KRANJ, torek, 24. 4.1984 CENA 14 din Št. 32 ^^^^ mLdm JtmM* *^sJ^ Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek i Ofc 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Cene in razbremenitev gospodarstva Na zasedanju slovenske skupščine dopolnitev zakona o temeljih sistema cen in pobuda za družbeni dogovor o ukrepih za zmanjšanje materialnih obveznosti gospodarstva — Zakoni s področja dektrogospodarstva in premogovništva ter predlogi za pokritje ttffub v slovenskem gospodarstvu. stojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi, lahko s svojim odlo- Ljubljana, 23. aprila — Pozornost (fcnašnjega zasedanja slovenske *upšćine je namenjena gradivu zvezne skupščine, posebej osnutku zakona o dopolnitvi zakona o teme-W sistema cen in o družbeni kon-*t>li cen ter pobudi za sklenitev družbenega dogovora o ukrepih za znianjšanje materialnih obveznosti ftspodarstva. Z dopolnitvami zakona o temeljih *° naj bi zvezni izvršni svet dobil Polastilo, da letos, v soglasju s pri- kom določa pogoje in način oblikovanja cen. Upoštevali naj bi tri dogovorjene kriterije: svetovne cene, učinkovitost gospodarjenja in namensko razporejanje dohodka. Novost je ukrep vračanja cen na določeno raven, tistih seveda, ki ne bodo oblikovane v skladu s predpisi in z letošnjo politiko cen. Na podlagi treh režimov cen — sporazumevanje med organizacijami združenega dela, sa- Kranj — Predsednik vlade Kraljevine Tajske Prem Tinsulanonda, **}ebil v petek in soboto s sodelavci in večjo skupino gospodarstveni-lc°vna dvodnevnem uradnem in prijateljskem obisku v Sloveniji, je v *°boto dopoldne obiskal Krvavec. Podpredsednik Planinske zveze Slo-'**ije in predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar je goste ieznanil z vlogo, pomenom in dejavnostjo planinske organizacije pri ^ in ob tej priliki predsedniku vlade Premu Tinsulanondi izročil Profesionalno značko gorske reševalne službe. Delavci RTC Krvavec Pa so potem gostom z ratrakom pokazali krvavška smučišča. (Foto: * Ajdovec) aorenjskih delovnih organizacij se je konec > na regijskem proizvodnem tekmovanju na •>č kot sto kovinarjev u minulega te^£°Z£ui7 Kranjir Tekmovanje, ki ga je organiziral V^dik^lni svet za Gorenjsko ob pomoči organizacij ktenicah, Medobčinski nam v sredo, ko bo ^Delavskem domu v Kranju ob 18. uri. Na sliki mena - Foto: F. Perdan zi^adela,ie ^pouspeU^ezultati bodo Pečana razglasitev mostojno oblikovanih cen in neposredne odločitve zveznega izvršnega sveta o maksimiranih cenah — bo uveljavljena in zagotovljena družbena kontrola cen. Zvezna skupnost za cene naj bi imela pregled nad vsemi novimi ceni, kar bi zagotovili s pošiljanjem obvestil, čeprav za njihovo potrjevanje ne bo pristojna. Delegati slovenske skupščine pa naj bi na današnji seji oblikovali pripombo, naj v zvezni skupnosti za cene odločajo na podlagi relativne večine, ne večine navzočih. Na današnji seji še ne bo predloženo besedilo družbenega dogovora o ukrepih za zmanjšanje materialnih obveznosti gospodarstva, temveč bo obrazložena le pobuda. Dogovor bo slovenska skupščina sprejemala na seji 23. maja, dotlej pa bodo jasne možnosti za razbremenitev dohodka in kosmatih osebnih dohodkov, s katerimi naj bi v Sloveniji privarčevali 11 milijard dinarjev. Zakoni s področja elektrogospodarstva in premogovništva se nanašajo na obveznost plačevanja prispevka za enostavno reprodukcijo in združevanje sredstev za izgradnjo elektrarn. Delegati imajo v rokah še poročilo o nepokritih izgubah v slovenskem gospodarstvu in predlagane ukrepe za njihovo pokritje, posebej v velenjskem Gorenju, kjer naj bi nepokrito izgubo pokrili z viškom sredstev za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva od izvoza blaga in storitev v lanskem letu. M y Rejci rjavega goveda na Bledu BLED — Od danes do petka bo v Festivalni dvorani na Bledu potekala 11. evropska konferenca rejcev rjavega goveda, na kateri bo sodelovalo 200 rejcev iz ZRN, ZDA, Avstrije, Švice, Francije, Italije, Turčije, Avstralije, Nove Zelandije in Jugoslavije. V dvajsetih letih, odkar obstaja evropsko združenje rejcev rjavega goveda, bo srečanje drugič v Jugoslaviji. Na Bledu bo 13 strokovnjakov predavalo o rjavem govedu v Jugoslaviji, o razširjenosti te pasme na drugih kontinentih, o rejskih ciljih in o plemenski vrednosti rjavega goveda. Predzadnji dan srečanja, v četrtek, si bodo udeleženci ogledali razstavo plemenske živine v Mozirju, ki jo pripravlja zgornjesavinjska kmetijska zadruga. Mednarodno srečanje rejcev na Bledu prireja Živinorejska poslovna skupnost Slovenije pod pokroviteljstvom republiškega izvršnega sveta. Na otvoritvi konference, v sredo ob 9. uri, bo udeležence pozdravil Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, (cz) Naslednja številka GL^SA bo izšla v petek, 4. maja 1984! 'SX/y//////s Jubilejna prvomajska regata na Bledu — Pred pričetkom letošnje poletne turistične sezone na Bledu so domači veslaški delavci že petin-dvajsetič priredili prvomajsko regato, ki je bila tokrat zaradi natrpanega koledarja in olimpijske sezone že nekaj dni prej kot običajno. 240 čolnov iz 29 jugoslovanskih klubov se je na mirni jezerski gladini in v prijetnem vremenu pomerilo v četvercu in dvojcu s krmarjem in brez krmarja, v dvojnem dvojcu in četvercu, skifu in osmercu. Uvodno tekmovanje je pokazalo, da so blejski veslači med najboljšimi v državi, (cz) — Foto: F. Perdan Za praznik Spet je tu pomlad, cvetoča in lepa. Triinštirideset let je že od prav tako lepe, a za našo domovino tako težke pomladi, ko se je na Večni poti v Ljubljani zbrala peščica tovarišev in se odločila, da povede slovenski narod v boj pod vodstvom Partije in Osvobodilne fronte. Izbojevali smo svoj boj, svojo revolucijo. Domovina je bila osvobojena, njena rast hitra. Ob vsakem praznovanju smo pokazali na nove, vedno večje pridobitve naše domovine. Vendar naj nas praznovanje dneva ustanovitve Osvobodilne fronte vsakič ne spomni le na dosežke, temveč tudi na moralne vrednote, ki so med vojno prevladovale med našimi ljudmi. Revolucija še traja. Nenehno zahteva nove sile, nove borce, ne dovoli nam počivati na lovorikah. Vsakoletne proslave naj bodo le opozorilo, da na tej poti pospešeno nadaljujemo svoje delo in spoštujemo pridobitve našz borbe, naše samouprave. Skoraj sto let je že, le dve leti manj, odkar so se na oni strani oceana, v Chicagu, za svoje pravice dvignili delavci in zahtevali 8-urni delavnik. Chicaškim delavcem so sledili delavci po vsej Ameriki, po vsej Evropi. Tudi naši rudarji, železarji, kovinarji, tekstilci. Zahteva »za pošteno delo pošteno plačilo« je odmevala po svetu. Večina delavcev sije izborila svoje pravice, marsikje pa ta boj še traja. Pri nas se za te osnovne pravice delavca ni treba več boriti. Vse to imamo že dolgo v svojih rokah. In še veliko več: imamo samoupravo. Danes smo delno po svoji krivdi delno pa po sili razmer v težkem gospodarskem položaju. Nov boj bomo morali biti. Kaj zaželeti ljudem za 1. maj: da bi delo spet postalo vrednota! Kajti le delo bo tisto, s čimer se bomo izvlekli iz zagat, v katerih smo danes. Letošnje leto je prelomno, odločilno, skoraj tako kot enainštirideseto ali oseminštirideseto, preizkušnja za sleherenega od nas. Še enkrat se moramo zavedati, da bomo take težave lahko premagali le združeni. Združeni kot nekoč. Prek 30 tisoč obiskovalcev sejma j Kranj — Sinoči so v Kranju zaprli 23. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva..Čeprav imajo že nekaj časa organizatorji sejemskih prireditev pri nas zaradi gospodarskih težav tudi sami težave,-saj je ponudba na trgu precej okrnjena, so prireditelji kranjskega sejma zelo zadovoljni. Od 13. aprila naprej si je sejem, na katerem je sodelovalo skoraj 380 razstavljalcev, od tega 24 iz tujine, ogledalo prek 30 tisoč obiskovalcev. To pa je za kakšen odstotek več kot na lanskem sejmu gozdarstva in kmetijstva. Sejem s številnimi spremljajočimi prireditvami je po prvih ocenah zelo dobro uspel. Se posebno veliko zanimanje je bilo za traktorje in kmetijsko mehanizacijo. Med zanimivimi spremljajočimi prireditvami je bil ob koncu tedna tudi posvet o ovčereji. Ta del programa bo zato v prihodnje redno na sejmih gozdarstva in kme: tijstva v Kranju. V petek si je sejem ogledal tudi predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Marijan Orožen. Koordinacijski odbor so je tudi dogovoril, da bodo v prihodnje na sejmih gozdarstva in kmetijstva s Kranju podeljevali republiška priznanja za gozdarstvo in kmetijstvo. A. Ž. Bralcem Glasa čestitamo ob dnevu Osvobodilne fronte in delavskem prazniku. Uredništvo Prvomajski sirocu Gorenjski delavci se bodo letošnjega 1. maja srečevali na različnih mestih: jeseniški že po predvojni tradiciji na Poljanah in kranjski na Jo-štu, radovljiški na prvomajskem taboru pri Šob-cu, škofjeloški na Križni gori in tržiški pod Storži-čem. Več o osrednjih občinskih prireditvah ob dnevu Osvobodilne fronte in 1. maju preberite na 2. strani. 9. sejem malega gospodarstva • kranj, 11.-17 5.84 INDUSTRIJSKA KOOPERACIJA IZVOZ IN UVOZNA SUBSTITUCIJA IN POSEBNI PROGRAMI INOVACIJE Delovne organizacije predstavljajo izdelke, za katere iščejo kooperante v zasebnem sektorju poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj O LAS 2. STRAN_ Praznične^ svečanosti Tudi ob letošnjem 27. aprilu, dnevu Osvobodilne fronte, in l. maju. delavskem prazniku, pripravljajo v gorenjskih občinah tradicionalne proslave oziroma srečanja delovnih ljudi m občanov. V jeseniški in trži-ški občini bodo slovesnosti ob obeh praznikih združili, drugje bosta posebni prireditvi. Xa svečanostih, posvečenih dnevu Osvobodilne fronte, bodo med drugim podelili priznanja OF najzaslužnejšim aktivistom socialistična zveze, na prvomajskih srečanjih pa srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije ter priznanja inovator leta za najvidnejše inovacijske dosežke v minulem letu. Na predvečer 1. maja bodo po gorenjskih hribih zagoreli kresovi, zjutraj pa bodo prve spomnile na praznik pihalne godbe z budnicami. Jesenice — Osrednja proslava ob dnevu Osvobodilne fronte in prvomajska svečanost bosta v jeseniški občini združeni. Delovni ljudje in občani se bodo v torek. 1. maja, ob 11. uri zbrali na Poljanah kjer so jeseniški delavci slavili svoj praznik že pred drugo vojno. Kranj — Proslava ob dnevu Osvobodilne fronte bo v dvorani skupščine občine Kranj v četrtek, 26. aprila, ob 17. uri. 1. maja pa se bodo kranjski delavci zbrali na Joštu. Proslava se bo začela ob 10. uri. Slavnostni govornik bo Peter Jekovec iz Tekstilindusa. V kulturnem programu bodo nastopili člani folklorne skupine, mešanega pevskega zbora, recitatorji in plesna skupina KUD Valentin Kokalj z Visokega. Na ta dan bo. cesta od podnožju Jošta do Javornika zaprta med 6. in 10. uro ter od Javornika do vrha Jošta med 6. in 16. uro. Zaprta bo tudi na predvečer 1. maja, in sicer od 17. do 23. ure. Ob 21. uri bo namreč na Joštu zagorel kres. Dve uri pred tem, to je ob 19. uri, bo na Zlatem polju pred dijaškim domom promenad-ni koncert Pihalnega orkestra občine Kranj. Radovljica — 26. aprila ob 16. uri bo v domu starostnikov dr. Janka De-nedika proslava, posvečena dnevu Osvobodilne fronte. Na večer pred 1. majem bo ob spontani pesmi in umetniški besedi pri Šobcu zagorel kres. Tudi tradicionalni prvomajski tabor bo naslednji dan ob 10. uri pri Šobcu. V kulturnem programu bodo sodelovali pihalnaaodba iz Lesc, pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, folklorna skupina Verige iz Lesc, tamburaški orkester Jedinstvo Apatin. Okrog 13. ure bodo mladi pripravili prvomajske igre, od 14. ure naprej pa bo za prijetno razpoloženje igral ansambel Karavanke. Škofja Loka — Ih-oslava ob dnevu Osvobodilne fronte bo v četrtek, 26. aprila, ob 19. uri na Loškem gradu. 1. maja se bodo delavci in občani srečali na osrednji prireditvi na Križni gori. Svečanost se bo začela ob 10. uri z nastopom pihalnega orkestra. Slavnostni govornik bo Anton' Rakovec, predsednik občinskega ko- iteja Zveze komunistov. Zatem bo S privlačen kulturni program in na-;r> ples. Tržič — Skupna proslava, posvečena :-u Osvobodilne fronte in delavskemu prazniku, bo 1. maja pri domu pod Storžičem. Začela se bo ob 12. uri, Slavnostni govornik bo Ladislav irečnik, predsednik občinskega sve-; Zveze sindikatov, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali pihalni orkester iz Tržiča, komorni zbor Peko in učenci osnovne šole Lom. Zjutraj ob sedniih se bo na tržiški avtobusni postaji začel tradicionalni prvomajski pohod planincev prek Konjščice in Javornika do doma pod Storžičem, na prireditev pa bodo vdzili tudi avtobusi. Po+proslavi bo tekmovanje z zračno puSko za pokal 1. maja ter zabava z ansamblom Murka. Praznične prireditve pripravljajo tudi p nekaterih krajevnih skupnostih. Tako Primskovljani vabijo krajane v četrtek, 26. aprila, ob 19. uri v zadružni dom na proslavo ob dnevu OF in 1. maju. Podelili bodo bronasta priznanja OF in prikazali zanimiv kulturni spored. V Cerkljah se bo v ponedeljek, 30. aprila, ob 16. uri z zborom pred šolo začel pohod na Ambrož, kjer bo ob 21. uri zagorel velik kres. Na dan delavskega praznika pa se bo ob 9. uri pred gostilno Bavant i Dvorjah začela tradicionalna paradna vožnja z osebnimi vozili in motornimi kolesi. Peljala bo do Stefanje gore, kjer bo družabno prvomajsko srečanje. — //. J. NOTRANJA POLITIKA TOREK, 24. APRILA 1984 Kljub težavam uspešni Iskra uspešna v letu 1983 — Ambiciozni načrti tudi za leto 1984 — Zavore za uspešnejše poslovanje v administriranju — Težave so v proizvodnji, ne v plasmaju — Cenovna nesorazmerja in izsiljevanja surovinašev Zdi i;/ena Iskra je ne glede na številne spremembe pogojev gospodarjenja, ki so povzročile, da je bila proizvodnja v letu 1983 sjabše oskrbovana, končala leto z dokaj ugodnimi poslovnimi rezultati, je na novinarski konferenci v sredo dejal predsednik poslovodnega odbora Boris La-sič. Proizvodnja in tudi menjava s tujino zaradi izjemno težavnih gospodarskih razmer nista potekali po zastavljenih načrtih, zato z doseženimi poslovnimi rezultati delavci Iskre niso povsem zadovoljni. Proizvodnja je bila realizirana v višini 93 odstotkov letnega programa, izvoz 96-od-stotno ali 214 milijonov dolarjev, od tega konvertibilni izvoz predstavlja 10,3 odstotka vsega slovenskega izvoza in 61 odstotkov izvoza slovenske elektroindustrije (in 21,8 odstotka vse jugoslovanske elektroindustrije!). Iskra je drugi največji izvoznik v Jugoslaviji. Pri tem pa so za uvoz repromateriala lani plačali le 110 milijonov dolarjev in le za 4 milijone dolarjev so smeli uvoziti opreme — to je več kot pol manj kot leta 1982, kar je popolnoma nerazumljivo, saj je bilo lani v Jugoslaviji uvožene opreme v vrednosti kar 1838 milijonov dolarjev. Brez stalnega posodabljanja tehnologije, še posebej v elektronski industriji, ne bo mogoče obdržati niti sedanjega zaostanka za povprečno svetovno tehnologijo, kaj šele ta zaostanek manjšati. Administrativnih zavor za uvoz opreme za Iskro je toliko in že toliko časa trajajo, da bodo v bodočnosti prav lahko nastopile dolgoročne, težko popravljive posledice za Iskro in tudi za druge industrije, ki morajo v svoj proizvodni proces čim prej - uvesti avtomatizacijo in elektroniko (računalništvo in robotizacijo), če hočejo na trgu uspevati. Že danes imajo Iskrini strokovnjaki dovolj znanja, vendar brez odgovarjajoče opreme ni možna proizvodnja mikroračunalnikov, računalnikov za šole in za proizvodnjo ... In kako za to skrbimo v Jugoslaviji? Dela se tako, da proizvajalec mikroračunalnikov ne bi dobil deviz ne za uvoz repromateriala ne za uvoz opreme, hkrati pa se dajejo veliko večje vsote deviz za uvoz teh končnih izdelkov. Enako velja za belo tehniko. Z devizami, ki jih nameravajo nameniti za uvoz bele tehnike, bi proizvajalci le- Krompirjeve poti in stranpoti te napravili petkrat več proizvodov — in še delo bi imeli in zaslužek — kot jih bomo za iste devize lahko uvozili (plačali vsi, zasluži p* y*d-vsem uvozniki in carina — država). Predstavniki Iskre so menili, da si s takimi in podobnimi potezami krepko žagamo vejo .. . Sploh, ugotavljajo, so vse poteze države namenjene reševanju posledic, ne pa vzrokov težav. Vzrokov pa kot da se ne upamo lotiti! Zato so mnogi začasni ukrepi še zelo daleč od že sprejete projekcije dolgoročne stabilizacije gospodarstva. Ta trenutek, tik pred paketom ZIS z ukrepi ob »odmrznitvi« cen, Iskrini rezultati poslovanja v I. tromesečju letošnjega leta niso" več zadovoljivi! Proizvodnja zaradi težav z oskrbo z repromateriali, domačimi in uvoznimi, in zaradi težav z opremo ne dosega planskih zadolžitev, pa tudi izvoz, predvsem v dežele SEV — SSSR, ni zadovoljiv. Za 0,7 odstotka je manjši od lanskega v prvem tromesečju. Zaradi tega, ker mora Iskra večino osnovnih materialov kupovati od domačih proizvajalcev (črna in barvna metalurgija) po višji ceni od svetovne (sive cene), prodajati pa po nižji, zamrznjeni ceni, in če bo tudi po odmrznitvi ostalo pri starem limitiranju doseženih cen, se zna zgoditi, da bo večje število Iskrinih delovnih organizacij in ne le tozdov v letu 1984 poslovalo z rdečimi številkami — z izgubo. Sicer pa so Iskrini plani za leto 1984 dokaj ambiciozni: ob dinamični proizvodnji ostati na svetovnem in domačem trgu konkurenčni in tudi akumulativni. Zato bo Iskra letos povečala proizvodnjo na 38 milijard dinarjev in izvoz na 264 milijonov dolarjev — za 26,6 odstotka. V razvojno-raziskovalno dejavnost — za lastne razvojne in raziskovalne laboratorije in institut ter za delo fakultet in institutov na raziskovalnih projektih — bo Iskra letos vložila za 4,7 milijarde dinarjev sredstev; ta in vsa bodoča'sredstva pa bodo uspešno naložena samo ob istočasni sprostitvi nakupov najsodobnejše tehnologije in opreme v inozemstvu. »O tem, za Iskro in še za koga usodnem predmetu pa (menda) nekje odloča peščica uradnikov, ki nimajo niti najmanjšega pojma, kaj je elektronika . . .« t Ol Igor Slavec Kranj — Zadružna zveza Slovenije ocenjuje, da so večji porabniki krompirja in predvsem izvozniki odkupili neposredno pri kmetih šest do sedem tisoč ton lanskega pridelka. Kmetje, ki so jim pogodbe bolj malo mar, so krompir prodali tja, kjer so več iztržili, zadruge pa ob vsem tem niso mogle uresničiti pogodbenih obveznosti do trgovskih organizacij. Med dolžniki sta tudi Gorenjska kmetijska zadruga in Kmetijska zadruga Škofja Loka; prva je ob koncu marca dolgovala trgovskim organizacijam še okrog 200 ton krompirja, Ostanek pa za cesto Kranj— se dela kaj asfi cesti raleglo; Musili so mu, naj gre ,l^—-,ircktor]em je tam dobil odgo-podjetje in c hotel o tem pogovor f^°_^,'/e ic tak(K da SC)ri vor.da so tudi direktorja ze »nekam« pos du vsaj jagega l-ui. «~------------ * . . nošiliaio, bi bilo vseeno prav < "itnem podjetju v Kranju kar »nekam« po&u ]<■ S vtai -agega asfalta ne bi metali kar -neka« . -a cesto: A. Z. druga 150 ton. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, preplačevanje krompirja in kršenje odlok .i o bla govnem prometu, ki zavezuje vse porabnike hrane, da kupujejo pridelke v kmetijskih organizacijah, je privedlo do nereda na tržišču s krompirjem. Posledice so znane. V trgovinah primanjkuje krompirja že vse od decembra. Slovenija, ki pa ima po statističnih podatkih kar 32 tisoč hektarov krompirišč, ga mora po precej višji ceni kupovati v drugih jugoslovanskih republikah. Da bi v prihodnjem letu zagotovili nemoteno preskrbo s krompirjem, bodo kmetijske zadruge, trgovske in predelovalne organizacije, republiški zavod za rezerve, večji porabniki krompirja in izvozniki podpisali jutri samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri pridelavi, predelavi in prometu krompirja. Slovenske kmetijske zadruga naj bi po tem sporazumu odkupile preko 64 tisoč ton krompirja ali le sedmino vsega pridelka. Na Gorenjskem, kjer je tržnost precej višja kot drugod, naj bi zagotovili nekaj več kot 18 tisoč ton tržnih presežkov, od tega Gorenjska kmetijska zadruga 13.500 ton, Kmetijska zadruga Škofja Loka 3.800 ton, temeljna organizacija kooperantov Radovljica 400 ton. Bled 170, Sora Žiri 120 in Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas-Bohinj 50 ton. Takšno sporazumevaje bo uspešno, če bodo podpisniki spoštovali dogovorjeno, sicer bo sporazum le nov papir v množici tistih, ki so jih kme-tijci podpisali, zatem pa nanje poza bili. Zadružna zveza Slovenije in odbor za krompir prfposlovni skupnosti za sadje, l^rompir in vrtnine sta že izoblikovala predlog letošnjih cen krompirja in ga posredovala republi ški skupnosti za cene. Predlagata, -da bi bila zaščitna cena 12,05 dinarja za kilogram, pridelovulčeva 14,05 di narjev, cena industrijskega krompirja za Helios 11,50 dinarja in /.» Mirno 12,65. A 1*1 .