KATOlaIŠK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto 6 kron, za «/, leta 3 krone, za "4 leta 1 krono 60 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LV. V Ljubljani, 15. avgusta 1902. List 33. Mariji vnebovzeti. Danes srce se dviguje K Tebi, grobu zmagovalka, Tvoje slave se raduje, Nebu zapovedovalka. ,.Ave!u speva, kot duhovi In vsa rajska družba sveta, Danes, ko si, Mati, bila K Sinu v njega diko vzeta. Saj te z vencem večne slave Je Edinec tvoj okrasil, Zemlje in nebes Kraljico Te postavil in razglasil. In posadil na desnico, Na prestol biserno - zlati, Da, kjer Jezus Tvoj kraljuje, Da kraljuj i sladka Mati. Neizčrpno si veselje Rajskega Jemzalema, Ljubljenka svete Trojice, Ki radosti Te objema. Ti povzdignjena visoko Nad vse angeljske si zbore; In pri Sinu prošnja Tvoja Vse doseže in premore. O Kraljica premogočna! Prosi, prosi za z e m 1 j a n e, Osobito milo prosi Ljuba Mati — za Slovane! Prosi danes še za pevca, O Marija! ki Te ljubi; Pošlji srčne mu tolažbe, Brani ga, otmi pogubi. Ridodav Silve^er Iskrice. Dalje) 22. Družba sv. Mohorja. Govorili smo že v zadnjem spisu po nekoliko, kako blagodejno vpliva na razvoj naroda dobro, pošteno berilo. Za razširjenje dobrih in koristnih spisov med Slovenci stori največ družba sv. Mohorja v Celovcu. Zato hočemo o njej nekoliko izpregovoriti z namenom, da bi se ražširila kolikor mogoče. Svet silno napreduje. Dandanes zna že skoro vsakdo brati; vse se lika in mika. Premnogo ljudi zajema dandanes svoje prepričanje iz knjig, ki jih prebirajo. Zato je pa velikanske važnosti, kake knjige bereš. ('c bos pohujšljive knjige prebiral, pohujšan boš sam in pokvarjen. Ce bos iskal resnice v poštenih, krščanskih knjigah, našel boš tudi resnico, p >sten bog in dober kristijan. Ze več nego pred petdes- rimi leti je blagi Slomšek uvidel, kolika nc\ arm-st preti ljudstvu pred slabimi, brezverskimi ali veri nasprotnimi spisi; zato je on prvi izprožil misel o društvu za izdajanje dobrih krščanskih knjig. Po njegovi inicijativi so osnovali nekateri slovenski rodoljubi društvo sv. Mohorja 1. 1851. Društvu je bil namen skrbeti za omiko slovenskega naroda in povzdigo domače književnosti. Tega društva je bil Slomšek silno vesel in je daroval v matico fiOU gld.. sploh je bil duša temu društvu, pomagal je pri spisov anju in na-tiskovanju knjig. Poleg tega je društvu daroval čisti dohodek Drobtinic", dokler se ni preselil v Maribor. V veliko tolažbo mu je bilo. da je prevzel pokroviteljstvo društva krški škof. Do 1. 1860 se društvo sv. Mohorja ni nič kaj moglo razvijati, manjkalo mu je nekega notranjega življenja: zato zaprosi omenjenega leta kriki škof v Rimu. da bi to društvo povzdignili v cerkveno družbo ali bratovščino, in da bi ji podelili duhovnih dobrot. Sv. oče Pij IX. so 18. majnika 1. 1860. potrdili bratovščino ali družbo sv. Mohorja in ji podelili mnogih milosti. Od tega časa je družba jela jako napredovati, blagoslov božji je bil in je ž njo. Od leta do leta so se množili družniki. Malo, nežno drevesce je rastlo, razvijalo se in razvilo v velikansko drevo, ki prinaša tisočerih sadov. Na milijone knjig je že družba razširila med našim narodom. Koliko dobrega se je napravilo s tem! Koliko tisoč ljudi je že iz knjig družbe sv. Mohora zajemalo srčno tolažbo, koliko se jih je že izpreobrnilo in izpokorilo, koliko ljudi se je ohranilo na pravem potu do popolnosti! Družba izdaja raznovrstne knjige. V njih najdeš vse, česar si želiš: pobožnih nagibov koristnega pouka, zdravega razvedrila za vse stanove, za staro in mlado. Iz gospodarskih knjig so se ljudje mnogi poučili, da so izboljšali svoje gospodarstvo. Sploh hoče družba vsem udom vgoditi, in v resnici najde vsak ud v knjigah tega, česar si želi- izobraženec in neiz-obraženec. Blizu do pol milijona knjig sedaj na leto razpošlje družba na vse dele sveta. Družba sv. Mohorja danes glasno priča, da Slo venci nismo neizobraženi: — narod, ki toliko bere, je omikan, napreden narod, vzpre-jemljiv za najvišjo kulturo. Kljubu temu, da se je ta družba tako lepo razcvela, ne smemo rok križem držati. Misliti se ne sme: družba je že na trdnih nogah. Nikakor ne samo tega, nego sveta dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da deluje po svojih močeh na to, da se družba čimdalje bolj še razvija, raste in množi, da pojdemo vedno naprej, navzgor, nikdar pa ne nazaj. Pred vsem moramo povdarjati, da je družba sv. Mohorja cerkvena bratovščina; in le tej okoliščini, namreč ker je brato\ščina, se je zahvaliti, da se je družba povgpela do tolike višine. Zlasti duhovniki, ki vsako leto priporočajo vernikom družbo, naj nikar nikdar ne pozabijo povedati, koliko duhovnih dobrot so deležni udje. Natančno