v Bordeauxu, katerega župan je premier Juppe. Mesto je praktično izolirano, prav tako zaprta je avtocesta med Parizom in Lilleom, cestne bloke pa so postavili v Avignonu, Strasbourgu, Tolonsu in številnih drugih krajih.
Na sliki (telefoto AP) tovornjaki so blokirali avtocesto blizu Tolousa.
SVET
V SRBIJI SE NADALJUJEJO OGORČENI PROTESTI PRIVRŽENCEV OPOZICIJE
Skupaj bo vztrajala, dokler Miloševič ne prizna poraza
Ugrabitev Draškovičeve soproge, ki naj bi pozivala k terorizmu
BEOGRAD - Čeprav bo od zaprtja volišč v Srbiji kmalu minil ze teden dni, se strasti, ki so jih razgreli poskusi vladajočih socialistov, da bi izničili izide lokalnih volitev v večini občin, kjer je zmagala združena opozicija, niso prav nič umirile. Nasprotno; bes privržencev opozicije je dobil nove razsežnosti.
V četrtek ponoči se je na beograjskih ulicah zbralo prek 20 tisoč demonstrantov, na čelu z voditelji opozicijske koalicije Skupaj Vukom Draškovičem, Vesno PeSič in Zoranom Djindjičem, ki so zahtevali, da Miloševideva stranka prizna poraz. Protesti so se'nadaljevali ves včerajšnji dan, in to v večini večjih mest, tudi v tistih, kjer vlada
nekakšno neuradno izredno stanje, denimo v Nišu, kjer so močne policijske sile prevzele »varovanje« ključnih ustanov. Vrhunec so demonstracije dosegle s popoldanskim zborovanjem v središču Beograda, kjer se je zbralo več tisoč ljudi, predvsem študentov beograjskih fakultet. Napotili so se po ulicah in se ustavili pred
zgradbo, kjer ima sedež Djin-djičeva Demokratska stranka. Z balkona stavbe so nato množico nagovorili opozicijski prvaki in napovedali nadaljevanje protestov, vse dokler Miloševič ne prizna izidov lokalnih volitev.
Sicer pa je včeraj šokirala srbsko javnost novica o ugrabitvi Danice Draškovid, soproge Vuka Draškoviča, ki je v četrtek ponoči izginila neznano kam. Včeraj se je znova pojavila in neodvisnim medijem pojasnila, da so jo ugrabili agenti Službe državne varnosti, ki naj bi vso
noč zasliševali in ustrahovali ter nato zahtevali, naj vpliva na svojega moža, da bo ta prekinil val opozicijskih protestov. Menda so hoteli vedeti, ali, oziroma kje imajo voditelji protirežimskih strank skrito orožje, ji predvajali posnetke njenih izjav, posnete skrivaj v hiši Draškovičevih, grozili z nožem in zatrjevali, da opoziciji nikdar ne bodo dovolili priti na oblast. Poznavalci razmer pravijo, da je bilo mogoče pričakovati, da bo SDV ukrepala, saj je gospa Draškovid v sredo dala novinarjem precej provokativno
Demonstracija opozicije v Srbiji (Jelefoto AP)
izjavo, v kateri je med drugim ugotovila, da bi bilo treba sedanje srbske vladarje »razčetveriti, zaradi vsega, kar so storili ljudstvu«. Dodala je tudi, da »svobode ni mogoče izboriti križem rok, ampak je treba razbijati policijske kordone... s terorizmom
odgovoriti na terorizem... vse blokirati, metati paradižnike, kamne in bombe...«
To je bilo očitno za oblast preveč, od izjav Draškovičeve, ki naj bi pomenile neposreden poziv k terorizmu, pa se je distancirala celo opozicija. Kljub temu je včeraj res
počilo, in to na sedežu beograjskega odbora Nove demokracije, manjše partnerke v Miloševidevi predvolilni koaliciji. V prostore stranke je priletela bomba, ki pa ni terjala žrtev. Storilcev niso odkrili.
Maja Maršičevič
DANSKO GOSPODARSTVO JE NA PRVI POGLED ZGLEDNO, V RESNICI PA SE MORA VLADA LOTITI KORENITIH SPREMEMB^
Blaginja na socialnem sodu smodnika
K0BENHAVN - Vrsta svežih ukrepov, načrtovanih za prihodnje leto, naj bi mladim, dolgoročno brezposelnim Dancem končno prinesla delovna mesta. To pa je le eden od znanilcev sprememb, ki se obetajo danskemu gospodarsko-političnemu prostoru. Država, ki je bila dolgo ena najbolj velikodušnih, kar zadeva skrb za blaginjo ljudi, zlasti socialno skrbstvo, se je znašla v položaju, ko so spričo velikanskega finančnega bremena, ki si ga je naložila, ogroženi sami temelji njenega gospodarskega sistema. Obeti so še bolj zaskrbljujoči, saj demograiški trendi napovedujejo neustavljivo staranje populacije.
Če bi sodili zgolj po običajnih, kratkoročnih kriterijih, je danska ekonomija nedvomno močna in stabilna. Od leta 1989, ko se je njen »tekoči račun« po 26 zaporednih letih »minusa« vendarle znebil rdečih številk, se lahko redno pohvali s presežkom, ki letos znaša približno deset milijard kron ali en odstotek bruto domačega proizvoda. Po ustavitvi gospodarske rasti jeseni leta 1995 je Danska očitno precej hitreje vstopila v obdobje okrevanja kot druge evropske države. Zadnjih
nekaj mesecev industrijska proizvodnja raste, prav tako naročila; svi-njereja in z njo povezana mesnopredelovalna industrija denimo, ki js ena najpomembnejših vej živilske industrije, je spričo govedorejske krize, ki je zajela Evropo po izbruhu bolezni norih krav, doživela pravi »bum«.
Rast BDP bo letos sicer zdrsnila z lanskoletne 3.6-odstotne ravni na dva odstotka, vendar pa vlada pričakuje, da se bo v letu 1997 znova povzpela na vsaj tri odstotke. Inflacija že od srede osem-
desetih ni več problematična; v preteklih dvanajstih mesecih so drobno-prodajne cene narasle za 2.3 odstotka.
Dejstvo je, da bi bila lahko Danska - če bi to želela - med prvimi članicami Evropske monetarne unije. Proračunski primanjkljaj bo letos znašal le slab odstotek BDP -medtem ko maastrichtski sporazum dovoljuje triodstotno »luknjo« v državni blagajni -, se prihodnje leto srkčil na pol odstotka in se že leto zatem spremenil v presežek. Bruto nacionalni dolg, merjen v odstotkih BDP, je s 60 odstotki med najnižjimi v Evropi. Ker je Danska med zadržke, ki jih je leta 1992 navedla kot pogoj za vnovično izvedbo referenduma o Maastrichtu, uvrstila tudi nesodelovanje v oblikovanju skupne valute, zaenkrat ne gre pričakovati njene vključitve v denarno unijo. Sodeč po
izidih raziskav javnega mnenja bo pri tem tudi ostalo.
Toda, medtem ko dansko gospodarstvo na prvi pogled deluje zgledno, se pri podrobnejšem pregledu razmer na področju zaposlovanja pokažejo znaki tlečih problemov, ki se iz dneva v dan kopičijo. Statistično določena raven brezposelnosti je sicer padla z rekordnih 12.4 odstotka, kolikor je znašala leta 1993, na manj kot devet odstotkov, vendar pa je ta pozitivna sprememba predvsem posledica umika vrste posameznikov z borze dela. Nova delovna mesta pri tem niso imela vidnejših zaslug.
Približno milijon za delo sposobnih Dancev tako danes živi izključno od socialne podpore, iii za nekatere od njih je to postal že kar utečeni način življenja. Da bi vzdrževala sistem socialnega skrbstva, je morala vlada
povišati izdatke na 60 odstotkov BDP, davčno breme pa je z 51 odstotki BDP že najvišje v Evropi.
Ker opisane razmere postajajo nevzdržne, so se vrhovi v Kobenhavnu odločili za ukrepe, ki stopijo v veljavo z novim letom. Brezposelni državljani, ki še niso dopolnili 25 let, so bili doslej ta-korekoč brezpogojno upravičeni do državnega denarja; odslej bodo morali po šestih mesecih prejemanja podpore izbrati med dvema mo-žnostima - samozaposlitvijo s pomočjo programa, ki ga izvajajo lokalni odbori, ali prekvalifikacijo, ki ji bo omogočila zaposlitev v dejavnostih, kjer manjka kadrov. Leta 1998 bodo podobni kriteriji uvedeni tudi za dolgoročno brezposelne prek 25 let.
Hkrati pa prihajajo znaki sprememb v nacio-. nalnem razpoloženju tudi iz vrst Socialdemo-
STRAHOVI PRED AZIJSKO - PACIFIŠKIM VRHOM NA FILIPINIH
Levičarski gverilci zopet grozijo
MANILA (Reuter, B.2.) - Združene države Amerike so včeraj svoje državljane opozorile, da utegnejo na ponedeljkovem azijsko-pacifiškem vrhu, ki ga bodo organizirali v Suhic Bayu, nekdanjem ameriškem vojaškem oporišču na Filipinih, postati žrtve terorističnih napadov. Podobna opozorila vsebuje tudi tajno poročilo filipinske obveščevalne službe.
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Nicholas Burns je diplomate, novinarje in ostale ameriške državljane opozoril, naj poskrbijo za ostre varnostne ukrepe, vendar podrobnosti ni želel navesti. Podobno so tudi filipinski varnostni viri sporočili, da je iz policijskih poročil mogoče sklepati, da obstaja zelo velika nevarnost, da se levičarski jurišni odredi pripravljajo na izvajanje terorističnih napadov - vključno z atentati in bombnimi napadi -, s katerimi želijo med vrhunskim zasedanjem APEC, katerega se bodo udeležili ameriški predsednik Bill Clinton, kitajski predsednik Jiang Zemin in ostali ključni voditelji azijsko-pacifiške regije, povzročiti čim več težav in zmede.
Poročilo filipinskih obveščevalcev kaže, da so v sredo zvečer na filipinskem mednarodnem letališu našli eksplozivno napravo. Sprva so sicer menili, da gre za del
varnostnih priprav, med katerimi naj bi želeli s podtaknjenim eksplozivom preveriti usposobljenost letaliških varnostnikov, a so kmalu ugotovili, da je bila bomba - sestavljena je bila iz treh skupaj zlepljenih ročnih bomb z odstranjenimi varovalkami, skrita pa je bila v neki potovalki - prava. Glavni osumljenec za izvajanje terorirtsi-čnih napadov je Brigada Alexa-Boncayaoja, levičarski jurišni vod, ki predstavlja oboroženo krilo komunističnega Odbora regionalne stranke Metro Manila Rizal, ki jo vodi Filemon Lagman, ki so ga pred dvema tednoma aretirali, ker naj bi leta 1992 ubil policista. Policija sicer Brigadi Alexa Boncayaoja pripisujejo umore-več kot dvesto policistov, vojakov in lokalnih pohtikov.
Včeraj se je v Šubic Bayu že začelo zasedanje zunanjih in trgovinskih ministrov, ki so dosegli dogovor, da bodo članice APEC do leta 2010 prostovoljne in brez vsakršne obveze odpravile vse medsedbojne carine, kar je najbolj ambiciozen svetovni načrt za zniževanje trgovinskih ovir. Manj soglasja pa je bilo zanzanati, ko so govorili, ali so države APEC tak načrt sploh sposobne uresničiti. Samo pet držav od osemnajstih je namreč predstavilo načrt, kako nameravajo doseči zasravljeni cilj.
kratske stranke, ki je bila ustanovljena pred 125 leti kot‘stranka industrijskega proletariata in je povsem dominirala na danski politični sceni od konca dvajsetih do začetka osemdesetih let. Se vedno so socialdemokrati največja politična organizacija v državi. Trenutno lahko računajo na podporo približno tretjine volilnega telesa, tako da bodo tudi v bližnji prihodnosti igrali ključno vlogo. Stranka, ki jo vodi premier Poul Nyrup Rasmus-sen, je glavna partnerka leta 1993 oblikovane manjšinske vladne koalicije, v kateri so še majhna Radikalno liberalna stranka in Sredinski demokrati. Vendar pa priljubljenost SDP že nekaj časa upada, njenega kabineta pa se je celo oprijel sloves vlade z »nesrečno roko«. Ta mesec, denimo, je vladna služba doživela ostre kritike zaradi domnevno katastrofalne organizacije obiska pisatelja Salmana Rushdija, ki je prišel v Kobenhavn na podelitev Nagrade Evropske unije za literaturo. Državni vrh je namreč najprej odpovedal organizacijo prireditve zaradi varnostnih razlogov, nato pa si je - po protestih domače in tuje javnosti, ki so vladi očitali strahopetnost (smrtna obsodba, ki jo je Rushdi-ju izrekel nekdanjL iranski ajatola Homeini, še vedno velja) - obotavljivo premislila. Tudi obtožbe zunanjega ministra Niels Helveg Petersen na račun premiera, ki naj bi leta 1992 na hinavski način izrinil Svenda Aukna -zdaj ministra za energijo in okolje - s čela SDP, niso ravno koristile ugledu stranke. Rasmussen je kasneje priznal, da je svojega šefa diplomacije zaradi javnega »pranja perila« okaral, vendar pa je Petersen ostal na položaju. Nazadnje se je vlada osramotila še ob oblikovanju osnutka proračuna, ko je finančni minister Mogens Lykketoft prek dogovora z opozicijsko Konservativno stranko
načelno zagotovil načrtu večinsko podporo parlamenta, kar je bilo sprva videti kot zelo spretna poteza. Toda konservativci so si v zadnjem trenutku premislili, tako da je morala vlada »letati od vrat do vrat« in prositi obrobne stranke za podporo, jim obljubljati to in ono ter tako - s političnega stališča - krepko preplačati sprejem finančega načrta.
Večje nevarnosti, da bi Rasmussenov kabinet ne mogel uresničiti zastavljenih ciljev, sicer ni, vendar pa so zgrešene poteze že naredile nepopravljivo škodo, saj je javnost dobila vtis, da ministri pravzaprav ne vedo najbolje, kaj počnejo.
Novih volitev naj ne bi bilo pred septembrom leta 1998, vendar pa se politični komentatorji spričo zadnjih pretresov znotraj koalicije sprašujejo, ali lahko vlada res zdrži dotlej. Liberalna stranka nekdanjega zunanjega ministra Uffa Ellemanna-Jensena, bržkone v svetu najbolj znanega danskega politika, in Konservativna stranka nekdanjega pravosodnega ministra Hansa Engella, sta v vzponu in nestprno čakata pred vrati kabineta. Sodeč po sedanjih anketah, bi ti dve stranki - ce bi bile volitve zdaj - utegnili dobiti celo dovolj podpore za sestavo naslednje vlade; seveda manjšinske, kar je povsem v skladu s tradicijo danske ga parlamenta, kjer pona vadi sedijo poslan01 osmih ali devetih razil čnih strank.
S socialno reformo je premier nedvomno na kazal splošni prem1 svoje stranke z levice proti politični sredin1-Odkar je prevzel vodstvo socialdemokratov, je
smussen - po vzoru rl lanskih laburistov ~ ve . čas težil k posodobim stranke, ki je nekoč uz vala podporo skoraj P lovice volilcev, kar pe ne več kot danes.