-. -- . So Zaplotnik NAŠ SOGOVORNIK Na približno deset milijard starih din je ocenjena vsota, ki jo je lani gorenjsko zdravstvo privarčevalo zaradi racionalne potrošnje zdravstvenega dinarja pri zdravilih, bolnišničnem zdravljenju, specialističnem zdravljenju in bolniškem staležu. To so dejavnosti, na katere zdravstveni delavci lahko pri svojem delu vplivajo, medtem ko na približno polovico za zdravstveno varstvo dodeljenega denarja nimajo neposrednega vpliva. Na kakšen način se tudi v gorenjski regiji, ki se vrsto zadnjih let na področju zdravstvenega varstva izredno stabilizacijsko obnaša, še sploh da iskati »notranje rezerve«, je povedal direktor SOZD Gorenjski zdravstveni center Edgar Vončina. »V zadnjih letih so gorenjske zdravstvene delovne organizacije povsem postrgale po takoimenova-nih notranjih rezervah, saj je zaposlovanje novih delavcev v zdravstvu docela ustavljeno. Zaposliti ne moremo niti štirih zdravnikov, ki že nekaj mesecev čakajo na delo, ne da se varčevati pri osebnih dohodkih in materialnih stroških. Lani, ko se je zdravstvo skupaj z ostalimi družbenimi dejavnostmi znašlo v nemajhnih težavah zaradi omejevanja skupne porabe, pa smo si še posebej prizadevali, da bi uresničili vse že sprejete sporazume o delitvi "dela v zdravstvu. Sporazum smo podpisali v okviru sestavljene organizacije Gorenjski zdravstveni center, to je med splošnim in bolnišničnim zdravljenjem, podpisan pa je tudi sporazum o delitvi dela s Kliničnim centrom.« Edgar Vončina ^ Za opremo zmanjkuje denarja Učinki takšnih prizadevanj se kažejo v zmanjševanju oskrbnih dm * bolnišnicah, predpisanih je bito manj receptov — ali to lahko trn* pomeni, da se je znižal nivo zdravstvenega standarda gorenjskih vm-rabnikov? »Sploh ne. Pač pa smo uspe: usmeritvijo, da se več zdravljenji opravi v splošnih ambulantah, specialistično in drugo zdravljenje pt seveda le, kadar je strokovno utemeljeno. Manj predpisanih receptov pa je rezultat spremljanja predpisovanja zdravil, ko se je pokazalo, da nekateri zdravniki pri pisanju recept* res precej odstopajo od povprečja.« Poudarek osnovnemu zdravstvu — to je najbrž usmeritev za delo sadi letos in v bodoče? »Tako je, vendar se pri tem obavlja tudi težava. Za bolj poudari«* zdravljenje v splošni ambulanti * razen neprestanega strokovnega -L-popolnjevanja, kar je sicer že utt? naj>raksa, potrebno tudi sprotne polnjevanje medicinske opreme, aa takšno opremo pa že zmanjkuje denarja. Omejene finančne možne« gorenjskih zdravstvenih skupno* torej nimajo le .takšnih pozitivni posledic, kot je prihranek pri u*t kih za zdravstveno varstvo pač* Jeut0J?^na tudi pri ni2kih'oswa* dohodkih in v manjši sposobna* zdravstvenih delovnih organizam«' obnovo opreme. Prav to pa^jtieV kljub dosedanjemu in tudi nnfc njemu varčevanju zavreti stroke napredek ter se seveda odraziti pri vzdrževanju zdravstvenega darda na Gorenjskem.« Kmetijski nasvet Pridelovanje koruze za siliranje v. Koruza najbolje uspeva na bogati humusno-ilovnati zemlji. Ce jo več let sadimo na isti njivi, se lahko na njej pojavijo koruzne vešče in bulave sneti. Za težka tla je bolje, če jih preorjemo :c jeseni in hkrati zaorjemo tudi hlevski gnoj. Spomladi, ko se površina zemlje osuši, z brananjem razbijemo večje grude in zrahljamo^ zemljo do globine setve, 4 do 7 centimetrov. Pri izbiri semena moramo upoštevati, da Gorenjska nima pogojev za visokohibridne koruze razreda 400 in reč m da so le redki kraji, kjer dobro uspevajo sorte iz razreda 300. Za višinske predele priporočamo za zrnje sorto BC-183, za siliranje forlo, ga-vroehe, BC-195 in BC-188; v ni-' žinskih območjih za zrnje ZPTCr 196 in BC-191 ter za siliranje sorte J3C 28-11, BC-264 in BC-272, v okolici Kranja in na Sorskem polju pa še OSSK 247, ZPSK 309 in pionir — 3839. Koruzo sadimo konec aprila ali v začetku maja, ko je zemlja dovolj segreta (8 do 10 stopinj Celzija). Na lažjih tleh jo sadimo 6 do 7 ecntimetrov globoko in na težjih 4 do 5 centimetrov. Gostota posevka je odvisna od ranosti sorte in namena setve. Ce sadimo koruzo za siliranje, moramo pri zrelostnem razredu 100 doseči go stoto devet ali deset rastlin na kvadratni meter, pri rn:re(lu 200 osem ali devet m pri razredu 300 sedem tih osem rastlin. < sadi m<> koruzo za zrnje, moramo go stoto pri vseh razredih zmanjšati ZQ eno rastlino. Med vrstami naj bo 70 do 75 centimetrov razmaka, med posameznimi rastlinami v vrsti pa pri razredu 100 14 do 15 centimetrov, pri razredu 200 do 18 centimetrov in pri ra-300 18 do 20 centimetrov. Xa r> lagi gostote posevka, lahko izračunamo, da za posaditev eneca hektara potrebujemo 25 do 30kilogramov ranih hibridov oziram 15 do 20 kilogramov poznih Seme moramo zamenjati vsako leta saj z leti pada njegova kalivost Gnojenje prilagodimo ro, nosti zemlje. Celotno ko fosforja in kalija lahko zaorjemo že jeseni ali spomladi ob pripravi zemlje za setev. Prvi odmere sika potroshno ob pripravi zeml ali ob setvi, drugo polovic tem, ko je koruza visoka že pci metra. Priporočamo 100 cfa kilogramov dušika na hektar do 100 kilogramov fasforja ter I do 160 kilogramov kalija. Po setvi, vendar še pred : -kom., zaščitimo posevke pred veli s kombiniranimi herbictd primei'tro (4 do 7 l/ha), lasso eaat-bi jem (5 do 7 l/ha) in radizm scem lom (7 do 9 l/ha). Slak in oaai uničujemo, ko ima koruza tri al štih liste; :a to uporabljam herban (1,5 do 21/lia)), dche-l\:\ forte (2,5 l/ha) in herboetd r..'. ha)- Škodljivce kot so strune, meke ali ogrce zatiramo, ko jth m kvadratnem metru naštejemo m." kot 30; za to priporočamo fura-dan 10 G (H) do 15 kg/ha), voL"s G-10 (10 do 20 kg ha) ali Um&m q*2 (15 do 25 kg hai. Pbsertj škropimo proti koruzni vešči času, ko imajo rastline pet «K' šest listov: :a to pa uporabljam ultracid (40 lini). diptertz (l 5 kg/ha), lebaiicid (1.5 kg ha aii gusation (1,6 kg ha). Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kra:v -—-~~--" i '. IZTsZDL Jesenice, Krsnj, Redovij.ca. Šfco#a O LA8 Uitanovltelll Glasa obćin.ke *°",«ren"eKranj - Glavni urednik Igo, ^ ** Loka In Triic - Izdaja Ca.Op »no PfJ*^na Bogata,. Danica Dolenc D«*«,, m*- ...^.il .-i- Novinarji: Leopo oino Vo|Cjak <~"-»-r Tminti Afdovec «•» Marto Odgovorni urednik Jo.e Kosnjek - Nov,nar,r Leopo«*ina v |ć,ak Cwet 2 mer, Helena Jelovcan. Loa Menc.nger. StoJ.n Saj^DarJka ^ uredmk Marjan Afc Andrej Žalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Fr8KnoCk^rd8npred5ednik 1^ Obhkovalci; Lojze Erjavec, Slavko Haln in Igor KokJI januarja 1958 ko tp,o tech^ ^ B.rk (Hadovlj.ca) - List .zhaja od oktobra 1947 ^ tedn'k. i jfl sobotah, od julija 1974 p« <* a ja 1960 trikrat 'tedensko, od januarja Jravica Ljubljana Itastov torkih in petkih - Stavek TK Goren,sk. tisk, tlak ZPKranju •?^£Sg1g^I2f upravo lista Kranj. Moie Pijade,a 1 - Tokoći raćur, |pr. b odgovcrnl uredmk 21-8 ^ r Te^on. dlrok.or in g.avni urednik ^J^^ »-463- 'gjS^SSSTiE?! h 21 835. kom«rr.ala propagand«, racunovu _ 1/7? Polletna w Oproščeno prometnega davka po pristojnom mnt n,u i ....... TOREK, 24. APRILA 1984 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE Prisile ni nadomestila spodbuda letnici na ljubo moramo povedati, da je težko najti govornika, ki bi jasno spregovoril o aktualnih nalo-sindikata, ki ne bi ponavljal vsesplošnih, suhoparnih in širši javnosti težko razumljivih usmeritev, ■■ jih kaj radi zapisujejo v sindikalna poročila in pro-fdma na občinski in gorenjski ravni. Našemu pova-rtuseje odzval Vlado Silič, predsednik radovljiškega finskega sindikalnega sveta. - .3. STRAN GLAS ' Ne kaže ponavljati vloge sindi-'f*':v prizadevanju za gospodarsko "~-'l;zacijo je najpomembnejša na-da sindikat na vseh ravneh •Zdbuja in organizira delavce, da proizvodnja čim večja, načrti iz--'"jeni, še prej pa, da bodo načrti Le pri realnih načrtih je moč Aiflopreverjati, kako jih uresniču-—o. kako delamo v skladu z njimi. * Le resnično preverjanje ures-**vaiija načrtov ustvari pravo kli- tudj tedaj, ko je najtežje, se t!^pijo s tem, da bodo težavo pre '-ime po sebi, ali zapadajo v ma-'^je, temveč pljunejo v roke in se pijejo iz težav. Le tako je lahko tvornost v rokah vseh, od delav- cev do najvišjih organov v republiki in federaciji. • Pri tem pa je zelo pomembno, da bodo bremena stabilizacije enakomerno porazdeljena. Vse se ne bo spremenilo le z večjo prizadevnostjo delavcev v proizvodnji, temveč morajo enak delež dati vsi: od tistih, ki v organizacijah združenega dela organizirajo delo, do tistih, ki sprejemajo ukrepe tekoče gospodarske politike in krojijo pogoje gospodarjenja. • Kar zadeva enakomerno razdelitev breme/i stabilizacije ne moremo pričakovati, da bomo vse postorili pri osebnih dohodkih, kjer smo v zadnjem času za stabilizacijo naredi- Sindikat med delavci nima ugleda Pred praznikom dela smo skušali narisati pravo podobo našeqa cikata. Odpravili smo se med delavce v delavnice, k tekočemu 'r<&u. Med tiste, ki jih novinarji redkeje srečujemo, ko hitimo s se-^nka na sestanek. Malce smo se seveda morali potruditi, da so pregovorili brez dlake na jeziku, saj je marsikateri zamahnil z roko, ■e* kaj bi govoril, če pa je že spregovoril, marsikdo ni želel povedati bnena. Vendar smo našli tudi takšne, kijih ni bilo strah povedati, kaj mislijo o sindikatu. p°d odgovore delavcev zlahka potegnemo črto - sindikat med delavci nima ugleda. Zakaj? Naš sogovornik nam je razkril korenine tega nezaupa-nR Delavci so drug za drugim govorili, da sindikat premalo naredi ^ielavee. Kaj naj stori? Jeseniški železar je vse povedal z enim samim ^#om: če bolj delam, sem le bolj zmatran ! Ko smo se pogovarjali z delavci, nihče ni tarnal, da težko živi s tUlTim milijončkom. Povsem tuje so večini kakršnekoli socialne Mpore. Nihče ni rekel, da nerad dela, da ne bo delal. Veliko pa j\h * dejalo, da od pridnosti nimajo nič, da se garanje nikjer ne pozna. ^no9i, posebej starejši delavci so.rekli. da jih moti slaba delovna di-klPlina. Res, marsikje smo jo lahko opazili. t-j—.-tjo. irUrnl nnzai »mojstrov«, ki vpijejo in priganjajo la nihče ni klicat nazaj »mu;«.««-.....r-j~j~ -: ry Delavci hočejo le, da se pridnost pozna v mesečni kuverti, v v tem grmu čepi malodušje, ki ga je med delavci vse več. nndikat vsega sam seveda neio Štefan Kociper, vijakarna, Veriga Lesce: »Saj sindikat dela, toda ne znam si razložiti, kaj naj bi še delal. Ne rečem, da'je vse v redu, toda ne vem, za katere stvari naj bi se še potegoval. V proizvodnji so danes nekatera dela že bolj cenjena, toda tudi takšna so še, kjer se lahko še tako trudiš, pa nimaš od tega nič.« Frenk Breganl, skladišče, Veriga Lesce: »V našem družbenem sistemu sindikat ni potreben, saj imamo vendar brezrazredni družbeni red. Mislim, da sindikat in samoupravljanje nimata nič skupnega. Sindikat naj bi se boril za pravice delavcev, to je pri nas vendar brez pomena, saj so pravice delavcev zapisane v naših zakonih in v ustavi. Niti jabolk in krompirja nam sindikat ne preskrbi več. Občni zbor naredi vsako leto rompompom ko gre kdo v pokoj, kupi venec, ko kdo umre. In to je vse. Sindikat ima svojo težo v kapitalističnih družbah, kjer se bori /a delavske pravice. No, veliko smo slišali o svobodnem sindikatu na Poljskem. Kaj je naredil, vemo. V socialistični družbi je sindikat prvi, ki je poklican, da nastopa kot opozicija« Janez Kavar, orodjar, Peko Tržič: »Sindi kat bi moral ščititi delavca, zagovarjati njegove pravice. Včasih je tako, včasih ne, sindikat bi moral ostreje postavljati zahteve. Danes bi se moral boriti za reševanje socialnih problemov na takšen način, da bi delavec, ki dobro dela, zaslužil dovolj za normalno življenje, ne pa da postaja socialni problem. Vse preveč vodilnih ljudi pri nas vidi povečanje produktivnosti le v še hitrejših gibih delavca za tekočim trakom, ki mu vrh vsega pogosto norme postavljajo ljudje, ki hikpli niso delali v proizvodnji. Sicer pg ana sindikat v naši organizacijah vrsto stvari, ki jih organizira, od športa in kulture do letovanja delavcev.« Joži Meglic, prirezovalnica. Peko Tržič: »Na področju športa'in rekreacije naš sindikat veliko dela, potreboval bi še več denarja, kot ga ima. Lahko pa bi imel sindikat večjo \ logo, kar zadeva nagrajevanje po delu, kjer nima takšne moči kot bi jo moral imeti.« Mojca Sedminek, prirezovalnica, Peko Tržič: »Lani je.naš sindikat začel organizirati letovanje v počitniških prikolicah. Dobro bi bilo, da bi jih delavci lahko koristili tudi pozimi. Veliko /stvari dela sindikat pri nas, mislim pa, da bi moral več narediti pri dvigu delovne zavesti. Gledam mlade, ki prihajajo. Prav je, da se mojstra ne boje več tako,kot smo se ga bale me. ko smo začele, toda delovno disciplino bi vendarle morali imeti. Mladim bi morali dopovedati, da delajo za našo družbo. Seveda pa je to težko, saj mladi pravijo, da ni vredno veliko delati, saj nas-naša družba tako alr tako veliko stane, pobere veliko denarja.« Boško Vujić, vzdrževalec, Sava Kranj: »Od sindikata trenutno ne zahtevam veliko. Z delom sem zadovoljen, stanujem v samskem domu, na izlete ne hodim.« Igor Primožič, Sava Kranj: »V svetu ima sindikat veliko moč, pri nas teoretično tudi, praktično pa zelo malo. Ljudje od sindikata nimajo nič. Sindikat govori in govori, pri delavcih pa nima ugleda.« Slobodan J., Sava Kranj; O sindikatu imam zelo slabo mnenje, saj je včasih orožje v šefovih rokah, zato seveda nima ugleda pri delavcih. V samoupravljan ju bi moral biti sindikat napredna sila, saj vključuje najšir- ši krog delavcev. Ne le Zveza komunistov, tudi sindikat bi moral biti naša avantgarda. Tako pa le plačujemo članarino in ne vemo, kam gre denar. Včasih sindikat kaj"organizira, piknik, kegljanje ali kaj podobnega Se tedaj moramo delavci nekaj doplačati.« Marija R., Iskra Telematika Kranj: -/.a sindikalno članarino že vemo. Kdorkoli pa zaprosi za kakšno pomoč, ima kaj hitro previsok povprečni dohodek in sindikat pravi, da se pač ne da nič narediti. Sindikat organizira izlete, športne prireditve. Če je izlet privlačen, se rado zgodi, da zanj prepozno zvemo, ko je avtobus že poln.« Cvetka Kern, Iskra Telematika Kranj: »Mislim, da sindikat nima prave vloge. Več bi moral delati med delavci, poslušati njihova mnenja in jih posredovati naprej. Tako pa je delavčeva beseda največkrat potolče-na. kar sem videla tudi na sestankih delavskega sveta.« Tilka Grilc, Iskra Telematika Kranj: »Ne čutim dela sindikata, saj ne hodim na morje in na izlete. Ne poznam našega predsednika sindikata, malo se zanimam za to.« Toni Rozman, Iskra Telematika Kranj: »Šele dobro leto sem v službi, za sindikat ne vem, saj se za politiko na zanimam. Mladinska organizacija mi je dala vprašalnik, napisal sem. da me zanima šport.« Ciril Kok, Iskra Telematika Kranj: »Odkrito povem, da od sindikata nimamo dosti. V Iskri delam že 28 let, bili smo že nagrajeni po delu, danes nismo več, saj so razmere težke. Sindikat bi se moral za boljše plače boriti z večjo delovno in tehnološko disciplino, spodbujati delavce k boljšemu delu, saj je le v tem izhod i/. teža\ C LAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 24. APRILA 1984 Obrežja vodotokov — sramota našega vsakdana S ceste v vodo Franc Frank, rečni nadzornik za območje tržiške in del radovljiške občine: »Ko se je v tržiški občini z onesnaženostjo obrežij vodotokov spoprijela samoupravna komunalna skupnost, se je stanje zelo izboljšalo ... Med onesnaževalci pa je veliko takih, ki se pripeljejo iz raznih krajev in kar s ceste odvržejo smeti v vodo.« Franc Frank, rečni nadzornik Vodnogospodarskega podjetja Kranj za območje tržiške in del radovljiške občine Žalostna in grozljiva slika o stanju obrežij vodotokov v kranjski občini še ni povsem zbledela, ko smo se pred dnevi podali s Francem Frankom, rečnim nadzornikom v Vodnogospodarskem podjetju Kranj, v tr-žiško in del radovljiške občine. Slika, ki smo jo dobili na tem območju, se od kranjske vendarle precej razlikuje. »Šesto leto sem rečni nadzornik v Vodnogospodarskem podjetju Kranj. Nadzor opravljam med vodotoki in obrežji v tržiški in v spodnjem delu radovljiške občine. Obrežja vodotokov so bila pred leti tudi v tržiški občini precej onesnažena. Potem pa se je s tem problemom spoprijela občinska samoupravna komunalna skupnost in kmalu so odstranili štiri večja divja odlagališča. Stanje se je po tej akciji zelo popravilo. Dokaj dosledni v skrbi za čisto okolje in obrežja vodotokov pa so tudi v tistem delu radovljiške občine, ki ga nadzorujem,« ocenjuje Franc Frank. Kot v posmeh so »režali« odpadki na odlagališču v Dupljah,, na robu kranjske občine. Na začetku odlagališča je tabla z napisom: »Odlaganje smeti je dovoljeno samo krajanom KS Duplje. Vsem ostalim je odlaganje smeti strogo prepovedano!« Ne bi bilo kaj pripomniti, če bi bilo to smetišče, pod katerim je skozi cevi speljan potok, vzdrževano oziroma ure-jevano. S tem ne bi bilo veliko dela. Tako pa je na mestu, kjer potok spet priteče iz cevi v strugo, obrežje kar precej onesnaženo. Krajevna skupnost Grad Prva naloga je končana Ciril Hudobivnik, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Želeli smo si vsaj javno govorilnico, potem pa se je nenadoma ponudila priložnost...« — Do poletja tudi igrišče Grad pri Cerkljah — Pred dvema mesecema sem se pogovarjal s predsednikom krajevne skupnosti Grad pri Cerkljah v kranjski občini. Tedaj mi je pripovedoval, da jih letos čakajo pomembne delovne naloge. Najpomembnejši sta bili asfaltiranje še preostalih makadamskih cest v Dvorjah in ureditev telefonske govorilnice v domu krajevne skupnosti. »Cestnemu podjetju Kranj pa tudi vsem krajanom gre zahvala, da je prva naloga že končana. Od 13. do 16. aprila je Cestno podjetje asfaltiralo v Dvorjah vseceste, ki smo jih imeli v programu. Zdaj nas čaka še ureditev bankin in nekaj drobnih del, ki jih bomo opravili s prostovoljnim delom. Krajani pa so prispevali najmanj od 2000 do 45.0C0 dinarjev za asfalt. Asfaltiranih je bilo okrog 1.200 metrov cest, kar bo veljalo blizu 1,8 milijona dinarjev,« je povedal Ciril Hudobivnik. »Kaj pa je z javno telefonsko govorilnico?« »Zares smo si želeli, da bi dobili telefon. Pred dvema mesecema so bili izgledi še precej slabi. Upali smo, da bomo letos lahko postavili pri domu krajevne skupnosti vsaj javno telefonsko govorilnico. Minuli mesec pa se je nenadoma pokazala možnost, da dobijo telefone tudi posamezniki. Prvotno je bilo predvideno, da bo od Cerkelj do gostilne Kepic po zračni poti potekal telefonski vod, od tam naprej pa proti Velesovem po zemeljskem kablu. Ko smo izvedeli, da bi lahko tudi v naši krajevni skupnosti dobili okrog 100 telefon- skih priključkov, če bi tudi na tem delu kabel speljali pod zemljo, smo se seveda takoj lotili akcije. Tako rekoč čez noč smo se pogovorili s krajani, izbrali interesente in ugotovili, da je zanimanje tolikšno, da bi akcijo lahko speljali. Okvirni izračun je pokazal, da bi vsakdo moral prispevati okrog 80 tisoč dinarjev in sicer najprej dva enaka obroka, tretji obrok pa bi bil poračun. Krajani so bili za to in tudi za prostovoljno delo pri polaganju kabla. Akcija se bo začela takoj, ko bomo dobili ves kabel. V najslabšem primeru pa računamo, da bo letos vsakdo, ki se je odločil za telefon, imel telefonski vod vsaj do hiše, če ne že telefon v hiši. Ob tej akciji pa bomo pripravili tudi vse potrebno za kasnejšo telefonsko povezavo hribovitih predelov naše krajevne skupnosti.« »Kaj pa otroško igrišče?« »Dokončali ga bomo predvidoma do poletja. Pripravljamo že ves potrebni material. Naredili bomo ograjo, kozolec in posamezna igrala, razmišljamo pa tudi o balinišču. Že samo te tri akcije so precejšen zalogaj. Upam pa, da nam bo uspelo narediti še kaj več. V programu imamo namreč še ureditev javne razsvetljave, širjenje ceste in še nekaj manjših akcij. Če se tisto, kar se dogovorimo, tudi naredi, potem imajo ljudje voljo in zaupanje. Tega pa med krajani v tem trenutku ne manjka. Tako so, na primer, mladinci prevzeli nalogo, da bodo do 27. aprila izvedli očiščevalno akcijo.