in jasno se naj ljudem razloži: namen, dolžnosti in dobički družnikov. Namen družbi sv. Mohorja je (v §.1. družbenih pravil): rPodpirati pobožno, lepo vedenje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom: v ta namen se bodo na svetlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške knjige." Kako krasen, vzvišen namen! Kakor je sv. Mohor oznanjeval po naših krajih luč sv. vere in vtrjeval vernike v veri, istotako naj knjige te družbe ohranjujejo in potrjujejo sv. vero v Slovencih. Vsak, kdor hot e biti ud družbe sv. Mohorja, mora na leto plačati samo 2 K družbinemu poverjeniku, navadno svojemu župniku, ki odpošlje imena in denar vsako leto pričetkom marcija v Celovec. Poleg tega naj vsak ud moli en „Očenaš" in eno „Ceščena Marija" z dostavkum: „Sveti Mohor, prosi Boga za nas" z namenom, da se katoliška vera sploh, zlasti pa med slo venskim ljudstvom, ohrani in razširja. Seveda, ako kdo ne moli tega, zato nima greha, kakor je sploh pri bratovščinah : a ne preime pa tudi ne dušnih dobrot. Treba je, da vsaka slovenska družina in tudi vsak posameznik, v kolikor je mogoče, pristopi kot ud k družbi sv. Mohorja. Pod praporom družbe sv. Mohorja se moramo vsi Slovenci združiti brez razločka stanu. Pomislimo le, da se za mali 2 K dobi 6 dragocenih knjig, ki so vredne najmanj 10 K. Vsak družnik naj se potrudi, da pridobi kakega novega uda. Pomisli naj, da bo s tem storil dobro delo: družbi je pridobil novega uda in udu samemu mnogo duhovnih in narodnih dobrot. Sicer se pa vsak družnik po družbenih pravilih, § 3. točka 4, zaveže seveda ne pod grehom, da se bo po svoji moči trudil, naj se razširjajo dobre knjige med Slovenci. Duhovniki naj zlasti na prižnici večkrat opozore ljudstvo na to prekoristno družbo in to zlasti meseca januvarija in februarija, ko je čas za naročevanje. Povedo naj vernikom, kake lepe in koristne knjige družba prihodnje leto izda. In vsak ud zadobi popolen odpustek na dan vstopa v bratovščiuo, na dan sv. Mohorja ali celo osmino tega svetnika vsakega leta, če se izpove in prejme sv. Rešnje Telo. Prav tako se dobi popolnoma odpustek ob smrtni uri, če prejme sv. zakramente, ali, če to ni mogoče, vsaj presladko ime „Jezus" skesano izgovori ali pa vsaj pobožno vzdihne v srcu. Razuu tega je več nepopolnih odpustkov, katerih so udje lahko deležni. Vsak družnik se tudi vdeleži vseh molitev in daritev svetih maš, ki se opravljajo v namen te družbe. Ce verniki le nekoliko znajo ceniti veliko dobroto popolnega odpustka in drugih duhovnih dobrot, tedaj bodo pristopali z veseljem samo radi teh. — Poznal sem ženo, ki ni znala brati, a se je zapisala v družbo, samo da je mogla deležna biti duhovnih koristi. Dobro je, da duhovnik na prižnici oznani, kdaj bode opravil sv. mašo za vse žive iu mrtve družnike, kakor veli § 3, točka 2. družbenih pravil. Najboljše je seveda, da mašuje na praznik sv. Mohorja ali v osmini. Povabi naj vse družnike, da pridejo k sv. masi. ki se tudi zanje opravi in med katero naj bi tudi oni pristopili k mizi Gospodovi. Da se je družba sv. Mohorja tako lepo razvijala in se še razvija, zasluga je največ zavednih slovenskih duhovnikov, ki z besedo in dejanjem delujejo za družbo. Mnogi duhovniki vsako leto številnim ubogim vernikom plačajo letnino iz lastnega. Drugi duhovniki založe iz lastnega, ker nimajo ljudje pričetkom leta denarja. Povrnejo jim pozneje ob letini. Tudi to je jako hvale in posnemanja vredno. — Poznal sem duhovnika, ki je šel, ker so ljudje bili težko pridobiti, od hiše do hiše in je tako pridobil zelo vel ko udov. Tudi to bi bilo v mnogih krajih priporočati. V navdušenosti za družbo tudi ne zaostajajo premnogi lajiki. Tudi ti v mnogih krajih darujejo priprostim revnim ljudem novce, da se vpišejo v družbo. Mnogi nabirajo v krogu prijateljev novih udov. Vse to je jako hvalevredno in bodi mnogim v izpodbudo! Vsak naj deluje po svojih močeh za našo družbo brez razlike stanu. Vsakdo jo priporočaj in razširjaj med prijatelji in znanci. Gospodarji, gospodinje naj bi vpisovali svoje posle in jim dajali knjige kot dar namestil kakih drugih stvari, ki so dražje, a brez pomena. Deluj m o vsi pri družbi po svojih močeh v čast božjo, v p r o s p e h slovenskega naroda in v umsko in versko oliko in gospodarski napredek Slovencev! Kapelan Anton Merkun. Marijin najboljši del. iN* praznik Marijinega vnebovzetja !5. avgusta.) Marija j.