1964 GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2400 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. Z LETNE DELOVNE KONFERENCE SINDIKALNE PODRUŽNICE CINKARNE V CELJU Na prvem mestu skrb za delovnega človeka V nedeljo, 22. marca 1963 je bila v sindikalni dvorani letna delovna konferenca sindikalne podružnice Cinkarne Celje. Predsednik IO SP Štefan Veselko je v svojem referatu spregovoril • uspehih celotnega kolektiva v preteklem letu. Poudaril je, da nas ti rezultati morajo še nadalje vzpodbujati. Dotaknil se je tudi negativnih pojavov. Leto našega dela je zopet za nami. Za nami so pa tudi uspehi in prav tako tudi neuspehi, ki smo jih med letom zabeležili. Gospodarski uspehi našega podjetja nam niso neznani. O uspehu pa lahko govorimo samo z vsestranskim povezovanjem neštetih faktorjev, ki so pripomogli k dvigu proizvodnje oziroma gospodarskemu uspehu. Kadrovska politika podjetja je imela dovolj dela, da je zagotovila vsaj minimalno število sposobnih kadrov. Prav tako tudi izobraževanje kadrov prispeva velik delež k dvigu proizvodnje. Morda smo včasih premalo pozorni pri socialni strani naših delavcev. Zavedati se moramo, da se bo delavec sprostil pri svojem delu le takrat, kadar bo imel urejene domače razmere. Stanovanjski problemi so tudi eden izmed glavnih vzrokov številnih motenj, ki nastajajo v proizvodnji. Sami dobro vemo, da le spočit delavec lahko vestno opravlja svoje delo. Zato bo nedvomno skrajšani delovni čas v marsičem pripomogel k večji sprostitvi delavcev izven delovnega prostora. GOSPODARSKI USPEHI PODJE TJA V LETU 1963 Znano nam je, da je celotni dohodek v letu 1963 v primerjavi z letom 1962 po fakturirani realizaciji narastel za 37 %. Tako močno povečanje celotnega dohodka je plod resnega prizadevanja našega kolektiva, ki je vzporedno z investicijsko izgradnjo povečal in izboljšal strukturo proizvodnje. V strukturi povečanja celotnega dohodka lahko zasledimo zelo zdravo tendenco razvoja, saj beležimo porast celotnega dohodka podjetja ravno v povečani prodaji gotovih izdelkov. Porast prodaje v tujino je bil v letu 1963 še večji kakor v letu 1962. Cinkarna se je v letu 1963 še uspešneje vključila v mednarodno delitev dela, s čemer je naš kolektiv znatno prispeval k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance, kar mora biti še nadalje vodilo ne samo nas cinkarnar-jev, ampak vseh ljudi FSRJ. Udeležba realizacije gotovih izdelkov v skupni realizaciji gotovih izdelkov je znašala v letu 1961 17,6 % v letu 1962 22,5% in v letu 1963 30,4 %. S to številko se je kolektiv Cinkarne uvrstil na čelo industrijskih izvoznikov v Sloveniji. Vrednost točke marec 1964 I. Ekonomska enota metalurgija: 1. Predpražarna in žveplena kislina ..... 2. Aglomeracija............................... 3. Skupne službe (1. in 2.).................. 4. Topilnica surovega cinka.................. 5. Topilnica finega cinka.................... 6. Cinkovo belilo............................. 7. Keramika................................... 8. Skupne službe celotne topilnice........... 9. Povprečje ek. enote metalurgije ..... 10. Kem.-metalurški analit. laboratorij .... II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. Vuljarna cinkove pločevine................ 2. Cinkografija............................... 3. Oblikovalnica cinkove pločevine........... 4. Skupne službe predelovalnih obratov . . . III. Ekonomska enota anorganske kemije: 1. Kromov galun.............................. 2. Na-hidrosulfati in metalit................ 3. Na-sulfid................................. 4. Litopon, Ba-sulfid in cinksulfat.......... 