Hilary Barnes
_____SINDIKATI / SPLOŽNA STAVKA IN MANIFESTACIJA KOVINARJEV_
Na stotisoče delavcev
v Rimu za delovno pogodbo
Podpora treh konfederacij - D'Alema in Bertinotti v sprevodu
RIM - Na Trgu San Gi-ovanni v Rimu se jih je zbralo 200 morda 300 tisoč (na fotografiji). Prišli so iz vse Italije, da bi poudarili svojo odločenost v bitki za obnovitev delovne pogodbe. Prvič po letu 1993 so včeraj delavci kovinarske stroke spet manifestirali po rimskih ulicah, da bi Protestirali proti nepopustljivosti deloladajal-cev Federmeccanice in Confindustrie in da bi glasno in odločno zahtevali posredovanje vlade. Manifestacije se je udeležilo tudi okoli 2.000 delavcev iz Furlanije - Julijske krajine.
Na vsedržavni manifestaciji, ki je bila združe-ua s splošno osemurno stavko v vseh podjetjih kovinarske stroke, so se zbrali delavci iz vse Italije. Delavci iz Rima in okolice so se zbrali na Trgu Republike, delavci z Juga in mladi so krenili s Trga Ostiense, medtem ko so se delavci, ki so Prišli iz severnih dežel, zbrali na trgu pred železniško postajo Tiburtina. ^ vsakemu od treh sprevodov je bilo veC kot 60 bsoc ljudi.
Trije sprevodi so se Urejeno pomikali po rimskih ulicah, brez pose-onih gesel. Skandirali so Predvsem svojo zahtevo Po pogodbi, ki so jo spremljali z udarjanjem po bobnih in z žvižganjem.
Včerajšnja je bila druga splošna stavka za obnovitev delovne pogodbe. Pr-ya splošna 4-urna stavka je bila 27. septembra, v prihodnjih dneh pa imajo v načrtu še vrsto pobud, Ce delodajalci ne bodo Pristali na obnovitev po-
gajanj. Vlada je obljubila, da bo začela s posredovalno akcijo 28. novembra, če do takrat sindikati in delodajalci ne bodo dosegli dogovora. Strani pa sta ši še krepko narazen. Sindikati zahtevajo povišek 262.000 lir, ki bi komaj kril to, kar so delavci zgubili v dosedanjem triletju, ko je realna inflacija krepko presegla načrtovano. Federmecca-nica ponuja 4, 5-odstotni povišek, kar po oceni sindikatov ne preseže 130.000 lir.
Solidarnost sta z udeležbo v sprevodu izkazala delavcem tudi tajnik DSL Massimo D’Alema in tajnik SKP Fausto Bertinotti. »Prišel sem, ker soglašam z manifestanti, saj imajo pravico do pogodbe,« je izjavil novina-
rjem Massimo D’Alema. »Dogovore je treba spoštovati. Delavci so jih spoštovali in so za to plačali, saj so njihove plače izgubile na kupni moči. Cas je, da dogovore sedaj spoštujejo delodajalci. To ni samo vprašanje plaCe, to je načelno vprašanje,« je še dejal Dilema.
»Delavci so postavili pomembno vprašanje družbene pravičnosti in povračila delu. Mislim, da ob tako pomembnem vprašanju tudi dve tako različni levici, kot sta SKP in DSL, lahko najdeta skupen jezik,« je dejal Bertinotti.
Voditelja DSL in SKP sta prehodila del poti skupaj in se tudi objela, kar so prisotni pozdravili s ploskanjem. V sprevo-
du je bil tudi organizacijski tajnik Ljudske stranke in bivši sindikalist Franco Marini.
Na zaključnem zborovanju, katerega so se udeležili generalni tajniki treh konfederacij Ser-gio Cofferati (CGIL), Ser-gio D’Antoni (CISL) in Pietro Larizza (UIL). Predstavniki delavcev kovinarske stroke so poudarili, da delavci ne bodo odnehali v bitki za novo pogodbo in ne bodo popustili pri svojih zahtevah, predstavniki treh konfederacij pa so dodali, da bodo tudi ostale kategorije podprle kovinarje v njihovem boju. »Ce do 13. septembra ne bo obnovljena pogodba, bo splošna mobilizacija vsega industrijskega in prevoznega sekto-
rja,« je napovedal D’An-toni.
Predvsem pa so sindikalisti odločno in soglasno zahtevali poseg vlade. »Cas je, da tudi vlada dokaže, da želi braniti dogovor o ceni dela, ki je bil podpisan julija 1993,« je poudaril Cofferati, ki je dejal, da je dolžnost vlade vsiliti spoštovanje dogovora o ceni dela. In podobna je bila tudi D’Antonijeva ocena.
Zahteve sindikatov je zavrnil generalni direktor Confindustrie Inno-cenzo Cipolletta, ki je dejal, da bi inflacija poskočila čez 4 odstotke, če bi delodajalci sprejeli zahteve delavcev. Dogovor bi podpisal, je dodal Cipolletta, ko bi sindikat krepko znižal svoje zahteve.
FINANČNI ZAKON h
Oljka ponuja
. ■ ■■■
opoziciji dialog o ukrepih
Kartel si je pridržal pravico, da preveri stvarnost ponudbe
RM - Vlada bo na svoji prihodnji seji obravnavala zakonski predlog, ki naj bi spodbudil zaposlitev zlasti na Jugu in v zaostalih območjih. Tako je napovedal včeraj predsednik vlade Romano Prodi, ki je sodeloval pri otvoritvi centrale ERG na Siciliji. Prodijeva napoved je bila prvi odgovor na mogočno manifestacijo delavcev kovinarske stroke, ki so včeraj manifestirali v Rimu in zahtevali obnovitev pogajanj za delovno pogodbo, obenem pa tudi konkretne ukrepe v boju proti brezposelnosti.
Predsednik vlade je tudi branil finančni zakon in podčrtal, da je bil tako obsežen gospodarski manever nujen, sicer bi se Italija vnaprej odpovedala vstopu v evropski monetarni sistem. Dodal je tudi, da so prvi rezultati vlade gospodarske politike vidni, saj inflacija stalno upada, nadzorstvo nad inflkacijo pa je prvi cilj, ki si ga je zastavila vlada. Vstop v Evropo je po Prodijevi oceni nujen, sicer bo država plačala visoko ceno. Tudi zaradi tega je vlada sklenila, da izbere in pripravi tako oster manever.
Prav tako je predsednik vlade branil izbiro, da skupno s finančnim zakonom predloži vrsto zakonov, ki pooblaščajo vlado, da korenito reformira nekatera področja, kot je na primer davčni sektor. To je • izzvalo ostro protestno reakcijo opozicije, toda Prodi je dejal, da so »pooblastilni zakoni nujni, saj brez teh ne bi mogli reformirati države«.
Pooblastila so bila jabolko spora, zaradi katerega se opozicija v poslanski zbornici ni udeležila debate o finančnem zakonu in državnem proračunu. Zaenkrat ni še jasno, ali bo podobno stališče zavzela tudi v senatu.
Vladna koalicija se je zato včeraj odločila za večjo prožnost. V imenu večine so predsednik finančne komisije Gavino Angiuus in večinska poročevalca Enrico Morando in Giovanni Polidoro predlagali, da bi evrodavek vključiti v spremni zakon, obenem pa naj bi uresničevanje pooblastil stalno spremljala posebna dvodomna parlamentarna komisija, ki bi tako lahko preverjala delo vlade. V bistvu bi uresničevanje pooblastil pod dvojnim nadzorstvom parlamenta.
O tem predlogu se opozicija še ni dokončno izrekla. Njeni predstavniki niso zavrnili ponudbe Oljke, ampak so si pridržali pravico, da jo preverijo. »V praksi želimo videti, ali je večina res pripravljena na dialog,« so poudarili. »Mislim, da so dojeli novost našega predloga Upam, da bodo tudi sami ponudili popuščanje napetosti,« je stališče opozicije ocenil predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi.
Tajnik DSL Massimo D’Alema pa je dejal, da se bo tudi večina morala zamisliti, saj je potrebna »v Oljki in nato s SKP odkrita politična diskusija, s katero bomo preverili, kje smo in kako nadaljevati z delom«. Dodal pa je, da se s takim soočanjem ne mudi preveč.
DvanasHetni zidarski vajenec v komi
BARI - Komaj 12-letni fantek je Ml v četrtek zvečer hudo ranjen v nesreči na delu. Na otroka, ki je še ^ komi, se je zrušil zidarski oder, ki so ga postavili v predmestju Ba-rija za vzdrževalna dela na dve-uadstropni hiši. V zvezi z nesrečo )e državno tožilstvo iz Barija začelo preiskavo.
Po dosedanjih izsledkih je ponesrečenec že nekaj časa delal kot yajenec pri zidarskem podjetju, ki }e last 29-letnega Antonia Favuzzi-)a- Nesreča se je pripetila, ko se je °der prevrnil zaradi vetra in zgr-ntel na fantka, ki je bil na tovornja-nu in praznil vrče z materialom, ki ga delavci spuščali z ročnim
dvigalom.
Ponesrečenec ima tri starejše rate, ki so zaposleni kot zidarji, jnedtem ko oče prodaja zelenjavo ln sadje. Kaže, da so bili v družini obveščeni, da je bil otrok na delu, s Preiskovalci pa so se izgovarjali, a je malček sam hotel v službo in a ui hotel več v šolo.
V nesreči je otrok dobil hude Poškodbe in je še v komi, toda ravniki upajo, da si bo oporno-
Danes kongres SVP o Tirolski identiteti v Evropi
BOČEN - »Tirolska identiteta v Evropi« je geslo 43. kongresa južnotirolske stranke Sudtiroler Volkspartei, ki se bo začel danes v Meranu. Glavne teme kongresa bodo problem zvezne dežele Južna Tirolska, evropska regija in »dinamična avtonomija«.
Delegati se bodo morali izreči o dokumentu vodstva, ki je pred nedavnim predlagalo ustanovitev Avtonomne dežele Južna Tirolska v okviru ustavnih reform. SVP predlaga, da bi razpustili sedanjo avtonomno deželo Tridentinska-Južna Tirolska in oblikovali novi.
Dokument poleg tega navaja vrsto ukrepov, s katerimi naj bi udejanili načrt evroregije, to je vsestranskega sodelovanja med Trentom, Bocnom in avstrijsko deželo Tirolska.
Med novostmi kongresa, ki nima na dnevnem redu izvolitve novega vodstva, je vabilo južnotirolskim predstavnikom, ki so kritični do politike SVP.
Delom kongresistov bo prisostvoval tudi avstrijski vicekan-cler VVolfang Schiissel.
LA SPEZIA / DISCIPLINSKI POSTOPEK
Glavni pravdnik Conte solidaren s Cardinom
LA SPEZIA - Glavni pravdnik v La Spezii Antonio Conte je namestniku državnega pravdnika Albertu Cardinu izrazil solidarnost, potem ko so pri kasacij-skem sodišču pričeli disciplinski postopek zaradi nekaterih Cardinovih izjav (med drugim je svojčas dejal, da so v preiskavo vpleteni nekateri politiki, kar je izzvalo val polemik). »Sprašujem se,« je povedal Conte, »ali ne obstaja nevarnost, da manj motivirani sodniki kot je Cardino pridejo do zaključka, da ni primerno dotikati se interesov mogočnih.« Pristavil je še, da je vest o disciplinskem postopku prišla v zelo delikatnem trenutku preiskave, ko bi morali sprejeti pomembne odločitve.
Oglasil se je tudi glavni pravdnik pri kasacijskem sodišču Ferdinande Zucconi Galli Fonseca, ki je odločno pribil, da je njegova dolžnost poseči vsakokrat, ko ima za to razlog, ne da bi se oziral na trenutne razmere.
S svoje strani je pravosodni minister Giovanni Maria Flick pojasnil, da disciplinski postopek ne more v nobenem primeru posegati v sodno dejavnost ali jo pogojevati. Izrazil je prepričanje, da je tega mnenja tudi glavni pravdnik pri kasaciji. Flick je pred Časom tudi zahteval tako od pravdništva v Milanu kot v La Spezii informacije v zvezi z izjavami Gerarda D’Ambrosia in Pier Camilla Daviga ter objavo nekaterih telefonskih pogovorov, katerih prisluškovanje so odredili v La Spezii. Davigo je med drugim govoril o deviacijah nekaterih preiskovalcev Gi-ca ter o težavah s kolegi v La Spezii. Flick je poročilo iz Milana očitno že proučil, saj je včeraj izključil možnost, da bi take izjave lahko »posegale v delovanje ustavnih organov«.
NOVICE
Mafija pripravljala umor Antonia Di Pietra
FIRENCE - Mafija je leta 1992 pripravljala umor sodnika Antonia Di Pietra. Načrt je skoval boss Giovanni Brusca, ki je hotel na ta način odtegniti pozornost preiskovalcev od Sicilije in obenem kaznovati neke neimenovane severnoitalijanske politike.
Tako je povedal sodnikom aretirani mafijski morilec, ki baje ponuja svoje sodelovanje pravici. O možnem kesanju Brusce se je govorilo že dalj časa, vendar ni še jasno, ali je mafijski boss resnično spoznal, da nima drugih možnosti, ali pa gre za poskus slepitve preiskovalcev.
Kot je povedal Brusca, je mafija po nekaj mesecih opustila načrt o napadu na Di Pietra, ker je bil Brusca s svojimi pajdaši zavzet z drugimi morilskimi načrti.
Ubil je hčerko in se obesil
MILAN - Moški je zadušil petletno hčerko in si vzel življenje. Tragedija se je pripetila v kraju Lissone v bližini Monze, kjer je 39-letni poštni uslužbenec Agostino Anzelmo najprej zadušil hčerko z izpušnimi plini avtomobila. Ker mu ni uspelo, da bi na ta način sodil tudi sebi, se je Anselmo obesil v garaži.
Znanci ne vedo pojasniti razloga usodne odločitve, saj je bil Anzelmo na videz ura-vnovežen moški. V kratkem naj bi se tudi oženil in sicer z žensko, s katero je živel že nekaj let in ki mu je rodila hčerko, ki jo je samomorilec hotel s seboj v grob.
Velika nasprotja majhnih razlik
Peter Božic
Misel, ki sem jo vzel Boštjanu M. Zupančiču, me v zadnjih dveh letih, odkar je bila zapisana, preganja bolj in bolj. Prvi znak za to, da dobiva veljavo, je v zmeraj večji ravnodušnosti do programov vseh strank, saj se niti ena sama stranka v dejanjih, temveč kvečjemu samo v besedah, profilira po svojem programu. Pet let tega je dovolj. Takrat smo govorili, da bo zelo težko preiti v boljše in bolj kvalitetno agregatno stanje družbe, ker nas je totalitarni sistem z anarhijo samouprave do kraja atomiziral, zdaj postaja bolj in bolj jasno, da je to atomizacijo, kot podlago za oblikovanje političnega prostora, nadomestil ne družben interes, ki bi ga naj oblikovale vsaka stranka na svoj način in ustvarjala pogoje za pluralen političen prostor, temveč boj za sleherni vzvod oblasti, zato da bi vsaka stranka zase uveljavila Sele politično moč, ki jo potrebuje za to, da sploh lahko uveljavlja družben interes, če ga je sprejela v svoj program. Upam, da sem bil dovolj jasen, saj se kar ,naprej pozablja, da družbenega programskega interesa nobena stranka na oblasti ne more uveljaviti, če nima primerne družbene moči, družbena moč pa je in ostaja kapital in materialna osnova. Zaradi tega si vsaka stranka v prvi vrsti iSče svojo bazo v materialni sferi in želi tukaj uspeti, vzvode oblasti pa, ki jih nudi sistem demokratičnega parlamentarizma, uporablja predvsem za svojo družbeno moč, da lahko tisto, kar ima svoj nacionalni program, sploh uresničuje in se sploh lahko legitimira na volitvah pred volivci.
Kdor je sredi teh dogajanj, bo videl, da ne gre za nobeno sploSno priznano politično zakonitost, ki bi veljala v »velikem« svetu, temveč za specifičnost prehoda od komunizma v demokracijo, od partijskega liberalizma in demokratizma k večstrankarskemu sistemu.