- najboljši del izvolila. (Luk. 10, 42) Na praznik Marijinega vnebovzetja se spominjamo dneva smrt« preblažene Device Marije, ki je naša mati. Spominj njene smrti za nas ni dan žali, dan je vtselja, ker ta dan se ne spominjamo toliko smrti Marijine, velikoveč njenega vnebovzetja. Za Marijo je bil današnji dan začetek večne slave, dan njenega venčanja za ne beško kraljico. Ali se ne bomo turej veselili dneva, ob katerem je zapustila naša ljubljena mati dclino solz iu trpljenja in šla vživat nebeško veselje? Ali ne bomo veseli 8 preveselimi kori nebeških duhov, ako vidimo, da je Marija povzdignjena nad vse svetnike in nad vse an-gelje? Ali se ne bomo veselili spominja veselja, ko je nebeški Sin venčal svojo ljubljeno mater in jo postavil za kraljico nebes in zemlje? In s čem si je prislužila Marija toliko blaženost? „Marija je izvolila najboljši del.41 Kakšen je bil pač ta najboljši del ? Je-li b«lo mar dolgo, veselo življenje; ali je bil ta del v vživanji časti j, v bogastvu? Marija takega dela ni poznala. Marijino življenje je bilo življenje polno zatajevanja ; ni vživala ne častij, ni nosila zemeljske kraljeve krone, ni poznala ne zlata, ne srebra in vender so resnične besede, da je Marija najboljši del izvolila? Kakšen pa je bil ta njen najboljši del? — Bilje Bog. — Boljšega, višjega, popolnejšega nego je Bog sploh ni, tega ni treba dokazovati, to vemo, to verujemo. Srečen je, kdor to spozna in po tem tudi deluje. Srečnega se je štel kraljevi pevec stare zaveze, kar nam svedočijo njegove besede: rGospod je moj delež.u Imel je bogastvo, imel kraljestvo, živel v izobilju vsega, a to ni bil njegov delež: bil mu je delež edino le Bog. Iste besede je lahko rabda tudi Marija iz rodu Davidovega, ki je rodila njega, v katerega so upali očaki. Enako nevesti iz visoke pesmi je ona vedno in povsod iskala ljubljene.: svojega srca, ki je bil nje Stvarnik, nje Gospod, nje Bog. Da. s psalmistom je govorila: ,.Koga naj bi si bila želela v nebesih, koga na zemlji razun tebe?'4 In iskala ga je vse življenje in našla ga. Iskala ga je z življenjem polnim čtdnosti: na ta način si je nabirala bogastvo, kakor »•btva Evina h "i. nobeden Adamov sin. Nakoječil.t si je bogastva, ki ga ne konča rja ne molj. ki ga tatovi ne morejo izkopati; bogastvo, ki ima edino vrednost v božjih očeh, ki edino spremlja človeka onostran groba, bogastvo, ki edino zasluži ime bogastva. In o tem bogastvu veija beseda: „Marija je najboljši del izvolila", ker ona je iskala Boga in ga tudi našla. Marija je našla Boga! Takoj, ko je zapustila svet nje duša, zapustilo je zemljo tudi njeno telo. Ali se naj mar čudimo, da ni Gospod pripustil njenega telesa trohnobi, da je edino njo izvzel tej postavi. Kar je Krist obljubil telesu Zemljanov v dan sodbe, to je storil na Mariji vdan njene smrti. Vzbudil ga je. poveličal iu vzel v nebo. „Kako naj bi pač trohnoba uničila njo, ki je bil vir življenja vsem ljudem?u Zemlja nima več oblasti nad njo, le nebesa, in edino le še nebesa. Kako veliko pa je bilo veselje v nebesib, ko je poveličana devica slavila svoj vbod v ne beška bivališča. Angel ji. ki gledajo Boga le v nebeški gloriji. so strmeli nad nenavadnim njenim veličastvom, v katerem se je prikazala Marija. „Kdo je ta", tako so klicali zavzeti, „kdo je ta, ki vsliaja kakor jutranja zanja, lepa kot luna izbrana kot solnce. mogočna kot v boj postavljena vojna?" In svetniki so strme klicali: rGlejte, to je tista, ki nam je rodila Jezusa, ki je odvzel zemlji prekletstvo, prinesel blagoslov, osramotil smrt in podaril vsem večno življenje. Kako radosten jo sprejme nebeški njen sin s poljubom nebeške ljubezni, kako radosten Bog Oče, Bog s v. Duh: prvi svojo ljubljeno hčerko, drugi neomadeževano, od vekov izvoljeno nevesto. Nebo je dobilo nov čar s svojo kraljico, novo življenje je zavladalo v svetih nebesih. Marija je na zemlji najboljši del izvolila; del, ki ji na veke ne bo odvzet, del poveličanja za del ponižanja, del slave za del zatajevanja, del veselja za del trpljenja. Tudi nam je mogoče deležnim biti slave svoje matere. Kaj pa naj storimo, da to dosežemo? Del Marijin na zemlji je bil iskati Boga; iščimo tudi mi Boga vse življenje po Marijinem izgledu. V ljubezni, upanju in goreči veri do Boga je merila Marija trnjevo pot tega življenja, a na koncu se ji je trnje spremenilo v cvetlice, solzna dolina v raj veselja. Iščimo tudi mi Boga po njenem izgledu; Bog bodi naš delež tudi v nebesih in ta delež nam vekomaj ne bo odvzet. L. P. Obred škofovskega posvečenja. V nedeljo, 20. julija t. I. je obhajala naša nadškofi ja imenitni dogodek posvečenja novega nadpastirja v domači stolnici v Gorici. Ker se verno ljudstvo veseli take redke slovesnosti, v kratkih črticah opišemo obred škofovskega posvečenja. Pri škofovskem posvecevanju morajo biti navzoči trije škofje: posvečevalec in dva škofa-pomočnika. V cerkvi, v kateri se deli posvečenje, morata biti pripravljena in praznično ozaljšana ' dva altarja: eden za škofa posvečevalca, eden za posvečenca. Škofovsko