5. Svinčeni oksidi........................... 6. Superfosfat............................... 7. Ultrumarin................................ 8. Modra galica.............................. 9. Kemični obrat III. — Mozirje ...... 10. Obračun skup. služb obrat pigmenti — soli 11. Povprečje obratov krom. galun, na-sulfid, svinčeni oksidi, ultrumarin................ 12. Povprečje obratov na-hidrosulfit, krom galun, na-sulfid, ultramarin in svinčeni oksid 13. Povprečje obratov stari in novi litopon . . 14. Povprečje obratov na-hidrosulfit in metalit 15] Povprečje litopon, modra galica, modri ba- 16. Modri baker............................... 17. Novi litopon.............................. IV. Ekonomska enot« organsko kemija z vsemi službami....................... V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. Mehanična delavnica ....... 2. Gradbeni oddelek................... 3. Elcktro delavnica ...••••• 4. Energetski in merilna oddelek . . . 5. Oddelek za pripravo dela .... . 6. Skupne .službe vzdrževalnih obratov 7. Plinarna........................... VI. Predračunske enote — administrativne in drufce službe....................... 1. Družbena prehrana................... VII. Celotno podjetje...................... o o Ji s Is ’S = CJ if> O Akont. na proizvodnje rt a a •se O. M in 128,23 16,- 144,23 139,86 17,- 156,86 134,94 16,56 151,50 144,36 18,- 162,36 144,36 18,- 162,36 113,79 21,— 134,72 130,48 18,- 148,48 141,54 18,11 17.60 159,63 139,44) 157,(K) 130,14 19,15 149,29 136,55 20,- 156,55 132,15 20,- 152,15 105,28 20,- 125,28 133,16 20,- 153,16 126,66 24,- 150,66 130,07 15,- 145,07 113,84 18,- 131,84 115,51 19,- 134,51 119,47 22,- 141,47 138,83 118,83 20,- 105,10 17,- 122,10 115,93 21,— 136,93 115,(K) 12,- 127,00 115,63 21,— 136,63 114,12 19,27 133.39 120,41 17,59 138,00 115,51 19,- 134,51 130,07 15,- 145,07 115,80 21,— 136,80 113,63 21,- 136,63 115,51 19,- 134.51 126,02 22,- 148,02 125,53 18,- 143,53 122,49 18,- 140,49 128,26 18,- 146,26 128,23 18,- 146,23 128,44 18,- 146,44 125,48 18,- 143,48 23,- 137,53 121,91 22,- 143,91 130,44 18,- 148.44 128,04 19,37 147,41 Zelo važen podatek pri izvozu naših izdelkov je ta, da smo 87 % izvozili v države konvertabilnega področja. Proizvodni plan, postavljen za leto 1963 je bil za 7,4 % višji od proizvodnje, ki smo jo dosegli v letu 1962, vendar smo ga kljub temu presegli za 14,16 %>. V preteklem letu smo tudi prvič po nekaj letih zasledili, da je porast celotnega dohodka večji od porasta poslovnih stroškov. Kljub povečanju cen koncentratov v letu 1963 se je cena materiala v 'strukturi poslovnih stroškov zmanjšala, kar kaže na boljšo ekonomično proizvodnjo, kot v letu 1962. Vrednost proizvodnje je v primerjavi s preteklim letom porastla za 21,64 %, število zaposlenih pa za 4,03 %. Z 2 % izboljšanim izkoristkom časovnega forda v primerjavi z letom 1962 ne moremo biti povsem zadovoljni. Res je zaradi velike fluktuaoije nekoliko porastlo šte- -vilo neopravičenih izostankov, vendar časovnega fonda nismo izkoristili v toliki meri, kot bi ga lahko. Naši ljudje še vedno v veliki meri zamujajo na delo, oziroma prezgodaj odhajajo z dela. Tem slabše je dejstvo, da so med zamudniki tudi nekateri člani obratovodstev naših obratov. Menim, da bi morali vprašanje prihodov in odhodov na delovno mesto bolj zaostriti. Še zmeraj je zaskrbljujoč izpad časovnega fonda zaradi bolezenskih izostankov. Izpad časovnega fonda zaradi bolezenskih izostan-(Nadaljevanje na 2. strani) Dešaržirni stroj je olajšal delo našim topilničarjem Štirietažne destilacijske peči, korak k skupnemu kondenzatorju V teku 200-letnega obstoja klasičnega postopka pridobivanja cinka