Kritiki, ki izhajajo iz bivSe pravičniške socialistične paradigme, moralizirajo in govorijo o pojavu partiokratizima, o popolni odsotnosti morale, o prevladi zlorab in prevar in goljufij, in samo prilivajo olje k vrenju in nepreglednosti tega dogajanja. Vsem večjim strankam se na tej ravni dogaja prav ta navidezna nepreglednost, saj to dejansko stanje prikrivajo z ideološkimi konstrukti, kjer pri tem daleč prednjači SDS, saj ta boj za oblast jemlje kot edini cilj, kjer ni pomembno prav nič razen uspeha in kjer je boj kot oblika delovanja absolutna zapoved brez konca. Nekoč sem že uporabil metaforo, ki je doma iz Ciginja. In to tedaj, ko si dr. Janez Drnovšek ni upal odstraniti Janeza JanSe iz vlade, čeprav je znotraj vlade uzurpiral po malo prej opisani logiki prav vse, česar se je dotaknil. Povsod je bilo vojno stanje, kamor je segel njegov delokrog in kjer so bile meje tega delokroga. Namesto temeljne komunikacije je bila na teh mejah vojna, saj se ni ustavil tam, temveč je za vsako ceno in brez vsakega skru-pula silil čez.
V vsaki vasi, tudi v Ciginju, se kdaj zgodi, da prihaja v nedeljo v gostilno zdrahar in prepirljivec ali celo fizični nasilnež, ki začne postajati zmeraj bolj nasilen in se počasi polasti vse gostilne kot svojega prostora, kjer počne, vsem ostalim v zgago, kar se mu zljubi. In če ni moža, ki bi ga postavil na tak ali drugačen način na cesto, slejkoprej ne preostane nikomur nič drugega več, kot da gre in tako ostane oštir sam z nasilnežem v gostilni. In to se ponavlja v vaški gostilni iz nedelje v nedeljo, dokler ga eden od mož ne prime za kravatelc in ga postavi ven.
Ce takega moža ni, je konec gostilne v nedeljo dopoldan, kjer se možuje in tudi marsikaj, kar se je nabralo med ljudmi čez teden, uredi. En tak nasilnež uniči »demokracijo« v vsaki vasi.
Ta primer ponazarja to stanje zaradi tega, ker je logika takega delovanja potrjena ne samo enkrat v zgodovini, poznamo jo na pamet, pa tudi tisto večno iluzijo in naivnost, ko partnerji zmeraj in kar naprej mislijo, da ga bodo lahko ustavili. Ne da se ga ustaviti predvsem zaradi tega, ker je svoji množici obljubil pravični prevrat, kjer bodo vsi od prvega do zadnjega nagrajeni, dobili bodo zasluženo vsak svoj kos po zaslugah. Ce bi se kdaj ustavil, bi ostal general brez svoje množice, brez vojske in vojakov in brez tiste neskončne energije, ki ga od jutra do večera žene naprej. Brez meja, do svojega zadnjega diha. Partnerjev ni, so samo material za oblikovanje svoje lastne moči in oblasti. Zlepa ali pa zgrda.
Bistvo te logike je, da ostane nenadoma družba kar brez meja, in ko je zadnjič predsednik države Milan Kučan rekel kar je rekel o Drnovšku in ga je zares podprl, je šel zares čez mejo.
Vprašanje pa je, ali je res Sel, če mej ni.
KAKO DO NOVE KOALICIJE? / SLS, SDS IN SKD IMAJO REŠITEV
Vztrajanje na foimuli 3+1
Prihodnji teden naj bi stranke slovenske pomladi podpisale koalicijski dogovor
LJUBLJANA - Včerajsni dan je, vsaj na notranjepolitičnem področju, minil v znamenju novinarskih konferenc takoime-novanih strank slovenske pomladi, ki so se proglasile za velike zmagovalke letošnjih državnozborskih volitev. Tako mineva že Stlrinjast dni različnih medstrankarskih dogovorov, pogovorov, pomenkovanj in mešetarjenj, vendar pa slika o tem, kako in kaj do nove vlade, ki bo Slovence popeljala v tretje tisočletje, še vedno ni jasna oziroma je še manj jasna, kot je bila pred volitvami. Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranka vztrajno ponavljajo le to, da si v bodoči vladi želijo sedeti skupaj, »saj podobno mislijo oziroma imajo podobna programska izodišCa«. Vendar pa tisti, Id podrobno spremljajo njihovo delo, vedo, da temu ni tako. Pa vendarle »pomladniki« nadaljujejo v usklajenem ritmu naprej. In kako do nove vlade?
Prvak Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša pravi, da so stranke slovenske pomladi že uskladile način dela poslanskih skupin v prihodnjem sklicu državnega zbora, nadaljujejo pa konkretnejše pogovore o kadrovskih zadevah v vladi in državnem zboru ter usklajevanje programskih izhodišč vseh treh strank na vseh šestnajstih področjih, ki jih zdaj pokrivajo posamezna ministrstva. Programske razlike med pomladnimi strankami pa po Janševih besedah le niso tako izrazite, kot jih ocenjuje predsednik Liberalne demokracije Slovenije dr.
Janez Drnovšek. Pomladne stranke nameravajo vztrajati pri ponudbi o oblikovanju vlade po formuli 3 + 1, ki ji po Janševem mnenju LDS ne nasprotuje tako odločno, kot bi lahko sklepali iz nekaterih izjav njenega predsednika. Pomladne stranke morajo namreč izpolniti obljubo, ki so jo volilcem dale pred volitvami, in sicer da bodo v primeru zmage skupaj sestavile vlado, je dodal Janša. Brez pomladnih strank po Janševem mnenju vlade ni mogoče sestaviti, medtem ko lahko vladna koalicija SLS, SKD in SDS deluje tudi s podporo samo 45 glasov v državnem zboru, Ce
V teh dneh smo večkrat slišali, da naj bi stranke slovenske pomladi že dobile podporo za sestavo nove vlade tudi s strani nekaterih poslancev ostalih strank. Včeraj je to ponovno zatrdil tudi Marjan Podobnik, ki je dejal, da vprašanje 46 glasov za njih ni več vprašanje, s katerim bi si belili glave. Neuradno smo izvedeti, da naj bi poslanec LDS Igor Bavčar podprl Marjana Podobnika pri glasovanju za mandatarja, in sicer v zameno za mesto novega ministra za notranje zadeve.
NOVA AFERA
Vprašljiva izvolitev Čadeža za generalnega direktorja RTVS
LJUBLJANA - Povsem mogoče je, da je bila včerajšnja izvolitev Janeza Čadeža za generalnega direktorja RTV Slovenija v bistvu nezakonita. Neuradno smo izvedeli, da je Marjan Sedmak, elan sveta RTV, na katerem so včeraj volili novega direktorja, vCeraj poslal predsedniku sveta. Vojku Stoparju svoj pismeni protest in zahtevo po takojšnjem sklicu nadaljevanja četrtkove seje, na kateri bi morali rešiti zaplet, do katerega je' prišlo.
Včeraj smo že poročali, da je bil Janez Čadež izvoljen šele v drugem krogu glasovanja, saj sta v prvem krogu dobila enako število glasov oba kandidata - Janez Čadež in Vojko Stopar. Potem se je zaCela razprava, kako naprej. Velik del elanov sveta je opozoril, da je edino smotrno, da bi svet šel v novi razpis za generalnega direktorja, medtem ko se je drugim mudilo, da bi Cimprej izbrali direktorja, saj so mnogi dvomili, da se bo na novi razpis sploh še kdo javil. In to je predsedujočega pripeljalo do tega, da je dal na glasovanje obe možnosti - ali novi razpis ali pa ponoviti glasovanje in pri tem upati, da si bo kdo v drugem krogu premislil. Ker te možnosti poslovnik o delu sveta RTV ne predvideva, bi morala biti odločitev za drugi krog volitev sprejeta z najmanj 13 glasovi (kvalificirana večina), bila pa je sprejeta le z 12 glasovi. Neučakanost je predsedujočega privedla do prehitrega sklepa, da je vse v redu in tako je dopustil nove volitve, na katerihje bil potem izvoljen Čadež. Kot smo izvedeli, naj bi Marjan Sedmak, sicer predsednik Društva novinarjev Slovenije, svoje ugotovitve utemeljil na 18.Členu zakona o RTV Slovenije, na četrtem odstavku 31.člena statuta zavoda RTV Slovenije in na 9.členu poslovnika sveta RTVS.
Ce so bila res kršena zakonska, statutarna in poslovniška določila, Janez Čadež žal ni bil izvoljen legalno, kar bo ponovno zapletlo kadrovsko problematiko vodenja naše nacionalne radiotelevizije, še zlasti v sedanjih negotovih političnih razmerah, ko si politika zelo želi vplivati na usmeritev slovenske televizije in radia.
Janja Klasinc
upoštevamo, da je po izstopu združene liste iz prejšnje vlade manjšinska koalicija shajala le s 41 glasovi. Janša ne izključuje možnosti, da bi v primeru, da bo predsedniško mesto v državnem zboru pripadlo SDS, tudi sam kandidiral za predsednika DZ.
Slovenski krščanski demokrati se resno pripravljajo na koalicijo s SLS in SDS, saj so že vzpostavili delovanje koordinacije predsednikov, glavnih tajnikov in poslanskih skupin vseh treh strank. Osnovne strukture, ki pripravljajo koalicijo, so postavljene, v teku so programske priprave, pripravljen pa je tudi predlog sporazuma, s katerim se pomladne stranke zavezujejo k skupnemu delu v novi koaliciji. O sporazumu, ki naj bi bil podpisan v začetku prihodnjega tedna, bo izvršilni odbor SKD razpravljal v ponedeljek. Kot eno izmed prioritet stranke pa predsednik SKD Lojze Peterle navaja tudi mesto predsednika državnega zbora, sebe pa kot enega izmed možnih kandidatov za to mesto, saj SKD želi na tem mestu reprezentativno osebo, ki bi dajala Sloveniji ugled tudi v svetu. Po Peterletovem mnenju obstaja velika razlika med strankami slovenske pomladi, ki so izrazile voljo za sestavo koalicije, in levim blokom, ki ga najavlja Janez Drnovšek, vendar pa še ne razpolaga s skupno številko. SKD še vedno vidi na pomladanski strani veliko večino v primerjavi z LDS, ki še vedno ponuja le 25 glasov in Dr-
novška, ki najavlja samo-kandidiranje brez ustrezne podpore. Čeprav je Janez Drnovšek v preteklih pogovorih dejal, da sicer lahko organi njegove stranke sprejmejo formulo 3+1, vendar pa sam pri tem ne bo sodeloval, se vedno Čakajo, ali bo LDS spremenila stališče glede koalicije 3+1. Vendar pa LDS zaenkrat še ni dala nobene nove ponudbe.
Slovenska ljudska stranka še vedno vztraja pri vladni formuli 3+1, čeprav ne namerava ve C prav dolgo Čakati na odločitev Liberalne demokracije Slovenije. Po besedah predsednika
Marjana Podobnika stranka še naprej ostaja odprta tudi za sodelovanje in pogovore z ostalimi parlamentarnimi strankami, Čeprav je za njih prioritetno sodelovanje takoimenova-nih strank slovenske pomladi, med katerimi so po Podobnikovih besedah rešeni vsi poglavitni problemi. Podobnik zaenkrat ne želi govoriti o »kadrovski kuhinji«, saj na tem področju ni še nic dorečenega. V SLS pa so ogorčeni nad zadnjimi izjavami predsednika LDS Janeza Drnovška, ki naj bi se na podlagi volilnih rezultatov že oklical za mandatarja, prav tako pa
naj bi izjavil, da so pomladne stranke dobile 45 gk" sov v parlamentu na račun anomalij sedanje volilne zakonodaje. Član SLS Jože Zagožen k temu pravi, da se je SLS zavzemala za odpravo teh anomalij ter da na podlagi delitve ostanka glasov strankam slovenske pomladi ni bil podarjen noben sedež v parlamentu. Prav tako so v SLS nezadovoljni, ker naj bi Drnovšek izjavil, da stranke slovenske pmladi nimajo ustreznih kadrov, ki bi vodili državo. »Takšne izjave me spominjajo na obdobje znanstvenega socializma,« pravi Zagožen, ki je prepri-
čan, da lahko le te stranke sestavijo dobro in sposobno vlado. »LDS se bo morala enkrat za vselej sooCiti z dejstvi - ali v vlado ali v opozicijo. Ce se bodo odločili za opozicijo, pričakujemo, da ne bodo rušilni temveč konstruktivni,« dodaja Zagožen. Sicer pa naj bi bilo po besedah Janeza Podobnika izhodišče vladnega programa znotraj koalicije strank slovenske pomladi program SLS, upoštevali pa naj bi tudi vse dobre rešitve programov ostalih strank.
Vesna Vukovič Tanja Urdih
Na povabilo predsednika Združene liste socialnih demokratov Janeza Kocijančiča se je vCeraj prvič sestala poslanska skupina ZLSD. Pogovarjali so se o kandidatih za vodilne funkcije v poslanski skupini in v parlamentu. Po opravljenih kandidacijskih postopkih bodo o tem odločali pristojni organi poslanske skupine in predsedstvo stranke. Poslanci pa so govorili tudi o bodočem delu poslanske skupine v parlamentu.
SDS / DVOKROŽNI VEČINSKI VOLILNI SISTEM _
Za enakopravno zastopanost
Volilnih okrajev naj bi bilo 88 na približno enako število prebivalcev
predlog LDS za čisti proporcionalni sistem omogočal izvolitev vidnejših politikov, predvsem iz Ljubljane in okolice, ter tako krepil centralizem. Podobno naj bi neenako porazdelitev mandatov p° okrajih s proporcionalno delitvijo glasov povzročil tudi kombiniram
sistem, ki ga predlaga državni svet, obstaja pa nevarnost, da bi stranke neodvisne kandidate p° volilnih okrajih nastavile kar same.	,
(T. U.)
LJUBLJANA - Predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša je na včerajšnji novinarski konferenci sicer pozdravil določitev pravil igre za referendum o spremembi zakona o volitvah v dnžavni zbor, a je pri tem poudaril, da je Republiška volilna komisija to storila prepozno in da bodo verjetno nastale težave, saj volilci še ne poznajo niti referendumskega postopka niti vsebine predlaganih rešitev.
Janša obžaluje, ker se je komisija zaradi pomanjkanja časa odločila, da glasovanja po pošti za slovenske državljane, ki živijo v tujini, ne bo. Poleg tega po Janševem mnenju glasovnica, ki vsebuje vse tri predloge za spremembe volilnega zakona, omogoča preveliko razpršenost glasov in povečuje možnost, da nobeden izmed predlogov ne bi dobil absolutne večine.
■ Med pomanjkljivostmi veljavnega volilnega sistema je prvak SDS omenil predvsem dejstvo, da je tokrat brez Svojega predstavnika V državnem zboru ostalo precej volilnih okrajev, med katerimi so predvsem taki, ki so bili ze doslej zapostavljeni. Dvokrožni večinski vo-
lilni sistem, ki ga je ob podpori nekaj več kot 40 tisoč volilcev predlagala SDS, pa zagotavlja enakopravno udeležbo vseh okrajev v parlamentu, je poudaril Janša, medtem ko naj bi
Dvokrožni večinski volilni sistem
Po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu-ki ga predlaga Socialdemokratska stranka j11 43.710 volilk in volilcev, bi se v Sloveniji oblikovalo 88 volilnih okrajev na približno enako število prebivalcev. V vsakem okraju bi bil tako izvoljen en poslanec, in sicer tisti, ki bi prejel večino oziroma več kot polovico glasov vseh volilcev, ki bi v okraju volili. V primeru, da v prvem krogu nobeden izmed kandidatov ne bi dobil zahtevane večine glasov, bi se kandidata z največjim številom glasov pomerila v drugem krogu. V državni zbor bi bil izvoljen tisti, ki m zbral več glasov. Po mnenju predlagatelja bi tem primeru volilci volili konkretne osebe in ne več strank, kar bi omogočilo večjo stopnjo odgo vornosti poslancev.