posvečenje prične 8 tem, da škofa pomočnika posvečenca, oblečenega v mašniško obleko, peljeta k škofu p os več e vale u, ki jih pričakuje pred altarjem sedeč. Starejši škof pomočnik nagovori škofa posvečevalca: „Prerastni oče! Sv. mati katol:ška cerkev zahteva, da tu pričujočega mašnika povzdigneš k časti škofovske službe '. Skof posvečevalec odgovori: ,,Imate-li v to apostolsko pooblastilo?" In prebere se papeževo potrdilo ali pooblastilo. Skof posvečevalec izprašuje nato posvečenca glede njegovega življenja in njegove vere. Najprvo zastavi osem vprašanj ozir škofovega življenja in oskrbovanja škofovske službe. Na vsako vprašanje se posvečenec vzdigne in odgovori: „Hočem". Tem sledi devetero vprašanj glede vere. Na vsako posvečenec odgovori: „To potrjujem in verujem". Na to prične daritev sv. maše. Posvečenec moli ob levi posvečevalčev i pristopno molitev. Ko gre po dokončani pristopni molitvi posvečevalec po stopnicah k altarju, škofa-pomočnika peljeta posvečenca k njegovemu lastnemu altarju. Tu mu obujejo škofovske črevlje v znamenje, da se njegovo srce mora odtrgati od posvetnih 8tvarij. Podajo mu naprsni križec, ki ga opominjaj, da se odsihmal mora hvaliti le s križem Gospodovim. Oblečejo mu notranji svilnati oblačili, tunicelo in dalmatiko. Nadenejo mu štolo in mašni plašč. Stola ni na prsih prekrižana, kar označuje, da škofova oblast ni omejena, kakor mašniška. Tako oblečen posvečenec opravlja daritev sv. maše do molitve po berilu. v Skofa-pomočnika posvečenca sopet peljeta k posvečevalcu, kateri mu, sredi pred altarjem sedeč, razlaga dolžnosti škofove službe, ter ob sklepu opominja duhovnike in ljudstvo, naj molijo za posvečenca. Vsi trije škofje pokleknejo, posvečenec pa se vleže na tla. Vsi molijo litanije vseh svetnikov, med katerimi posvečevalec posvečenca trikrat prekriža. Po dokončanih lita-nijah posvečenec poklekne pred posvečevalca, ki mu s pomočjo obeh škofov odprto evangeljsko knjigo položi na tilnik in potem na prsi. To pomenja, da je posvečenec kot škof predstojnik in sodnik vernikov, da pa je sam tudi pod božjo oblastjo, in da se mora pri oskrbovanju svoje službe ravnati po predpisih sv. evangelija. Sedaj prične pravo posvečenje. Posvečevalec in oba škofa pomočnika polože vsakteri svoji roki na glavo posvečenčevo in pravijo: „Prejmi sv. Duha." Potem ko je posvečenec prejel sv. Duha, prične maziljenje. Posvečevalec kleče pred altarjem zapoje: „Pridi, stvarnik sveti Duh!" In med tem ko drugi nadaljujejo, posvečevalec mazili novega škofa s sv. krizmo vrh glave, kjer ima ostrižene lase. Glava škofova se mazili zato, ker je škof glava ali poglavar duhovščini. Potem senovemu škofu tudi prstje in dlani med primernimi molitvami mazilijo s sv. krizmo, ker se mora od škofa iztekati vsa polnost blagoslova in po-svečenja. Notranje posvečenje škofovo je dovršeno; napolnila ga je milost sv. Duha, da more svojo visoko službo opravljati vernikom v izveličanje. Služba škofova pa je trojna: služba učenika, mašnika in pastirja. Ta trojna služba se novemu škofu podeli s trojnimi pomenljivimi znaki. Znak pastirske službe je škofovska pastirska palica, katero posvečevalec blagoslovi in izroči novemu škofu. Znak mašniške službe je škofovski prstan, katerega blagoslovljenega posvečevalec novemu škofu natakne na prst. Učeniško službo j pomenja evangeljska knjiga, katero posvečevalec novo posvečenemu škofu stisne med roke. — Posvečevalec in škofa pomočnika objamejo novo-posvečenca. Ta poljub miru v znamenje, da je postal njihov sobrat. Novi škof se sopet povrne k svojemu al-tarju, in ondi nadaljuje daritev sv. maše s po-svečevalcem vred, ki jo opravlja pri svojem altarju. Pred darovanjem pa novi škof stopi pred posvečevalcev altar ter mu daruje dve sveči, dva kruha in dve posodici z vinom. Ta obred prav lepo predočuje, da se novo posvečeni škof iz vsem, kar poseduje, daruje cerkvi v službo, in da hoče svojim vernikom biti studenec razsvit-Ijenja, poživljenja in pokrepčanja za večno izveličanje. — Novi škof in škof posvečevalec skupaj pristopita k altarju posvečevalčevemu in od sedaj skupaj nadaljujeta daritev sv. maše. Oba imata le eno hostijo in v kelibu vina toliko, j da obema zadostuje. Pri sv. obhajilu zavžije naj-poprej posvečevalec sv. Rešnje Telo in izpije iz keliha en del sv. Rešnje Krvi; potem podeli obedve podobi novemu škofu. Novi škof jih j sprejme stoje poleg posvečevalca. Skupno sv. obhajilo pomenja, da, kakor škof posvečevalec j novo posvečencu deli od enega in istega posvečenega kruha in vina, mu v moči tega presvetega zedinjenja deli tudi vso moč in oblast. Skupno j obhajilo znamenjuje tudi edinost med škofi ve- j soljnega sveta. Sv. maša se nada,juje do