« A. Žalar POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Morda bi že z enkratno očiščevalno akcijo na desnem bregu Save pri mostu v Podnartu lahko odstranili odlagališče odpadkov Sicer pa so v tržiški občini še vedno tri večja divja odlagališča: v Ret-njah, na levem bregu Tržiške Bistrice, kjer je bilo že sanirano, a se odpadki spet pojavljajo; v Loki, kjer narasla voda odpadke kasneje odnese; in na Ravnah, kjer potoku Moše-nik grozi, da ga bodo ponovno začeli zasipati. »Najbolj me jezijo tisti brezvest-neži, ki se z avtomobilom pripeljejo kaj vem od kod in dobesedno s ceste po bregu zmečejo smeti v vodo. Takšnih divjih odlagališč je precej v spodnjem delu radovljiške občine. Vsaj dve od štirih sta takšni v Podnartu, pa tudi za tisto v Kropi na Stočju bi lahko rekel enako, čeprav precej pripomorejo k onesnaženosti levega brega Kroparice tudi domačini. Enako oceno in grajo pa zaslužijo tudi krajani širšega območja, ki vozijo odpadke na odlagališče v Bo-deščah.« Na območju, ki ga nadzoruje Franc Frank, je devet večjih divjih odlagališč. Če upoštevamo, da je tudi na območju Begunj in okolice nekaj manjših odlagališč, bi lahko ugotovili, da je pravzaprav še najslabše v tem delu Gorenjske v krajevni skupnosti Podnart, kjer se »ponašajo« s štirimi večjimi odlagališči. Najbrž bi se nad tem veljalo zamisliti. A. Žalar Obvestilo Društvo invalidov Kranj organi nizira 19. maja 1984 dvodnevni izlet v Lendavske toplice. Prijave sprejemajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva, Begunjska 10, Kranj, stavba KS Vodovodni stolp. Graški sejem — stiki, ki se obrestujejo Ljubljana — Z gornjim geslom so predstavniki Graškega sejma na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu predstavili Pomladanski sejem. Tudi letošnjo prireditev spremlja vrsta posebnih razstav in drugih aktivnosti. Tako bo v okviru posebne razstave Moderno mizarstvo na 200 kvadratnih metrih postavljena moderna mizarska delavnica, kjer bodo vsak dan prikazovali uporabo najmodernejših strojev in pripomočkov, v petek, 4. maja, pa bo »mednarodni dan mizarstva« z vrsto predavanj. Pripravili so še razstave: Gastromo-del, Gradnja na deželi, Vas naj živi, Lovsko razstavo, na sejmu pa se bodo predstavile seveda vse gospodarske panoge. Sejem bo trajal od 28. aprila do 6. maja, vstopnice po 200 din pa lahko kupite v turističnih poslovalnicah. Izlet V soboto, 28. aprila .organizira PD Kranj skupno z Iskro izlet po Savinjski poti. Odhod avtobusa izpred hotela Creina ob 7. uri. Peljali se bomo do Vranjskega in šli peš do planinskega doma na Čreti. Po počitku nadaljujemo pot preko Tolstega vrha do naselja Jošt. Od tu se bomo vrnili na Vranjsko. Hoje približno 5 ur. Oprema planinska, vodilu bosta vodnika Alojz Zevnik in Igor Kloar. Cena izleta 150 din. Prijave do zasedbe mest v avtobusu. V Dvorjah, v krajevni skupnos vse ceste, ■ -i- tU Grad pri Cerkljah, imajo zdaj asfaltirane Društvo za pomoč duševno prizadetih občine Kranj čestita ob dnevu OF in 1. maju vsem delovnim ljudem in občanom. (72. zapis) Vas sama — Volča — pa ima obcestno lego, kar na razpotju poti proti Malenskemu vrhu in proti Podobe-nem. Volča — spet nenavadno krajevno ime! Mar od volkov ali volov, ali od vlake ali od česa drugega? Gotovo mi bo kdo pomagal prav odgovoriti. Vem le za vrsto slovenskih krajev, dolin, potokov in vrhov, ki imajo neke zveze z »volkovi«: razen naše Vol-če so Volče še pri Postojni in pri Tolminu. Kraj Volčjo Jamo imajo pri Litiji in pri Trebnjem, zaselka Volčja sta pri Brežicah in pri Cerknici. Poznamo pa še Volčjo Drago, Volčji Potok in Volčje Njive. Volča je bila včasih bolj veljavna, saj je bila nekako »predmestje« Poljan, ki so oddaljene le poldrug kilometer. Pravijo, da so bili v Dolenčevi hiši (Volča št. 6) zapori, nanje naj bi spominjala krepko obokana stebriščna klet. Tudi desetino od pridelkov so menda pri tej hiši, ki je bila v službi loške gosposke, pobirali od okoliških kmetov — tlačanov. Sicer pa je stara hiša še danes po vnanjem zanimiva: kamniti okenski okvirji in ročno kovane srčaste mreže so gotovo njen žlahten starinski okras. Volča očitno tudi nikoli ni bila kaka revna vasica: zemlje za kmetovanje je dosti na obeh bregeh, tudi pašnikov in gozda ne primanjkuje. Živinoreja, sadjarstvo in čebelarstvo — vse to prispeva k blagostanju.Razen tega pa je pot v dolino in do velike ceste prav kratka. Mladi se zlahka odpravljajo na delo v Loko ali v Go-renjo vas. Vse je tako priročno. Pa vendar ostajajo mnogi še na svoji dobri zemlji, v zavetju pred severnimi vetrovi, ki jih prestreza visoki Blegoš. PODOBENO Do Volče in še nekaj sto metrov naprej je cesta asfaltirana,po-tem pa se začenja prav žalosten makadam. Ker vozi po cesti vsak dan avtobus do Javorja ,bi pač morali malo bolj poskrbeti za cesto, resda vijugasto in strmo, toda razmeroma kratko, niti pet kilometrov je ni! Sicer pa velja, da je asfaltiranje enkraten strošek, vsakoletno popravljanje makadamske ceste pa je precej dražja. To sem slišal v tujini. Še vedno nas pot vodi ob strugi Ločivnice, ki jo z desnih bregov napaja cela vrsta večjih in manjših potočkov. Iz Medvedove grape prišumi Kebrovec; malo više, že pri Podobe-nem, pa se v Ločivnico izlije kar vod-nata Slevniščnica. Večer dixielanda Stražišče — V četrtek, 26. aprila, se ob 20. uri v domu krajevne skupnosti Stražišče spet obeta zanimiv večer dixielanda. Nastopil bo Kranjski dixieland ansambel, ki je v goste povabil še sorodno glasbeno skupino Greentovvn iz Ljubljane. Dixieland bo prijeten za poslušanje in seveda tudi za ples. Prvomajski piknik v Preddvoru Preddvor — Na začetku turistične sezone so se člani Turističnega društva Preddvor odločili, da za 1. maj prirede piknik ob jezeru Črnava. Vsako leto prihaja v Preddvor na ta dan veliko ljudi. Sprehodijo se ob jezeru, malo posede ob vodi, se poson-čijo, tu pa se oglasi tudi vsak, ki se je ta dan povzpel na Jakoba, Kališče ali Storžič. Zato je pri preddvorskih turističnih delavcih dozorel sklep, da letos za vse te izletnike pripravijo piknik. Na travniku ob jezeru se bo dalo dobiti vse z žara, za pijačo po poskrbljeno, pa tudi živa glasba bo igrala za ples in veselo razpoloženje. Torej, če vas bo 1. maja lep dan /vabil v naravo, spomnite se tudi Preddvora. Ob 11. uri bo tam že vse pripravljeno za veselje in počitek v naravi. (D. D.) SPORTSVVEAR. SPORTSVVEAR Ženska in moška pletna garderoba naj bo lepa, udobna in modna r m Informativno prodajni 0 ■• cgntcr ^ ^ TEKSTILINDUS KRANJ SPORTSVVEAR. SPORTSVVEAR 3. zA Podobeno je zares majhna vaška, niti 40 prebivalcev ne šteje. Svojemu kraju pravijo Pudaben, po domač-; Kljub delno osojni legi je v nekaj močnih kmetij. Dohodek pa ji večji od živonoreje in od drvarje:: i. saj leži Podobeno sredi gozdov. Mor da je izvor imena prav v dobju, hra-stovju? Pod dobjem, pod hrastor jem? Za Košakovo kmetijo (Podobeno št. 3) velja, da je ohranila prvome stare stavbne oblike. Enako priznanje velja za Poličevo domačijo. Za obe vasi, ki smo ju.na tej poti omenil, obžalujem,ker ste; žagi pred leti nehali rezati les, je tu naokrog v izobilju. Morda prevladalo tudi za male žage in aS-ne isto spoznanje,-kot se zdaj posveča obnovi malih elektrarn. Marsikaj bo treba popraviti, tudi v naši misei-nosti. Zdaj nam je pred očmi SLO (splošen ljudski odpor v primeru vo^ ne nevarnosti), ki bo gotovo prinesel nekaj koristnih spoznanj. No, morda to modrovanje presega okvir* teh zapisov, a vendarle nehote prisluhneš ljudem, ki povedo, da jim moko ne-lje daljna Senta, do velikih žag pa * navadno daleč po slabih cestah. » hitre vode dero s hribov »brez kaska,« četudi bi lahko dajale ceneni luč revnim hišicam v samotah USTRELJENI DEKLETI Sodobna znamenja — nekdanje »bridke martre« — so pravftfr vo pomniki NOB, bridki spon* niki na žrtve okupatorjevega besan sramotnih izdaj, ko je Slovenec mr ril Slovenca brata, kot pravi Preš ren v Krstu pri Savici. Ob cesti, ki vodi od Volče prooJ» vorjem, na zahodni, levi stran"?: velika naravna skala^z vdelane mornato ploščo in napisom- »Na tem mestu sta bili leta ustreljeni skojevki Marica rojena 1926 in Mici Dolenc 1924 iz Delnic. Morda bi bilo prav, če bi pom borčevska organizacija poskrbe dopolnilo napisu: točen daturr v litve nesrečnih deklet. Javorje - poleg Sorice gotovo lepša vasica v loškem hribovju po svoji razgledni legi. ' Toda moj zadnji obisk (v mc predpomladi sredi letošnjega uu> mi ne daje moči, da bi o Javorjah^ pisal kaj tako lepega, kot bi t* Kljub prizadevanju, krajanov dosti neurejenega. Saj celo &v domače gostilne Blegoš tujec ne L-re naiti. ker ni videti, da bi kie*** roko ven molil«. Tisti napis na ben* skem opornem zidu ob cesti * neokusna informacija. Sicer pa vem, kako se doroafc* trudijo, da bi utrdili vsaj cestno s čišče sredi vasi, predvsem pa dosef-asfaltiranje ceste iz doline. Pred leti, ko sem hitel skcr: J« je v Žetino (k prijatelju Jovancv& marsičesa nisem opazil. Zdaj pa se* šel v Javorje prav zato, da bi si krt: natančneje ogledal. A. ni slo. kdaj drugič! Posebno o šoli. o r~ ~ gasilskem domu, o pomnik-.: N^-~ nad vasjo in o grobišču padlih m škem pokopališču. To vse boci dolg! ALPETOUR HOTEL TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA Vabi v petek. 27. aprila od 20 do 03. ure na »DOLENJSKI VEČER««. Ob izbrani večen jači vas bodo zabavali Henčic* trio. ansambel Berti Rodes**' m Oto Pestner. Izžrebali borrc tudi nagrade. Obenem vas vabimo tudi -a PRVOMAJSKA PLESA, ki bosta v soboto, 28. 4. in v torek 1 maja. Igral bo ansambe S bila. Rezervacije na tel.: 61-261. Ob t maju, Paniku cfete čestita vsem delovnim !>l-dem in občanom hote Transtunst Škofja Loka 1 IS ,| t, 1 .) jPBEK, 24. APRILA 1984 ULTURNI KOLEDAR KRANJ — V sredo, 25. aprila, bosta v dvorani Glasbene šole v Kranju dva mladinska koncerta (zaključeno za Ekonomsko-ad-ministrativni šolski center Kranj in za izven) in sicer ob 16. uri in ob 17.15. Nastopil bo duo Slavko Zinšek — violina in Marjana Korošec — klavir. V četrtek, 3. maja, ob 19. uri bo v dvorani Glasbene šole v Kranju koncert dua Ivajla Zloteva — flavta in Vlaste Doležar — Rus — klavir. JAVORJE NAD ŠKOFJO LOKO—V nedeljo, 29. aprila, ob 15. uri bo v osnovni šoli Javorje koncert noneta Zadružniki, ki delujejo v okviru Kmetijske zadruge Škofja Loka. Koncert bo ob 10-letnici delovanja noneta. Sodelovali bodo še: Gorenjeva-ski oktet in dva zbora iz s Škof-jo Loko pobratenega mesta So-vodnje ob Soči. KAMNIK — V sredo, 25. apri-*a.ob 18. uri bo v razstavišču Ve-I ronika v Kamniku otvoritev raz stave slikarja Ivana Kobilce in Ferda Veselja. V kulturnem spo-! -redu bosta nastopila Marija Bi , '-čnc-Samec-alt in prof. Ciril ; Cvetko, klavir. Razstava bo I nkovini za škropiva delujeta podobno, zato ju je pri uporabi mogoče Menjati, ne moremo pa jima pripisovati neustrezne kemične sestave. Bakarni kreč suDer izdeluje tovarna Zorka Sabac iz Sabca, ki svoje [4UC1UJC » ~---------. ------■ ~ "'"J" ^avodiia'za uporabo večkrat površno prevaja v slovenščino. Tudi ob km primeru ugotavljamo, da bi tovarne morale sodelovati s strokovno ^merjenimi prevajalci za slovenščino. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v ja-W rabi Pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. ■ J na junaka, temveč tip staršev, ki jih je bilo med vojnami vedno dovolj; kar je individualnosti v njima, se kaže le v spominih. Naenkrat se realističnost prevesi v irealnost, ko se starša na fronti pripravita k pikniku. Situacija je komična le na zunaj, nastane iz soočenja dveh nasprotij. Komičnost se vse bolj zaostruje, Zapa je strah pred napadom sovražnika, starša pa pogrneta odejo in razpostavita jedačo, celo.gramofon imata s seboj. Višek je dosežen, ko Zapo zajame Zepoja in se v meščanski vkljudnostni konvenciji razkrije vsa tragikomičnost početja »junakov« na odru. Tragičnost pomeni ujetost v sistem, ki mu vlada nevidni glas iz telefona, ali še huje, spoznanje, da so vsi vojaki — torej morajo le izpolnjevati ukaze in so po vojaški logiki vnaprej zapisani poginu. Tako se tudi zgodi, saj na koncu vse štiri pokosijo rafali iz kdo ve čigave strojnice — »naše« ali sovražnikove. Arrabal je tako verjetno hotel kritično prikazati ne le absurdnost vojne, temveč tudi praizvore sodobnih klanj v meščanskem prestižu, ki mu gre le za videz. V tem smislu je tudi spretno jezikovno oblikoval dialoge, ki zelo spominjajo na Plešasto pevko E. Io-nesca (zlasti še dialogi med zakoncema). Igra torej še zdaleč ni mladinska, kot so jo na plakatu označili izvajalci sami. Režiser SILVO SIRC torej ne bi imel lahkega dela, če ne bi postavil igre tako, kot jo je. Kajti že besedilo samo je takšne sorte, da učinkuje s svojo smešnostjo in se resnično ni treba kaj dosti truditi, da bi gledalce zabaval. Režiser ni izkoristil možnosti, ki mu jih ponuja besedilo. V svojem oblikovanju odnosov med tipi (ki so v tej igri bistveni) je popeljal svoje igralce v stereotip, ki je bil presežen le z občutkom naivnosti, s katero so se ti mladi igralci lotili besedila. Po drugi strani pa gre režiserja pohvaliti za prepričljivo modernistično postavljeno sceno, ki pomeni .največ v vsej postavitvi. Nosilnim igralcem dopušča besedilo nekaj bravur, ki niso bile izkoriščene — bodisi zaradi premajhnega znanja igralcev, bodisi zaradi nepopolnega razumevanja teksta. Videli smo torej le verno postavitev na oder, ki so jO igralci v nezadostni meri oživili s sicer resda primernim govorom, vendar le toliko, kolikor so se vživeli v vloge. Igralci torej niso premagali meje stereotipnosti, toda z resnobno naivnostjo, kakršen je bil pristop k besedilu, so ustvarili občutek popolne, mračne groteske (nehote?), kar je vsekakor znotraj konteksta besedila. M. Pušavec Razstava barvnih poskusnih odtisov za knjigo Metulji Svet narave je za fotografski objektiv pravzaprav brezmejen, saj mu ponuja nešteto podob rastlin, živali, kamnin in naravnih pojavov, je v uvodu k svoji knjigi S fotoaparatom v naravi (1981) zapisal tokratni razstavljalec v galeriji Nova v kranjskem Delavskem domu, dr. Jurij Kurillo. Prav čudno je — spričo bogate slovenske fotografske tradicije, ki z izumom.fotografije na steklo Janeza Puharja sega v same začetke fotografije na svetu — da se je pri nas uveljavila ta zvrst šele v zadnjih dobrih desetih letih. Prizadevanja zanjo, sredi katerih je od vsega začetka tudi dr. Jurij Kurillo kot teoretik — fotografski publicist in praktik, izhajajo hkrati iz fotografskih in naravoslovnih vrst. Tako nova naravoslovna fotografija, ki se pojavlja na razstavah NF (od leta 1971 jih v sodelovanju z republiško foto zvezo prirejata Prirodoslovno društvo in Prirodoslovni muzej Slovenije) zrcali vše značilnosti razstavne fotografije. To je tudi njena odlika. V mislih imam seveda ustvarjalno fotografijo, ki ni le dopolnjujoča ali celo podrejena ilustracija besedila, temveč je samostojen ustvarjalen akt, ki se mu besedilo nujno podreja. Tembolj, ker je sama informativna. Tako se približamo definiciji naravoslovne fotografije, ki jo je dr. Jurij Kurillo strnil v naslednjo kratko formulacijo: Naravoslovna fotografija je realistična vizualna informacija o nekem naravnem pojavu, ki jo grade estetske zakonitosti, veljavne v fotografski umetnosti. K naravoslovni fotografiji lahko prideš po dveh poteh, pravi razstavljalec, bodisi tako, da se najprej zanimaš predvsem za naravo, pa jo hočeš pozneje tudi fotografirati, ali pa tako, da si prvotno »splošni fotograf«, pa te začnejo sčasoma čedalje bolj privlačevati motivi iz naravnega okolja. Zase, pravi, bi morda smel reči, da je hodil tako rekoč po obeh poteh naenkrat. Narava ga zanima že od mladih nog. Davno prej, preden si je lahko kupil fotoaparat, ga je zanimalo tudi »risanje s svetlobo«. Na fotografijo se je. torej dolga leta teoretično temeljito pripravljal. Naravoslovna fotografija terja veliko znanja, še več potrpljenja. In mnogo časa. Dr. Jurij Kurillo ima kot zdravnik skopo odmerjen pro sti čas, zato ne utegne na dolga potepanja. Naravo raziskuje na kratkih sprehodih. Njegov pogled je usmerjen v drobne skrivnosti. Teleobjektiv je zamenjal z makroobjektivom. Zanima ga pisan svet žuželk, ki jih srečuje na vsakem koraku. V zadnjem času velja njegova pozornost posebno metuljem. Metulji privabljajo človeka kot esteta in raziskovalca. Lahko občuduješ mavrico njihovih barv in kompozicijo barvnih vzorcev ali pa skušaš pojasniti vzroke in pomen teh pisanih barv. Oboje zanima našega avtorja. Razstavna kolekcija, ki jo v obliki poskusnih odtisov iz gradiva za svojo knjigo o metuljih predstavlja avtor galerijski javnosti, je le majhen izsek iz njegovih fotografskih snovanj. Za predstavo celotne podobe njegovih raziskovanj narave s fotoaparatom, kot svoje fotografsko delo imenuje sam, je treba omeniti — če ostanemo samo pri metuljih — tudi vsa spremljanja življenja teh žuželk, od jajčec, gosenic in bub do odraslih živali. Dr. Jurij Kurillo ni le estet, ne zgolj fotograf in ljubitelj narave, marveč tudi in predvsem naravoslovec-raziskovalec. Razstava bo odprta do 3. maja. Marko Aljančič klo Loškega muzeja v preteklem letu Razširili muzejsko dejavnost J toškem muzeju v Škof ji Ix>ki so lani uresničili vse zadane strokovne naloge, ^»o dejavnost so celo razširili, saj so osnovali enoto za proučevanje zgodovine ^ razvoja PIT na Slovenskem. Veliko skrbi jim povzroča obnova grajskega po-JJvJa, muzejskih prostorov in opreme, saj zaradi premajhnih vlaganj v preteki vse bolj kažejo znake starosti in dotrajanosti. Pokvečena sonca na pirniškem odru — Jutri, 25. aprila, ob 20. uri bodo na Odru treh herojev v Pirničah pri Medvodah premiemo uprizorili dramsko besedilo portoriškega dramatika Renea Marquesa Pokvečena sonca. Delo, ki v Jugoslaviji doslej še ni bilo uprizorjeno, režira Peter Militarov, na odru pa bo nastopil zanimiv igralski tercet: Alenka Bole-Vrabec iz Radovljice, Nadja Strajnariz Škofje Loke in domačinka Breda Rovšek. Zbralo in privabilo jih je ustvarjalno nastajanje predstave ter pri nas nepoznano dramsko besedilo, ki ga je iz španskega originala prevedla Alenka Bgle-Vrabec. M. V. škofja Loka — Loški muzej v Škofji Loki J*1' poleg enot za arheologijo, etnologijo, ^ydno, zgodovino NOB, umetnostno zgo-ajj°> galerije, konzervatorske delavnice in ^*°vtie knjižnice dobil še enoto za proučeni6 zgodovine in razvoja PTT dejavnosti na ^***kem. Na podlagi dogovorov in izdela-^Programa je bil marca lani podpisan sa-I^Pravni sporazum z Združenimi organizacij PTT Slovenije in s Filatelistično zvezo 0*n'je, po katerem sredstva za delo stroko-* enote za zgodovino PIT Slovenije zagola Združene organizacije PTT Slovenije. ^ je bilo za strokovno delo zbranih 690 ti-»* 4'narjev. Kupili so posebne obrazce in za dosjeje, izdelali organizacijo komi-pfl delovnih organizacijah PTT za poknva-C^terena, katerih naloga je sodelovanje s Of^etn in pomoč pri zbiranju predmetov in ^"■tentov. Komisije so lani v drugem polle-^-ie izpolnjevati vprašalnike in eviden-*i-Predmete na terenu. Izdelujejo seznam ^Mjenih del in člankov o PTT ter registre j^^ranja in organizacijskih sprememb m do 1980. ^em muzeju so lani na novo postavili ♦ yko.