GLEDALIŠČA
LjHJRLANIJA-JULUSKA KRAJINA
p$G - Kulturni dom
onovitev krstne uprizoritve komedije “Afrika ali Na svoji zemlji« bo danes, 23. ,ni-> ob 20.30 (red B) in jutri, 24. t.m., ob 6.00 (red C), v torek, 26. t.m. ob 16. uri (red pb v sredo, 27. t.m., ob 16. uri (red I), v Ce-ptek, 28. t.m., ob 16.00 (red G), v petek, 29. 'tn'> ob20.30 (red F) in v soboto, 30. t.m., ob ‘0-30 (red izven).
SCI razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje npvih abonentov od 10. do 14. ure pri blagaj-g* Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon
gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Jesenska simfonična 1996/97 Jutri, 24. t.m., ob 18.00 (red B) - koncert sopranistke S. Patchell, orkester in zbor gledalca Verdi. Vodi K. Martin. ri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku Prodaja vstopnic za vse koncerte.Urnik bla-Sajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2.
decembra.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
anes, 23. t.m., ob 20.30 - G. Feydeau »L’al-ergo del libero scambio«, v izvedbi skupine Gdiesse Spettacoli; režija Mario Missiroli. Nastopajo Geppy Glejeses, Daniela Poggi, carlo Croccolo. V abonmaju odrezek St. 6
'rumen).
Od 26. t.m. do 1. decembra - ERT-CTB »Pesta d’anime«, tekst in režija Cesare Lievi. V abonmaju - predstava st. 12 (modri) Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v Šolah, na univerzi in pri podjetjih.
Gledališče Cristallo- La Contrada
Danes, 23. t. m., ob 20.30 predstava: Moss Hart in George Kaufman »Quel signore che venne a pranzo«. Režija Ennio Coltorti, nastopata Oreste Lionello in Ivana Monti. Vstopnice dobite pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063-638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613-948471).Jutri, 24. t.m., ob 16.30 zadnja predstava.
Povem ti pravljico -Jutri, 24. t.m., ob 11.00 bo gledališka skupina Assolo iz Verone predstavila nekaj »okusnih« pravljic »Man-giafiabe«.
Gledališče Verdi: V soboto, 30. t.m., ob 20.30 - skupina Erbamil iz Bergama predstavi »Calzette rosse«.
GORICA
Kulturni dom
V Četrtek, 28. t.m., ob 20.30 - Stalno gledališče F-Jk »II maresciallo Butterfly«. Prireditelja EMAC in ERT
KOROŠKA
Siisvie
„r' Joklnu:Danes, 23. t.m., ob 19.00 -Ječanje maturantov in maturantk Slovenske Sjumazije (letnik 1976, 8a razred) ob 20-let-nici mature.
KOTMARA VAS
Stara ljudska sola: Jutri, 24. t.m., ob 19.00 -Redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva »Gorjanci«.
69BRLAVAS
kulturni dom: Danes, 23. t.m., ob 19.00 -, lavnostna prireditev ob 90-letnici SPD Srce ln °b 20-letnici zbora.
VETRINJ
Pri Marhofu: Vetrinjska kulturna jesen - V Četrtek, 28. t.m., ob 20.00 - Literarno branje: Egyd Gstettner »Der Heuler des Jahres«
GLEDALIŠČA
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva n. Ljubljana
««
sieittiH
MLADI NINO
1111 n itTi
G. Feydeau: BOLHA V USESU ali KAPLJA CEZ ROB Sreda, 27. novembra, ob 19.30, za abonma SREDA in izven.
Mala drama
J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Danes, 23. novembra, ob 19. uri, IZVEN (KONTO)
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA
Krekov trg 2
Kulturnica, Židovska steza 1
SILENCE SILENCE SILENCE
Režija: Vito Taufer
Ponedeljek, 25. novembra, on 19. uri,
za IZVEN.
Odprto mladinsko
E. Filipčič: VESELJA DOM Režija: Nick Upper Petek, 29. novembra, ob 19.30 za IZVEN.
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana
4»
SLOVENSKO NARODNO GlEDALlSČE
DRAMA
_____i jgai	_____
. Znova na programu - ne zamudite: A. P. Cehov: TRI SESTRE Režiserka: Meta Hočevar.
Danes, 23. novembra, ob 19.30, IZVEN (KONTO).
Matjaž Loboda:
SEDEM NA MAH Danes, 23. novembra, ob 15.30 in 17. uri, za IZVEN in KONTO. Sobota, 30. novembra, ob 11. uri, za IZVEN.
Veliki oder
PREMIERA:
Barbara Hieng Samobor:
MALA LILI
Danes, 23. novembra, ob 19.30 uri.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI. Danes, 23. novembra, ob 20. uri, za izven. RAZPRODANO!
Bertold Brecht:
GALILEJEVO ŽIVLJENJE Torek, 26. novembra, ob 19.30, za abonma TOREK in IZVEN.
PREDPREMIERA.
Četrtek, 28. novembra, ob 19.30. PREMIERA.
Mala scena MGL L. VVilson: ZAŽGI Danes, 23. november ob 22.30, za IZVEN in KONTO.
SNG
OPERA IN BALET Župančičeva 1,
Liubliana
R Scerdin: ANA KARENINA Četrtek, 28. novembra, ob 19.30, abonma Četrtek, izven in konto.
L. van Beethoven: FIDELO, za abonma, SREDA, izven in konto.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
MARIBOR
Rotovški trg 2
Katarina Aulitisova:
O DEVETIH MESECIH za otroke od 5. leta dalje.
Jutri, 24. novembra, ob 11. uri: Ponedeljek, 25. novembra, ob 18. uri: ZLATI ABONMA - PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE Danes, 23. novembra, ob 19.30, za abonma SOBOTA 2,
IZVEN in KONTO.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
Ponedeljek, 25. novembra, ob 9.30: S. Fišer:
VONJ POLJSKEGA ZAJCA,
za SOLO.
Petek, 29. novembra, ob 20. uri:
V. Moderndorfer:
ŠTIRJE LETNI ČASI.
Gostovanje v KoCevju.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANI J A-J U LUSKA KRAJ IN A
‘Oodvorana Madonna del Mare (Trg Ro-^ini - ul. Sturzo 4): ciklus filmov »Da bi ®2Umeli odvisnost«, ki ga prireja arUženje Hyperion v sodelovanju s Cap-
pello Underground: Jutri, 24. t.m., ob 18.00 - »Fuori dal tunnel« (Clean an Šober) USA 1988, Igra Michael Keaton. Sledi okrogla miza na temo »Prospettive e con-vergenze«.
GLASBA
glasbena matica
“OiUnajska koncertna sezona 1996/97
torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem °rnu bo na sporedu koncert Godalnega I 'a?eta Martini iz Ljubljane. Na sporedu sk-p obe Tartinija, Mozarta in Schuberta.
odaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasni matici.
rzasko koncertno društvo
Ponedeljek. 25. t.m., ob 20.30 - koncert e 'sta Davida Geringasa in pianistke Tatjane oringas. Na sporedu H. VVolf, G.Ligeti, A. “'ohnittke in J. Brahms.
I^Tdom
^ Tabor - Openska glasbena srečanja: 1.
koncert novega niza bo jutri, 24. t.m., ob 17. uri. Nastopa duo Tamara Tretjak (flavta) in Claudia Sedmak (klavir) s sporedom skladb 20. stoletja
GORICA
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel - Gorica
Koncertna sezona 1996/1997: V sredo, 27. t.n., ob 20.30 bo v Kulturnem centru L. Bratuž- koncert pianista Mirana Devetaka. Na sporedu Haydn, Rachmaninov, Bartok, Prokofjev.
Kulturni dom
V petek, 29. t.m., ob 20.30 - »September songs - La mušica di Kurt VVeil« - Goricaki-nema - film, ki ga prireja Konoatelje.
RAZSTAVE
CANKARJEV DOM
FILM
V petek, 29. novembra, in v soboto, 30., ob 20. uri: Premierno predvajanje filma LOM VALOV (BREAKING THE VVA-VES). Režija Lars von Tri-er; Danska/Francija. GLASBA
Jutri, 24. november, ob 20. uri: Akustični blues za devetdeseta: AL VIN OUNGVLOOD HART, 12-strunska kitara, vokal.
Torek, 26. novembra, ob 20. uri:
ZLATI ABONMA: BRUCKNER
ORCHESTER LINZ. Dirigent Martin Sieghart. Program: W. A. Mozart,
A. Bmckner.
GLEDALIŠČE
Danes, 23. novembra, ob 20. uri: URŠULA CETINSKI: ALMA. Monodrama.
Režija Uržula Cetinski in
Polono V etrih;
igra Polona Vetrih (KD)
DRUGE PRIREDITVE
Sreda, 4. decembra, ob 9.30: Inštitut Antona Trstenjaka: Seminar o smislu trpljenja in stiske ob izidu knjige Bernharda Haringa: Videl sem tvoje solze.
Od torka, 26. novembra do petka, 29. od 9. do 18. ure in soboto 30. od 9. do 14. ure: Infos, d. o. o., ZOTKS, Cankarjev dom: INFOS 96 - PARADA INFORMACIJ.
Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev.
Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
I8ST
k^rainarski park: v konjušnici je do 7.1.97 l8 °fhed razstava »Praški zaklad«. Umik: 9-
^*raniar - Skulptura v parku: v parku je na lip 6C* razstava del slikarjev-kiparjev A. Cava-Zav6' C Ciussi> B. Munari, M. Staccioli in N. nir’n°’ k* 1° organizirajo Trgovinska zborne a’ ?rž' tur'sdcna ustanova, Studio Bassa-tj?S, druženje Eos pod podkroviteljstvom Kav 6 °^c'ne’ pokrajine in dežele FJK. ra? f1113 ^an Marcm na ogled je fotografska »r .S ava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom ^a|lni.verso del tango«
Alilf611 3 Bassanese: na ogled je razstava d. a Cavaliereja z naslovom »Plan Cordova, ^magnano Sesia 28078». slii,eri)a Torbandena: Na ogled je razstava dadeg3 ^Ve*a MarsiCa z naslovom »Fertili-
Knmercialni center II Giulia
s^anedeljek, 25. t.m., ob 18.00 - otvoritev e	razstave »Natale, festa delVamore
avvento«,v organizaciji Literarnega 1997^ ki bo na °Sled do 12. januarja
boSQ^na “Stalletta« (Sv. Jakob): do 30. t. m. slit- 3 °® ed skupinska razstava tržaških ga Jev z naslovom »Sapori d’autunno», ki lijskehaj2™ Knii2evni kro^k Furlanije-Ju-
gpRJSA
^nndom: V sredo, 27. t.m., ob 18.30 ot-ob skupinske razstave goriskih slikarjev Kultm-n- etn*Ci otvoritve Kulturnega doma. Ua ob1p8 Center Lojze Bratuž: do 30. t. m. je vana]ro razstava zamejskih likovnih ust-v' klrnik: od 17. do 19. ure vsak dan,
razen ob sobotah in nedeljah.
Katoliška knjigarna (Travnik 25): V petek, 29. t.m., ob 18.00 - otvoritev razstave Klavdija Tutte. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih.
PASSARIANO
Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«.
KOROŠKA
CELOVEC
Generalni konzulat RS - Na ogled je razstava slik in stekel Jožeta Horvata-Jakija.
Ban Holding Kunstforum: Do 18. decembra bo na ogled razstava del Farida Sabha. Deželna galerija: Se jutri, 24. t.m. je na ogled razstava koroškega umetnika F. Stenkellnerja.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«.
TINJE
Galerija Tinje: Do 7. decembra bo na ogled razstava »Kočevska - izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev«, ril).
LIBUČE
Galerija Falke: se jutri, 24. t.m. je na ogled razstava »Pehodi/iibergange« Rudija Bene-tika in akad.slikarja Bogdana BorCiCa.
Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure.
GLASBA
KUD FRANCE PREŠEREN
Korunova 14. Liubliana
ueSiti
VENSKE FILHARMONIJE iz Ljubljane.
KLUB K4
Kersnikova 4. Ljubljana
Danes, 23. novembra, ob 20. uri: KONCERT SARAJEVSKIH ROCK BENDOV.
Na koncertu bo nastopila noice skupina DOWN in punkerji PROTEST. Četrtek, 28. novembra, ob 20. uri: Famozni CHROME CRANKS spet v Ljubljani. Predskupina : DISCO KINGS iz Trzina. AVLA OSNOVNE SOLE Gornia Radgona Danes, 23. novembra, ob 19.30: koncert: GODALNI KVARTETSLO-
Torek, 26. novembra, ob 22. uri: MAJKE:
VRIJEME JE DA SE KRENE.
CERKEV SV. VIDA Dravograd
Danes, 23. novembra, ob 18. uri:
Humanitarno društvo M&V NOVINA prireja dobrodelni koncert Družinskega tria NOVINA pod geslom: »SAMO ŽIVLJENJE ZA DRUGE JE VREDNO ŽIVLJENJA. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom in ostarelim.
RAZSTAVE
GALERIJA SKUP Stari trg 21.
Ljubljana
V	galeriji je na ogled razstava umetnice Katarine Toman:
'Plodni dnevi'
(do 12.12)
GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana
V	galeriji je na ogled razstava Sandija Cerve-ka in Bojana Goreneca. (do 25.11.)
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana
Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu, (do 1.12.)
MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana
Iz cikla 'Velika imena sodobne svetovne umetnosti' : razstavlja Michelangelo Pistoletto. (do 10.12)
MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Ljublia-na
Na ogled je razstava fotografij Ijebljanskih tržnic avtorja Branka Cvetkoviča.
Na ogled je razstava "Impresije slovenske pokrajine"slikarja Dušana Lipovca JAKOPIČEVA GALERIJA
Slovenska 9.
Liubliana
Razstava fotoreporterja Primorskega dnevnika, od 1944 do 1955,
Mario Magajna.
(do 30.11.)
KUD FRANCE PREŠEREN
Korunova 14. Liubliana
Na ogled je razstava slik Andreja Pavliča.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Dunajska 31
Na ogled je razstava akvarelov
Otoa Rimeleja (do 8.12.)
VODNIKOVA DOMAČIJA
Vodnikova 65. Ljubljana
Na ogled je razstava slik akademske slikarke Irene Rahovsky - Kralj (do 30.11.)
GALERIJA KOMPAS Slovenska 36. Liubliana
Na ogled je razstava umetnika
Alija Hafizovič Haf: BRAZGOTINE Likovni projekti Sarajevo 1992/1996
DLUM.
Židovski trg 10 Maribor
Na ogled je razstava Ivana Goisnikerja in Vojka Pogačarja.
(do 25.11.)
FARA-
prodajna galerija Škofja Loka
Na ogled je razstava slikarja Lojzeta Tarfila (do 5.12.)
GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana
Na ogled je razstava slik (olje na platnu) slikarja Vojkota GaSte-ruta - Gašpera (do 25.11.)
GALERIJA KOS Stefanova 5 Ljubljana
Na ogled je razstava slik Marije Rus.
(do 27.11)
ARS ■
Prodajna galerija Čevljarska 2. Ljubljana
Na ogled je razstava grafičnih listov Milena Gregorčiča, (do 5.12)
GALERIJA KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA.
Velenje
V galeriji je na ogled razstava slik Jona Gala Planinca.