blagoslova. Po blagoslovu škof posvečevalec blagoslovi infulo ali škofovsko kapo, ki jo potem novemu škofu po- i stavi na glavo in rokavice, ki mu jih natakne na roko. Infula je znamenje duhovnega vo j vodstva škofovega, ker mora svoje vernike voditi v boju zoper sovražnike izveličanja. Nato posade novega škofa na škofovski sedež (vstoličenje), in podložna duhovščina mu poljublja roko v znamenje vdanosti in pokorščine. S tem obredom novi škof slovesno nastopi posest cerkve, ki mu je v skrb izročena. v Skof posvečevalec zapoje zahvalno pesem. Med p e v a n j e m gre novi škof po cerkvi, da se vernemu ljudstvu pokaže kot novi pastir in podeli prvikrat slovesni škofovski blagoslov. H koncu stopi novi škof na listo vo stran altarja, obrne se proti škofu posvečevalcu. prikloni se mu trikrat in trikrat, z vedno bolj povzdignjenim glasom zapoje: rNa mnoga leta." S to zahvalo je obred posvečenja končan. Po „ Pri moškem Listo". Josip Hasl. (Konec.) V. Hasl je dal svojemu narodu nabožno knjiiro. ki je še dandanašnji hasnovita in priljubljena. Hasl je poleg Frančiška Gorjupa in Gašperja Rupnika prvi štajarski Slovenec, ki «ra srečamo 11 a slovenskem slovstvenem polju. Na čast mu je. da se je posluževal občnega književnega jezika, ne pa narečja svojega rojstve-nega kraja. On je eden prvih, ki so spoznali v slovničnem oziru napačno delovanje o. Marka Pohlina in mu oporekali: on ni potegnil ž njim. ampak ,.z' timi starimi kraynskimi Pisavcami." Hvale vredna je njegova trudoljubivost. s katero se je učil slovenščine. Kakor pozneje Vodnik si je tudi Hasl prizadeval slovenski jezik čeden narediti. Za slovenščino je zaslužen Hasl tudi kot cerkveni govornik, saj ni samo v Ljubljani in v raznih cerkvah na Štajarske m propovedoval, njegova slovenska propoved se je razlegala tudi po tržaških in goriških božjih vežah, od koder sedaj slovenščino pehajo naši nasprotniki. Hasl se je 1. 1770. konec predgovora rSv. Postu" ponosno imenoval ,.en Slovenc iz Celanskiga mejsta na §tajerskimu, kir sim se zgul iz lubezni pruti Bogu, inu pruti mojimu bližnimu tu, kar znam. navučil. ter se še vse skuzi več, inu več vučim kravnsku pisati, inu govoriti." P o p r a v i c i t o rej 1 a h k o p o s t a v i m o Josipa H a si a v vrsto svojih prvih rodoljubov osemnajstega stoletja. * Pripomnja. Z imensko obliko: »Hasl« se čredi ina- ! čira: »Hasl«. ki jo opažamo v ljubljanskem jezuvitskem dnevniku in tudi pozneje. naposled celo v mrtvaški knjigi dolski 1. 1804. | Drugo krstno ali morda birmsko ime Leopold si jo zabeležil Hasl za Josipom na Lohnerja, ki ga je kupil od goriške bratovščine blažene Device Marije v nebo vzete. To in še mnoio diugih b 11 g o s 1 < • v s k i h knjig, označenih z beležko: »Ex libris j Josephi Hasl«, hrani dolski župni arhiv, ki mi gaje rade volje otvoril in izkoristiti dovolil veleč. gosp. župnik Veternik. . Haslovo pisavo razodevajo rokopisna: >Exercitia spiritualia maiora i et ortiduana aurtore p. Dol fin.« Poleg njih se nahajajo nemški pisana premišljevanja »Collegii Lahacensis Societatis Jesu«. Najzanimivejša točka dolskega župnega arhiva pa je H as lov a latinska a v t o b i j o g ra f i j a pod zaglavjein: »Brevis consig-natio muneruni a Josepho Hasl sive olim in Societate, sive l»ostea extra Societatem gestormn atque laborum exantlatorum.< Ta »mrrieulum vitae« je f*»leg skromnih opa/.ek v ljubljanskem jezuvitskem dnevniku in pole? nekaterih listin d<»| skesa arhiva dal podlago pričujočemu živo'opisu. Haslovo • llrevis ronsignatio« je potrdil dne 24. rožnika 1786 tedanji nad-dijakon v Iraškem trgu Kazimir de Kirnberg, nekdanji njegov tovariš v riadvojvodovem jezuvitskem kolegiju in od ondaj znane«-. Najbrž si je hotel pomagati llasl iz gorate dolske župe . kam na boljšo in zložnejšo službo in je rabil omenjeni životopis /a prilogo svoji prošnji. — V mariborskem knezškolijskem arhivu sloje t>ele£ke. da je bil Celjan Hasl posvečen v Gradcu na naslov zatrtega tovarištva Jezusovega, da je ondukaj postal baccalaureua dovršivši vseučilišče in da j«* na Dolu umrl dne 1. velikega srpana lsoL Te beležke mi j«* blagovolil sporočiti veleč. g. župnik M Sl< kovec. Kako omenja o. Marko Pohlin Hasla v svoji »l!ibl. Ca m. -tr. 2."». sem ž«* povedal. Safatik se spominja v Slo\v. Schrilt.« str. 121. 25. i Ila-la in njegovega odpora zoper Pohlinovo spakudrano pisavo. »Čop j«- prepisal kos pr»-!govora iz knjige »Sveti post« — in ga hvali. Zln.rnik Slov. Matice I. sir. 1 to. Tudi Metelko govori v že omenjeni »Pismenici« po- \ hvalno o Ha-1 i r. vender pripominja k njegovim besedam v pred- ! govoru Sv. I\*»ta : . Glihi viži sini u postavil, kjer se nekaj napol kok«r o. napol pak tudi koker u izreče, postavim: tu uiej-tu. ne: to mesto. —: »To pa že ni bilo prav: ko bi bil še star j i pisavce ali pa druge Slovane pogledal, bi -e bil prepričal, de ta ne obvelja.