se je ta postopek iz leta v leto izpopolnjeval. Ta razvoj je postal posebno intenziven po uvedbi novih konkurenčnih postopkov, kot so elektroliza, pridobivanje cinka v vertikalnih retor-tah, elektrotermični postopek ter pridobivanje cinka in svinca v visoki peči. cinka v horizontalnih retortah, da lahko konkurira vsem modernim postopkom pridobivanja cinka. Poleg drugih prednosti je družba uvedla skupni kondenzator, s katerim je dana možnost povečanja retortnega prostora, kar ima za posledico večjo proizvodnjo na isto število zaposlenih. S tem so nižji tudi proizvodni stroški. Naše podjetje spada v vrsto Vsem članom kolektiva čestitamo 1. maj - praznik dela Družbene organizacije, uprava in uredništvo Zelo hiter industrijski razvoj po II. svetovni vojni je v industrijsko razvitih državah povzročil veliko pomanjkanje delovne sile. Pridobivanje cinka v horizontalnih retortah pa zahteva veliko število kvalificirane delovne sile. Ta problem je po vojni za določen čas ustavil izgradnjo novih cinkarn po tem postopku. Iz tega razloga so se po vojni cinkarne s klasičnim postopkom pridobivanja cinka usmerjala predvsem k zmanjšanju delovne sile, zaposlene pri destilacijskih pečeh in k izboljšanju delovnih pogojev pri posluževanju destilacijskih peči. Največje uspehe so pri tem žele belgijske družbe. Tako je družba Overpelt že v letu 1955 tako izpopolnila postopek pridobivanja naj starejših tovarn barvaste metalurgije v državi. Ves čas uporablja za proizvodnjo cinka ležeče retorte. V tehnološkem pogledu je bila Cinkarna vse do začetka druge svetovne vojne med vodilnimi podjetji v Evropi, ki pridobivajo cink po tem postopku. Prekomerno izkoriščanje naprav med okupacijo, kakor tudi stihijsko povečanje kapacitet v povojnih letih je povzročilo, da je Cinkarna prišla na nivo zastarelega podjetja. To nam je narekovalo, da je potrebno čimprej pristopiti k rekonstrukciji in modernizaciji našega podjetja. V lanskem letu smo se lotili rekonstrukcije topilnice. Po investicijskem programu je predvideno rekonstruirati stare destilacij- ske peči, poleg tega pa zgraditi še nove peči. Da ne bi proizvodnja stagnirala (rekonstrukcija starih peči) je bila najprej obstoječa hala podaljšana proti keramiki in kaj kmalu je postalo staro skladišče drobnega materiala del nove topilnice. V novem delu sta zgrajeni dve novi štirietažni destilacijski peči v Cinkarni prirejenega belgijskega tipa. V drugi polovici aprila pa bodo začele obratovati rekonstruirane destilacijske peči št. I. in II. Nove oziroma rekonstruirane peči imajo štiri etaže in dve delovni strani. V spodnjem delu so nameščeni regeneratorji za pred-grevanje zraka in plina. Peči so zgrajene v podolžni osi topilnice, zaradi strojnega posluževanja pri opravljanju manevra. Nova destilacijska peč ima vstavljenih več retort (stare peči 204), katere imajo za 4,5 1 večjo prostornino. Proizvodnja na novih oziroma rekonstruiranih pečeh je večja za ca. 2 t cinka in prahu. Proces redukcije in kondenzacije traja okoli 19 ur, 5 ur pa se porabi za poslu-ževanje destilacijskih peči, tako imenovani manever. Manever prične približno ob 3. uri zjutraj, ko začnejo topilničarji z menjavo retort in s stresanjem cinkovega prahu iz alonž. Po tej fazi se nadaljuje manever z zadnjim vlečenjem cinka, podiranjem predležev, iznašanjem predležev, čiščenjem oken in čiščenjem retort. Izpraz-njevanje ogorkov iz retort se opravlja mehansko z dešaržirnim strojem, nabavljenim v Belgiji. Delovanje dešaržirnega stroja je (Nadaljevanje na 3. strani) Skrb za delovnega človeka na prvem mestu (Nadaljevanje s 1. strani) kov je bil za 1,5 % manjši kakor v letu 