NOVICE
Juventus v Tokiu
1’OKIO - Juventusovi nogometaši so vCeraj zjutraj navsezgodaj po našem Času pripotovali v Tokio, kjer bodo v torek odigrali tekmo za medcelinski pokal proti argentinskemu moštvu River Plate Takoj po prihodu so imeli TurinCani trening na Igrišču japonskega prvoligaša Jef.
»Naš največji problem je prilagoditev Časovni razliki, vendar pa nisem zaskrbljen. Res je, da so Argentinci pripotovali v Tokio dva dni pred nami, a tekma bo šele v torek«, je dejal Juventusov trener Marcello Lippi, ki je prepričan, da bodo njegovi igralci dali vse od sebe, da postanejo svetovni klubski prvaki.
Messina izbral »azzurre«
MILAN - Selektor italijanske košarkarske reprezentance Ettore Messina je izbral igralce za kvalifikacijsko tekmo za nastop na evropskem prvenstvu proti Madžarski. Seznam je sledeC: Bonora, Pittis in Mar-conato (Benetton Treviso), Gentile in Pucka (Stefa-nel Milan), Ancilotto in Tonolli (Telemarket Rim), Frosini in Gay (Teamsystem Bologna), Coldebella (Aek Atene), Moretti (Peristeri Atene), Esposito (Scavolini Pesaro), Carera (Kinder Bologna), Galan-da (Mash Verona). Rezerve so Abbio (Kinder), Am-brassa (Telemarket), Conti (Scavolini) in De Pol (Stefanel). Srečanje bo 28. novembra v Budimpešti. Novist v reprezentanci predstavlja Tonolli in pa povratek igralcev, ki igrajo v Grčiji.
lili
■
Di Centa bo skušala nastopiti na svetovnem prvenstvu
LEGNANO - Manuela Di Centa, ki si je po padcu v Kiruni težje zlomila palec desne roke, je na tiskovni konferenci priznala, da ne razmišlja veC o zmagi v svetovnem pokalu. »Zdravniki so potrdili, da bom morala počivati zelo, zelo dolgo Časa. Ne vem, kdaj bom lahko spet tekmovala,« je povedala Di Centova. Njen cilj je zdaj nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Trondheimu na Norveškem od 21. februarja do 3. marca. Tega prvenstva noče zamuditi, ker bo zadnji v njeni karieri.
Genertel v Resam brez Hemmana
TRST - Genertel bo jutrišnjo prvenstveno tekmo v Pešam proti Scavoliniju odigrala brez Angleža Del-meja Herrimana. Anglež si še ni opomogel od poškodbe gležnja, ki jo je staknil na enem izmed treningov v tem tednu. Poleg Herrimana bo manjkal tudi Gianolla, ki je po operaciji meniskusa komaj pričel trenirati. Odsotna igralca bosta na klopi nadomestila osemnajsdetnika Massimihano Spi-gaglia in Davide Zambon.
Odbojka: žreb za SP
TOKIO - Dan počitka na odbojkarskem Super Challengu so izkoristili za žreb kvalifikacijskih skupin za svetovno prvenstvo leta 1998 na Japonskem. Kljub temu, da je prvak, bo morala skozi kvalifikacije tudi moška reprezentanca Italije. Vključena je bila v skupino s Finsko in zmagovalcema predkvalifikacijskih skupin B (Francija, Belgija in Avstrija) ter C (Turčija, Izrael in Hrvaška). Na SP se uvrstita po dve ekipi iz vsake skupine.
Danes se bodo v okvim turnirja Super Challenge Italijani pomerili z Nizozemsko.
TENIS / MASTERS V HANNOVRU
V	polfinale se je uvrstil tudi Sampras
V	odločilnem dvoboju je premagal Rusa Kafelnikova, čaka pa ga Ivaniševič
HANNOVER - Pete Sampras se je uvrstil v polfinale teniškega ATP Mastersa z nagradnim skladom 3, 3 milijona dolarjev. V odločilnem dvoboju tretjega dne je s 6:4, 6:4 premagal Rusa Jevgenija Kafelnikova po eni uri in 15 minutah igre. Sampras je s tem v rdeči skupini pristal na drugem mestu za Nemcem Borisom Beckerjem, proti kateremu je izgubil v četrtek.
Proti Kafelnikovu Sampras ni imel lahkega dela. V prvem setu je American odvzel servis Rusu že v prvi igri, v šesti igri pa je imel Ka-felinkov tri break žoge, vendar jih ni izkoristil. V drugem setu je Kafel-nikov izgubil tretjo igro, v kateri je serviral, vendar pa mu je Sampras v osmi igri vrnil uslugo. Sampras je besedo konec postavil dvoboju že v naslednji igri. Pri rezultatu 5:4 za Američana je imel Kafelnikov še dve dobri priložnosti, da izenači, a ju ni izkoristil.
V današnjem polfinalu se bo Sampras pomeril s Hrvatom Goranom Ivaniševičem, v drugem polfinalu pa se bo Becker pomeril z zkago-valcem sinočnjega dvoboja med Avstrijcem Thomasom Mustrom in Nizozemskcem Richardom Krajickom.
Včerajšnji izidi, rdeča skupina: Sampras (ZDA, 1) - Kafelnikov (Rus, 3) 6:4, 6:4; Enqvist (Sve) - Becker (Nem, 6) 6:3, 7:6 (7:1). Vrstni red: Becker in Sampras 4, Kafelnikov in Enqvist.
go tekmo veleslalomistov za svetovni smučarski pokal, ki naj bi bila vCeraj, so odpovedali in prestavili na ponedeljek, 25. novembra.
Vzrok za prestavitev veleslaloma je dež, ki je v Park Cityju padal vso noc in ves včerajšnji dan. Žirija se je odločila, da smučišče ni pri-
merno za izvedbo tekmovanja.
Danes naj bi bil po sporedu ženski slalom, jutri pa Se moški slalom. Vremenske napovedi so precej ugodne, saj naj bi danes prišlo do padca temperature z možnostjo sneženja. Organizatorji	si
vsekakor prizadevajo, da bi s kemičnimi snovmi »rešili« sneg, ki ga ni pobral det.
Becker in Sampras: oba v polfinalu (Telefoto AP)
SMUČANJE / ZARADI SNEGA
Veleslalom preložen
Danes ženski slalom, jutri še moški
PARK CITY - Dru-
KOŠARKA / DREVI V BTlGl?
Zdesetkani jadranovci v Borgomaneru
Rustja in Rebula poškodovana
Jadranovci se bodo danes podali na svoje drugo najdaljše potovanje v tem prvenstvu (najdaljše jih še Čaka v Collegnu). Naša združena ekipa bo namreč danes igrala v Borgomaneru proti domačemu moštvu Cimberio.
To društvo se je ustanovilo letos poleti z združitvijo med domačim klubom in Oro-bico Basket iz Bergama. Sicer so Borgomanero ustanovili leta 1979 in že po nekaj letih je društvo napredovalo v C figo. Nekaj let je Borgomanero za las »zgrešil« drugoligaško konkurenco, letos pa mu je to uspelo s fuzijo s klubom iz Bergama in je takoj sestavil ekipo s trdnim namenom, da že letos ali v najkrajšem času pestopi v višjo ligo. Cimberio je v začetku zmagoval kot za stavo in bil tudi na vrhu lestvice. Zadnje Čase pa je v ekipi nekaj zaškripalo, tako da je moštvo trikrat zaporedoma izgubilo. S 6 zmagami in 4 porazi pa je še vedno na drugem mestu lestvice, kar tudi kaže, da je ta liga izredno izenačena, saj je pri vrhu v razmahu štirih točk kar šest ekip.
Cimberio sestavljajo v glavnem starejši in zato izkušeni košarkarji. Veteran ekipe je Fabri-zio Miserocchi (letnik 1967, play-maker, 185 cm). Ta košarkar ima tudi prvoligaške izkušnje, saj je v sezoni 1984/85 igral v Riminiju, v 1988/89 pa pri Pall. Fi-renze. Ze pet sezon igra pri Borgomaneru Silvio
Ferrarese (1968, bek, 183 cm) in eden od stebrov tega moštva je Lu-ca Falcomer (1969, krilo, 203 cm), stari Jadra-nov znanec, ki je kar pet let igral v B ligi pri San Donacju. Od ostalih igralcev te ekipe naj omenimo še Stefana Agnesija (1969, krilo, 200 cm), ki je igral z De-siom v A ligi; Claudia Gabbo (1973, center, 206 cm) z dolgoletno prvoligaško izkušnjo (pet let s Pavio) in Mat-tea Margarinija (1973, krilo, 193 cm).
Jadranovci so si po dveh zaporednih doy macih zmagah (proti Monzi in Collegnu) nekoliko oddahnili in predvsem opomogli na lestvici.
Tudi danes niso brez možnosti, da bi v Borgomaneru poskrbeli za presenečenje. Zal pa bodo nastopili z okrnjeno postavo: med tednom se je namreč poškodoval Pavel Rustja, ki si je ranil oko med treningom, in gotovo ne bo igral-Rano nad očesom je za-dobil tudi Kristjan Rebula, ki pa bo vseeno odpotoval s soigralci v Borgomanero. Njegov nastop je še vprašljiv. Skoraj ves teden pa ni treniral Stefan Samec, ki je zbolel.
Naša združena ekipa bo torej spet igrala s štetimi košarkarji, kar se je doslej že večkrat pripetilo. Ce bodo naši fantje igrali odločno in zagrizeno skozi vso tekmo, potem lahko drevi pričakujemo iz Borgomanera tudi dobre novice.
LOKOSTRELSTVO / JUTRI V SOVODNJAH
ROKOMET / MOŠKA C LIGA
NOGOMET
Naš prapor prireja 9. mednarodni turnir
Lokostrelsko društvo Naš prapor iz Pevme bo jutri organiziralo že 9. mednarodni lokostrelski turnir v dvorani.
Doslej so bili ti turnirji vedno v Kulturnem domu v Gorici, letos pa so se organizatorji zaradi manjših stroškov odločili, da turnir speljejo v telovadnici v So-vodnjah. Tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili v vseh starostnih kategorijah od najmlajših pa do elanov in v treh slogih, in sicer v olimpijskem, compound in instinktivnem (lok je brez merilne naprave in stabilizatorjev) streljanju.
Zaradi omejenega prostora so lahko sprejeli prijavo samo za 72 tekmovalcev iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Slovenije.Lokostrelci bodo imeli na razpolago po 60 pušCic, streljali pa bodo na tarče s premerom 40 cm, ki bodo oddaljene 18 metrov.
Zaradi nekoliko manjše telovadnice so morali organizatorji omejiti število nastopajočih in tako je
odpadlo tudi nekaj tekmovalcev iz Slovenije, pa tudi društvo Naš prapor bo kot organizator nastopilo le z dvema tekmovalcema. To sta Joško Kuzmin in Lorenzo Quintana, medtem ko bodo barve Zarje iz Bazovice v Sovodnjah zastopali Moreno Granzotto, Aleksander Ražem, Katja Ražem in Bogdan Stopar.
Velja omeniti, da je na teh turnirjih nastopila vrsta znanih tekmovalcev. Lani je bil tako najuspešnejši (postavil je tudi italijanski rekord) elan italijanske olimpijske odprave v Atlanti Matteo Bisiani iz Gorice, ki pa bo letos žal odsoten.
Od bolj znanih' slovenskih tekmovalcev bo tokrat manjkal Matej Kmmpestar iz Kamnika, ki je bil tudi olimpijec. V njuni odsotnosti bo eden od favoritov za konCno zmago nedvomno slovenski reprezentant Rajko Ušaj iz Nove Gorice.
Tekmovanje bo potekalo v dveh izmenah in se bo zjutraj začelo ob 9. uri, popoldne pa ob 14. uri.
Po pekočem porazu z Videmcani, Čaka Krasove rokometaše zadnja preizkušnja prvega dela deželnega prvenstva. Danes se bodo pomerili na domačem igrišču, z začetkom ob 16.00, s tržaškim Principom, ki nepričakovano zaseda zadnje mesto na lestvici. Lani so Tržačani končali prvenstvo na prvem mestu, vendar so se zaradi finančnih težav odpovedali napredovanju. Njihova postava se bistveno ni spremenila, prenehal je z igranjem le desni bek Sivini (brat slavnejšega večletnega krožnega napadalca prvoligaškega Cividina, sedaj Principa), ki je bil v prejšnji sezoni eden najuspešnejših igralcev lige. Zgleda, da je ekipa občutila njegovo odsotnost ter da si že od samega začetka ni znala najti drugega igralca, ki bi lahko uspešno vodil ekipo do uspeha.
Po igri, ki jo je Kras pokazal v prvih dveh tekmah ter po rezultatih tržaške sedmerice vse kaže, da bosta točki ostali v Zgoniku, vendar za Krasovo postavo velja vedno pravilo, da nasprotnika ne gre podcenjevati.
Lestvica po dveh kolih: CUS Videm 4, Kras in Team TS 2, Principe 0.
Krašovci proti navidezno bolj »krotkemu« Principu
Tržačani na lestvici še brez točk - Brez podcenjevanja
Slabo vreme: preložene vse tekme mladinskih lig
Deželna nogomet^ zveza je sporočila, da zaradi slabega vremen in blatnih igrišC Pr ložena vsa mladina prvenstva, tako deže kot pokrajinska.
Tako so preložena
prvenstva cicibano
(naše ekipe: Breg, ‘ . morje Telital, Jnve^ na, Mladost in., v vodnje), zaCetniK"
(Primorje Telital m » vodnje), najmlapi
(Gaja), narašcajn K
(Mladost in Zarja) mladincev (Juventma-Primorje, Sovodnje
Vesna).	:e
Nogometna zveza) tako ugodila proam
vec društev, da bl z kih rovala, zaradi t igrišC, mlade nog0 ■ ,L pred poikodb ®: obenem pa, da 0 ’nje omogočila redno ig članskih ekip-
. ODBOJKA / DRŽAVNE MOŠKE LIGE
Koimpex čaka hud boj z Riviero, Imsa Kmečka b. v Chioggi
Težko gostovanje za Sočo Sobema
Od dveh odbojkarskih drugoli-gašev slovenskih društev bo na domačih tleh igral danes samo Koim-Pex. Pomeril se bo z Riviero del Brenta. ki že več let z dobrim uspehom nastopa v tej ligi. Lani je bila v C sku-Pini peta. Riviera je letošnje prvenst-v° začela s tesnim porazom v Veroni proti (domnevno močni) ekipi Mec & Gregory. V drugem kolu je po tie breaku premagala Argentario (proti kateremu so slogaši s 3:0 izgubili v Prvem kolu), sledila je pričakovana zmaga v Ferrari proti Copparu, na-Zadnje pa nekoliko nepričakovan poraz v beneškem derbiju s Chioggio.
Koimpexov trener Peter De Wal-derstein je prepričan, da se danes v Repnu obeta trd boj. »Glede na koledar, do konca leta nas čakajo same težke tekme, moramo proti Rivieri ab-s°lutno zmagati. Lestvica je verjetno že zelo realna. Na vrhu so tri ekipe za razred boljše, na dnu dve za razred slabše, vmes pa je velika" gneča. Se dasti doma torej nikomur ne smemo Podariti točk,« pravi De VValderstein, m bo danes lahko predvidoma raču-rral na vse svoje igralce. »Kot kaže je Riviera dobra v obrambi. Pripravljeni teoramo biti na veliko število menjav Servisa, za nas bo torej bistven sprejem.«
Nepremagana Imsa Kmečka banka b° igrala v Chioggi. Najtežje bo tja. . MU, saj je tamkajšnje naselje pod vo-7’ tako kot Benetke. K sreči telovad-®ica ni blizu morja. Domači Debei Oiioggia se je v prvih dveh kolih po-tesril s favoriziranima San Miguelom m veronskim Red Levelom in izgubil tRod Level je boljši od San Miguela, Pmvijo v Chioggi), nato pa je doma Premagal šibki Cordenons (a izgubil Set), prejšnji teden pa je ugnal še Ri-vtero. Zadnji rezultat kaže, da zna bi-ti Chioggia-nevarna. Poleg tega je treba moč Goričanov v gosteh šele pre-Veriti, saj edino gostovanje v Corde-temsu ne more biti merodajno. Tam Je bil nasprotnik prešibek. Trener ^amb se ta teden ne bo mogel računa-R na standardnega podajača Simona t-ernica. Igral bo torej Marchesini, njegova rezerva pa bo Loris Mania, ki J® Se do lani v D ligi podajal, letos pa Postal tolkač.