« Orožnova Ce|-ka kronika navaja v »Imeniku du-hovnili. ki >o v k i fari rojeni bili na str. 269. Josipa llasl (lla-el. omenja n;«*2ovdi nnliteljev. njegovega rojstvenega in -mrlneva dne in dej>:va. d:i je 1 »iI izprva jezuvit. potem bene-lirijat v l-a-keni tr.u iu naposled župnik pri sv. Jakobu na I Mu V knjiiri Da- Dekanat Tulfer -.tr. 381 poroča Orožen, da je i.i! |la-l p«>-e-tnik hiše H. na trgu in da -lovi kot vir p i ii - e l i| «r t u - Stoe.er. S.-ripiores prov a ust. 185(> prišteva Hasla N'-m<»'ii:. rjevo trditev zavrača zanimivi, že navedeni -t ivek konee pr« »\ or.i Sv. 1'o-tu . kjer se llasl odločno priznava «el -k--ja --love ur a V Mittlt. d. hist. V. f. Kr. 1857 -tr. 90. je pod točko Hi. j zaUi.-žil Jernej LemVk med drugimi redkimi slovenskimi knji- i jami tudi lla-l .v Sv-ti Post. Na -tr. 92. |m».| tu.'ko 81. omenja 1 knjige: »I* re m i š I o v a n i e terpl. Jez. Krist. za usaki dan v pi»-i'i. !.itin-ko pnpi-ai J li. He\vne-i S. J., na krain.-ko prestavil Jo-. Ha-1 S. .1. Morda je to druga izdaja Sv Posta«: škoda, da I.eneek ni zaznamoval letnice. Dr. »'e i n 1 i «■ h pi-e v (ivin. Projr. liraz 1*72 Ge>ch. d. m in lir.;/ -!r. 20 m D»7.: Hasl v\ar zuletzt. niH-h na« h 177" Ptarr« r /u St. ! .. o|, in |.aibaeh. kar je zmota. Hasl ni nikdar župnikoval pri sv. Jakobu v Ljubljani, pač pa pri sv. Jakobu na Dolu. Pri sv. Jakobu v Ljubljani je deloval prej kot jezuvit. Julij pl. Kleinmayr omenja v »Zgodovini slovenskega slovstva« str. 68. Hasla med Pohlinovimi nasprotniki. Mac u nova »Književna zgodovina slov. Stajerja« str. 64. trdi. da je bil Hasl. kar se do sedaj zna, najstarejši štajarski slovenski književnik ali pisatelj — hud zopernik Marko Pohlin o vi h jezičnih slabosti. V M ar no vem »Jezičniku« XXII. str. 39.—41. je kratek životopis Haslov, naslov njegove knjige, ponatisek »Predgovora tiga prestavlavca«, košček premišljevanja na pepelnično sredo, naposled pripomnja o Rupnikovem prevodu in sodbi Safarikova in Pohlinova o Haslu. Opisujoč o. Marka Pohlina v »Jezičniku« XIV. jemlje Marn na str. 31. med njegovimi nasprotniki v misel tudi Josipa Hasla. »Kres« je prinesel 1. 1886. na str. 176. člančič dr. J. Pajka: »Do zdaj še neznan rokopis Jožefa Hasla« — to so njegove »Večne resnice« ki jih je našel dr. J. Pajek 1. 1884. v župnem arhivu v Loki pri Zidanem mostu, kamor jih je najbr/.e zanesel pokojni župnik Žičkar, ki je nekoč pastiroval na Dolu. V dr. Jakoba Sketa »Slovenski slovstveni čitanki« stoji na str. 135. ponatisnjen Haslov »Predjrovor k sv. Postu«. Zadaj je kratka životopisna opomnja in pojasnilo llaslove razmere z o. Markom Pohlinom. Hasla hvali dr. Sket na str. 121., češ, da se razlikuje od svojih štajarskih rojakov, ki niso gledali na nikak slovniški napredek. Dr. Karol a G laserja »Zgodovina slov. slovstva< se peča s llaslom na str. 15k, 177. in 196. Glaser dvomi z Šafa-rikoin vred ob evangeljski izdaji z 1. 1754. češ, da bi morala stati letnica 1764. a ta dvom je ovrgel L. Žvah v »Ljubi. Zvonu« 18SG str. 432.. kjer trdi. da je prišla evangeljska knjiga prav onega leta na svetlo, katero navaja Hasl, namreč 1. 1754. O našem pisatelju ima Glaser životopisnO črtico, navaja »Sv. Post* in najvažnejše točke i/, predgovora. Hasla prišteva upornikom zoper o. Marka Pohlina. Župnik In. Vrhovni!:. Maksimilijan Redeskini Jezuvit o. Josip Hasl je posvetil ljubljanskemu duhovniku Maksimilijanu R e d e s k i n i j u svoj ..Sveti Post.~ Tako poroča o. Marko Pohlin v rHibliotheea Carnioliae*4. Žal. da rečenega posvetila nisem našel v nobenem izvodu Haslovo knjige, kar mi jih je prišlo na oči. Pod vplivom Haslovim in še bolj Pohlinovim je pisateljeval Maksimilijan Redeskini. Prvo knj igo „P o d v u č e n j e inu m o 1 i t v e za vsakteriga iz bukvie imenuvanoh cxercicia S. 0. Ignacia" je izdal 1. 1768. Ta drobna, 84 strani obsežna knjižica veže Redeskinija z o. Jernejem H asa rje m. Zajel jo je iz njegovih ..Pridig". Za prosto ljudstvo so bili Basarjevi govori preobširni, zato je povzel Redeskini iz njih kleno duhovno zrnje in ga v priročni knjižici razširil med ljudstvo. Isto vodilno misel, kakor rPodvučenje" ima „Kratka viža k" Bogu skuz znotrejne inu zvunanje Molituvce se povzdigniti," ki je izšla 1. 