\OB. Starejša je bila slabo pregledna jC^njkljiva glede na novo pridobljene po-m gradivo. Zbirka danes predstavlja do na Loškem od leta 1914 do 1960, torej V predvojno delavsko in revolucionarno gibanje, NOB in povojno izgradnjo. Največja pozornost je seveda namenjena NOB, ki je predstavljena na 74 panojih, predvojno delavsko gibanje na sedmih in povojna izgradnja na petih panojih. NOB v medvojnem škofjeloškem okrožju je predstavljena od začetka vstaje in prvih akcij do delovanja vojaških enot. Kaže partizanske tehnike, saniteto, interni rance, izgnance, ativnost prebivalstva delo političnih in oblastvenih organov ... \ zbirki je razstavljenih 860 fotografij, 42 doku mentov, 13 zemljevidov, 10 likovnih del, 10 „ plakatov, 246 predmetov, 16 časopisov, napi sanih je 63 uvodnih tekstov na panojih. Dopolnili so etnološko zbirko Modeli in mali kruhek na Loškem. Za dopolnitev zbirke so že nekaj let zbirali in proučevali gradivo. Zbranih je več sto modelov za izdelovanje kruhka, podatki o rezbarjih, izdelovalkah in izdelovanju ročno oblikovanega kruhka. Zbirka prikazuje modele — izdelke rezbarjev z različno motiviko modelov in kruhke, izdelane po modelih ali ročno. S slikovnim gradivom je prikazan način izdelave in razni pripomočki za oblikovanje posameznih detajlov. V zbirki je razstavljenih 243 eksponatov in 55 fotografij. Istočasno Z zbirko malih kruhkov je nastajala etnološka zbirka o izdelovanju umetnega cvetja. V zbirki je razstavljeno orodje in izdelki •— umetno cvetje iz papirja in blaga: šopki, posamezni cvetovi do kompozicij, kot dekoracija na »ženitovanjski pogači« in srcu ter hišnih oltarčkov. Razstavljeno je 168 eksponatov in 13 fotografij. Na področju etnologije so zaključili dveletno raziskovalno delo o razvoju ir. stopnji ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe v občini Škofja Loka — rajonizacija. Dopolnili in razširili so zbirko »stavbarstva«, v kateri so razstavljeni tipi okenskih mrež, vratne ključavnice, ključi, vetrokazi, vhodna vrata, zidne freske, vrste strešnih kritin in načini dela ter tri makete. V sklopu »ljudske umetnosti« je kot zametek nove zbirke razstavljeno le nekaj dobrih primerkov skrinj in poslikane omare, motivne slike in narodna noša z osebnimi predmeti. Sistematsko so začeli zbirati podatke in predmete o slaščičarstvu in sifonarjih. Opravljenih pa je bilo še več manjših del. Na področju arheologije velja najprej omeniti akcijo izkopavanja »villae rusticae« v Žabnici; izdelali so načrte in dokumentacijo sondiranja terena, urejena je fotodokumenta-cija terenskih del. Pri izkopavanjih je sodeloval Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja. Izdelan je opis za 32 predmetov, vse gradivo je pripravljeno za restavriranje in konzerva-cijo, o izkopavanjih pa je izdelano strokovno poročilo. Nadaljevali so z urejanjem dokumentacije in gradiva o izkopavanjih gradišča na Rovteh, kjer so bila prva sondiranja izvršena že leta 1954. Zaključili so fotografiranje kovinskega gradiva iz depoja in izdelali fototeko. Na področju umetnostne zgodovine velja omeniti sodelovanje pri revitalizaciji, posebej pri izdelavi programa obnove gradu. Izdelali so študijo kašča na Spodnjem trgu za likovno galerijsko dejavnost in zaščito Koširjeve hiše v Škofji Loki. Pomembna sestavina dela na tem področju je galerijska dejavnost. V galeriji so postavili 16 razstav, od tega 11 likovnih, dve fotografski, eno planinsko, eno filatelistično in revitalizacijsko. Galerist je sodeloval z drugimi razstavišči, postavil niz razstav v sejni sobi občinske skupščine, v puštalski kapeli, v prostorih osnovnih šol in delovnih organizacij. Omenili smo seveda le najpomembnejša dela, pri čemer seveda ne smemo pozabiti na konzervatorsko delavnico, v kateri so opravljali konzervatorska dela na depojskem gradivu in gradivu za razstavne zbirke. Vendar pa so zaradi pomanjkanja posameznih vrst preparatov ali njihove slabše kvalitete bili konzervatorski postopki in obnova daljši. Veliko skrbi v Loškem muzeju povzroča obnova grajskega poslopja, muzejskih prostorov in opreme, saj zaradi premajhnih vlaganj v preteklosti vse bolj kažejo znake starosti in dotrajanosti. Najnujnejša so vzdrževalna dela na ostrešju in inštalacijah, na posameznih predelih zunanjega zidu ter zamenjava oken v depojih in drugih prostorih. Lani so obnovili petino celotnega ostrešja, pri čemer so staro morali povsem odstraniti. Obnovili so del električne inštalacije, nekatere prostore za muzejske zbirke in poškodovani vrtni zid. Obseg vzdrževalnih del je bil malce večji od načrtovanega, saj so se med delom pojavljala dodatna dela, kar se pri starejših poslopjih rado dogodi. Obnovili so tudi nekaj muzejske opreme. Za investicijsko vzdrževalna dela so lani v Loškem muzeju porabili 5,2 milijona dinarjev, za dejavnost muzeja 7,8 milijona dinarjev. Naloge na področju varovanja premične kulturne dediščine se nenehno povečujejo in na posameznih področjih se že kažejo potrebe po dodatnem strokovnem kadru. Vendar pa imajo v Loškem muzeju vse več denarnih težav, saj namenska sredstva za posamezne naloge realno upadajo. Zato se srečujejo z vse večjimi težavami pri odkupih, restavratorskih delih in z zmanjšanjem dela na terenu. Premajhna vlaganja v objekte in vzdrževanje spomenikov v preteklosti pa s svojo starostjo in dotrajanostjo vse bolj terjajo popravila M. Volčjak GLASE STRAN REPORTAŽA TOREK. 24. APRILA 1984 r Termopol praznuje srebrn jubilej Med najbolj uspešnimi v občini Sovodenjski Termopol praznuje 25-letnico ustanovitve — V zadnjih nekaj letih se z dobro organizacijo dela in visoko produktivnostjo ter uvajanjem novih izdelkov uspešno prebijajo tudi v izvoz in se po poslovnih rezultatih uvrščajo med najbolj uspešna podjetja v občini Na skrajnem zahodnem delu Poljanske doline, v dolini Sovodnjice, leži ob cerkljanski cesti glavni kraj te stranske dolinice — Sovodenj. Od Škofje Loke je oddaljen 28 kilometrov. Vas leži v tesnem kotu ih zasluži svoje ime, saj se sredi vasi stekajo kar trije potoki: Ja-vorščica z juga. Podosojnica z zahoda in Podjelovščica s severa. Domačini pravijo, da so ob velikem dežju kot trobojnica. Vsak je druge barve, ker pritečejo iz različnih kamninskih površin. Zgodovinski viri navajajo, da je freisinški škof — zemljiški gospod loškega gospostva — spoznal, da mu bo najbolj sigurno rento zagotavljala skrbno obdelana zemlja. Tako je posebno natančno skrbel, da so pod-ložniki dobro vzdrževali kmetije in poseljevali še nenaseljene kraje. Tako je v 16. in v začetku 17. stoletja zrasla med Cerknim in Žirovsko župo vrsta naselij, med njimi tudi Sovodenj. Prebivalci so bili največ s Tolminskega in so bili skoraj vsi slovenskega rodu. Danes je Sovodenj središče krajevne skupnosti, v kateri živi 646 prebivalcev. Ima šolo, trgovino, pošto, poslovalnico kmetijske zadruge in dve tovarni: obrat za predelavo lesa JELOVICA — temeljna organizacija JE-LOBOR; in TERMOPOL - predelavo plastičnih mas. Središče Sovodnja predstavlja majhen trg ob mostu z gasilskim in zadružnim domom, ki je obenem središče kulturnega dogajanja v kraju. Zgodovinski razvoj Termopola Termopol Sovodenj se je »»rodil« takorekoč brez staršev. Pred ustanovitvijo oziroma pred začetkom ni bil deležen niti finančne niti drugačne družbene podpore. Vztrajnost dveh ljudi, tovariša Zabukovca in tovariša Ivanuše, ter finančno posojilo tedanje kmetijske zadruge in nekaterih vaščanov so pripomogli k temu, da so do 1. decembra 1958 kupili prve potrebne materiale, izdelali prva orodja in.prvi varilni stroj. Omenjena tovariša sta to delo polnih pet mesecev opravljala brezplačno. Obenem sta vodila akcijo za izdajo odločbe o ustanovitvi podjetja. Ta je bila s sklepom okrožnega gospodarskega sodišča izdana 29 januarja 1959, dan prej je bil izvoljen upravni odbor, 5. maja pa je bil sprejet tarifni pravilnik. Prvi izdelki so bile razne PVC vrečke ter hlačke za dojenčke. Tudi poskusi polaganja podolitov so se izredno obnesli. Marca 1960 je Termopol svoje izdelke že razstavljal na Gorenjskem sejmu, kjer so bluze in hlače za motoriste pomenile pravo presenečenje. termopol Na pobudo vplivnejših ljudi v kraju in s privolitvijo prizadetih kolektivov so se 1. januarja 1962. leta združila vsa podjetja v kraju: Termopol, Obrtno čevljarstvo, Obrtno kovaštvo in Obrtno lesno podjetje v Kombinat Sovodenj. Tako združeni, s štirimi različnimi panogami dela, so kolektivi večkrat naleteli na raznovrstne ovire, ki so jim onemogočale skupno delo. Tako se je v letu dni prvo odcepilo Obrtno lesno podjetje in še priključilo Jelovici Škofja Loka, drugi trije kolektivi pa so se dokončno razšli 30. junija 1965. leta. V letih od f965 do 1971 je bilo v Termopolu na novo zaposlenih več delavcev, tako da je z dvoizmenskim delom že zmanjkalo prostora, čeprav je Termopol v teh letih že zasedel več kot polovico prostorov v zadružnem domu. Leta 1971 so zaradi dotrajane tehnologije kupili več novih sodobnejših strojev, leta 1976 je stekla proizvodnja v novi tovarni. Sedaj dela v Termopolu 113 delavcev, ki so doma večinoma na Sovodnju in okoliških vaseh, zato se kolektiv aktivno vključuje v družbeno in gospodarsko življenje kraja. Sodobna tehnologija — kvalitetni izdelki Danes je Termopol sodobno podjetje s sodobno tehnologijo in kvalitetnimi izdelki. Osvojili so visokofrekvenčno varjenje, vakuumiranje, izsekavanje, sitotisk ter izdelovanje orodij v lastni orodjarni. Sodobna tehnologija in strokovno usposobljeni ter pridni ljudje pa so največji porok za uspešno in kvalitetno delo. Takšni so tudi njihovi poslovni dosežki. Fizični obseg proizvodnje so lani povečali za 12 odstotkov, rentabilnost se je povečala za 25 odstotkov, izvoz s 544.000 dinarjev na 8,3 milijona dinarjev, celotni prihodek je porastel za 68 odstotkov, stroški za 59, dohodek za 85, čisti dohodek za 88, osebni dohodki za 53 in so se iz 12.000 dinarjev v povprečju leta 1982 povzpeli na 17.000 dinarjev lani. So vedno dobro likvidni, koeficient obračanje denarja se je povečal s 5,89 na 9,47-krat letno. Veliko denarja so dali tudi v sklade. Poslovni sklad so lani skoraj potrojili, rezervni podvojili in za sklad skupne porabe namenili enoinpolkrat več kot leto prej. Za letos planirajo proizvodnjo v vrednosti 200 milijonov dinarjev, z izvozom pa naj bi zaslužili 26 milijonov dinarjev ali trikrat več kot lani. Takšni poslovni rezultati Termopol uvrščajo v sam vrh najbolj uspešnih delovnih organizacij v občini. Proizvodni program Termopola je širok. Iz pisarniškega programa izdelujejo: mape, registre, vložke, etuije, mape za prospekte in artikle za potrebe bank Iz programa embalaže: etuije, vrečke in torbice, ki so praktična, estetska in vsestransko uporabna embalaža v kombinacijah varjenja, vakuumiranja in šivanja. Iz programa industrijskih izdelkov: tapete, obloge in blazine za izdelke široke porabe ter dele iz PVC folij za notranjo opremo avtomobilov. Z vakuumiranjem preoblikujejo materiale ABS PS, PVC, FLOCK itd. na sodobnih strojih v izvedbah SKIN in BLISTER embalaže. Izdelke oblikujejo po lastnih načrtih ali zamisli kupca, s čimer si prizadevajo zadovoljiti želje najzahtevnejših kupcev obenem pa si prizadevajo doseči uporabnost in estetski videz izdelkov. — ... jutri Termopol je s svojo tehnološko opremljenostjo in kadri sposoben ugoditi željam najzahtevnejših kupcem na domačem in na tujem trgu. V prihodnosti pa bod skušali doseči še boljše rezultate z nenehnim razvojem, z uvajanjem novih tehnoloških procesov na obstoječi in novi opremi, z vrhunskim oblikovanjem izdelkov uvajanjem računalnika v pomoč proizvodnji ob že obstoječi računalniški obdelavi podatkov poslovanja, z izdelavo najbolj kvalitetnega in zahtevnega orodja v la- i stni orodjarji, z organizacijo servisnih dejavnosti za popravilo najzahtevnejših strojev s področja visokofrekvenčnega varjenja in vakuumiranja, z razvijanjem dolgoročnega kooperacijskega sodelovanja s tujimi partnerji in s prenosom znanja in tehnologije na tuje tržišče. Petindvajsetletni jubilej bodo proslavili v četrtek, 26. aprila, ob 10. uri, ko bo proslava pred tovarno. Pokazali bodo tudi novo opremo in polepšane in povečane prostore, ki oboji skupaj zagotavljajo predviden na- predek. TOREK. 24. APRILA 1984 TELEVIZIJA, RADIO, BANKA SPOROČA 7. STRAN GLAS TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 28. 4. 8.00 Poročila - 8.05 Slovenske ljudske pravljice: O pustu - 8.20 Ciciban, dober dan: Črepinje in metla -8.40 Jole, Jole, otroška serija TV Titograd 9.10 S. Pregl; Odprava zelenega zmaja - Janja - 9.40 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna serija 10.30 Včeraj, za jutri: Brste-nje. dokumentarna serija -11-00 Poročila (do 11.05) -15.45 Poročila - 15.50 Ribiči iz Moorhovda, zahodno-nemška nadaljevanka 16.40 PJ v nogometu - Priština : Crvena zvezda, prenos Priština, v odmoru Premor - 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Zmaji, dinozavri in orjaške kače, angleška poljudnoznanstvena serija - 20.00 Naše 32. srečanje - 21.30 Propagandna oddaja - 21.35 Zrcalo tedna -21J55 Zasledovalci, ameriški film - 23.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 1455 Test - 15.10 Vojaki, španski film - 17.10 Žogica iz vesolja, angleški otroški film -18.00 Sedem sekretarjev SKOJ-a ponovitev nadaljevanke - 19.00 Noša val-povske okolice - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Feljton • 21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota - 21.45 Ana Pivlova, sovjetska nadaljevalca - 22.30 Poezija (do 23J8, TV Zagreb I. program: *45 TV v šoli: TV koledar, Zagreb — kulturno zgodovinski spomenik. Zakaj, za-'■K Marko Marulič, Diokle-jva palača. Poročila (do 10.35) - 14.55 Zabavni koledar - 15.55 Kritična točka - 16.25 Poročila 16.30 TV koledar - 16.40 PJ v nogometu - Priština : Crvena zvezda, prenos - 18.30 To je to. dokumentarna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Na ovinku reke, ameriški film - 21.35 TV dnevnik - 21.50 Za konec tedna %:UA, 29. 4. Poročila - 9.25 Živ žav, J^ka matineja - 10.15 ^odro poletje, španska Mladinska nanizanka - po-"J*itev - 10.45 F. Boyer: Ži-''Jenje Berlioza, francoska '^aljevanka - 11.40 625. ;**aja za stik z gledalci -:i-59 Mozaik - 12.00 Ljudje * zemlja - 13.00 Poročila l(Jo 13.05) - 14.25 Prisluhni-*° tišini, oddaja TV Koper n*'ušno prizadete - 14.55 "^d Luksemburgom predstavitev 2. dela letošnjih popevk Evrovizije -15.25 Poročila - 15.30 Letniki, praznična izdaja - 16.30 Športna poročila - 16.45 Ta nori, nori svet, ameriški film - 20.00 M. Kranjec: Strici so mi povedali, TV nadaljevanka - 21.15 M. Ra-yel: La Valse, baletna oddaja - 21.45 Športni pregled -22.15 Poročila Oddajniki II. IV mreže: 14.10 Test - 14.25 Zolder: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Belgije, prenos -16.30/45 Nedeljsko popoldne, vključitev v oddajo -17.05 Bleščanje, ameriški film -.18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Raske-novi, švedska nadaljevanka (do 22.10) TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.30) - 14.00 Narodna glasba -14.30 Modro poletje, španska mladinska nanizanka -15.30 Nedeljsko popoldne -17.05 Bleščanje, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Strici so mi povedali, nadaljevanka TV Ljubljana - 21.15 V go-steh v Singjangu, 2. del reportaže TV Skopje - 21.45 Športni pregled - 22.15 TV dnevnik PONEDELJEK,.30. 4. 8.50 TV v šoli - 17.20 Poročila - 17.25 Jole, Jole, otroška serija TV Titograd - 17.55 Varčevanje, izobraževalna oddaja - 18.15 Naši znanstveniki: Friderik Pregl -18.25 Podravski obzornik -18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Glasba za mlade -20.00 V. Čerkez: Noč trepeta drama TV Sarajevo -21.15 Studio 2 - 22.15 TV Dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17 10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Slovenske ljudske pravljice: O treh kraljevih sinovih - 2. del, - oddaja TV Ljubljana - 18.00 I. Brlič-Mažuranič; Zgodbe iz davnine - 18.15 Zgodovinska pripoved: Antika (Rim) - 18 45 Glasbeni album -19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pozdrav prazniku, prenos koncerta v počastitev 1. maja - 21.00 Zagrebška panorama 21.20 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka -22.10 Hit meseca, glasbena oddaja TOREK, 1. 5. 8.55 Poročila - 9.00 Praznična budnica s pihalnim orkestrom Jeseniških žele-zarjev - 9.30 Živ žav, otroška matineja - 10.20 Leteči mlin na veter, vzhodno-nemški lutkovni film - 11.40 Akademska folklorna skupina France Marolt - 12.25 Odpisani, jugoslovanski film - 13.50 ' Poročila (do 13.55) - 14.15 Slovenske ljudske pravljice: O treh kraljevih sinovih 1. del -14.30 Dober večer, Evrovizi-ja, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb - 15.20 M. Gr-gič: Povsem kratka razdalja, drama TV Zagreb -16.45 Sedem mladih, zabavno glasbena oddaja TV Beograd - 17.30 Jane Eyre, ameriški film - 20.00 N. Gordi mer: Šest čevljev zemlje, zahodnonemška nadaljevanka - 20.55 »Dunjo moja«, zabavno glasbena oddaja z Dordem Bala-ševičem - 21.55 Razseljena oseba, slovenski film - 23.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Test - 16.10 TV'dnevnik - 16.25 Prvomajski vrtec, otroška oddaja - 16.40 Pustolovščina, otroška oddaja - 17.10 Olimpiada 40, poljski film - 18.45 Prijatelji glasbe: KUD Sinj - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poje Radmi-la Bakoševič - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Gibljive slike - 21.35 Delavci - pesniki, recital - 22.05 Poje Placido Domingo - 23.05 Poročila (do 23.10) SREDA, 2. 5. 8.45 Poročila - 8.50 Slovenski venček (slovenski otroci v zamejstvu) - 9.15 F. Levstik: Martin Krpan, predstava Mladinskega gledališča v Ljubljani - 10.30 Vrnitev odpisanih, jugoslovanski film - 12.00 Poročila (do 12.05) - 12.55 Portorož: Teniški turnir Isttska riviera - finale moški posamezno, prenos - 15.25 Ciciban, dober dan: Potepuh - 15.40 Domači ansambli: Ansambel Vita Muženiča - 16.10 Prehod skozi kanjon, ameriški film- 17.40 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper - 18.15 S. Kolar - V. Kljakovič: Človek besed, drama TV Zagreb -20.00 Film tedna: Rocky, ameriški film - 22.00 Maj-nik, dokumentarna oddaja - 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 12.40 Test - 12.55 Portorož: Teniški turnir Istrska Ri- RADIJSKI SPORED ^BOTA, 28. aprila Pryi program *-*M.00 Jutranji program -^ba - 8.05 Pionirski ted-J* - 9.00 Pojte z nami J*-00 Po'republikah in poimah - 10.25-11.30 Do F?ldne ob lahko glasbi - • ?jSi Srečanja republik in "krajin - 12.10-14.00 Naši ^lušajci čestitajo in pojavljajo - 14.05 glasbena f*H>rama - 16.00 Vrtiljak - • •'■*> Studio ob 17.00-ih -'^anjepoiitični magazin - Škatlica z godbo -'40-23.00 Oddaja za Slo-,/tnce po svetu - 23.05 Lite- nokturno - 00.05-5.00 'Vični program - glasba VEOELJA, 29. aprila 'hi program '■GO-8.00 Jutranji program -#asba - 8.07 Veseli tobogan ^ 05 Nedeljska matineja -j1-00-13.00 Naši poslušalci pitajo in pozdravljajo -;*20 Za naše kmetovalce -"*-2fl Humoreska tega ted-*V 15.30 Nedeljska repor-tfza - 17.50 Zabavna radij-igra - 19.45 Glasbene **&dnice - 20.00-22.00 V '*deljo zvečer - 22.20 Skup-*P»«ogram -JRT - 00.05-4.30 ,r*ni program ■ glasba ^NfcDELJEK, 30. aprila PW- program ( 2l??^° Jutranji program -- 8.05 Aktualni pro- blemi marksizma - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -13.50 Ponedeljkov križem-kraž - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Pop delavnica - 21.05 Glasba velikanov - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program glasba TOREK 1. maja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.02 Melodije iz vsega sveta - 10.02 Prazni ena oddaja informativno političnega programa 10.30 Rudarski: SREČNO! -11.00 Za vedro praznično razpoloženje... - 14.05 Pe pel in kri v Cankarjevem domu - 17.02 Praznična oddaja informativno polili čnega programa - 20.00 Slovanska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - 23.05 Literarni nokturno 23.15 S popevkami po svetu - 00.05-5.00 Nočni program -glasba SREDA, 2. maja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Njesam sončnico na rami - 11.15 S pesmi JO pO svetu !2.10 13.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo - lb.OU Vrtiljak -17.00 Poročila - 17.02 Joči bronasti stražar - 17.40 Schumannove in Brahmso-ve fantazijske skladbe -18.00 »Srečanje zastav« -20.00-22.00 Mladi solisti -23.05 Literarni nokturno -00.05-4.30 Nočni program -glasba Četrtek, 3. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -* glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.20 Koncert za mlade poslušalce 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 21.05 Literarni večer - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ^ PETEK, 4. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola /a nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali po/.nate ... - 14.05 Geore.es Bizet: Arležanka - suita /a orkester št. 2 - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba viera ■- finale moški posamezno (slov. kom) - 15.15 Risanka - 15.30 Julija, ameriški tilm - 17.25 Nogomet Vojvodina : Reprezentanca Jugoslavije, prenos - v odmoru Premor - 19.15 Mali koncert - 19.30 TV dnevnik -20.00 Folk parada - 20.45 Človek in gora, dokumentarni film - 21.30 Slovenija v plesu in pesmi (za JRT 2) - 22.00 Reka: Mednarodni atletski miting, reportaža -22.40 Poročila (do 22.45) ČETRTEK, 3. 