Aljoša Kralj (Koimpex)
»Chioggia je doma nepredvidljiva, Vianello pa je zelo dober tolkač, tako da moramo biti previdni«, opozarja Valov športni vodja Ivan Plesničar. Vsekakor bi poraz valovcev pomenil presenečenje. Goriška ekipa se mora letos pač sprijazniti z dejstvom, da je (skoraj) na vsaki tekmi favorit.
»Pred tekmo že ne bomo razobesili bele zastave,« pred zahtevnim gostovanjem v Oderzu pravi Andrej Brisco, ki mu-je trener Soče Sobema Vojko Jakopič v tem uvodnem delu prvenstva zaupal nelahko nalogo, da na centru nadomesti Damjana Lutmana, ki je ob koncu lanske sezone obesil copate na klin. Sočani letošnjega prvenstva, v katerem so napovedali naskok na play off, res niso začeli dobro, saj so po štirih kolih še vedno brez točk, danes pa se podajajo v Oderzo, kjer se bodo pomerili z ekipo Electron, ki je skupaj s tržaškim Pallavolom in padov-sko Nova Gens še edina nepremagana v C1 ligi. O nasprotniku, ki je pravzaprav neznanka, vedno povedati, da je izkušen' in da ima dober napad. Sočani.upajo, da se bo s povratkom Aleša Kledeta v ekipo začelo zanje novo poglavje. Ce bi »prvi stavek« tega poglavja zapisali že danes, bi bilo to seveda še toliko bolj spodbudno.
ODBOJKA / ZENSKA B2 LIGA h
Združena ekipa prati Cavazzaleju za drugo zmago
C 7 : valovke računajo na prvi uspeh
Premagati Cavazzale v drevišnjem 5. kolu ženske odbojkarske B2 lige bi za združeno ekipo Koimpex pomenilo veliko olajšanje. Nasprotnik iz bližine Vicenze sodi namreč med direktne konkurente naše šesterke, saj je njegov cilj obstanek v ligi. Cavazzale je v lanski sezoni dosegel napredovanje v B2 ligo nepričakovano; v zadnjem kolu in na račun slogašic. »Takšen razplet sezone nas je presenetil, saj smo se med drugobgaši znašli dokaj nepričakovano«, pravi tajnik kluba Olieri. Moštvo so med letošnjim prestopnim rokom precej spremenili in tudi pomladili, veliko okrepitev pa predstavlja dvaindvajsetletna Sibylla Schuch (center, 1, 80 m), M je bila v zadnjih treh sezonah standardna igralke Vicenze v A2 ligi. Cavazzale je v prvih štirih kolih gladko izgubil z No-vento Padovano in Schiom. ki sta kandidata za napredovanje, a je premagal Cone-gliano (doma) in Marzolo (v Trentu), to sta ekipi, proti katerima je Koimpex letos že potegnil krajši konec. Skratka, premagljiv, a nevaren nasprotnik.
»Za nas je bistveno, da z dobrim sprejemom hitro pridemo do servisa, zelo pomembna pa bosta tudi blok in protinapad«, pravi Koim-pexov trener Sain, ki je igro Cavazzaleja podrobno analiziral s pomočjo videokasete. Dekleta so dobro trenirala in pripravila nekaj novih variant za napad. Benevolova je povsem nared, na razpolago je tudi Paola Gregori, ki pa zaradi poškodovanega prtsa ne bo mogla igrati kot podajač, vzpon forme je na treningih pokazala Katja Vodopivec, tako da so v taboru združene ekipe optimistično
razpoloženi.
Oba naša tretjeligasa bosta igrala v gosteh. La Goriziani Zadružni kreditni banki se ponuja v Huminu lepa priložnost za prvo prvenstveno zmago, saj nastopa Volley Gemona letos z zelo oslabljeno in mlado postavo. O trenutnem položaju v Valovem taboru pravi Maša Braini naslednje; »Resnici na ljubo sem mislila, da se bomo odrezale slabše kot smo se. Imele smo tudi malo smole, pozitivno pa je, da se je v ekipo vrnila Federica Cemic. Trener zelo zaupa tudi najmlajšim. Aleksija Ambrosi in Barbara Uršič sta se doslej res izkazali, seveda pa jima primanjkuje izkušenj, kar velja tudi za ostale. Kljub temu se kaže pravilnost odločitve, da se vpišemo v Cl ligo. Zdaj naj bi bil tudi spored tekme nekoliko lažji, tako da tudi rezultati ne bi smeh izostati.«
Kmečka banka K2 šport se podaja na gostovanje pri še nepremaganem San Carlom. Ekipa iz Padove naj bi tudi dejansko sodila med favorite za napredovanje, toda trener Goričanka Marko Kalc se vnaprej ne predaja in razmišlja o presenečenju. »Povsem jasno nam je, da nas čaka zelo težka naloga, toda San Carlo se je doslej pomeril samo s slabimi nasprotniki in še ni mogel pokazati, kaj resnično velja. Lahko upamo, da se je San Carlo navadil prelahko zmagovati. Zato ga moramo že takoj na začetku presenetiti z agresivno igro in upati, da se bo zmedel. Potrebno bo torej igrati brez manjvrednostnih občutkov«, meni trener Go-ričank. Povejmo še, da je pod vprašajem nastop Viviane Zotti zaradi službenih obveznosti.
rJr~ NAMIZNI TENIS
ODBOJKA / MOŠKA DE2ELNA C2 LIGA
Kvalifikacije »Top 12« v Parmi, mladi v Zgoniku in Trstu
Konec tedna se obetata Krasovim pingpongašem dva velika športna dogodka: turnir za kvalifikacije na Top 12 v Parmi s kar osmimi zgoniškimi iglkami, za mlade vrste Krasa Telital pa deželne etipne kvalifikacije za pri-stop na državno prvenstvo ter istočasno tekmovanje z istim namenom za veteranske ekipe.
Na dvodnevnem turnirju v Parmi bodo nastopile Krasove drugokate-gornice Ana Bersan, Vanja, Katja in Sonja Mihe, Ivana Stubelj in Daša Rresciani ter Martina in Nma Milic, ki sta si prido-!. t° pravico z uvrsitit-Vl)o med prvih osem oziroma šestnajsterico na Predhodnem turnirju he^e kategorije v Temiju.
oliko število povečuje ®ožnost Krasovim Julkam, da se jih več pre-
bije na kvalitetnejši turnir 12 najboljših v Italiji, ki bo čez mesec dni v Imperiji.
Jutri bo potekal deželni kvalifikacijski turnir za mladinske ekipe. Za nižje starostne kategorije od najmlajših do naraščajnikov bodo v športno kulturnem centru v Zgoniku s pričetkom ob 9. uri. Na tržaškem sejmišču pa bodo istočasno začele s tekmovanji mladinske ekipe in ekipe veteranov. Kras Telital letos nima najmlajših, zato pa bo pri deklicah in naraščajnicah nastopil s po dvema ekipama, z eno pa pri dečkih, naraščjanikih in mladincih. Ena ekipa naraščajhic in dve ekipi mladink Krasa Tehtal se bo kvalificirala direktno na ekipno državno mladinsko prvenstvo zaradi statusa druge kategorije nekaterih igralk, ki sestavljajo ekipo. (J.J.)
Olympia CDR preložila tekmo, Bor proti zadnjemu
Sokolovke spet čaka težka tekma - Espego doma
Najbolj pričakovane tekme 5. kola moške deželne odbojkarske C2 hge, dvoboja med drugouvrščeno 01ympio CDR in nepremaganim tržaškim Prevenirejem, ne bo! Zaradi zasedenosti telovadnice go-riškega Slovenskega športnega centra je bila namreč tekma odložena, odigrali pa jo bodo v sredo, 4. decembra. Na »maščevanje« nepričakovanega poraza preteklega tedna v San Vitu bodo morah torej Simon Terpin in ostali počakati še nekaj dni, pred tekmo s Tržačani pa jih čaka še zahtevno gostovanje pri Rojaleseju.
Vsa pozornost bo drevi torej usmerjena v nastop borovcev, ki se bodo na stadionu 1. maja pomerili z zadnjeuvrščenim Su-permercato Europa iz Gradeža. Trener Ceha na tem srečanju ne bo mogel računati na »mladega veterana«, šestindvajsetletnega Marka Marege, ki še ni saniral poškodbe gležnja s prejšnjega nastopa v Prah. Težave s centri so pri Boru kar precejšnje. Danieli tako malo trenira, da nanj v bistvu ne računajo, Colonijev nastop pa je zaradi službenih obveznosh stalno pod vprašajem. Danes bo uniformo mestnega redarja snel le pol ure pred pričetkom tekme. Še dobro, da je Supermarket Europa zadnji na lestvici. »Danes moramo abso-
lutno zmagah, ker se potem začenja serija težkih tekem«, pravi mladi Iztok Furlanič, ki je odlično prestal prestop iz D v C2 hgo in si z dobrimi nastopi prislužil mesto v začetni postavi.
V ženski C2 ligi bodo sokolovke gostovale v FiumiceUu, kjer jih čaka še en zahteven nastop. Pomerile se bodo namreč z izkušenim Vivilom, ki je šele preteklo soboto prvič premagan zapushl igrišče in sicer v dvoboju s čedajskim Asfjr. Sokolovke so še brez točk. Ce že ne zmage, od njih vsaj pričakujemo temperamenta igro.
Po nerodnem porazu v Trstu proti zadnjemu na lestvici, bo četrtohgaš Espego v Standrežu goshl tržaški Club Altura Shangri-La, za katerega letos igra tudi borovec Mitja Gombač. Tržačani jemljejo nastop v prvenstvu rekreativno, kar pa jim ni preprečilo, da bi dosegli že dve zmagi. Espego bo igral brez svojega najboljšega tolkača Lorisa Maniaja. Pomeni, da se bodo morali ostah še bolj potruditi, saj gre za važni točki v boju za obstank.
Slogašice bodo odšle na oddaljeno gostovanje v Paluzzo. Tamkajšnja ekipa ima na lestvici dve točki manj od Peterlinovih varovank, toda pozor: v prejšnjem kolu je premagala dotlej vodilni Aquileiese.
domači šport
Danes
Sobota, 23. novembra 1996 ODBOJKA
MOŠKA B2UGA
20.30 v Repnu: Koimpex - Riviera del Brenta; 20.30 v Chioggi: Debei Bonacic - Imsa Kmečka banka ZENSKA B2 LIGA
18.00	v Trstu, 1. maj: Koimpex - Cavazzale MOŠKA C1UGA
21.00	v Oderzu: Electron Oderzo - Soča Sobema 2ENSKA Cl UGA
20.30 v Huminu: Volley bali Gemona - La Gorizia-na Zadružna kreditna banka; 21.00 v Padovi: Gibus San Carlo - Kmečka banka K2 šport MOŠKA C2 LIGA
20.30	v Trsta, 1. maj: Bor Fortrade - Supermarket Europa
ZENSKA C2 LIGA
21.00	v FiumiceUu: Carfriulana Vivil - Sokol MOŠKA D UGA
17.00	v Standrežu: Espego - Shangri-La Trst ZENSKA D UGA
20.00	v Paluzzi: Di Emine Sedie Paluzza - Sloga MLADINKE
15.30	v Trsta, šola Rismondo: SanfAndrea - Breg DEKUCE
17.30	na Proseku: Kontovel - Bor NARASCAJNICE
15.30	v Gorici, Kulturni dom: Val Metal Trading -Azzurra
KOŠARKA MOŠKA B LIGA
21.00	v Borgomaneru: Borgomanero - Jadran TKB MOŠKA D UGA
17.00	v Trsta, Ul. Ginnastica: Lega Nazionale - Ci-cibona Pref. Marsich; 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest - Momo Gio
PROMOCIJSKA LIGA
20.30	v Trsta, Ul. Locchi: Agip San Vito - Breg ROKOMET
ZENSKA B UGA
18.00	v Vigasiu: Vigasio - Kras MOŠKA C UGA
16.00	v Zgoniku: Kras - Principe
Jutri
Nedelja, 24. novembra 1996 NOGOMET
ELITNA LIGA
14.30	v Sacileju, Ul. Stadio: Sacilese - Juvenhna PROMOCIJSKA UGA
14.30 v Sovodnjah: Sovodnje Zadružna kreditna banka - Primorje Adriaker; 14.30 v Bazovici: Zarja -Lucinico
1.	AMATERSKA UGA
14.30 v Percota, Trg della Vittoria: Union 91 - Vesna
2.	AMATERSKA UGA
14.30	v Vidmu, Ul. Friuli: Ancona - Breg; 14.30 v Repnu: Kras - Pro Romans; 14.30 v Fari, Ul. 25. aprila: Pro Romans - Primorec
3.	AMATERSKA UGA
10.30	v Rojanu: Lahe Carso B - Breg B; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Strassoldo; 14.30 na Proseku: Gaja - Campanehe
KOŠARKA MOŠKA D UGA
15.30	v Dolini: Chiarbola - Bor Radenska KADETI
17.00	v videmsk športni palači: UBC - Jadran TKB NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trsta, šola Caprin: Santos-Kontovel; 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor A Edi auto - Bor B Autocarroz-zeria Boris
ODBOJKA
MLADINCI
11.00	v Trstu, šola Rossetti: Triestina volley -Koimpex
MLADINKE
11.00	v Repnu: Koimpex - Virtas DEKUCE
9.15 v Repnu: Sloga A - Area Immobihare C; 10.30 v Ločniku: Etsi - Val Metal Trading LOKOSTRELSTVO 9. TURNIR NAŠEGA PRAPORA
9.00	in 14.00 v sovodenjski občinski telovadnici: nastopata Naš prapor in Zarja
Obvestila
SK DEVIN IN SZ SLOGA-Planinska odseka vabita jutri, 24. t.m., na odkritje spominskega obeležja Mariu Milim na Volniku. Zbirališče ob 12.30 na križišču pred Zagradcem.
OKVAL
vabi elane na občni zbor, ki bo v sredo, 27. 11. ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo, 2. poročila načelnikov sekcij, 3. pozdravi, 4. poročilo blagajnika, 5. volitve novega odbora, 6. razno.
SD MLADINA - smučarski odsek
prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smuCiSCa). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo odborniki društva ali na tel. St. (040) 213518.
SK BKDINA
sporoCa zainteresiranim, da je treba položiti akontacijo za zimovanje v Mariboru najkasneje do ponedeljka, 2. decembra na sedežu kluba v Proseški ulici 131 od 19. do 20.30.