1789. Redeskini jo je poslovenil po latinskem molitveniku cistercijenca kardinala Ivana Bonna. Sestavljena je iz besed sv. pisma in sv. cerkvenih očetov in razdeljena na tri dele. Prvi del je namenjen duši, ki se dviga s pokoro k Bogu. drugi del poučuje dušo, ki storivši pokoro raste v čednosti, tretji povzdiga k Bogu dušo stremečo za popolnostjo. Najbolj znano slovstveno delo Redeskinijevo je njegova pesmarica: „Osem inu šestdeset svete h pes m, katere so na prošnje, inu poželenje več brumneh duž skerbnu skup zbrane, pobulžane, inu pogmirane, k' veče čazte božje, temu bližnemu pak k' duhounemu trožtu, inu podučenju na zvitlobo dane. Iz perpuženjam vikže Gosposke. V Lublani. Se najdejo per Aloyzio Raab, Landžaftnimo Bukvevezco. Literis Egerianis 1775." Naslednje leto je dodal Redeskini tem pesmim note natisnjene pri Trattnerju na Dunaju. Obdelovalci slovenskega duhovnega pesniškega polja so namerjali zatreti posvetno narodno pesništvo. Tem pleveem ^porednih pesmi" se je pridružil s svojo gori navedeno zbirko Redeskini. S svojimi duhovnimi pesmimi je je hotel izpodriniti posvetne popevke med narodom. Borba zoper te pesmi se je pričela že za škofa Toma Hrena. Prot ireform acij a ni samo iz-kušala odstraniti vse, kar je spominjalo na delovanje luteranskih kriv overskih oznano valcev, nego je trebila hkrati tudi ostanke stare narodne vere, živeče v nekaterih narodnih običajih in pesmih. Tedaj je jela hirati stara slovenska junaška pesem. Kako hitro se je izgubljala, priča dejstvo, da že Valvasor ne ve ničesar o Ledi in Poberinu, starih slovenskih božanstvih, katerih je bila polna narodova duša še v začetku 17. stoletja. Ooemnajsto stoletje je nadaljevalo omenjeno borbo. Nastopili soStržinar, Lav-renčič, Repež, Redeskini s svojimi pesmaricami, ki so bile vse zoper tako tu označeno narodno pesem: to je: zoper rprasno, nanucno, folž. navarno, na-sramno, gerdo. poredno peisem." Ah acij Stržinar navaja kot „sadni uržoh, sakai so lete svete Peissme sturiene, leta: debi te druge prasne, naniicne, folž peissme opustili; namesti taistih pak te svete peissme peli. Kai nuca, da se ne- ! kateri fant al dekelč veliku peissem navučy; katere so od godcov sturiene: aku so lih od svetnikov: vender so folž, čez Božio veiro in več k žpotu, koker k časti teh svetnikov: Koker ie ena sila douga Peissem od ! Psalmista Davida, od zlatiga oča naža etc. Katere peissme so čez Božio veiro. Zlasti pak debi ta mladi folk te hude, navarne, nasramne peissme opustov, katere so grežne, inu usse ludy pohuižajo: Lete svete peissme pak vaz inu druge pobtilžaio inu potrožtaio." .Tezuvit o. Prim Lavrenčič ponavlja isti uzrok, zakaj je izdal rMissionske Catholiš Karšanske Pejssme." Navdajalo ga je upanje, ,.de vi bodete vse posvetne inu nesramne pejssme opustili, same pak lete nove inu svete pejli Bogu k' časti, inu k' vaših duš zveličejnu." Ložkega organista Filipa Jakoba Repeža je vodil isti namen, da si ga tako očitno ne razodeva, kakor njegova prednika. Izpodrival je narodno pesem podlagajoč znanim napevom pobožne besede. Imenovane duhovne pesnike" je posnemal Redeskini. Takoj v prvih vrsticah ,.Predgovora na use brumne, inu andohtlive pevce in pevke" pove rleta uršoh, z' katirega zo lete Pezme v' lete buqve zpizane ble: namreč de bi ze teiste salubleue, gerde. od pre- ! grežneh rečy (katireh S. Pavi. Efes. 5. 3. napusty i nekar v' mizle useti) zkupslošene popevke, katire zo eni daduzehmal dostikrat zami zebi, inu drugem k' pohuižanju pejli, pozehmal uzem iz pote, inu iz glave zpravele. Pokaj be vam blu treba na poredne pezme mizliti, ke ze vam zveteh mankalu nabo? . . . Te Pezme pojete vi šihr. Z' teme zi naboste liudeli zkužnav delalli; le pregainali zi njoh boste: z teme na boste vi hudiču vezella, Bogu, inu Angelca Varhu joku, ne ran važi duži dellali: ampak važa duža ze bo koker ti bošji nevesti v* vizok. Pezm. 5. 6. topila, kadar boste Christuzu k* časti pejli: kadar vam bo on k' zereu govoril." Redeskini povdarja nadalje, kakšno moč ima petje v raznih okolnostih življenja. Duhovna pesem nagiba grešno srce k pokori. Pesmi so že skale za sabo potegnile — pravi — trda srca omočile, da so solze pokore kot studence od sebe dale. Sv. Avguštin si je sam to izkusil: na glas hvalnih in duhovnih pesmi so njegove oči solze kosanja točile in meni je bilo dobro pri njih, spričuje sam 1 9. Confess. c. 6. Razne prilike vabijo k petju: zato opominja Redeskini: Pojte mladi in stari, možje in žene, samci in zakonski ob nedeljah, o praznikih, ob delalnikih: v cerkvi, na božji poti, pri procesiji, na polju, doma. zlasti na preji, da se nikdar več ne razlega tisti strupeni glas drajn pod stenami ali na vasi. ampak vsnlej Bogu prijetni glas sv. pesmi. Pa se morda kdo sramuje take pesmi peti? On gotovo ne ve. da je mladi pastir David pel na paši, Mozesova sestra v puščavi, Judita na vojski, Caharija doma. Mati božja na gorah, ko je obiskala svojo teto Elizabeto in drugi sveti ljudje so peli po vseh krajih na zemlji. Kaj? Celo angeli božji v nebesih noč in dan