5. 8.50 TV v šoli - 17.50 Poročila - 17.55 Igrajmo se gledališče: Raziskovanje se nadaljuje - 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Delegatska tribuna -"19.10 Risanka -20.00 Tednik - 21.05 J. Preb-ble-K. Tavlor: Borgijci, angleška nadaljevanka - 22.00 TV dnevnik II - 22.15 Retrospektiva domače TV drame - Iz slovenske literature in TV preteklosti - A. T. Linhart: Županova Micka Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Smogovci, otroška serija - 18.15 Dinarska endemična flora, izobraževalna serija - 18.45 Želeli ste - poglejte, poučno zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer - A. P. Čehov: Češnjev vrt, predstava gledališča Marin Držič iz Dubrovnika - 22.05 Zagrebška panorama PETEK, 4. 5. 9.15 TV v šoli - 15.00 Tito naše mladosti - 17.15 Poročila - 17.20 Jazz na ekranu: Dennis Gonzales in New Music Workshop Ensemble - 17.50 Modro poletje, španska mladinska nanizanka -18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Kraško površje, izobraževalna oddaja iz niza Kras - 20.00 Rodovi, dokumentarna oddaja - 20.40 Ne prezrite - 20.55 TV kviz - 22.05 TV dnevnik II - Vojna zgodba, kanadski igrani dokumentarni film Oddajniki II. TV mreže: 17.20 Test - 17.35 Ljiljana Molnar-Talajić svojemu mestu, glasbena oddaja -18.00 Topusko v NOB, dokumentarna oddaja - 18.45 Pesmi v svobodi, glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Prenos iz Kumrovca -22.30 Zagrebška panorama - 22.35 Čas maščevanja, argentinski film INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROIEV * IKOS KRANJ Po sklepu DS DO objavljamo licitacijo za prodajo osnovnih sredstev in to: izklicna cena 1. STRUŽNICA Prvomajska TES 1 180-1000, letnik 1959 150.000 din 2. Rezkalni — horizon. vertikalni stroj, tip PGH3, letnik 1968 450.000 din 3. Rezkalni stroj UG-1, letnik 1968 250.000 din 4. Rezkalni stroj UG-1, letnik 1968 200.000 din 5. Stroj za rezanje navojev do M 10, letnik 1970 20.000 din 6. Okroglo brusilni stroj, letnik 1954 8.000 din 7. Kompresor prevozni K 1200 — Trudbenik, letnik 1966 25.000 din 8. Kompresor EK 250 prevozni, letnik 1966 10.000 din 9. Stoli barski - 5 kom . * a 2.000 din 10. Kamp prikolica IMV Adria car., letnik 1975 50.800 din 11. Kamp prikolica IMV Adria car., letnik 1974 . 50.000 din 12. Kamp prikolica IMV Delux car., letnik 1973 37.000 din Licitacija bo dne 26.4. 1984 ob 12. uri v prostorih DO Ikos Kranj, na Savski cesti 22. Interesenti si navedena osnovna sredstva lahko ogledajo v sredo 25. 5. 1984 od 12.—14. ure in na dan licitacije uro pred pričetkom. Pravico do sodelovanja imajo vse pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Udeleženec pred pričetkom licitacije položi 10 odstotno varščino od izklicne cene. V prodajno ceno ni vračunan prometni davek, katerega plača kupec. Kupnina se poravna ob prevzemu, vendar najkasneje v 8 dneh po licitaciji na žiro račun DO Ikos Kranj. Reklamacij na kupljeno blago ne upoštevamo. KRANJ KOKRA KRANJ Poštna ul. 1 Pri objavi z dne 20. aprila 1984 so bila dela in naloge pod točko 1. nepravilno objavljene. Namesto kuharja razpisujemo dela in naloge KURIRJA. Za nastalo napako se opravičujemo! ALPETOUR HOTEL CREINA Ti, ti sosed, s katero sem te pa videl včeraj? Nekam mlada je izgledala. O, to je bila pa moja žena, ki je pravkar prišla iz FRIZERSKEGA SALONA hotela CREINA. Slaščičarna Šampion Kranj Čestita cenjenim gostom in občanom za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj. V novo adaptiranem prostoru vas postrežemo z vsemi pijačami, raznim pecivom in tortami. Torte izdelamo tudi po naročilu. Nudimo 7 vrst sladoleda. DESET TISOČAKOV KUPLJENIH ZA POLOVICO MANJ Za hranilno pismo Ljubljanske banke, ki ga danes kupite za vsega 4.768,50 dinarja, • boste čez tri leta dobili 10.000,00 dinarjev. Več kot še enkrat toliko, oziroma natančno 5.231,50 dinarja več! In vse to so obresti. Seveda pa lahko izberete tudi drugače. Lahko se odločite za krajšo dobo varčevanja in manjšo obrestno mero. Lahko kupite hranilno pismo z manjšo ali večjo vrednostjo, saj so na voljo v zneskih za 5.000, 10.000,50.000 in 100.000 dinarjev. Kombinacij je veliko. Nekaj*pa velja za vse: hranilno pismo je dobra naložba denarja z zajamčeno visoko obrestno mero, in je tudi primerno darilo za vsako priložnost. V Ljubljanski banki vas pričakujemo! 4 cŽčfwn*/*u>/ii±m Letos 100-članski kolektiv beleži že milijardo dinarjev prometa na mesec, ob tem pa se ob zaostrenih pogojih gospodarjenja spopada s precejšnjimi težavami. Zato organi upravljanja in družbenopolitične organizacije še posebno skrbno pretehtajo sleherno svojo odločitev. »Z izdelki črne metalurgije se oskrbujemo iz vseh Jugoslovan- 0f\ alples Industrija pohištva ŽELEZNIKI Nudimo sestavljive programe pohištva za opremo dnevnih sob, spalnic, samskih in mladinskih sob ter predsob. Pohištvo si lahko ogledate in izberete v vseh specializiranih trgovinah s pohištvom ter v našem maloprodajnem salonu v Železnikih. Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in vsem občanom iskreno čestitamo za dan OF in 1. maj — praznik dela. alples industrija pohištva I MERKUR kranj Mertoirjeva Temeljna organizacija združenega dela Universal Jesenice Dobavitelji in kupci iz cele države Direktor Ivo Ščavničar: »Z izdelki crne metalurgije "»oskrbujejo iz vseh jugoslovanskih železarn. tefiSjDci Da so s področja kovinske predelave, fcojegradnje .. • Kljub porastu prometa ob zamrznjenih maržah težko pokrivamo vse obveznosti t stroške.« Direktor Merkurjevega Tozda Universal Jesenice Ivo Ščavničar skih železarn, kakor tudi iz nekaterih drugih proizvajalcev,« razlaga direktor Tozda Ivo Ščavničar. »Naš Tozd je razdeljen v šest komercialnih poslovnih enot. To so poslovne enote s predmetom poslovanja cevi; okroglega, ploščatega jekla, ostalega orodnega jekla in žice; vseh vrst pločevine debeline od 5 milimetrov navzgor; vseh vrst pločevine od 5 milimetrov navzdol; vseh vrst nosilcev in hladno ter vroče valjanih trakov; vseh vrst varilnih dodajnih materialov. Poleg teh komercialnih poslovnih enot imamo v Tozdu tudi poslovno enoto Skladišča, ki je sodobno in tehnično zelo dobro opremljena in poslovno enoto Proizvodnja, ki je namenjena predvsem konfekcioniranju blaga glede na želje in zahteve kupcev. Na giljotinskih škarjah razrezujemo pločevino do debeline 12 milimetrov in dolžine do 6 metrov, na plamenskem rezal-cu pa do debeline 100 milimetrov, dolžina pa je neomejena.« »Kako bi ocenili poslovanje Universala?« »Lani smo ustvarili prek 8 milijard novih dinarjev celotnega prihodka po plačani realizaciji, kar je za 60 odstotkov več kot leta 1982 in za 36 odstotkov več kot smo načrtovali. Tudi letos beležimo sorazmerno visok promet. Po fakturirani realizaciji smo v prvih treh mesecih prodali za skoraj tri milijarde novih dinarjev. Tako smo lansko realizacijo v tem času presegli za 51 odstotkov, plan pa vrednostno za 20 odstotkov. Ti rezultati pa potem zbledijo* ob ugotovitvi, da ima trgovina na debelo zamrznjene marže in je zato ostanek celotnega prihodka v absolutnem znesku približno enak, v odstotkovnem odnosu do ustvarjenega prometa pa nenehno pada. Tako se danes dogaja, da že težko pokrivamo vse obveze in stroške poslovanja iz ustvarjenega dohodka, kljub takšnemu naraščanju prometa. Pri tem pa nas najbolj pesti to, da z ostankom dohodka, ki ga namenjamo v poslovni sklad, nikakor ne moremo pokriti vseh vrednostnih zvišanj zalog, nastalih zaradi inflacije. Zato moramo za tekoče poslovanje najemati kredite z izredno visokimi obrestnimi merami. Za plačilo le-teh gre precejšen del ustvarjenega dohodka. Za primer naj povem, da je znašal indeks porasta dohodka na zaposlenega v minulem letu 170, čisti dohodek pa le 63. »Poslujete z vsemi železarnami. Kaj pa kupci?« »Poslovni odnosi z železarnami so dobri, čeprav le-ti postavljajo nekatere dodatne pogoje kot so: devizna udeležba za nabavljeni material ali pa investicijska sovlaganja. Naši kupci, ki so s področja kovinske predelave, strojegradnje prav tako iz cele države imajo prepogosto velike težave zaradi pomanjkanja sredstev za razširjeno reprodukcijo. Zato so njihova naročila pri nas pogosto omejena in razdrobljena, kar pa nam povečuje stroške poslovanja. Ob napovedanih ukrepih po odmrznitvi cen pričakujemo še težje pogoje poslovanja; predvsem zaradi povišanih obrestnih mer, zadolženosti, pomanjkanja obratnih sredstev in vedno večjih zahtev dobaviteljev, da blago plačujemo z gotovino. Zato tudi upravičeno pričakujemo, da bo prišlo do sprememb v politiki poslovanja trgovine na debelo in do odmrznitve marž. Sicer b^mo izredno težko zadovoljevali zahteve kupcev, kar pa bi imeli negativne posledice v proizvodnji.« »In kako ocenjujete založe-nost trga?« »Na celotnem jugoslovanskem trgu so na področju naše dejavnosti velike težave z materiali. Vsaka povečana tona v izvozu siromasi preskrbo na domačem trgu. Ob tem pa je značilno, da trg še vedno v nezmanjšani meri zahteva blago.« Kolektiv Merkurjeve Temeljne organizacije združenega dela Universal Jesenice želi delovnim ljudem in poslovnim partnerjem prijetno praznovanje in delovne ter poslovne uspehe tudi v prihodnje. GLAS 10. STRAN ČESTITKE ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA TOREK, 24. APRILA 1981 — POHIŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO Tel.: Kranj, Primskovo: 24-554, Kranj, Titov trg: 21-485, Jesenice: 81-179 Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva, Jesenice, Skladiščna 5, čestita vsem občanom Gorenjske, posebno pa svojim zvestim kupcem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj in se obenem zahvaljuje za dosedanje zaupanje. Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste! SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA OBČINSKI KOMITE ZKS ŠKOFJA LOKA OBČINSKI SVET ZS ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŠKOFJA LOKA ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZRVS ŠKOFJA LOKA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA Čestitajo vsem delovnim ljudem občine Škofja Loka za dan OF in delavski praznik 1. maj. gozdno gospodarstvo bled tel.: dir. 77-257 h. c. 77-361 - 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n. sub. o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub. o. Bled, Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. *N Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n. sub. o. Spodnje Gorje 1 TEMELJNA OGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska c. 19 v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih, pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave Vsem svojim poslovnim prijateljem, delavcem in kmetom čestitamo za dan OF in praznik dela — 7. maj Skupščina občine Tržič in družbenopolitične organizacije čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za dan OF in praznik dela Delavci SAVE KRANJ Čestitamo delovnim ljudem k dnevu Osvobodilne fronte in delavskemu prazniku, 1. maju SODO. Urcuv TOREK, 24. APRILA 1984 ČESTITKE ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA 11. STRAN G LAS Frizerski salon CILKA SATLER in Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu) Čestitamo za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj Jndubiiija Som&azmk izdelkov U%aiij ČESTITA VSEM OBČANOM GORENJSKE ZA PRAZNIK OF - 27. APRIL IN PRAZNIK DELA, 1. MAJ r GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in za praznik dela — /. maj! KEMIČNA TOVARNA PODNART p O D N A R T p, o. nudimo vam O D N A n 2 Dreparate za Kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine »n plastiko v tehnične in dekorativne namene m preparate za obdelavo tiskanih vezii • Starate za fosfatiranje kovin ~~ Zlntr^e za kemično in elektrolitsko barvanje kovin . . ~ K?' laboratorijske kemikalije Z pomožno galvansko opremo servisne usiurie i- Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov VseSdelovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik deia - l maj! _ " ~ M> I #4 srn JU ni II r! II Kil 1S»° in Modno ĆeVLJARSTVO Kranj ker a čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznike dela 1. maj in se priporoča V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko, moško usnjeno obutev, športno obutev za kolesarje vrhunce in rekreativce ter obutev za prosti čas (superge) Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje Trgovina je odprta od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 13. ure. Ravnikar Marjeta Šivanje in popravljanje tekstilne konfekcije in popravita usnjene konfekcije Staneta Žagarja 29, Kranj odprto od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. ERIKA RAKAR MARTIN, Kranj, Titov trg 10 nudi modne dodatke: vse vrste moških, ženskih in otroških pasov v raznih barvah in kombinacijah. Torbice, denarnice, metuljčke in kravate iz usnja. Obenem čestita občanom Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za dan OF in praznik dela 1. maj i niasic j tanjo j Kranj, Šuceva 17 Popravila vozil ZASTAVA in ŠKODA, manjava gum, uravnovešen; menjava olja, mazanje. Delovni čas od 7. do 15. u» ob četrtkih od 7. do 18. ur sobote proste r BERČIČ - CETINSKI KRZNARSTVO Kranj, Maistrov trg 2 Iz prinesenega materiala izdelujemo plašče, jakne, ovratnike in kape ter druge izdelke po ugodnih cenah. Čestitamo cenjenim strankam in ostalim občanom za praznik OF'— 27. april in praznik dela — 1. maj. KUNSTELJ PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 1 * Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj in se priporočamo. t' i - j* VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Mirka Vadnova 5 Primskovo - komunalna cona .~,a iamO- vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozij-|ZVAJAMO. voan jg^ ^ ^darske objekte, zemeljska dela, stro|- na in minerska dala ter druga dela s področja nizkih gradenj /Wffa občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke za praznik OF - 27. april in praznik dela - 1. maj Cenjenim gostom in občanom čestitamo za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj. GOSTILNA PRI »VIKTORJU« Kranj, Partizanska 17 (ob cesti na letno kopališče) tel.: 23-484 Odprto je vsak dan, razen nedelje, od 9. do 22. ure, tudi kuhinja. ARVAJ Anton, mesarija ARVAJ Ivica GOSTILNA pri ITIOStll KRANJ. Britof 25, tel : 24-/96 KRANJ, Kajuhova 2 čestita cenjenim gostom, strankam in delovnim ljudem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 7. maj_' J O LAS 12. STRmN TOREK, 24. APRILA 1984 REPORTAŽA AVTOCESTA NAKLO-LJUB U AN A 10. maj: start za asfalt Inž. Jože Duhovnik, vodja projekta avtoceste: »Skrbi nas, ker po lanski oktobrski odločitvi o štiripasovni izvedbi izgradnje avtoceste Naklo—Ljubljana na odseku od priključka Kranj Vzhod do Šentvida še vedno nimamo celotne dokumentacije. Z gradnjo večjih objektov ne kasnimo; dolga zima, sneg in aprilsko deževje pa so nam pomešali načrte na področju tako imenovane nizke gradnje. — Če bo treba, bomo delali v dveh izmenah.« Ob odločitvi za štiripasovno izvedbo avtoceste Na klo—Ljubljana so se povečala dela na področju nizkih gradenj za okrog 40 odstotkov. Med visokimi gradnjami pa je treba podaljšati 17 podvozov še na tako imenovano drugo polovico avtoceste. Narediti bo treba še en viadukt čez Savo. Precej sprememb je doživel pokriti vkop v Šentvidu,za na Celovško cesto ni mostu, pokrita galerija bo imela več odprtega odseka in priključek na Celovško cesto bo nivojski. Kranj — Rok za izgradnjo enega največjih slovenskih gradbenih oziroma investicijskih projektov — avtoceste Naklo—Ljubljana — 3e hitro približuje. Med tistim, ki sodelujejo in delajo na njem, se vse pogosteje omenja datum 29. november letos. Da bi izvedeli, kako je ta projekt »prezi-mil« in kaj se trenutno na njem dogaja, smo povprašali vodjo projekta avtoceste inž. Jožeta Duhovnika. »Ko je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije 10. oktobra lani sprejela dogovor o spremembi oziroma o štiripasovni izvedbi izgradnje avtoceste Naklo—Ljubljana, in sicer na odseku od priključka Kranj Vzhod do Šentvida, smo se v SGP Slovenijaceste Tehnika, ki je izvajalec del, pospešeno lotili spremenjenih pogojev. ste, kakršen je od Črnivca do Podtabora oziroma Bistrice. Naloga investitorja — Skupnosti za ceste Slovenije — je bila, da do konca februarja letos pripravi celotno dokumentacijo glede na sprejete spremembe. Žal moram ugotoviti, da je še danes nimamo. To pa nam povzroča težave pri dinamiki in programiranju del. Tako, na primer, še nimamo dokumentacije o cestninski postaji Torovo in projekta horizontalne ter vertikalne signalizacije na celotni trasi avto ceste.« »Ali tO pomeni, da je predvideni rok za izgradnjo že v nevarnosti?« »Naše izvedbene programe smo na podlagi dosegljivih podatkov začrtali tako, da bi bila avtocesta končana do 29. novembra letos. Pri operativi na trasi kasnimo približno za mesec dni. To bomo nadoknadili, če le ne bo prišlo do večjega pomanjkanja cementa. Trenutno imamo pripravljene opaže za vgraditev 2000 kubičnih merov betona. Vemo pa, da je danes tudi cement na li- katerih ima Mimogrede: odločitev o štiripasovni izvedbi narekuje tudi spremembo na odseku Kranj Vzhod do Naklega in sicer razširitev na profil gorenjske ce- Trenutno je na celotni trasi avtoceste okrog 500 delavcev. Takoj po praznikih pa se bo število povečalo na 650. Mehanizacija je v glavnem pripravljena; nekaj težav je le zaradi rezervnih delov iz uvoza. Sicer pa je na trasi 30 različnih buldožerjev, 12 nakladačev, 19 bagrov, pet grederjev in celotna potrebna oprema za asfaltiranje. Sti izdelkov, pri prednost izvoz. Sicer pa gradnja večjih objektov kot sO viadukt Rupov-ščica, most čez Savo in pokriti vkop v Šentvidu potekajo po programu. Tri tedne kasnimo na mostu čez Kokro, ker zaradi dolge zime in visokega snega nismo mogli na desni breg Kokre. Zadovoljni smo, da je bila gradnja nadomestnih objektov pravočasno končana. Do 15. maja se bodo lastniki iz hiš v Britof u, ki se po programu rušijo, preselili v nove hiše. Težave pa lahko nastanejo zaradi Pavlinove kmetije v Malem Naklem. Tudi tu je rok 15. maj. Trenutno pa kaže, da kranjskemu Gradbincu to ne bo uspelo. Dolga zima, sneg in aprilski dež pa so nam pomešali načrte tudi na področju nizkih gradenj. Z deli nismo mogli začeti pravočasno, zato trenutno kasnimo približno za mesec dni. Vendar pa nas ta zaostanek ne skrbi, saj ga bomo s celodnevnim delom ali z delom v dveh izmenah nadoknadili.« »Hočete reči, da je predvideni rok za izgradnjo precej odvisen tudi od tistih, ki ta trenutek tako ali drugače še vedno kasnijo. Kdaj pa boste začeli polagati asfalt?« »Že nekaj časa pospešeno delamo na zgornjem ustroju. 10. maj pa smo postavili kot start za masovno asfaltiranje. Delali bomo od Britofa proti brniškemu porju do Vodiške gmajne. Potem se selimo v Šentvid, nato cd Britofa oziroma Kranja proti Naklem in nazadnje še skozi Vodiško gmajno. Asfalt bomo dobivali iz tovarne v Črnučah in iz novozgrajene asfaltne baze v Smodinovcu. Ob tem naj še dodam, da se je že začela tudi gradnja kranjske obvoznice oziroma odseka od Delavskega mostu do priključka Kranj-Vzhod. Po programu naj bi bil tudi ta odsek končan do izgradnje avtoceste.