SK DEVIN
obveSCa, da je Se nekaj prostih mest za novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade (BL) od 1. do 6. januarja 1997. Javite se Cimprej! Informacije po tel. 2916004.
z
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3,-20.4.; Čeprav se boste vednoma zadrževali med domačimi stenami, vas bo vendarle pestilo domotožje. Nic Čudnega, kajti domačnosti ne pričarajo Štiri stene, ampak toplina notranjega vzdušja.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Ozirali se boste po novih poznanstvih medtem ko se boste starih vezi na daleč ogibali. Ce iščete zgolj novo obliko za staro vsebino, se motite. Storite raje obratno.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Bolj kot ljubezen si boste zaželeli prijateljstvo. Na vsak način uresničite to svojo željo, kajti prijateljstvo je najboljši temelj resnične ljubezni
RAK 22. 6. - 22. 7.: Zaželeli si boste s partnerjem deliti vse tisto, kar vas veseli, le neko malenkost boste zadržati zase. Pravilno, kajti zanjo vas sopotnik Se ni dovolj dozorel
LEV 23.7.-23.8.: Zamikalo vas bo, da bi se pogreti z vrodmi pogledi nasprotnega spola Pomislite na možne opekline in se zadovoljite-z nižjo temperaturo -stabilnejša in varnejša je.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Zaželeti si boste miru in poštenega oddiha. Storite to in medtem mimo razmislite o življenjskih spremembah, katerih čas se nezadržno približuje. Od imejte odprte.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Na okolico boste zaceli gledati bolj odprto, zato boste tudi veliko veC opaziti in" odkriti veliko novega in zanimivega. Razdelite lepoto med tiste, ki Se spijo.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. Tl.: V družinskem krogu se boste silno dolgočasiti, zato vas bo potegnilo med tujce. Spoznab boste marsikak nov obraz, vendar se nobeden ne bo mogel kosati s starimi.
STRELEC 23. IT. - 2T. T 2.: Obsedeti boste pred televizorjem in se onesnaževali z aktuatirimi novicami. Nic presunljivega ne boste izvedeti; notice bodo juti že zastarele, vi pa boste iskati novo mladost
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Po neuspešnem iskanju sožitja z bližnjim se boste jezili nase, češ, čemu ste tolikanj nesposobni. Ne pozabite, da morata biti za vzajemno harmonijo sposobna oba.
VODNAR 2T. T. - T9. 2.: Svojo prizadetost boste skušati karseda prikriti. Pred drugimi vam bo to v glavnem uspevalo, a ko boste sami, bo soočenje z ozadjem prizadetosti postalo neizogibno.
RIBI 20. 2. - 20. 3,: Iz občasne psihične otopelosti vas bodo vlekli majceni podvigi na fizičnem planu. A dlje boste ležali, hitrejši bo vas notranji preganjalec. Raje se ustavite in ga ugonobite.
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA
VRSTA
4.09
5.41
6.02
6.51
7.17
8.04
9.01
11.01
12.04
12.39
13.00
14.01 14.08 14.55
15.17
16.01
17.17 17.29
' 18.01 19.01
19.31
20.04
20.32
22.20
(D) (IR) (IC)
(R)
(E) (IC)
(IR)
(IR)
(IC)
(R)
(D)
(IR)
(R)
(IC)
(D)
(IR)
(E) (R) (IR) (E)
(R)
(IR)
(E)
SMER
Tržič (4.30), Portogmaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) Tržič (6.03), Portogmaro (6.43), Mestre (7.30).
Tržič 6.24), Portogmaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.
Tržič (7.15), Portogmaro (8.09) - občasna vožnja.
Tržič (7.39), Portogmaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (9.15). Tržič (8.26), Portogmaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke
(9.57)	, nadaljuje v Ffim-Termini (vozovnica z dodatkom).
Tržič (9.23), Rortogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59). Tržič (11.23), Portogmaro (12.04), Mestre (12.49), Benetke (12.59). Tržič (12.26), Portogmaro (13.02), Mestre 13.39), Benetke
(13.57)	- nadaljuje vNeapelj (vozovnica z dodatkom).
Tržič (13.04), Portogmaro (13.58).
Tržič (13.23), Portogmaro (14.04), Mestre (14.53), Benetke (15.02). Tržič (14.23), Portogmaro (15.04), Mestre (15.49), Benetke (15.59). Tržič (14.36), Portogmaro (15.34) - občasna vožnja.
Tržič it5.17). Portogmaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke
(16.43)	nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom). Tržič (15.39), Portogmaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15). Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). Tržič (17.39), Portogmaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). Tržič (17.57), Portogmaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). Tižič(18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.42), Benetke (19.59). Tržič (19.23). Portogmaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke
(21.44)	nadaljuje v Lecce.
Tržič (19.59), Portogmaro (20.53) - občasna vožnja.
Tržič (20.26, Portogmaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03). Tržič (20.55), Portogmaro (21.32), Benetke (22.42), Milan-Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.
Tržič (22.44), Portogmaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00).
URA	VRSTA	SMER
(1.14)	(IC)	iz Milareytenetke (23.15), Mestre (23.24), Portogmaro
(1.50)	(IR)	Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogmaro (0.44), Tržič (1.27).
(6.30)	(R)	Portogmaro (5.13), Tržič (6.07).
(7.02)	(D)	Portogmaro (5.49), Tržič (6.38).
(7.41)	(D)	Portogmaro (6.35), Tržič (7.16).
(7.58)	(E)	iz Rima, Mestre (6.06), Portogmaro (6.46), Tržič (7.33).
(8.45)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogmaro (7.44), Tržič (8.22).
(9.13)	(R)	Portogmaro (7.52), Tržič (8.44).
(10.05;	(E)	iz Lecc^u Beretke (8.12), Mestre (8.22), Portogmaro
(10.55	(IR)	Benelke (8.55), Mestre (9.05), Portogmaro (9.49), Tržič (10.32).
(11.55	(E)	Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogmaro (10.49), Tižč (11.32).
(13.55	(IR)	Benetke (11.55), Mestre (1205), Portogmaro (12.49), Tržič (13.32).
(14.55	(IR)	Benelke (1255), Mestre (13.05), Portogmaro (13.49), Tržič (14.32).
(15.31	(R)	Portogmaro (14.11), Tržič (15.04).
(15.48	(IC)	iz Neaplja Mestre (14.13), Portogmaro (14.48), Tržič (15.24).
(16.23	(D)	Benetke (1424), Mestre (1433), Portogmaro (15.17), Tržič (16.00).
(16.56	(IC)	izZOricha Mestre (15.19), Portogmaro (15.56), Tržič (16.33).
(17.55	(IR)	Benelke (15.55), Mestre (16.05), Portogmaro (16.49), Tržič (17.32).
(18.48	(R)	Benetke (1623), Mestre (16.32), Portogmaro (1726), Tržič (1821).
(18.55	(D)	Benetke (16.55), Portogmaro (17.05), Tržič (18.32).
(19.11	(R)	Benetke (16.55), Mesto (17.05), Portogmaro (17.49), Tržič (18.44).
(19.55	(IR)	Benetke (17.55), Portogmaro (18.49), Tržič (19.32).
(20.44	(D)	Benetke (18.30), Mesto (18.40), Portogmaro (1924), Tržič (2020).
(20.55	(IR)	Benelke (18.55), Mesto (19.05), Portogmaro (19.49), Tržič (20.32).
(21.24	(IC)	iz Milana Mestre (19.49), Portogmaro (2024), Tržič (21.01).
(22.03	(IC)	iz Rima-Tenrtni, Mesto (20.28), Portogmaro (21.03), Tržič (21.39).
(23.00	(R)	Benelke (20.46), Mesto (20.55), Portogmaro (21.53), Tržič (22.35).
(23.55	(E)	Benelke (21.55), Mesto (22.05), Portogmaro (22.49), Tržič (23.32).
Proga
TRST
OPČINE
ODHODI
URA	VRSTA	SMER		
0.15	(E)	nadaljuje v Budimpešto
9.08	(E)	nadaljuje v Zagreb
12.16	(E)	nadaljuje v Budimpešto
18.16	(IC)	nadaljuje v Zagreb
PRIHODI		
URA	VRSTA	SMER	-
6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
17.01	(E)	prihaja iz Budimpešte
20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
ODHODI
Proga TRST-VIDEM
PRIHODI
URA i VRSTA
(5.15) (5.51) (6.18) (6.43)
(7.23)
(8.15)
(8.23)
(9.23)
(10.15)
(11.23)
(11.40)
(12.09)
(12.23)
(13.23)
(13.40)
(14.15)
(14.23) (14.44)
(15.23)
(16.15)
(1.6.23) (16.56)
(17.23) (17.36) (17.48)
(18.09)
(18.23) (18.46)
(19.23) (20.11)
(21.23) (23.14)
(R)
(R)
(D)
(R)
(IR)
(R)
(D)
(IR)
(R)
(IR)
(R)
(R)
(D)
(IR)
(R)
(R)
(D)
(R)
(IR)
(R)
(D)
(R)
(IR)
(R)
(D)
(R)
(D)
(R)
(IR)
(D)
(IR)
(R)
SMER
občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). občasna vožnja. Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07.
Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28).
občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38).
občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10j, Videm (9.39).
Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28).
občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41).
Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28)
občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08).
občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37).
občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38).
Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28).
občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08).
občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41).
občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39).
občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14).
Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28).
občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43).
občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39).
občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21).
Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28).
občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04).
občasna vožnja.
občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19-39). občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28).
Tržič(23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40).
URA VRSTA
(6.44)
(7.29) (7.51) (8.25) (8.32) (8.39) (9.20) (9.53) (10.34)
(11.41)
(12.29)
(13.41) (13.45)
(14.29) (15.05)
(15.43)
(16.29)
(17.41)
(17.43)
(18.23)
(18.29) (19.21)
(19.44)
(20.23)
(20.29)
(21.44)
(22.29) (0.48)
(R)
(R)
(D)
(R)
(D)
(R)
(R)
(IR)
(D)
(R)
(IR)
(R)
(D)
(IR)
(R)
(RD)
(IR)
(R)
(D)
(R)
(IR)
(R)
(D)
(R)
(IR)
(D)
(IR)
(IR)
SMER
občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). občasna vožnja.
občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10).
občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52).
Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30).
občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08).
občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13).
Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06).
občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13).
občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17).
Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06).
občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37).
občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14).
Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06).
občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13).
občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17).
občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56).
Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06).
občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52).
občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18).
Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56).
Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06).
občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18)
Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06)
Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21)
o
ti
co
V
1
2
1
$
o.
JS
CD
i
fi
. Q OCC
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
A	PRISTAS N0MINA- LIZMA	POSODICA ZA MAZILA IN DIŠAVE	REKA V ANGLIJI	OSEBNI ZAIMEK	GIBALO, VODILO	PTIC P0BREZNIK (PRLIV)	STARO MESTO V VESTFALUI, NEMCUA	ROBERTA FLACK	ZENSKA, KI PREGLEDUJE VSTOPNICE	OTOK ČAROVNICE KIRKE	MERA ZA RITEM	AVTOR: MARKO OREŠČEK	MLADA RASTLINA ZA VSADITEV	OLIKANO LEPO VEDENJE	RISJE KRZNO	/	BOGATO OKRAŠENA KOČIJA	JANEZ (LAT.)	OKRAŠENO MEDENO PECIVO	PODZEMNA ŽIVAL
VRH V ZAHODNI HIMALAJI (8125 M)												IZPUŠČAJ V USTIH DOJENČKA				DOBESEDEN PREVOD				
																RICHARD T1ICKER				
SLIKARSKA JMET., KI POS NEMA OLJNATO SLIKO												SLOV. GLED. IGRALEC								
												NEKO. ŠVIC. SMUČ. HESS								
PRVI TISKAR NA SLOVENSKEM IJAN2)								POKRAJINA V SZ.ANGLUI												
								GOROVJE V ŠVIC. ALPAH												
IVO BAN			TANTAL	PREMIK NIHAJOČEGA TELESA						RAZTEGU. PLETENINA						KONICA				KARAMB0L
																JTROKOVNJAI ZA EKONOMIJO				
										TISKARSKO SITO										
PERJE-PRI REPI				ORODJE ZA DEL. LUKENJ							OSEBA, KI GOVORI IKAVŠCIN0							LOVEC, KI LOVI RAKE	BOG RIŽA V SINT0IZMU	FINSKI ARHITEKT (ALVAR)
				PRVI MIT. GR. UMETNIK																
SIRSKI ČASNIK POLITIK IHAFEZAL)					NEKO. RUSKI BIG						K0B0ABE			GRŠKI OTOK V SP0RADIH						
											VISOKO OKRASNA RASTLINA									
					EDEN 00 STARŠEV									POSODA ZA UMRLE						
LANA TURNER			SL. PEVKA PRODNIK										FIATOV AVTO				MARIJINA MATI V KRŠČANSTVU			
			KRILO RIM. LEGUE										KMEČKO VOZILO							
NEKDANJI SULTANOV PISMENI UKAZ						IZKAZNICA LEGITIMACIJA '						VRANJI SAMEC					MLADA RAZVI JAJ0CASE RASTLINA			
												OSEBNI ZAIMEK								
						. AKTINIJ											PAUL ANKA			
OSEBA, KI RADA JE SOLATO								AMERIŠKI JAZZ GLASBENIK (STAN)							MODERNA MODNA UMETNOST					
MAJHNA TNALA								MEHIŠKI 0PRENI TENORIST (FRANCISCO)							AVSTRIJSKI ALPSKI SMUČAR REITER					
oravn
‘VZlVtiV
‘vonvNi
‘1HV30
'NOlN®1
■HVIVTOS
TV)!
'NVliA
vovs
‘VNV
‘ONfl
‘vdsai
'VP®
ul
"VltiViti
•n
‘vunhti
■OVSV
'33AV)0
•H3C0AS
UVN
uso
‘0)1181
‘(VHIN
‘6
‘joMusiaauvi
•oiaaNVP1
‘yHNV8^B,,
ViUVti9O3T0
‘)TTV8
‘HOS
TVfMVdVONVM
:0uABJopoA
:A3Hs3!I
RAI 3
slovenski
program
& RAI 1
Dok.: Kvarkov svet Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo | drevo, risanke
^3 La Raichevedrai: Napo-"1 ved televizijskih progr. Ul$3 Film: Gli amanti devono imparare (kom., ZDA '62, i. T. Donalme)
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa (i. J. Seymour, J. Lando)
1 Izžrebanje lota 20 Dnevnik
| Aktualna odd. o morju: Linea Blu (vodita Puccio I Corona in D. Bianchi) y Sedem dni v parlamentu 20 Variete: Disney Club, vmes risanke Aladdin, Classic Cartoon
___Izžrebanje lota
Dnevnik
•EM Nabožna oddaja Sedmi J dan
123 Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La Zingara (vodi I Cloris Brosca)
gEO Variete: Carramba che sorpresa! (vodi Raffaella Carra)
J Dnevnik Posebnosti TG1 Dnevnik 1, zapisnik, ho-| roskop, nočni pogovori,
____vremenska napoved
lEl Film:	Lili Marleen
(dram.. Nem. '80, r. R.VVerner Fassbinder, i. Hanna Schygulla)
Variete: Sabato sera (r. A. Falqui, ’67, 8. del)
Nočni dnevnik I Dok.: Srečanje z ...
RAI 2
gg RETE 4
ITAUA 1
Jr Slovenija 1 Jr Slovenija 2
7.05
10.05
11.05 12.00
13.00
14.00
15.00
16.30 16.40 18.10
18.45
19.55
20.30 20.50
22.30
0.55
1.25
Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10,00 dnevnik
Evropski dnevi, 10.35 Tgr v Evropi Aktualno: Potrebujem te Variete: V družini Dnevnik, 13.20 Drib-bling, vreme Glasba: Mio capitano Film: lo bacio... tu baci (kom., It. ’60)
Izžrebanje lota Nan.: Komisar Navarro Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Un caso p er due -Primer za dva Variete: Go-Cart Dnevnik
TV film: Un caso difficile per 1’ 87. distretto - Ed McBains 87th Precinct: Ice (’96, i. D. Midkiff) Glasb, komedija: Lahko noč, Bettina (i. M. Mi-cheli, B. Boccoli), vmes (23.35) dnevnik in vreme Napoved televizijskih pr.