brez prenehanja pojo tisto častito pesem: Svet. svet. svet! in Boga hvalijo. Samo v peklu je jok in škripanje z zobmi. Redeskini je hotel navdušiti svoje rojake za pobožno petje, iz vsake vrstice njegovega predgovora diha ljubezen do svete, po Bogu hrepeneče pesmi. Volje niso dosegale njegove moči. Kakor nobeden prej imenovanih svarilcev zoper narodno pesem, tako tudi Redeskini ni bil pesnik. Rad bi bil dal svojemu narodu kruha, a podal mu je kamenja. Edin duhovni pesnik 18. stoletja, ki je ubral pravo struno, je bil Japelj. V poznejše izdaje svoje pesmarice je sprejel Redeskini dve njegovi mašni: ,.Pred tabo na kolenah" in rPred stolam tvoje milosti." To je zrno, vse druge so pleve — pesniški nestvori brez vzleta, brez pravil. Že v naslovu in pozneje v predgovoru pravi Redeskini, da so njegove pesmi rskerbnu skup zbrane, pobulžane, inu pogmirane.*4 Od kod jih je zbral, ni povedal. Samo pri 46. pesmi rod Marie Divice Matere Dobriga svejta" je navel vir pišoč: „Ta Pezm je slošena, inu ven vseta z" tehisteh nemžkeh bukuv, katire je taiste imenitne, vizoku učene Pizar, ta vizoku častite G. P. Božtijan Sailer Premonstratenzarzke Chorar tega bellega Ordna S. Nor-berta v' Marhtallu virjetnu, inu poterdenu popizal. inu inarinniidjež Crafel imenuval 1. Xfjett bes inariaitijdjen Crafelš Wejd)icf)te. koker tudi z" tehisteh v'Celovcu ven daneh bukuvc: 9?euntdgigc Slubadjt bom umnt*rtt)atiqen $nabeitbilb Waria t»ont guten Sfatf) k. inu iz drugeh, katire ze še po celemu vernemu Christianstvu snajdejo.- Kako je ..pobulšal inu pogmiral" Redeskini svoje skup zbrane pesmi, se najlože prepričamo ob ad-ventni pesmi, ki je v svoji starodavni obliki natisnjena v knjigi: rBranie, inu Evangelia" z !. 1 7 68. na prvem mestu med „Katholskimi Peismami, katere se po navadi pred Pridigo imajo Peki." V po-natisku je Redeskini strnil 3. in 4. kitico v eno; 8. kitico je izpustil in namestu nje vdel šest novih; namestit !». in 10. stoji v Redeskinijevi zbirki samo ena: zadnji dve je zopet povzel in ji po svoje „ pobulšal". Oglejmo si izvirnik in primerjajmo ga z Redeskinijevim predelkom. V knjigi -Bran i e, inn Evangelia" je naslednja: Adventna Peisem. i. I^tslan je Angel Gabrifl O.] Buga na ta Svet. K" »-m t i>ti Divici Noter v' tu mestu Nacaret. 2. k Divizi 1'ornivni S" tiru Svetim Jos«-pham. (M Davidov«* hiš«'. Maria j«- /." itm-nam. 3. Ani:«'l m»tor k" nje pride. Nu t«»ku eovorv: Ošcna -i Maria. (•nado >i ti |iovhena. 4. fto^pud ta je >tal»o. Ž«-i izvolena. Maria pr«*stri~i. l.«-t«' «tiiiii* I* >/)«»: Inu mi-li | i ti nalnti, li -i _nad«» dobila. -v«-it p<»ro«l t v« »i. Pole ti boš spočel a. Iz Duha s ve tipi: Nam bos Svnka rodila. JEzuz bo im«-novan.*l 8. Prez moža «a bos spočeta. Prez madeža vsiga. Kalerpi zemlja. Nebu. Obseči na more. 9. Maria či«ta Divica >«• nisku perkloni: Pravi/ O ISiis izidis«* Tvoja vola nail incnoi. !0. 1 »I o jest sim ena I »okla Moina (io»put gnado. 11. Anjel ki r j«* to pršem Toku h-pu zapeli. li'»ri j«' zlctou v" Nebe»a, Od Maric slovu vz«-u. 12. Maria Mati Božja l'r'»i B«»ga za nas. D«- iij«"ja milo>t. ^nada r.o.l<- vseli pt-r nas. Amen. Istr p«-sm i Redeskini jeva redakcij slove: XIV. Pesm. \ \-h« niu. ili na -lan vz«-lb'ua i»snanenja Matere bošje v" I'.»tu. 1 Na tu p .v. ||.- 1-tije pri»b- li l /V«jt \ t- u.•■'"•tu < iali! Iriifuuvanu \.e <-»»th. Po/.Ian k' eni Divici «M hi/«- Davida. •lošei"vi nevesti, lun- nje ji- MAria. Ta Angel njo posdrave : Cešena z' MAria! Gozpud je sfboj. nje prave: Med šenam' ze šegnana. 4. MAria ze prestraže Cez tu govorjenje. Inu mizle počaze: Kaj je tu z' enu teženje. 5. Angel pak je k1 nje reki: Nekar ze ti naboj! Gnado z' nežla per Bogu. Za cel zvejt bo porod tvoj. 6. Pole! ti bož spočella. Hodila »'li ga Svna: Z' nebez' ga bož prejella: JEsuz imenuj njega. 7. Bo velk. 'nu t"ga narvikžga Svn bode imenuvan, Tron a. MAria, Mate božja! Sproz' sdej, "nu vzake čaz, I te njega milost gnada Bo sdej. 'nu vzeli-j per naz. Župnik lian Vrhovnik. (Konec prihodnjič.) I. Bratovske zadeve molitvenega a p o s t o 181 v a. '/) Glavni namen za mesec avgust 1902: Krščansko "/unije. I>) Posebni nameni. 8) Sv Cirljak. Družba sv Cirila in Mtt<;da. Vzgoja slo.enske mUdine. 9.i Sv. Roman. Verska in narodna zavest Slovence*. Katoliško čase pisje 10.) St. Lavrencij. Ponižanje sovražnikov sv. cerkve. Cerkveni in svetni dostojanstveniki ll.i Sv. Suzana. Pogum v izkušnjavah zoper sv. čistost. Izoir.banje slib:m druščinam. 12.) Sv. Klara. Bedovniki in redovnice. Darežljivost do ubogih. 13) St. Hlpollt ln sv. Kaaijan. Slovensko mladinsko slovstvo. Slovenski umetniki 14.) Sv. Evzeblj Vsi krščanski narodi. S. Odgovorni vrednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.