« A. Žalar Leta potovanj med delom in družino Kdo ve, koliko ton betona je šlo skozi roke Nedeljka Brboviča, enega od množice delavcev iz drugih republik, brez katerih slovenska gradbena operativa ne bi kaj dosti zidala — Dve desetletji dela sta mu prinesli sloves pridnega delavca, pa še varčnega, saj je vsak prigarani dinar hranil za hišo, za družino, ki živi daleč v bosanskih Radžičih Nedeljko Brbovič, kvalificirani zidar, že okoli dvajset let potuje vsak mesec domov v Radžiće v občini Skender Vakuf. Potrpežljivo prenaša dolge ure vožnje z avtobusom, ki vozi na direktni avtobusni progi Jesenice—Banja Luka, da konec tedna preživi skupaj z družino, z ženo Miloj ko, s sinom in hčerko. Kajpak se je v teh dveh dneh treba lotiti dela, vsega, kar sicer pridne roke Milojke same ne zmorejo. »Srečo imam, moja žena je zdrava in močna. Pri sosedih si sposodi plug in preorje njivo,« ne skriva zadovoljstva Nedeljko, ki bo konec tega tedna skrbno zmil s svojih rok ostanke cementa in apna. Domu bo treba posaditi krompir, pripraviti zemljo /a fižol, potrepljal bo obe kravi v zidanem hlevu, ki ga j« sam postavil, in če bo utegnil v hitenju, da vse opravi še preden se bo treba vrniti na delo na/a j v Kranj, se bo ozrl po zdaj že zeleneti h bregeh rodnih Rad/.ičev. kjer so med zidanimi še vedno posejane stare lesene hiše. Ne skriva ponosa, da ima on zidano hišo, v katero se je vselil pred tremi leti. Ni še čisto grttova, manjka se kopalnicu, taksna s ploščicami in banjo To bo že pozi. dal, sum, tako kot je prijel in vzidal vsako opeko za svojo hišo. No, ne čisto sam. »Prijatelje imam v Sloveniji. Pomagal sem jim zidati, pa so rekli, ti si nam, mi gremo pa k tebi. Odpelja li smo se z dvema avtomobiloma, sedem delavcev sem pripeljal, dva dni smo garali, prijatelji so spali kar v avtih, potem pa snet nazaj v Slovenijo. Milojka je ostala z otrokoma doma, gotovo so jo bolele" roke, dva dni nam je mešala malto, saj mešalca nisem imel. Tako je to, ni bilo lahko, pa je hiša vendarle zrasla. Iskal sem stanovanjski kredit, v podjetju so re kli, da ga ne morem dobiti, pa sem zato gledal na vsak dinar, delal nadure, pomagal vsakemu, ki je re kel, da ima delo. Hiša pa je počasi rasla. Ne bom se bal, cr me ho sin Želj ko, star je deset lei, vprašal: ,(Vikaj si delal dvajset let v Sloveniji?' Saj imam vendar kaj pokazati! Imam televizor, hladilnik, električni, štedilnik, /ena pere na roke, ruma mo pralnega stroja, toda zdaj potmi ga že hči. Nagovarja mo, nuj jim /a prvomajske praznike prinesem li kalnik na elektriko, taksen / gum bom za reguliranje toplote. Saj veni, ženske bj rade Vrgle proe \l,uej',i, v katerega moraš dajali /et javu o Električen pa ni poceni, jaz pa še vedno gledam na vsak dinar. Bom še videl.« Razpet med življenjem tukaj, kjer ima delo, in življenjem tam. kjer ima družino, povezan s potovanji, z mislimi. Ali žena zmore vse delo, ali so doma zdravi? Se bo sinu pozdravi la noga? Za novo leto mu je prinesel smut i, sine pa je kar pivi dan skočil sicer z majhne skakalnice, toda no ga m vzdržala. Kost se ni lepo žara sla, zdaj je spet v bolnišnici, *toda mlad je, se ho že popravil. Da bi mislil še na zabavo? Kje ne ki! To vse stane denar Pravi, da mu nihče ne verjame, da v vseh teh le tih, ki jih preživlja daleč od družine, pa je vendar tako povezan / njo, ni šel nikoli v kino. ne kupuje Žganju in drugih drugih pijač, kakšno pivo včasih, /večer v samskem domu gkv da televizijo, prebere kak časopis, skuha si kavo, pogledu, kako je • obleko in perilom, če je treba si sam opere in |;iko prihrani denar Lo u, ko lahko posije vsak mesec /eni vsaj ' okrogel milijon starih dinarjev, nje 11111 "slano nekaj manj, potem ko /r odšteje /n,hrano in stanovanje Var • ev.ili p.i moi.i so /.i pohištvo. Brv/ '•'i'-'' M» i'."' l'-> l<" Milili temu /udo stai mm voljen Tietpne tega, kar imam, ne bi mogel dobiti v vseh teh letih, če bi Ostal doma Tam ni dela za vse. Rad se,., tukaj, pa .oprav brez družine. Naučil sem se marsičesa, gledal sen,, kako ljudje delajo. Ce se mi je /dok, dobro, sem m rekel: zakaj ne bi sam tako. Če si priden, voljan prijeti /a vsako delo. te nnajo vsi radi, luk občutek .mam tu. v Sloveniji, vsa leta Morda boni tu dočakal celo pO kolnino, 22 let je že kur dobra polovica vse,;., dolu. Potem pa domov * Radžieo. morda bi se k je dalo dobiti se kes«,-k zemljo, morda celo traktor, kdo ve. Če bo zdravje in mir, seveda In lahko vse to še bilo. marne. I,e to. zdravje in mir, pa se človeku .mili živil". PRIMER Z VISOl Zložb s pesti Na Visokem bližnji so orodji« (piše v si nista mogla eno so z rešil zložba in ponov »Zložba prinaša zdi še mi, da ga 1, s tistim, ki so v n vič zasvetile luči in pritekla voda. I se bodo nekateri poslovili od njiv. poznali domala v jih obdelovali več z njimi vred doživlja našega kmetijstva V* * ,z zanosti na zemljo ne ~ za tradicijo, temveč tuć stven odnos do me H hi bljenost. Ko bodo krr 1 * preboleli - in to ^ nekaj let - bodo spo; ve učinke zložbe Poni delitev zemlje mor« tudi spore, do katerih* jalo zaradi ozar pot : nega. Da le ne bi n razprtij!« je še pred zložbenih del v vasi Kranj—Jezersko up* Luž. Njegova upanja * izjalovila. Zložba nav Miljah, Lužah, v in Tupaličah buri i la sive lase članom skega odbora in izvedbo komasac stopka. Zapletati se je zač<* ni, ko so olševski stopili od zložbe, ker f prevladalo prepriča ki ne živijo le od km***' bližini vasi so namreč nati travniki in u bila njihova bojazen.* kateri dobili le dobre. * slabe parcele. Nem*"" bila njihova kasne^f^ tev, ko je kranjski zemljiška skupnost i* rokah načrte, vreifr* N čakov. in preko nov dinarjev za i ni kov in regulacijo . Sevnica. Tudi Itraetijs* i ski kombinat Goret^J tozd Kmetijstvo je no soglasje, da boost»5l jih površinah. Ko s htevi izpolnjeni, so na komisijo za izvedb sacijskega postopki vse bolj- nemogoče med njimi tudi taks"? bi upoštevali enega** zakona o kmetijski .ščih. Ko tudi prepnčf^ so zalegla, so dek#" ske občinske skupst sovali okleščeni zJoi* gram. Postopek je t* precej časa in to je bi vni razlog, da predlo?! razdelitve zemlje ni bi vi jen še pred lanski setvijo. Kmetje jeseni afs kje sejati; lahko so kje bodo njihove nov valne površine. Kiuct*] ka (gre za »primer I ^a«) je jeseni na sV«j| sejala pšenico, v zac meseca pa je v ro odločbo, da ta kos re pada sosedu Alo \-.. djsi*n lZSttS*\' REPORTAŽA TOREK, 24. APRILA 1984 13. STRAN GLAS PRVOMAJSKI PORTRET utira pot tudi in koli kmeta in soseda, zatem tudi njeni * »močnejšo palico« in »nevarnimi i milice Cerklje) sta si izpovedala, kar Posledice: tri osebe so bile ranjene, odpeljali v bolnico. Povod za pretep: zemlje. razdelitev zemlje, ne gre dvori a so izvajalci ATjn&l takoj voziti hlev-M&l To je bil tudi nepo- povod za omenjeni prejak*] pa ima sicer globlje ko- Navajamo ga zgolj za-|X^rineče slabo luč na zlož-j^ladelo komasacijskega Jl} in komisije za izvedbo ^Ejfcijskega postopka. spravila pridelkov v * Rajanja zložbe omeni-. i ' člen zakona o kmetij-" ^rnljiščih, ki pravi: »Ko ; k ijski udeleženci prevze- ■ zemljišča iz komasacij-? .sklada v dejansko po-^ ^ Jast oziroma uporabo K^močnosti odločbe o H^>^^itvi zemljišč, ki so v #V*7*em skladu, pravi-jii^J*. ko so pospravi j e- ' najkasneje pa do A. koledarskega leta.« Isti ^j°pušća tudi možnost, da sporazumu med veči--»tožencev prevzamejo ^w^ča v začasno last še W ^avoomočnostjo odločil1'11 primerov, ko so '■V8^ na svojem, želi ■ h Jna sosedovem, je letos Wl-obenem območju več. fgC?. ysi »stari«' in »novi« Ko 'astniki so se spora-■e po pravilih medčlove-W.Jwedskih in prijatelj-rw%)sov — brez udarcev, ^ttki zavod SR Slove-2 zložbami že veliko ct. V njegovo strokovno ie podlaga za ponovno miti. Zdi se, da so premalo upoštevali drugo in nič manj pomembno — človeško — plat. Zložba namreč ne predstavlja le razdelitve zemlje v večje kose, pomeni tudi korenit poseg v odnose na vasi. V tem postopku le lepa beseda najde lepo mesto. Le pravilna in pravočasna obveščenost, le utemeljeno razlaganje in prepričevanje lahko prinese miroljubne in za vse koristne rešitve. Se je Socialistična zveza dovolj tvorno vključila v spreminjanje teh odnosov, je znala prisluhniti različnim predlogom, mnenjem, pripombam, jih »speljati« na skupni imenovalec . ..? Je komasacijski odbor enakovredno zastopal interese vseh kmetov in »polkmetov«? To so le nekatera vprašanja, ki se zastavljajo ob zložbi v vaseh Visoko, Milje, Luže, Tupaliče in Hote-maže. »Na načrt nove razdelitve zemlje je komisija za izvedbo komasacijskega postopka prejela blizu 90 pripomb,« pojasnjuje njen predsednik Stane Boštjančič. »Pri usklajevanju smo upoštevali vse ugovore, ki niso bili v nasprotju s cilji zložbe; razumljivo pa je, da smo v primerih, ko se je za isto zemljišče potegovalo več kmetov, lahko ustregli le enemu. Nekateri kmetje so dobili nove površine na področju, kjer je predvidena jezerska cesta; ti bodo takrat, ko se bo pričela gradnja, po zakonu o kmetijskih zemljiščih dobili nadomestne površine.« V kranjski kmetijski zemljiški skupnosti so izračunali, da so se v zložbo (končana bo takrat, ko bo pravnomočna zadnja odločba) povečale parcele v povprečju s 35 arov na tri hektare, da bodo kmetje letno privarčevali blizu devet tisoč litrov nafte, približno petino dosedanje porabe goriva .. . To je velik napredek v kmetijstvu, ki pa si ponekod utira pot tudi z »močnejšimi palicami« in »nevarnimi orodji«?! C. Zaplotnik Tkalka Ko sem dejala, da bi rada za prvi maj gorenjskim ljudem predstavila ženo, ki je vse do upokojitve stala za tkalskimi statvami, so mi povedali zanjo. K njej pojdi, ta ti bo že povedala! Petintrideset let je bila tkalka, šestin-dvajsetkrat udarnica. Bila je ena izmed najbolj pridnih kranjskih tkalk. Pred peto zjutraj je pognala stroje, za malico jih ni ustavila nikoli, popoldne je potegnila, če je bilo treba. Ničkolikokrat je šla z dopoldanskega šihta šele takrat, ko so drugi prihajali na nočni šiht. Garala je, zraven pa trepetala za otroka, ki sta bila prepuščena sama sebi in ulici. Šestim, osmim, šestnajstim in nazadnje štiriindvajsetim strojem je stregla. Bolj je garala kot vsak moški. Dosegala in presegala je vedno višje postavljeno normo. Zvečer ni čutila rok, hrbet je le težko zravnala, noge so pekle kot žerjavica. Zaslužila je vedno kakšen stotak več kot druge. Hotela je biti za zgled, kajti bila je komunist, svojo funkcijo v delavskem svetu je vzela za sveto. »Sam hudič ji pomaga,« so se kar malo zavistno šalile ženske okrog nje. Garala je, da so bili doseženi in preseženi plani, da je bilo za vsakdanji kruh, za majhno stanovanje, za oblekico za deklico, za nove čevlje za fanta in da se je mor- da z leti nabralo tudi za novo kolo ...' Takrat nihče ni mislil na pokojnino. Kje je bila tedaj še pokojnina! A z leti pride tudi to. Večina kranjskih tkalk pokojnine ni dočakala za svojimi stroji, saj so morale prej v invalidsko: to so bili prehudi napori; delo v tri šihte. Tisti teden, ko je bila nočna, se sploh niso naspale. Od utrujenosti so zaspale sede, z otrokom v naročju. In otrok ji je odpiral oči: »Mamica, samo malo poglej, da bom videl, da si živa ...« Malo pred njeno upokojitvijo so obračunavali pokojnino iz poprečja plač za leto dni nazaj, pri njej so že »udarili« poprečje za deset let. Njena pokojnina se je zgrbila v majhen, veliko premajhen kupček. Ko jim je potarnala, da je to vendar premalo za toliko let težkega dela, so zmignili z rameni, češ, to so bila »suha leta«, zakon je zakon; nič ne moremo pomagati. Saj ste vse na istem. Da, na istem so. Pavla, Angela, Ivanka, Milka, Rozalka, vse njene sodelavke, vse te garaške ženske: osemsto starih tisočakov »penziona«. Zadnja pokojnina je znesla že nekaj čez devetsto. Nikoli ni prosila za dodatek, saj je bila prepono-sna. Mar ni naredila v petintridesetih letih dovolj za pošteno pokojnino? Za svoje ne bo prosjačila! Potem so sami začeli dodajati. Z novimi odstotki, ki jih obljubljajo, bo verjetno prišla na milijon — magični milijon! Da bodo ženske vsaj lahko rekle, da dobe milijon! Danes jih je sram povedati, koliko dobe. Njo, udarnico, komunistko, še bolj. Tako sramotna pokojnina zanje, ki so s svojimi rokami, na svojih bolečih hrbtih gradile vso ostalo kranjsko industrijo! Samo od pokojnine se ne da živeti. Kar jih pozna, so si poiskale delo. Po blokih čistijo stopnišča, druge hodijo pomagat na kmete, da dobe krompir za zimo, varujejo otroke. Tiste, ki ne morejo, tolčejo skrito revščino. A na •glas ne povedo, so prepono-she. Na intervju ni pristala. Ko sem se v temi pod njenim oknom spodtikala po dvorišču stare kranjske vel-baste hiše, sem ji dala prav. Saj vsi vedo, koliko dobe in kako žive. Zakaj bi še enkrat razgaljali njihovo bedo? Dokler še lahko dela ji ni hudo. Bolnikom hodi pomagat, otroke pazi, plete. Toda, kaj bo, ko ne bo mogla več? Da, kaj bo, ko te žene dodatnih del ne bodo več zmogle? Bo naša socialistična družba kdaj popravila te krivice? Tudi te dekle Jere so bile kot hlapec Jernej svoje pravice oropane pri belem dnevu. Vsakič, ko slišijo za plače in pokojnine drugih, jih zaboli. To, kar dobe, je klofuta garanju, brca delu. Izgovarjajo se na zakon. Kako prokleto trdno zabit je prav ta zakon. Sto klafter pod zemljo zakopan, bi rekel Cankar. Druge pa menjamo kot srajce! d. Dolenc Tudi fazani nosijo očala Obiskali smo Kozorogovo f azanerijo v Vasci pri Cerkljah in spoznali, da očal ne nosijo le daljnovidni in kratkovidni ljudje, temveč tudi fazani. Le zakaj? Odkar se je poslabšala krma — v njej je premalo ribje moke — so fazani začeli kljuvati znesena jajca. In da tega ne bi počeli, so jim nadeli posebna očala, ki zmanjšujejo očesu vidno polje. Vasca pri Cerkljah— Bržčas se bo komu zdelo, da smo zapis o fazaneriji, s katero gospodari Delovna organizacija za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, začeli z nepomembno malenkostjo. Ne! Očala igrajo pri vzreji zelo važno vlogo. Fazani bi brez njih sklju-vali in uničili veliko jajc, iz katerih bi se lahko čez nekaj tednov zvalili mladiči. Kozorog pa bi imel kar precej težav, da bi letno vzgojil okrog 15 tisoč fazanov, zaslužil tri petine vsega dohodka v devizah, zadovoljil toliko in toliko strastnih lovcev in uglednih gostov iz domovine in tujine ... V Kozorogovi fazaneriji, ki je po velikosti tretja v Sloveniji, takoj za beltinško in petrov-ško, vzrejajo fazane do sedmih tednov starosti, nato pa jih prodajo lovskim družinam z gorenjskega in ljubljanskega območja, preostale pa spustijo v naravo in namenijo lovcem. Fazani so pravi »van-drovci«, uberejo jo za soncem in se ne menijo dosti za naravne prepreke. Ko v Kozorogu po končani lovni sezoni preštevajo, koliko izpuščenih fazanov so lovci uplenili, so zelo zadovoljni, če delež doseže petdeset odstotkov. Ne tako malo pernate divjadi namreč pokončajo kmetje pri košnji ali žetvi, veliko pa tudi naravne sovražnice — lisice, dihurji, podlasice in kragulji. S temi ima Ivan Jenko s Pšate pri Cerkljah, sicer vodja fazaneri-je, precej neprijetnih izkušenj. »Lisici *ne pravimo zaman zvitorepka,« pravi. »Tudi po štirideset fazanov nam je zadavila v eni noči. Čakala sta jo lovca, a jo je premetenka vedno srečno odnesla. Naposled se je le ujela. Ko je naš dežurni ponoči zaslišal ropotanje, je najprej pomislil, da nekdo vlamlja v avtomobil. V samih spodnjicah je planil pokonci in zagledal na dvorišču dvoje svetlečih se oči. S puško v eni roki in s svetilko v drugi je pomeril in pritisnil na petelina. Ni bil maček ali pes, na tleh je obležala tatinska lisica.. . Huda zima je bila in zimov-nik zapaden s snegom. Lisica je skočila vanj, pomorila deset fazanov, desetkrat toliko pa se jih je od strahu pobilo v gneči. Ob pogledu na poginjene živali sem najprej pomislil na bolezen. Stekel sem domov po bolj izkušenega očeta in skupaj sva' ugotovila, da ima pomor na vesti lisica. Kar se je dogajalo kasneje, je bilo smešno, a povsem resnično. Zbrali smo se lovci in v ograjenem zimovniku naredili pogon na lisico. Ni trajalo dolgo, ko se je zvitorepka prikazala izpod snežne odeje — inpbležala poleg pomorjenih fazanov... Zanimivo je bilo, ko sva z očetom čakala na podlasico. Sedela sva na plošči, en dan, dva, ko se je oče domislil, da bi pogledala še pod ploščo. In glej ga zlomka: ko sva jo dvignila, se je izpod nje pripodilo sedem podlasic, štiri so padle (takrat še niso bile zaščitene — op. p.), tri so kot blisk švignile čez ograjo ...« Fazanerija v Vasci si je v enaindvajsetih letih pridobila sloves doma in v svetu. Tu so lovili ugledni svetovni možje in veliki ljubitelji narave: Tito, Kardelj, madžarski politik Ja-nos Kadar, italijanski državnik Giuseppe Saragat ter drugi gostje, poleg njih tudi številni člani domačih družin in lovci iz sosednje Italije. V dveh desetletjih so odklonili le eno prošnjo za lov, doslej še nobenega lovca niso spustili praznih rok. Ljudje se radi vračajo v njihova lovišča. To potrjuje tudi podatek, da imajo kar 85 odstotkov stalnih strank. Za uspehi-se skrivajo ure in ure zahtevnega, dnevnega in nočnega dela, številne težave in težavice^ »Pri vzreji fazanov je zelo pomembna krma,« poudarja Ivan Jenko. »Povoham jo in že vem, kakšna bo sezona. Če je v njej dovolj ribje moke, bo dobra; če smrdi po soji, slaba. Pri nabavi krme, letno je potrebujemo 40 do 50 ton, smo letos naleteli na nerazumljiva izsiljevanja. Razumemo, da moramo plačati-sojo v devizah, ker jo pač uvažajo; ni mi pa jasno, da zahtevajo dolarje tudi za koruzo, čeprav je Jugoslavija po pridelku te poljščine na prvem mestu v Evropi . .. Naši carinski, izvozno-uvozni ter deviznimi predpisi so togi in neživljenski. Ko tujcem pojasnjujemo, da uplenjenih fazanov ne morejo plačati pri nas, ampak šele po povratku v domači banki, ne razumejo, za kaj pravzaprav gre.« S težavami se ne srečujejo le na uradih, temveč tudi v naravi. »Z nesmotrnim gospodarjenjem neprestano zožujemo življenjski prostor za divjad,« ugotavlja 'Ivan Jenko. »Posegamo v naravo, odstranjujemo otoke gozda in sekamo grmičevje ob njivskih ozarah, spreminjamo setveni kolobar, njive spreminjamo v travnike in sadimo le koruzo, izdatno uporabljamo škropiva in ostala kemična sredstva, ob tem pa se sploh ne zavedamo, kakšno škodo povzročamo divjadi. Stalež jerebic je že več let enak, čeprav smo v Kozorogu vložili doslej že veliko truda, da bi ga povečali. Le redko še slišimo oglašanje prepelice...« Naravna razmerja so se ponekod že porušila in vse večje bodo zato potrebe po umetni gojitvi pernate divjadi. V Kozorogovi fazaneriji razmišljajo, da bi razen fazanov začeli gojiti še jerebice, skalne jerebice in morebiti celo divje peteline. C. Zaplotnik GLAS 14 STRAN_' Gorenjci v ligaških tekmovanjih ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 24. APRILA 1984 NOGOMET - V osemnajstem kolu slovenske nogoirietm- ligo je moštvo kranjskega Triglava gostovalo v Novi Gorici; kjer je ostalo praznih -ok v tekmi /. enajsterico domačih Vozil. V preostalih srečanjih je Kladivar osvojil točko v Šmartnem, Koprčani pa v Murski Soboti. V slovenski nogometni ligi-zahod so Jeseničani izgubili s Taborom Jadran. Izidi - Vozila : Triglav 2:1 (2:0), Železničar : Maribor 1:2 (0:1), Rudar (TV) : Kovinar 3:1 (1:0), Izola : Primorje 2:1 (1:1). Šmartno : Kladivar 1:1 (0:1), Mura : Koper 0:0, Rudar (Trbovlje) : Stol 5:0 (2:0), Tabor Jadran : Jesenice 3:1 (1:0). Para prihodnjega kola — Triglav : Železničar, Jesenice : Ljubljana. KOŠAKKA - V zadnjem kolu slovenske članske lige je kranjski Triglav v dvorani na Planini moral priznati premoč gostom iz Maribora in tako osvojil četrto mesto. Izid — Triglav : Jeklotehna Branik 78:80 (33:38). ROKOMET — V drugi zvezni rokometni ženski ligi so rokometašice Al-plesa v Škofji Loki premagale ekipo * Bane Sekuhc. V slovenski ženski ligi o Preddvorčanke izgubile v Ljubljani. Dupijanke pa v Metliki. V medrepubliški rokometni ligi je Loška Jelovica na domačem igrišču iztržila le točko, medtem ko so Tržičani ostali brez točk v Trbovljah. Izidi — ženske — Alples : Bane Sekulic 25:24 (11:13). Olimpija : Preddvor 24:12 (9:0), Metlika : Duplje 24:22 (14:11), moški — Jelovica :" Astra Jadran 22:22 (11:13). Rudar : Peko 32:29 (17:14). Pari prihodnjega kola — ženske — Trogir : Alples, Peko : Istra Jadran, Duplje : Preddvor, moški — Varteks : Jelovica, Peko : Prule. ODBOJKA — Končana so tekmovanja v moški drugi zvezni ligi in v ženski slovenski odbojkarski ligi. Blejci so v zadnjem nastopu v gosteh premagali daruvarski Pakrac, v ženski ligi so Blejčanke v Celju dobile srečanje z Golovcem in tako osvojile republiški naslov. Izida — Pakrac : Bled 1:3, Golovec : Bled 0:3. 4 -dh 25. prvomajska regata na Bledu Domači četverec začel z zmago Na letošnji prvomajski regati na Bledu je nastopilo 500 veslačev iz 29 jugoslovanskih klubov. Domači četverec brez krmarja, v katerem so veslali Dani Ferčej, Bojan Prešeren, Robert Krašo-vec in Milan Janša, je že na prvem tekmovanju prepričljivo zmagal in najavil kandidaturo za nastop na letnih olimpijskih igrah v Los Angelesu. * Bled — V središču pozornosti dvodnevne prvomajske regate na Blejskem jezeru je bil nastop dvojca s krmarjem splitskega Gusarja Zlatka Ce-lenta in Mirka Ivančica. Izkušena veslača, ki sta normo za nastop na olimpijskih igrah izpolnila že na lanski mednarodni regati v Luzerjiu, sta že na uvodni domači vesia.