I Variete: Tenera e la notte j - Nežna je noč
^ RAI 3
7.10 8.40
9.10
11.10
12.00
12.15
14.00
15.15
17.55
19.00
20.00
20.30
21.50
22.30
22.55
23.55 0.05 0.10 1.10
Film: Mehikanec Ramon (vestern, It. ’67)
La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film: Carosello napoleta-no (glas.. It. ’54, i. Paolo Stoppa, S. Loren)
Nan.: ENG - V živo Dnevnik
Film: Autostop (kom., ZDA ’56, i. J. Lemmon, J. Allison, C. Bockford) Deželne vesti, dnevnik, Okolje Italija Šport: Rally RAI, 15.30 IP v ženski odbojki, 17.30 vaterpolo SP v smučanju Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek Nan.: Miami Vice Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik Nočni šport Spori: SP v ifeestylu Variete: Fuori orario
6.00
9.30
11.30 11.45
12.30
13.30
14.00
16.00
18.55
19.25
20.40
22.30
Nan.: Kojak, 6.50 Love Boat, 7.40 A cuore aper-to, 9.00 VVings Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik
Nad.: Cuore selvaggio Variete: La mota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik
Rubrika o zdravju (vodi Daniela Rosati)
Varieteji: Chi c’e.. c’e,
17.00	Chi mi ha visto?,
18.00	Iva shovv (vodi Iva Zanicchi)
Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: I lunghi giorni dekle aquile - The Battle of Britain (VB '69, i. M. Cah ne, L. Olivier.T. Howard) Filni: Un uomo chiamato cavallo (pust., ZDA '69, i. Richard Harris),0.35 Ni-ght Line
CANALE5
6.00
9.00
9.30
10.00
10.15
10.30
11.00
11.30
13.00
13.25 13.40
15.30
16.00
17.30 18.00
18.30 20.00
20.25
20.50
23.00
23.15
1.30
2.00
Na prvi strani Nan.: Pappa e ciccia Aktualno: Nonsolomoda Aktualna odd. o otrokih: Pianeta bambino Teleprodaja
Nan.: V osmih pod isto streho (i. R.V. Johnson) Predstavitev televizijskih programov Anteprima .Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Lezioni private Aktualna odd.: Amici -Prijatelji
Nan.: Happy days Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Suprvicky Nan.: Norma in Felice -Surprise surprise Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia
Variete: I guastafeste I (vodita Massimo Lopez in Luca Barbareschi) Dnevnik
Film: II presidente del Borgorosso football club (kom., It. '70, i. A. Sordi), vmes (0.00) dnevnik Lezioni private Pregled tiska
	Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina,	
	Ancora insieme con...	
	Aktualno: Planet	
	Nan.: Baywatch, 11.30 Street Justice	
	Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport	
	studio	
	Variete za najmlajše,	
	vmes Ciao Ciao Parade in risanke	
	Nan.: Masked Rider	
	Variete: Niente panico	
	Šport: Ponedeljkov «Mai dire gob	
	Aktualno: Planet	
	Nan.: Cmque in famiglia,	
	17.30 Renegade (i. Loren-	
	zo. Lamas)	
	Odprti studio, vreme,	
	18.45 Šport studio	
	Nan.: Walker Texas Ran-ger (i. C. Norris, C.	
	Gilyard)	
	Kviz: Vinca il migliore -	
	Zmaga najboljšemu	
	Nan.: Hercules in sovražna princeza (i. K. Sorbo,	
	A. Quinn, L. Lawless)	
	Film: Vincere domani	
	(pust., ZDA ’91, i. L. La-	
	mas, K. Kinmont), vmes	
	(0.30) Fatti e misfatti	
	Italija 1 šport	
S TELE 4
119.30, 23.00 Dogodki in odmevi
J Nad.: Amore gitano tu Dokumentarec j Film: Codice criminale Personaggi e opinioni Nan.: Beverly Hillibillies Film: Cats & Dogs [ Razmišljanja o dogodkih
Otroški program: Radovedni TaCek - Kristal, 8.35 Jakec in Čarobna lučka (risana serija(, 8.50 O. J., 9.00 Pod klobukom, 9.45 Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov: Angleščina
Letni koncert orkestra Srednje glasbene šole, 1. Svet dinozavrov (ameriška poljudnoznastvena serija, ponovitev 10, dela)
Analitična mehanika Tednik (ponovitev) Poročila
TV igrica: Hugo (ponovitev)
Videostrani
Nan.: Policisti s srcem (Avstralija, 2. del) Kinoteka: film Prijeti desetar (Fracija)
Boj za obstanek (angleška poljudnoznastvena serija, 5. del)
Oddaja o ljudeh in živa-j lih: 4x4 Ozare
TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri I Risanka
TV dnevnik 2, vreme
Šport
Utrip
Jesenska Marjanca, 1. del Dok.: National Geo-graphic (ZDA)
TV dnevnik 3, vreme Šport
Sova: Kvantni skok (ameriška nan. 28. del)
Nan.: Večni sanjač (22.) Film: Svenova skrivnost TV jutri, Videostrani
fHI Koper
8.45 9.00 9.20
11.50
12.45
13.10
13.30
17.55
18.50
19.30
20.05
20.55
21.45
2:20 Teletekst Euronevvs
Tedenski izbor: Planet In, 10.50 Mostovi, 11.20 Slovenski utrinki (oddaja madžarske TV)
Dok.: Zgodovinska kitajska mesta (ameriška dokumentarna serija) Dokumentarna nanizanka: Skrivnostni svet A. Clarka (VB, 12. epizoda)
Prometni, kviz: Rondo (ponovitev)
Tenis: ATP turnir, finale, polfinale (prenos) Svetovni pokal v alpskem smučanju: ženski slalom, prenos 1. teka (iz Park.Cityja)
Svetovni pokal v smučarskih tekih (posnetek iz Kiruna)
Nadaljevanka: V najboljših družinah (Norveška, 18, del)
10.000 obratov Svetovni pokal v alpskem smučanju: ženski slalom, prenos 2. teka Film: Peklenski stolp -Tovvering Inferno (ZDA, '74, r. John Guillermin, i. Paul Newman, Steve Mc-Queen, VVilliam Holden, Faye Dunaway, Fred Astaire)
Sobotna noC
(•) MONTECARLO
19.30, 22.45, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nad.: Gospodov glas Nan.: Charlie’s Angels Varieteji: Tappeto volan-te, 17.00 Ko bi bil Sherlock Holmes SP v smučanju Nan.: Avvocati a L. A.
SP v smučanju Nan.: Omicidi d’ elite Film: I cannoni di Nava-rone (vojni ’61)
15.00 16.10 16.10
17.30
18.00 18.45
19.00
19.30 19.40
20.00
20.30
22.00
22.15
Euronevvs
Potovanje po Nemčiji - dokumentarna oddaja TVD Mladi
Huckleberry Firm - risanke TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika
Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nočni sodnik - TV nanizanka Jezero Keltov - dokumentarna oddaja
Smučanje: Svetovno prvenstvo v alpskem smuCanju-specialni ženski slalom
Vsedanes - TV dnevnik, vreme
Tenis - Hannover, polfinale (povzetek), nato Vsedanes (pon.)
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7,30, 8.00, 9.00, 10.00, T2.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Aktualni mo-2aik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna °dd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Po-Pevki; 9.45 Sobotna akcija; 11.35 Obvesti-|Q; 13.40 Obvestila; 14.00, 17.00, 18.00 Glasbene želje; 16.15 Popevki tedna; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, Vrerne, promet; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
2.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 400, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 1°'05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki;
1'25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja de-V3'15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman; 18.25 V podvečer; 19.30 Beyreuth 96: Siegfried (R. Wagner); 23.50 Napoved sporeda za nedeljo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14,30, Poročila;
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna, koledar; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.40 Power play; 10.45 do 11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 ©poldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Svežih 20 modrih; 19.15 Šport; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10,15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaiy; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye;
14.33 Redazione teen; 16.00 Hat hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Falk studio; 19,25Sigia sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport.
Radio Trst A
7.00,13.00, 19.00 Dnevnik>8.00,10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Literarne podobe; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert: Simf. orkester in Komorni zbor RTV Slovenija; 11.30 Filmi na ekranih; 12.00 Ta ro-zajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Duh časa in čar odra; 16.00 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena slikanica iz centra E. Komel;
18.00	Dramska pesnitev: Tragedija človeka -V Pragi (r. A. Jurc, 7. odd.); 18.25 Glasba za vse okuses; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10,	17.10 Poročila;10.00
Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061 -345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE AKTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
'VCU
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 07.33 in zašlo ob 16.46. Dan bo dolg 9 ur in 13 minut.
Luna bo vzšla ob 16.04 in zašla ob 5.21.
Temperatura morja 14,8 stopinje
S-
Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli manjše vremensko pogojene težave. Le-te se bodo kazale predvsem kot nerazpoloženost. težave s koncentracijo in zmanjšana delovna storilnost. Zvečer se bodo težave okrepile in moteno bo tudi spanje.
^N. GORICA GORICA^ Q 2/7
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.37 najnižje -26 cm, ob 7.47 najvišje 53 cm, ob 14.34 najnižje -58 cm, ob 20.53 najvišje 31 cm.
jutri: ob 2.16 najnižje -24 cm, ob 8.18 najvišje 54 cm, ob 15.06 najnižje -62 cm, ob 21.32 najvišje 33 cm.
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m			0	2000 m			-5
1000 m			-1	2500 m 			-7
1500 m			-3	2864 m			-8
Slovenija: V noči na nedeljo bodo manjše padavine, v nižinah v glavnem sneg. Cez dan se bo delno zjasnilo, na Primorskem bo spet pihala zmerna burja.
V ponedeljek bo suho in hladno •vreme.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
V 24 urah vodo spremeni v vino
OSLO - Neki norveški iznajditelj je patentiral napravo, ki vodo spreminja v vino. Tommy Fjelde upa, da bo s svojo Čudežno napravo postal pravi milijarder. Kot je povedal norveškemu dnevniku Verdensu Gangu, je treba najprej pripraviti raztopino vode in glukoze (v razmerju 3 : 1) in jo nato postaviti v poseben lijak, ki ga v severnjaških državah rabijo za pripravo tako imenovane filtrirne kave, kjer razstopina fermentira. Po Stiriin-vajsetih urah vrenja lahko že pijemo »pravo« vino. Napravo
proizvaja norveško podjetje Vitas As, ki je prav tako prepričano, da bo iznajdba donosna. Za sedaj je Bah-rein že naročil 25 tisoč teh naprav, ki stanejo 750 dolarjev (približno milijon lir). Prav po zaslugi tega naročila upajo, da bodo pričeli s serijsko proizvodnjo in tako preplavili Evropo že prihodnje leto.
Vinogradniki in kletarji pa niso pretirano zaskrbljeni. Norveško »filtrimo vino« je že res pitno in osvežujoče, a je bolj Čudnega okusa, tako da ne zadovolji niti , povprečnih pivcev.
e
Pingvinom končno prijetno
V munchnskem žalskem vrtu se s prvim mrazom pingvini kar prijetno počutijo (AP)
Z urinom do lepoti!
ŽENEVA - Prefinjeni švicarski poslovnež Robert VVohlfahrt, ki je v preteklosti poskusil že vse, da bi ljudem praznil žepe, si je sedaj omislil nove kozmetične proizvode, ki jih bodo prodajali po posti. Kozmetika Urea-derm VVohlfahrtovega podjetja Bodywell pa ni končni proizvod, vsebujejo namreč le osnovne prvine in dišave, ki postanejo aktivne, ko jih pomešamo z urinom.
VVohlfart je napisal tudi knjigo z naslovom »Urin, ponovno odkritje prastarega zdravila«, v kateri je navedel, kako so nekoč učinkovito zdravili marsikatero bolezen prav z lastnim urinom. Ta vsebuje namreč minerale, hormone encime, vitamine in Se marsikaj drugega, tako da je za Wohlfarta pravi vir mladosti.
Moška moda »made in USA« za prihodnje poletje
NEW YORK - Ob prikazih Zenske visoke in pripravljene mode so vse bolj priljubljeni tudi defileji s predlogi za moške. Najbolj znani modni kreatorji »made in USA« so sicer modele za prihodnjo spomladansko-poletno sezono ze prikazali ob prikladnejsem Času, se pravi sredi letošnjega poletja, v tem tednu pa so predloge ponovno predstavili. Moški modi se tudi v Združenih državah posvečajo malodane vsi modni mojstri, ki obenem gojijo tudi žensko branžo, ki je - zaenkrat - S§ vedno donosnejša. Poletje je seveda tudi čas kopanja, taksne kopalke (slika desno) predlaga John Bartlett, umirjenejši moški komplet pa je predlog nemške hiše Hugo Boss (slika levo, telefoto AP).
Egipt prepovedal mešane zakonske zveze z Izraelci
BEJRUT - Kot piše libanonski tisk, je egiptovski predsednik Hosni Mubarak ukazal, naj preprečijo Egipčanom, da bi se porocah z izraelskimi državljankami-Prav tako so sklenili, da bodo omejili potovanja Egipčanov v Izrael. Ni namreč nobena skrivnost, da poslovneži in mladi odhajajo v Izrael zaradi spolnih pustolovščin.
Do normalizacije odnosov med državama je prišlo po podpisu campdavidskega sporazuma leta 1979, po letošnji izvolitvi desničarja Netanjahuja pa je prišlo do ohladitve. Zadeva se je Se zapletla, ko so v Kairu aretirali izraelskega Arabca Azama Azama, ki so ga obtožili vohunjenja v korist Izraela.
Od cirkusa zavržene živali bodo osvobodili v Južni Afriki
JOHANNESBURG - Po večmesečni rehabihtaciji bodo v kratkem osvobodili skupino divjih Živah, ki so jih egiptovski lastniki nekega cirkusa pred begom iz mo-zambiskega Maputa zapustili brez hrane v tesnih kletkah. Z mednarodno pomočjo so Živah, med katen so tudi tri redki levi, prepeljali v Južno Afriko, kjer so jih strokovnjaki ponbvno usposobili za življenje v divjini.
Po pomoti dota mamilo v dudo svoje novorojenke
MADRID - Neka 17-letna Španka, ki živi v neki baraki v predmestju Madrida, je svoji trimesečni hčerki p° pomoti zmešala z vodo heroin in kokain namesto mleka v prahu. Novorojenko so v bolnišnici reSih, mater pa prijavih sodiscu. Skupaj z otrokovim očetom je bilo dekle v preteklosti že vpleteno v preiskave o prekupčevanju z mamili.
Zločinec in policist odgovrajoto na pisma bralcev Ekstra Biadeta
K0BENHAVN - Vse kar ste hoteh vedeti o zločinu, a si tega niste upali vprašati, vam sedaj razloži profesionalni zločinec v rubriki pisma bralcev danskega dnevnika Ekstra Bladet. Ce pa hočete slišati tudi drugi zvon, Dancem v isti rubriki odgovarja tudi neki po licist. Rubrika je naletela na neobičajno zanimanj6’ ker vprašanja dobesedno dežujejo. Za 41-letnega AU ^
govori nobena težava, saj ima Časa na pretek. P°®e gre precej težje od rok 34-letnemu pobcistu Jasperj > ker se s tem ukvarja v prostem Času.
eni}j razsoja

NAIROBI - V Keniji je zadnje leto zaradi aidsa dne no v povprečju umrlo 111 oseb. Od januarja 1995 junija letos je tako umrlo 60 tisoC ljudi, položaj pa je v zadnjem obdobju Se poslabšal.