ški prireditvi dokazala, da sta odlično pripravljena. Ekipa dvojnega dvojca Pančič-Stanu-lov je na Bledu sicer zmagala, vendar Ši bo morala nastop v Los Angelesu izboriti na močnejši mednarodni-regati. Za prireditelje,.Veslaški klub Bled, je bil najbolj zanimiv nastop domačega četverca brez krmarja, v katerem so . r\ ič sedeli Dani Ferčej. Bojan Prešeren Robert Krašovec in Milan Janša, blejski čoln se je zlahka uvrstil v finale, kjer pa je prepričljivo opravil tudi z vsemi ostalimi. Ekipo Grafičarja je ugnai za 20 sekund, tretjeuvrščeno Mladost za več kot 25 sekund. Obmorski klubi imajo v začetku sezone v primerjavi s celinskimi prednost, saj imajo preko zime bohše možnosti' za vadbo kot, denimo, naši tekmovalci. Blejski četverec je prvič treniral na Blejskem jezeru šele 13. marca. Pred te m smo bili ie na krajših pripravah v Rovinju, kjer smo dnevno preveslali 50 kilometrov, že zelo zgodaj pa smo začeli s kondieijsko vadbo, z dvi govanjem uteži ter teki po suhem in na smučeh.* sta povedala trenerja blejskih veslačev Stanko Slivnik in Miloš Janša. »(.'etveree je /a 2000 .metrov potreboval 0 minut in 26 sekimd. To je čas. ki ustreza trenutni pripravljenosti tekmovalcev. Maja in junija bomo re--zultat še izboljšali. Računamo, da za več kot deset sekund, kar naj bi zadostovalo za uvrstitev v finale na medna rodni regati v Luzernu in's tem more biti tudi za nastop na olimpijskih frenerja blejskih veslačev Miloš Janša in Stanko Slivnik. — Foto [•'. Perdan Veslaški klub Bled nadaljuje tradicijo, saj ima po 14 letih spet štiri odlične veslače in močno ekipo četverca brez krmarja. Milan Janša in Robert Krasovec, druga na lanskem mladinskem svetovnem prvenstvu v dvojcu brez krmarja, sta zapolnila vrzel, ki je nastala v klubskem četvercu po odhodu Draga Bratuše in Damijana Golije v JLA, in se pridružila izkušenima Daniju Ferče-ju in Bojanu Prešernu. »Razmerje sil v svetovnem veslaškem športu kaže, da imamo več mož-nosu v četvercu koi v dvojcu Ure/, krmarja. Prvomajska regata je dokazala da doma nimamo prave konkurence Sele mednarodne regate na Češkoslovaškem, v Franciji in Švici pa bodo odgovorile na vprašanje, koliko veljamo v boju z nemškimi, švedskimi in češkoslovaškimi čolni,-* so ocenili svoje možnosti veslači blejskega četverca. Domačim so na prvomajski regati dosegli lep uspeh, saj seje v finale uvrstilo kar devet njihovih čolnov. Prvi dan sta Krašovec in Janša zasedla drugo mesto v dvojcu.brez krmarja z le osmimi sekundami zaostanka za oiim-pijcema Celentom in Ivančicom in s .štirimi .sekundami prednosti pred prvim blejskim čolnom, v katerem sta veslala Ferčej in Prešeren. Z drugim mestom se je izkazal tudi mladinski četverec s posadko: Franci Papler. Bojan Habe, Dušan Ferčej in Milan Mandič. V mladinskem dvojn^m^ dvojca sla Franci Sobalfc- in Karli -Zust osvojila šesto mesto, enako uvrstitev pa je pri mladincih dosegel v skifu tudi Sašo Mirjanič. Drugi dan regate je blejski četverec prepričljivo zmagal, Ivo Mezeg je bil peti v mladinskem skifu, dvo-jec brez krmarja z veslačema Franci-jem Paplei jem in Bojanom Habetorn je bil tretji, mesto'za njima pa še pivi. blejski čoln, v katerem sta veslala Milan Mandič in Dušan Ferčej. Oči blejskih veslaških delavcev, ki so uspešno izpeljali jubilejno, 2.r/. prvomajsko regato, so že uprte v mednarodno regato, ki bo na Bledu 9. in 10. junija lotos. Čeprav se je za tekmovanje prijavilo že 250 veslačev iz sed mih evropskih držav in iz ZDA, se ni zanesljivo, če bo prirediteljem uspelo zbrati manjkajočih 400 tisočakov in izpeljati prireditev. Za Bled in njegov turizem bi bila velika škoda (če bi tekmovanje odpadlo. Regatni odbor računa na pomoč blejskih delovnih organizacij in ostalega gorenjskega in slovenskega združenega dela. C. Zaplotnik SPOROČILI STE NAM TEKMOVANJA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU — V okviru praznovanja krajevne skupnosti Vodovodni stolp je domače športno društvo pripravilo več tekmovanj, na katerih so sodelovali krajani iz sedmih sosesk, predstavniki Iskre iz Nove Gorice in iz nekaterih krajevnih skupnosti kranjske občine. Ko se bo o top lilo, bodo priredili še tekmovanje kegljačev, ki niso nikdar nastopili za Kegljaški klub Triglav, ter prvenstvo v malem nogometu, združeno s piknikom in srečanjem krajanov. Rezultati — kegljanje — moški: 1. Vodovodni stolp — člani 2344 kegljev, 2. Iskra Nova Gorica 2152, 3. Vodovodni stolp — mladinci 1905; ženske: 1. Vodovodni stolp 2213, 2. Iskra Nova Gorica 982: streljanje z zračno puško — ekipno: 1. Vodovodni stolp I 509 krogov, 2. Golnik 360, 3. Vodovodni stolp — rezervne starešine 357; posamezniki: 1. Franc Černe 178, 2. Boris Fojkar 175. 3. Karlo Kmetic 156, 4. Jože Vevar 131, 5. Peter Pečnik 130; vaterpolo: 1. Vodovodni stolp, 2. Triglav Kranj — mladinci; košarka: 1. Vodovodni stolp, 2. Planina. — J. Zagore Aprila najuspešnejši Andrej Loc — Šahovsko društvo Tržič priredi vsak mesec hitropotezni šahovski turnir. Aprilskega se je udeležilo le deset šahi-stov, ki so se med seboj pomerili po dvakrat. Zmagal je Andrej Loc s 13,5 točkami, drugi je bil z enakimi izkupičkom mladi Srečo Mrvar, tretji Pavel Loc s 13 točkami, četrti Stane Valjavec z 11 in peti Franc Škrjanc z 10,5 točkami. — J. Kikel Na Bledu veliko zanimanje za mali nogomet — V Hotelsko turističnem podjetju Bled — tozd Turizem in rekreacija so se odločili, da športnore-kreativno življenje v kraju popestrijo s prvenstvom v malem nogometu za pokal Bleda. Prijavilo se je 23 ekip iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, športnih društev in iz drugih organizacij jeseniške, radovljiške in celo škofjeloške občine. Tekme so vsak dan od 16. do 20. ure v športni dvorani na Bledu. Najboljši bodo prejeli pokale, priznanja in praktične nagrade. — J. Rabič Maraton Treh src RADENCI —■ Qb odlični organizaciji HomačiPT športnih delavcev je bil vTia-dencih že četrti letošnji maraton Treh src. Udeležba je bila ob lepem vremenu rekordna, saj je nastopalo kar 2100 tekačev in tekačic iz BIH, Hrvatske. A- striie. b ulije in Slovenije. Med vsemi temi so bili tudi zastopniki Gorenjske, ki so v svojih kategorij-skih .nastopih osv£tjali najboljša mesta. Najdaljšo disciplino, maraton na dvain-štirideset kilometrov, je tako kot lam dobil Kranjčan Marko Dovjak. Uvrstitve gorenjskih pndsiavnikov -- trimski tek — 10 km » 1. Teraž (Mojstrana), ženske -- 1. Kovačič (Murska Sobota), 3. Gršak (Tržič), mali maraton 21 km, prvenstvo Slovenije -člani - 1 Svet (Kladivar), 2. Kotnik (Radovljica), ženske — i. Svert (Maribor), 3. Efzetii (Kokrica), 4. Pogačnik (Tržič), veterani -- 1. Sitar (Radovljica), 2. Štros (KoRrica), 3. Fortuna (Kranj), 4. Bertoncelj (.Škofja Loka), veteranke —- 1. Rozman (Kokrica),_po starostnih kategorijah — mladimi od 14 do 17 let - 1. Lehnar (Lenart). 2, Te-. raš (Mojstrana), člani od 18 do 30 let 1. Leskovic (Postojna), od 31 do 40 let — 1. Svet (Celje), 2. Kotnik (Radovlji ca), od 41 do 50 let - 1. Sitar (Radov Iji-ca), 2 Štroš (Kokrica). 3 Fortuna (Kranj), nad 50 let — 1 Kropf (Gradec), 3 Finci (Kranj), članice od 18 do 30 let - 1. Šverc (Maribor), 3. Pogačnik (Tftuč), od 31 do 40 let - 1. Erze tič (Kokrica), nad 40 let —- 1. Rozman (Kokrica); maraton 42 km — čluni od 18 do 30 let - 1. Dovjak (Kokrica), 2. Djurii Ifi (Jesenice-), od 31 do 35 let — 1. Močnik, 2. Klemenčič (oba Kokrica), od 36 do 40 let — 1. Umek (Medvode), 2. Kavčič (Kokrica), od 51 do 60 let - 1. Kožar (Varaždin), 2. Šink (Kranj), nad 00 k-t — 1. Čulek (Varaždin), 2. Konstantin (Škofja Loka). -dh ^■■n in Dam Ferčej. - Foto: F Perdan Mlad Paph bil v inski četverec Bleda, v katerem so veslali Franci T, Bojan Babe. Dušan Ferčej in Milan Mandič, je silovitem finišu s čolnom Istri' le za las ob tmago, Andrejev prihod domov je razveselil tudi njegova otroka; skoraj štiriletni Katarina mu je imela povedati kup novic, sedemmesečni Anže pa je*spe: mogel v očkovo naročje — Foto: S. Saje Alpinist Andrej Štremfelj okreva Po nesreči v Centralnih Alpah so Andreju Štremflju nudili zdravniško pomoč najprej v Franciji in nato še v ljubljanski bolnici — Minuli petek se je vrnil domov, kjer smo se z njim pogovarjali o nesrečnem vzponu in novih plezalskih načrtih Kranj — Letošnja muhasta zima alpinistom ni bila naklonjena. Neugodne vremenske in snežne razmere so jim preprečevale kvalitetne vzpone v domačih gorah, zato so se mnogi ozirali po zahtevnejših smereh v pogorjih izven domovine, zlasti v Centralnih Alpah. Tod sta si dobro plezanje obetala tudi kranjska alpinista Tomo Česen jn Andrej Štremfelj, ki sta prispela v Chamonix 6. marca. Že ob nameravanem vzponu po severnem ozebniku gore Dru sta doživela razočaranje, saj so se namesto ledu v smeri kazale krušljive skale, po katerih bi bilo plezanje preveč tvegano Nekoliko več upanja v uspeh so jima vlivale razmere v tisoč metrov visoki severni steni Les Droi-tes, kamor sta se podala 10. marca, vendar se je v drugi polovici smeri Andreju pripetila nesreča. Ob padcu v strmi ozebnik si je poškodoval obe nogi. Po zdravljenju v Franciji in ljubljanski bolnišnici se je konec minulega tedna vrnil domov. Med obiskom pri njem nam je odgovoril na nakaj zastavljenih vprašanj. Radi bi vedeli, kaj se je pravzaprav dogajalo v steni Les Droites! »Za vzpon v njej sva se odločila, ko sva zvedela, da je nek tuj aipinist malo pred nama uspel splezati na vrh Presenečalo naju je, da je bila stena kop na, kjer ie ponavadi vse zalito z ledom; to sta zakrivila lansko vroče poletie in letošnja mila zima. Ohrabril naju je kake pol metra širok pas ledu, ki je pokrival strmo skalno podlago in obetal dokaj varen vzpon. V ranih jutranjih urah sva a ledenika L'Argentierc vstopila v steno. Pri 20 stopinjah pod ničlo je bil vodeni led sila krhek. Vseeno sva napredovala raztezaj za razfezajem Do četrte ure popoldan jih je bilo za nama dvajset, to je Okrog 600 metrov stene. Naklon stene se je vse bolj večal, dokier ni strmega o/eboika zaprl ledeni previs. Zavaroval sem se z dvema klinoma ter .se ga lotil s cepinom in lednim kladivom, ki ju je bilo pnoc v stopničastem ledu komaj kani zatakniti. V želji, da bi se čimprej dvignil prek p>wi'-t a : komaj meter oddaljeno položno polico, sem verjetno stopil previsoko v previs.« Orodji sta naenkrat popustili in po približno 20 metrih padca sem pristal na strmem ledišču. Zaradi dere/ na Čevljih, ki so piepret . i i rs, je bil sunek za noge prehud. Takoj sum vedel, da sem poiomil levo nogo, močno pa me je bolelo tudi desno koleno.« Kako so it rešili, kakšne zdravniške pomoči si bil deležen doslej in kako se trenutno počutiš? »S soplezalcem sva ravno začela razmišljati, kako bi me spravil na udobnejšo polico, kjer bi zasilno prebil noč in počakal na pomoč. Takrat je bb>* nad goro kot ponavadi priletelo turistično letalo. Iz njega so opazili naju* znake za nujno pomoč. Že čez pol ure je priletel helikopter z reševalci- dobesedno prilepil se je k steni in iz nie < pomočjo pletenice najprej pobral DrW telja, zatem pa so reševalci poskrbi-še zame. Vse je bilo gotovo v pol ZZ zares profesionalno. Zal pa v helikoo terju ni bilo prostora za najina nnhih tnika z dragoceno plezalsko irTfefcl grafsko opremo. Iz Chamonixa so me prepeljali v banico v Lionu, kjer so mi operirali n£ škodovano desno koleno in dal; - ~-vec levo nogo, ki je bila zlomli^J*? nad gležnjem. Po dveh tednih sW^ spel v ljubljansko bolnico, kjer so - ^ tovili, da se je kost na levi nogi n*> °" vilno zarasla. Zato so me operira^ kost fiksirali s-ploščico. ?r Po treh tednih zdravljenja v JLii»jnr ni sem končno doma. Zadovoljen da se je vse skupaj kar dobro izt^V^ Zaenkrat sicer še ne morem i2 Jjf ije. do konca julija pa bom mortiV^K ko začel hoditi.« ' iaiS" Ali je nesreča veliko spremenila *»- jo vsakdanjost? % »Najprej naj povem, da sem ob si*f spoznal prave prijatelje, v tujini inSo-.Mnogi so pokazali svoio solid«-• )sl doslej, obljubili pa so tudi\J3r . prihodnje, predvsem pri nakvuSta*W ve opreme. - i o moje usmerjenosti v akirer em se-ni prav mv spremenilo. MisK«. da bi bilo slano, če bi izgubij v-otiou te .« ni ;,e polno načrtov. FVizadev<* ■-. bo>.-.. d i •.<■• čimprej opornorem jn " le ie s kaj lahkega splezam. ' lU'le/ba v jugoslovanski alpinisrač!* '.im.i'a.i KINEMATOGRAFIH V KRANJU, TRŽIČU, KAMNIKU, DUPLICI in JESENICAH amer. komedije TOOTSIE od 22. 4. do 13. 5.1984 jn ameriškega filma OFICIR IN GENTLEMAN od 27. 4. do 20. 5. 1984 Točen spored predvajanja bo objavljen pri rednem filmskem sporedu. VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA 27. APRIL - DAN OF in 1. maj - PRAZNIK DELA. KINO KRANJ CENTER 27. aprilu fmnc. ban: film ZMEDA NA KARIBIH ob 15. uri. amer. ban: komedija TOOTSIE ob 17. in 19.15, premiera juqosl. ban: vojnega filma VELIKI TRANSPORT ob 21.Al) 28. uprila franc. ban: krim. film ZMEDA NA KARIBIH ob 16. in IS. uri, amer. ban: komediju TOOTSIE ob 20. uri. premiera amer. barv. akcij, filma TRDA DEŽEIA ob 22.15 29. aprila slov. ban: mlad. film SREČNO KEKEC ob 10. uri. franc. ban: film ZMEDA NA KARIBIH ob 15. uri, amer. ban: film TOOTSIE ob 17. in 19.15. premiera ital. ban: filma ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 21.30 30. aprilu ital barv. film ROPARJI TZ-GUB1JENEGA ZAKLADA ob 16.. 18. in 20. uri 1. maja ital. ban: film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 15., 17. in 19. uri. premiera amer. ban: filma ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 21. uri 2. maja ital. ban: film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKIADA ob 15.. 17. in 19. uri, premieru franc. ban: filma RAZKROPITE SE, Hf\J ZIJATE ob 21. uri '.j. maja franc: ban- komedija RAZKROPITE SE. KAJ ZIJATE ob 16.. 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 27. aprila amer. ban: komedija PRI PUJSU ob 14. in 18. uri, amer. ban: komedija NORI ZAPORNIKI ob'16. in 18. uri 28. aprila premiera Češkega ban: filmu ROBINŠONOVE PUSTOLOVŠČINE ob 16. uri. hongk. ban\ film NORA MISIJA ob 18. in 20. uri 29. uprila angl. buri: film NAPAD NA PLOŠČAD JENNIEER ob 14. in IS.liri. nem. barv. erot. film RESNIČNE /.GOBE V. del ob 16. uri. amer. ban: film ŠEST TEDNOV ob 20. uri 30. aprila amer. ban: film SEST TEDNOV ob 16.. 18. in 20. uri I. maja češki ban: film ROBINŠONOVE PUSTOLOVŠČINE ob 14. uri. amer. barv. film SEST TEDNOV ob 16. in 20. uri, nem. ban: erot. film RESNIČNE ZGODBE 5. del ob 18. uri 2.. maja hong. ban: film ZMAJ MIADI GOSPODAR ob 14. uri. franc. barv komedija ZMEDA NA KARIBIH ob 16. in 18. uri. premiera slov. ban: filma TRIJE PRISPEVKI K SLOVENSKI BLAZNOSTI ob 20. uri 3 maja slov. barv. film TRIJE PRISPEVKI K SLOVENSKI BLAZNOSTI ob 16.. 18. it\ 20. uri TRZlC 27. aprilu premieru češkega ban: filma ROBINŠONOVE Pl STO I .OVSČtNE ob 15. uri, amer. ban: komedija SUPER FANT t)b 17. in 19. uri 28. aprila slov. ban: mlad. film SREČNO KEKEC ob 16. uri. amer. ban: komedija \OHI ZAPORNIKI ob 18. in 20. uri. premiera hongk. ban: filma MORILEC IZ. TEMPLJA SIIAOLIN ob 22. uri 29. aprila amer. ban: komedija NORI ZAPORNIKI ob 15. in 17. uri. amer. ban: film SEKS Z ZVEZDAMI ob 19. uri, premiera amer. ban: filma TRDA DEŽEIA ob 21. uri __ . _ . V_;__-1- 30. aprila nem. bari: film RESNIČNE ZGODBE V. del ob 18. in 20. uri 1. maja franc. barv. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 15. uri, jugosl. barv. film VELIKI TRANSPORT ob 17. in 19.15. premiera franc. ban: filma ZMEDA NA KARIBIH ob 21.30 2. maja angl. barv. film NAPAD NA PLOŠČAD JENNIEER ob IS. uri. angl. ban: film TITANOV BOJ ob 17. in 19. uri. premiera amer. ban: filma ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 21.30 3. maja amer. ban: film AM\Tl\TLL — HIŠA GROZE ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 27. aprila ital. barv. film ROPARJI 1Z-GVBUENEGA ZAKIADA ob 15.1« 17. uri. nem. ban: erot. film RESNIČNE ZGODBE 5. del ob 19. uri 28. aprila hongk. barv. film ZMAJ — MU\Dl GOSPODAR ob 16. uri, ital. ban: film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKIADA ob 18. in 20. uri, premieru jap. ban: erot. filma METULJEVA MREŽA ob 22. uri 29. aprila češki ban: film ROBINŠONOVE PUSTOLOVŠČINE ob 15. uri. jap. ban: film METU JEVA MREŽA ob 17. in 19. uri, premiera angl. ban: filma TITANOV BOJ ob 21. uri 30. aprila angt. ban: film RESNIČNE ZGODBE 5. del ob 16. in 18. uri 1. maja angl. ban: film NAPAD NA PLOŠČAD JENNIEER ob 15.. uri, angl. ban: film. TITANOV BOJ ob 17. in 19. uri, premiera hongk. ban: filma NORA MISIJA ob 21. uri 2. maja slov. barv, film SREČNO KEKEC ob 15. uri, jugosl. barv. film VELIKI TRANSPORT ob 17. in 19.15. premiera amer. ban: filma ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 21.30 3. maja jugosl. buri: film VELIK! TRANSPORT ob 17.45 in 20. uri JESENICE RADIO 27. aprila jugosl. ban: film NEKAJ VMESNEGA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 21 uri 28. aprila amer. barv. film ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 17. in 19.15 29. in 80.. aprila premiera franc ban: komedija RAZKROPITE SE. KAJ ZIJATE ob 17. m 19. uri L in 2. maja amer. ban: komedija TOOTSIE ob 17. in 19. uri JESENICE PIAVZ 27. in 28. aprilu franc ban: film SMRTONOSNA POT ob 18. m 20. uri 29. aprila amer. barv. film BANDIT V TENASl' ob 16. uri. amer. barv. film ČAST-V/K IN GENTLEMAN ob 17.45 in 20. uri 30. aprila amer. ban: film ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 17.45 in 20. uri L maja hongk. barv film MORILEC IZ. TEMPI.IA SHAOLtNob 18. in 20. uri 2. maja amer. barv. komedija SUPER EANTob 18. m 20. uri 3. maju amer ban: komedija TOOTSIE ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 27. aprila angl. ban: film TlTANO\B()J ob 17. uri 28. aprila amer. ban: film TRDA DEŽEIA ob 19. uri • L maja franc barv. film SMRTONOSNA POT oh 19 uri DOVJE 29. aprila hongk. ban: film NORA MISIJA ob 20. uri 3. maja franc ban: krim' film ZMEDA NA KARIBIH ob 20. uri RADOVLJICA 27. aprilu jugosl. bari: film VONJ DINJE ob 18. uri, franc. ban: film ŽANDAR J l IN ŽANDARKE ob 20. uri 28. aprila franc. ban: film ŽANDARU IN ŽANDARKE ob 18. uri. amer. barv. film /GODBA O JACQl EL1NE KENNEDV ob 20. uri 29. aprila jugosl. barv. film VONJ DINJE ob 16. uri. amer. barv. film STEZE ZVEZI) ob 18. uri. franc. ban: film ŽANDAR.Il I\ ŽANDARKE ob 20. uri 30. aprila amer. ban: film STEZE ZVEZD ob 20. uri 1. maja ital. burv. film BOMBANDER ob 18. in 20. uri 2. maja amer. ban: film ZGODBA O JACOUEUNE KENNEDV ob 18. uri. ital barv. film BOMBANDER ob 20. uri 3. maju franc. ban: film SJAJ ŽENE ob 20. uri BLED 27. aprila atner. ban: film KONAN ob 18. uri, jap. barv. film 1001 NOČ V TOKIU ob 20. uri 28. aprila ital. ban: film \EPREMA-GlJIVl GIAD1ATORJI ob 18. uri. amer. ban: film FANTJE T/. BRAZILIJE oh 20. uri 29. aprila amer. ban: film KOSAŠ ob 16. in 20. uri, jap. ban: film UiOl NOČ V TOKUU ob 18. uri 30. aprilu jugosl. buri: film \OX.I DIN.IT ob 20. uri 1. maja franc. ban: film ŽANDAR.Il IN ŽANDARKE ob 18. m 20. uri 2. maja amer. ban: film STEZE ZVEZD ob 18. in 20. uri 3. maja «tner. ban: film /GODBA O JACOUEUNE KENNEDV ob 20. uri BOHINJ 27. aprila amer. ban: film FANTJE BRAZILIJE ob 18. in 20. uri « 28. aprilu amer. buri: film KOSAŠ ob 18. in 20. uri 29. aprila ital. ban: film NEPREMAGLJIVI GlADlATOR.il ob 18. in 20. ur, 1. maja amer. ban: film STEZE ZVEZD ob 18. in 20. uri 3. maja franc. barv. film ŽANDAR.Il IN ŽANDARKE ob 18, in 20. uri POIJANE 27. aprila ungl. ban: film STRUP IN MED ob 20. uri' 29. aprila amer. ban: film BARBA ROS A oh 18. uri 1. maju dan. ban: erot. film ZA/v-lJ NE PRIDEŠ V MOJO I>OSTELIO ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 27. aprilu amer. ban: film PUŠČAVSKI LEV ob 20. uri 28. aprila angl. drama STRUP I\ MED ob 20. uri 29. aprila amer. ban: film OROŽJE PROTI U GRABIT EIJEM ob 18. in 20. uri Z. maja amer. ban: film BARBAROSA ob 20.30 Če greš v Avstrijo, menjaj v slovenski posojilnici! Gorenjcu POSOJILNICA BO ROVLJ E / Posojilnica Borovi je odpira 26. aprila 1984 novo poslovalnico vBrodeh, v prostorih stare gostilne Malle — samo 3 km od meje. Menjamo valute vseh vrst po najugodnejših tečajih. Menjalnica razpolaga z lastnim parkirnim prostorom. Ob praznika, 27. aprilu, vas vabimo na brezplačno pogostitev od 8. do 16. ure. Posojilnica Borovlje. Postgasse 5, 9170 Borovlje, tel.: 9943-4227-3235 TRGOVINA HANS NAPOTNIG Borovlje tel. 9943-4227-2292 Med drugim imamo tudi bogat izbor MOTORNIH ŽAG STIHL, JONSEREDS, ECHO, HUSQUARNA Cena od 2.450 Asch naprej Na zalogi imamo verige za vse tipe žag Rezervne dele je mogoče naročiti — dobava v treh dneh ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj OBVEŠČATA in INTEGRAL DO SAP Ljubljana cenjene potnike, da 30. aprila 1984 velja na vseh linijah na Gorenjskem SOBOTNI VOZNI RED. J Cerkljančani — okoličani! Male oglase za objavo v Glasu lahko oddaste pri Lovšinovih v Cerkljah, št. 42. nasproti blagovnice, vsak delovni dan v popoldanskem čas . ■ . Uprava Glasa KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE, Kranj JLA 2 Oglaša prosta dela in nalogo za TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF. - EKONOMISTA za vodenje računovodstva TOZD Posebni pogoji: — 3 leta delovnih izkušenj pri računovodskih delih za TOZD KMETIJSTVO KRANJ - 2 PRIUČENA KMETIJSKA DELAVCA za ročno dodelavo semenskega krompirja v Centru za krompir v Šenčurju - TRAKTORISTA na obratu Suha Posebni pogoji: — poklicna kmetijska šola in izpit F kategorije Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske. Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 Objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. UČITELJA STROKOVNIH GRADBENIH PREDMETOV Pogoj: — dipl. grad. inženir ali dipl. arhitekt — polni delovni čas 2. UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA IN DRUŽBOSLOVJA Pogoj: — dipl. sociolog — polovični delovni čas 3. POUČEVANJE ZGODOVINE Pogoj: — profesor zgodovine — polovični delovni čas 4. UČITELJA TELESNE VZGOJE Pogoj: — profesor telesne vzgoje — polovični delovni čas 5. UČITEIJA OBRAMBE IN ZAŠČITE Pogoj: — dipl. obramboslovec — polovični delovni čas Nastop dela s 1. 9. 1984. Kandidati naj prošnje z dokazili o izobrazbi pošljejo v 15 dneh no objavi na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2 Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po preteku roka za zbiranje prijav. HITEKT IMOS SGP Tržič "S6PTRŽIČ I \ p. O. • Čestitamo vsem občanom in poslovnim ■prijateljem za dan OF in za praznik dela in se priporočamo s svojimi storitvami i_.—^--J V blagovnici FUŽINAH na Jesenicah imajo zopet na zalogi 150-ti trske betonske mešalce UFAM. Gradbena sezona se je pričela, zate razmislite o nakupu. Cena 28.375 din. NA KUHINJA ODOBEN DOM Kuhinja je že od nekdaj srce stanovanja. Opremljena z novim pohištvom po vaš* željah in nasvetih strokovnjakov bo še prijetnejša. Do 26. 4. vam ob nakupu v bfr govnicah v Ljubljani in Mariboru ter v prodajalni v Kamniku ponujamo se nasledn^ ugodnosti: — cena pohištva na dan naročila, — strokovno svetovanje, — skrajšani dobavni roki, — prostor po potrebi izmerimo pri vas doma, prevoz 30 km \ akciji kupljenega pohištva zastonj Za kakovosten nakup jamčijo: Metalka, Brest, Marles, Svea @ meta lica TOREK, 24. APRILA 1984 MALI OGLASI, OSMRTNICE MALI 23. STRAN GLAS OGLASI tel.: 27-960 PRODAM LtPE SADIKE CIPRES (v kontej-za ograje ter SREBRNE -MREKE in PANČIČKE dobite pri -A.VCILIJA. C. Kokorškega odreda -A. takoj zraven št. 12. v bližini Vodovodnega stolpa 4314 Prodam mlado KRAVO. Zg. Be snica 30 4524 , Prodam GAŠENO APNO. Homar, •anšičeva 17, Kamnik, tel. 061-832-336 3329 • maju in juniju bom prodajal 2 me-stare rjave in grahaste JARKICE. rPrejemam naročila! Stanonik. Log 9. *tfjaLoka 4717 . Prodam 20 do 60 kg težke PRAŠIČE. *"*»ik, Log 9, Škofja L#ka 4718 Prodam mlado KRAVO s teletom. p*«tr, Studeno 24, Železniki 4726 .Prodam 8 tednov s,tare JARKICE in 380JLARJE za nadaljnje pitanje. Jo- * Lrh, Reber 3, Zasip pri Bledu 4580 Prodam ŽREBETA. Ciril Frlic, Vola- **• Gorenja vas 4791 . Prodam 1,5 m' suhih hrastovih PLODOV 5 cm in KOSILNICO. MALO RANJENO. Vida Alič, Javorje 11, Polja- * 4792 Prodam tri otroška KOLESA za sta- •*t od 3—7 let. Arhar, Vincarje 42, *ofjaLoka 4793 Prodam barvni TELEVIZOR EI Niš. ^k, Puštal 97, Škofja Loka 4794 . Prodam SENO. Virmaše 47, Škofja -=*a 4795 Prodam rabljeno strešno cementno ^*kofolc, približno 2000 kosov. Franc ^»vćić, Godešić 87, Škofja Loka 4796 Prodam delovnega KONJA in 8 me-!**v brejo TELICO. Pegam, Lenart 4, *ca 4797 Prodam 150 PUNT. Telefon 22-413 4798 Prodam SENO. Tenetiše 25, Golnik 4799 Prodam črno-bel prenosni TELEVI-^ Ogled popoldan. Informacije po ^21-495 — šifra: Televizija 4800 xMam SMUČI elan RC-SL (205 cm) *«novalno vezjo TIROLYA 360 za ■- SM Milje 62, Šenčur, tel. 064-43-157 *d tednom dopoldan 4801 Prodam STREŠNO OPEKO bobro-^■Sp. Brnik 48 4802 Prodam TELICO frizijko, tik pred te- * jo. Sr. Bitnje 4 4803 Ugodno prodam ČOLN maestral 18 S i MOTOR tomos 3,5. Prebačevo 3. Kranj 4804 k Prodam 3 leta staro SEDEŽNO I VARKITURO. Telefon 26-911 4805 I Prodam MIVKO in betonsko ŽELE-0» mm. Telefon 22-298 4806 EXPRES OPTIKA Kranj Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za praznik OF — 27. april in za praznik dela 1. maj MINI 1000, letnik 1976, prodam. Aleš Perkovič. Na Trati 13. Lesce 4848 Prodam ZASTAVO 750. zu 3.5 S M. Srečko Štibelj. Zg. Dobrava 25 pri Kropi 4849 STANOVANJA Uslužbenka in .študentka iščeta ogrevano SOBO t možnostjo pranja in kopanja. Šifra: Kadilki ali tel. 24-475 4850 Prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom v Škofji Loki, vseljivo takoj. Telefon 44-685 4851 Mlad fant išče SOBO. Ponudbe pod šifro: Reden plačnik 4852 Smo tričlanska družina. Zelo nujno iščemo enosobno STANOVANJE v Kranju ali Radovljici za dobo dveb let. Nudimo predplačilo za eno leto. Ponudbe pod šifro: V stiski 4853 POSESTI Prodam TELETA — SIMENTALCA za rejo. Letence 1 Prodam PUJSKE, težke od 40 do 50 kg, MERJASCA in PRAŠIČA, težka 80 kg. Lavrič, Podgorje 26, Kamnik 4833 Nov PRALNI STROJ gorenje in novo DIRKALNO KOLO, št. 54, prodam. Telefon 62-420 4862 KUPIM___ Kupim rabljen PUHALNIK tajfun z motorjem. Poženik 6, Cerklje 4834 Kupim bukove BUTARE. Kozjek, Hraše 48. Smlednik 4835 Kupim italijanski ŠPORTNI VOZIČEK PEG (marela). Informacije po tel. 27-388 4836 Kupim do 7 dni starega TELETA. Andrej Onič, Gorska pot 4, Jesenice, tel. 83-047 4864 Kupim uporaben 6 V avtomobilski AKUMULATOR. Ponudbe po tel. 79-438 dopoldan M836 LOKAL za delavnico, okoli 50 m v Kranju, išče obrtnik. Plačam, za eno leto vnaprej. Telefon 28-427 4307 Kupim manjšo PARCELO za gradnjo vikend hišice ali postavljeno hišico. Plačam na obroke — mesečno. Šifra: Škofja Loka ali okolica 4854 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Bleda ali Radovljice. Šifra: Zdomec 4855 Zdome.c — upokojenec kupi manjšo HIŠO z vrtom med Kranjem in Ljubljano za občasna bivanja. Šifra: Gorenjska 4856 ZAPOSLITVE VOZILA ftjjgpn SEDEŽNO 'GARNITURO, 2 •JA in KAVČ, primeren za ležiš-fO ^S^e^ možen vsak dan **- Franci Zoran, Valjavčeva 0" i^dni stolp) 4807 'nS?" dobro ohrajeno KOSILNI-3, Dana Šlibar, Begunje 47. Go- 4808 /^dam VVALKMAN z radiom in ;-s!n: LIG H T SHOW za 1.6 SM. ]Jar, Mlaka 83, Kranj 4809 "-<2am HARMONIKO. Oštir. Grad > Kranj 4810 -ER — dvoplaščni, ležeč, 140-li-'^p^SOdno prodam. Vreg, Zg. Duplje Tmasilskem domu) 4811 J"Pod*m semenski KROMPIR igor in ^•-Strahinj 65. Naklo 4812 /^dam otroško italijansko DVOKO* ;J za starost %3l štirih let dalje. Tele-^1-577 od 18. ure dalje 4813 ^'Jdam semenski in jedilni KROM SJgor. Naklo, Grogova ul. 2 4814 ,'^DMPIR za seme, igor in desire, ' Okroglo 6, Naklo 4815 ^dam mlade PUJSKE. Tine Zi-y-*r Bitnje 97, Žabnica 4816 7yam BIKA 600 kg za 4800 kg J^ZE. Prevoz po dogovoru. Anžon, 7^*22, Žiri 4817 Jjvni TELEVIZOR lowe opta, da-?**o upravljanje, prodam. Jože Bo-^Križe87 pri Tržiču 4819 9 originalno tovarniško po-JJfiih CEVI 7—3—4 cole. 2—1 cola) »J vreč APNA. Luskovec, Strahinj nJkklo 4820 J^odam 80 nV LADIJSKEGA PODA, lesenega opaža ter kompletno kopalnico (kolpasan). Telefon JU po 15. uri — v torek 4821 Mi globok OTROŠKI VOZIČEK Telefon 62-309 4822 >*lam KRAVO ciko. Sr. vas 19, Bo- Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, vozno, registrirano do 5. 4. 1985. Med-ja, Nemški rovt 25, Bohinjska Bistrica 4620 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. Zg. Bitnje 158 4837 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974. Tavčar, Poljane 20, Poljane 4838 Prodam rezervne DELE za motor za zastavo 750 in dve zimski gumi. Bojan Polič, Poljanska c. 6, Škofja Loka 4839 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Rezar, Grad 28, Cerklje 4840 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Gladek, Sp. Besnica 117 4841 Prodam TOMOS APN-6. Voglje 12 4842 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano 76. leta, v dobrem stanju. Sp. Brnik 66, Cerklje 4843 Prodam dve letni GUMI 155 x 14 s platiščema ali brez. Jevto Radoševič, Kranj, Levstikova 3 4844 Prodam MOPED na 4 prestave in 6 komplej KOLES od katree. Tenetiše 12, Golnik 4845 Prodam BMW 1200, obnovljen, cena 10 SM. Jutriša, Begunjska 14, Lesce 4846 FIAT 126-P, letnik 1980, prevoženih 45.000 km, registriran flo avgusta 1984, prodam. Informacije po tel. 064-27-605 popoldan 4847 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, prevoženih 70.000 km. Ana Jenko, Savska loka 10, Kranj 4866 Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, takoj ZAPOSLI DELAVCA NA STADIONU. OBVESTILA_ GRADITEIaJI STAVB! Vodovodno instalacijo za hišo in tudi manjša popravila vam z lanskimi cenami izdela obrtnik! Telefon 23-983 do 13. ure; 28-427 ves dan 4315 VSE ZA ZMERNO CENO! Kompletni načrti za vse vrste stanovanjskih hiš, nadzidav, prizidav, delavnic, gospodarskih poslopij. Resne informacije po tel. 061-322-502 tudi v soboto 4500 ČISTIM tla, oblazinjeno pohištvo itd.. . Gogala, tel. 21-238 4682 Sprejmemo ZIDARSKO-FASADER-SKA DELA. Izvršujemo hitro in solidno. Tela Faudin, Mirka Vadnova 1, Kranj 4857 PRIREDITVE Ansambel SIBILA iskreno čestita vsem delovnim ljudem za l.maj in v okviru Draznikov vabi na naslednje PLESNE PRIREDITVE: PETEK, 27. 4., ob 19. uri na PRFMRKnvn- cnpnnrn na PRIMSKOVO; SOBOTO, 28. 4., ob 21. uri v HOTEL TRANSTU RIST; NEDELJO, 29. 4., ob 17. uri na PRIMSKOVO; TOREK, 1. 5., ob 21. uri v HOTEL TRANSTURIST 4858 VSI NA PLES! v četrtek. 26.4. 1984 — OO ZSMS Zlato polje v Delavskem domu prireja MLADINSKI PRED-PRAZNIČNI PLES. Vstopnina bo 100 din. Ples se bo pričel ob 20. uri, zato ne zamudite priložnosti! Vabi OO ZSMS Zlato polje 4859 IZGUBLJENO_ Izgubil sem DISK za sadilec krompirja, iz Naklega do Strahinja. Prosim najditelja naj sporoči po tel. 47-410 ali Strahinj 59, Naklo 4865 OSTALO Iščem žensko za VARSTVO otroka na domu, v dopoldanskem času. Telefon 61-055 4860 Iščemo žensko za celodnevno pomoč starejši osebi v Kranju; stanovanje in hrana, drugo po dogovoru. Šifra: Takoj ali tel. 061-265-742 4861 (pri pošti) 4823 ^am 5 let staro KOBILO, težko **«-BJed, Mlinska 13 4824 *r>dam ZAMANJE. Tera n, Bistrica Naklem 4825 Jjodam rabljen PRALNI STROJ in '-'UEC. Telefon 23-723 po 19. uri 4826 Vodarn DESKE colarice, MLLN šro-*to MOTOR za traktor IMT 533, 1000 ^generalni. Grad 43, Cerklje 4827 ftodam TELETA — bikca, starega '/'i Podijubelj 85, Tržič 4828 ^Prodam starejši TELICI simentalki. ^•Oan, Bukovica 17, Vodice 4829 ../todam dve rabljeni ZAMRZOVAL-^KRINJI, 380-litrski LTH. Telefon 4830 ml ŠOTOR brand za 4 osebe,v .^ien 2 sezoni. Telefon 064/83-854 po 4831 Vodarn SADIKE pelargonij — br-^ioieKonc. Mošnje 37 Radovlji- in Nepričakovano nas je v 49. letu starosti za vedno zapu stila naša draga žena, mami, stara mama, sestra snaha JELA KOŠIR s Primskovega pri Kranju, Jezerska cesta 19 Pogreb bo v sredo, 25. aprila 1984, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju . FRANC GODNIČ roj. 1922 njega smo se poslovili v ponedeljek, 23. aprila 1984 ob 16. uri na pokopališču v Naklem. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob izgubi naše drage REZKE MIHELČIČ se iskreno zahvaljujemo osebju Bolnišnice Golnik, ki so ji nudili vso pomoč ob njeni dolgi bolezni, dobrim sosedom, ki so ji nesebično pomagali doma,ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJENI Kranj, Vransko, 14. aprila 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi nepozabnega • ANDREJA ERŽENA-Melhiorja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem ostalim za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Galičiču in Debeljaku za poslovilne besede, Antonu Peternelju za nesebično pomoč v težkih urah, organizacijam ZB Sovodenj, Trebija, Hotavlje, Gorenja vas. Poljane, Ziri, družbenopolitičnim organizacijam, Društvu upokojencev in godbi ter pevcem iz Žirov za udeležbo pri pogrebu in izkazano poslednjo čast pokojniku. Hvala tudi dr. Andi Perdan. ŽALUJOČI: hčerki Marica in Vera z družinama Stara Oselica, Zaječar, Miinchen, Grosuplje, Sovodenj, 16. aprila 1984 m ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta, brata in strica PETRA DEMŠARJA iz Martinj vrha se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. ŽALUJOČI: žena Francka, sinovi Janez, Izidor, Tone, Metod, Franc in Peter z družinama, hčerka Marinka z družino, sestri Micka in Minka 'z družinama in drugo sorodstvo Martinj vrh, 18. aprila 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice, tašče, sestre, tete in svakinje MARIJE VIČIČ roj. MARKOVEC ♦se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem Vodovoda Kranj, za podarjene vence in cvetje ter izraženo sožalje. Zahvala dr. Sajevčevi za dolgoletno zdravljenje. Še posebej se zahvaljujemo bolniškemu osebju oddelka 600 Splošne bolnišnice Golnik, posebno dr. Potočnikovi za skrbno zdravljenje in nego. Hvala pevcem in g. župniku za pogrebni obred ter vsem, ki ste naši mami kakorkoli izkazali pozornost in jo spremili k njenemu zadnjemu počitku. VSEM ŠE ENKRAT LEPA HVALA! VSI NJENI Kranj, 18. aprila 1984 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MILKE ALVIJAN se zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano, cvetje in spremstvo na z,adnji poti. Posebno se zahvaljujem dr. Kroselju, dr. Majdičevi in sestri Bogdani, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih; ter g. župniku za pogrebni obred. Prisrčna hvala šenčurskemu oktetu za lepo petje, zvonarjem in zastavonošema. ŽALUJOČA HČERKA ANI Z DRUŽINO Kokrica, 14. aprila 1984 Osmero parov majske regate. le kje so možje . Foto: F. Perdan Utrinek z blejske prvo- Za reševalce nagradne prvomajske križanke razpisujemo deset nagrad in sicer: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 250 din 3. nagrada 150 din sedem nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 3. maja do 9. ure na naslov: CP Glas Kranj, Moša Pij ade 1 z oznako Praznična nagradna križanka. DEŽURNE TRGOVINE KRANJ IN OKOLICA V četrtek, 26. aprila bodo vse prodajalne na področju Kranja in okolice odprte le do 17. ure. V petek, 27. aprila so vse prodajalne zaprte. V soboto, 28. aprila bodo dežurne naslednje prodajalne: DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni sioip, PC Zlato polje, SP Storžič (Kokrica), PC Britof, PC Klanec, SP Planina center, SP Labore od 7. do 19. ure, SP Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi, Sen čur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje m Ko čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo, 29. aprila pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj; Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do '11. ure, TOZD maloprodaja Kranj — Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. V ponedeljek, 30 aprila p,t bodo odprte vse prodajalne le do 17. ure.. ŠKOFJA LOKA V soboto, 28. aprila bo odprta dežur na prodajalna MARK K T Novi svel Stražišče — Več tisoč slovenskih osnovnošolcev, najboljših mau kov, je v soboto dopoldne na občinskih tekmovanjih reševalo enotn naloge in se s tem potegovalo za srebrna Vegova priznanja. Tekme nje kranjskih matematikov je bilo v osnovni šoli Lueijana Seljaka Stražišču pod pokroviteljstvom tovarne Sava. Udeležilo se ga je 195 učencev. Med učenci iz 6. razreda so bili najuspešnejši Anka Jamnik (Simon Jenko), Tanja Gerkman (J. in S. Mlakar) in Mateja Zepič (France Prešeren), iz 7. razreda Janez Vencelj (France Prešeren), Marjana Mohorič (Simon Jenko) in Irma Cehnar (Josip Broz-Tito), iz & m-zredov pa Marjan Gašperlin (France Prešeren), Robert Jeraj ter Barbara Bašar (Lucijan Seljak) in Marko Zalaznik (Josip Broz-Tito}. Najboljši matematiki iz sedmih in osmih razredov se bodo udeležili republiškega tekmovanja za Vegova priznanja, ki bo 19. maja v Ljubljani (H. J.) - Foto: F. Perdan Ob prvi obletnici tragedije pod Manaslujem Z gorami ostaja večen tudi Neic Našel je svojo pot. Že kot deček je ljubil življenje v naravi in kmal je zazrl v gore; postale so mu drugi dom. Tja so ga vodili številni alnirT b čni cilji, ki jih je nosil v sebi. Stal je na treh himalajskih osernti^c^akrk vzpon na četrtega pa je krivično pretrgala krutost narave. Zgodilo se je na današnji dan, .24. aprila 1983. leta, na poti DrPc 8156 metrov visokemu vrhu Manasluja. Plaz kamenja in ledu se je zruš^ med prvim in drugim taborom prav tam, kjer so se vzpenjali trije alpinisti Utrnil je dve mladi življenji; na gori je za vendo ostal tudi Nejc Zaplot Kar štirinajst od enaintridesetih let svojega življenja je posvetil atar-nizmu. V domačih in tujih gorah je opravil prek štiristo vzponov, med kaJf rimi so bili številni prvenstveni ali pa zelo težavni. Kot edini Jugoslovan s« je povzpel na tri velikane med gorami sveta Makalu, Skriti vrh (Hiddee Peak Gašerbrum) in Moli nt Kverest. S plezalnimi dosežki se je ^ap-sa' " vrh jugoslovanskega in svetovnega alpinizma. Bil je tudi inštruktorgor-skih vodnikov v Nepalu in uspešen ekstremni smučar. Na Manaslu se je namenil s splitsko alpinistično odpravo, da bi ž vzponom po novi smeri prek mogočne južne stene gore dodal jugoslovanski alpinističnim uspehom še eno zmago. Verjel je vanjo, saj se je v gorah vedno počutil varnega in se zavedal, da je gospodar položaja. Iztirjenim naravnim silam vendarle ni mogel biti kos. Gore, o katerih je menil, da so brat mejne kakor njegove sanje, so zanj postale večne. Prav z gorami, s katerimi povezanost je na svojstven način opisal v terarnem prvencu Pot, ostaja večen tudi Nejc. Njegova Pot vodi — kakoi -v spremni besedi k drugi, dopolnjeni izdaji.knjige konec lanskega leta :r čuteno zapisal dr. Miha Potočnik — stran od sveta, kjer se mora venorr.e: hiteti, kjer je čas gospodar, kjer često materialna tvarina in njen »sijaj« w lja in obvelja več kot duševna sreča. Kot skromnost. Tudi kot pravo tskn no prijateljstvo. Pot vodi v svet, ki za marsikoga ne zna več obstajati a sploh ne obstaja ver, in sedaj nenadoma presenečen ugotovi, da ta - je je svet, ki si ga marsikdo še kako želi, pa ne more do njega, ali pa se ga *". di boji in ga zato neosnovano obsoja, ker bi bile tamkaj porušene vse gove vsakodnevne norme. Ker bi se tamkaj lahko — izgubil! Tam. kjei SI še da srečat i s preprostostjo, življenjem, ki je v svoji navidezni re\ s< ko drugačno, pa tako bogato obenem za tiste, ki ga znajo živeti. P se vanj vživeti, ga zaživeti in doživeti. Z vso eksotiko zraven. Pote: trpljenje lažje. Postaja Nejc, se sprašuje Potočnik,s svojo tragično smrtjo m svojim -drugačnim - življenjem junak? Človek, ki si je upal in drznil pobegniti stran od ustaljenih navad večine? In brez oklevanja pokazati na napake in zmote? Da jih ni veliko, njemu podobnih, zatrjujemo tudi mi! • S. s.: g ALPETOUR HOTEL CREINA Imate radi ples, dobro glasbo in dobro hrano? Z zadovoljstvom bomo izpolnili vaše želje. V sodelovanju z MODRINO prirejamo PLES vsak petek in soboto od 20. do 01. ure. Pri; čakujemo vas tudi Lmaja - na PRAZNIČNEM PLESU. J Evropsko prvensr v Lescah I„esce — Od 2. do '3. maja na letališču Alpskega letal: centra v Lescah 3. evrop^-. venstvo v jadralnem letenju klubski razred, na katerem bq stopilo 29 pilotov iz osmih drž deset iz Jugoslavije, osem iz ZL po trije iz Švedske in Italije, pc dva iz Češkoslovaške in Finske in eden iz Švice. Med njimi bo tud evropski prvak Muller (ZRN) \> čina udeležencev bo tekmovala x Klanovimi letali DG 100 m IV 101. Za domače tekmovalce, mjed katerimi bo tudi državni prvak Thaler, bo prireditev lepa pri nost za mednarodno uvt Prvenstvo bosta podprla Begunj in Inex Adria Avu t met. ___