1962. Še več, v letu 1963 smo s 5,3 % izpadom na račun bolezenskih izostankov od celotnega možnega časovnega fonda dosegli najnižji odstotek v zadnjih petih letih. Težko je ugotoviti kaj je vplivalo na tako znižanje bolniškega staleža. Brez dvoma je tu več faktorjev, lanskoletna široka akcija vseh političnih organizacij za znižanje bolniškega staleža, večja zavest vsakega našega člana kolektiva, v veliki meri pa tudi preventivna dejavnost naše obratne ambulante (cepljenje proti gripi). S takimi akcijami bi morali nadaljevati tudi v bodoče, pri tem pa naši obratni ambulanti dajati vso pomoč in podporo. Drugače je z obratnimi nezgodami. V letu 1963 beležimo 4.968 izgubljenih dni na račun obratnih nezgod. Naše podjetje je v polni rekonstrukciji'in izgradnji. Nič novega ni, če povemo, da smo v naših obratih v preteklem letu delali kljub raznim rekonstrukcijam s polnimi kapacitetami, kar pa nas je ponekod včasih oviralo pri preventivnem preprečevanju nesreč. Kljub temu so se ponekod obra-tovodstva premalo resno zavzela za zaščito na delovnem mestu, kljub zadostnim zaščitnim sredstvom. KADROVSKA POLITIKA PODJETJA Že v začetku leta 1963 smo ugotovili, da je premajhen dotok delovne sile iz območja celjskega okraja za naše potrebe. Preko zavoda za zaposlovanje delavcev smo navezali stike z raznimi zavodi drugih republik. V prvih mesecih 1963 smo se vezali na področje okraja Banja Luke, kasneje pa na republiški zavod za zaposlovanje delavcev Makedonije. To nam je omogočilo, da smo številčno zadostili potrebam naših obratov, nismo pa mogli zagotoviti kvalitetni izbor. Delavci iz teh področij nimajo dovolj ali pa no- sov med delavci ali pa s predpostavljenimi. Bilo je mnogo primerov, ko so mojstri izjavljali, da če kdo ne more delati, naj gre po knjižico, in podobno. Pogosto niso imeli posluha, da bi pomagali delavcu pri njegovih težavah, ali pa mu omogočili, da jih uredi. Taki in podobni primeri so razočarali marsikaterega dobrega delavca in je zaradi tega zapustil podjetje. Potrebno je, da obratovodstva in šefi posameznih služb posvetijo več skrbi kadrovskim vprašanjem na svojem področju. Taki in podobni primeri nedvomno negativno vplivajo na samo proizvodnjo, v nasprotnem primeru pa se bo skrb za delovnega človeka renti-rala v višji storilnosti dela. IZOBRAŽEVANJE KADROV Izobraževanje kadrov v našem podjetju je lansko leto potekalo v glavnem v naslednjih smereh. Glavna akcija je bila vsekakor naša tehniška šola. Kljub temu, da redno delo šole močno moti pomanjkanje prostorov, je pouk potekal normalno, vendar pa smo bili prisiljeni preložiti analitske vaje na kasnejši rok, ko bosta končno dograjeni dve učilnici. Rok dograditve je bil najprej 15. september, nato 20. december in kot kaže bo provizorij vseljiv šele enkrat v mesecu maju. Slušatelja so dosegli dokaj dobre učne uspehe in tudi glede njihove discipline ni pripomb. Menim, da bo naša šola v celoti dosegla svoj namen, namreč, da bo dala take kadre, ki jih potrebujemo zlasti še spričo velikih potreb tehničnega kadra, ki ga redne šole v zadostni meri ne bodo mogle dati. Jeseni nameravamo zopet odpreti prvi letnik kemijske in metalurške stroke. Druga smer izobraževanja je izobraževanje na delovnem mestu, kjer smo napravili izredno malo z izjemo v topilnici. Tu postopoma izobražujemo delavce na delovnem mestu. Ce bi se vprašali zakaj v ostalih obratih nismo na tem področju nič napravili, bi lah- zgrajeno 48 stanovanj, v letu 1963 je bilo zgrajeno 10 stanovanj iz sredstev podjetja in 38 stanovanj v individualni gradnji s pomočjo posojila podjetja. Pričela se je gradnja 24 stanovanj v montažnem bloku na Otoku. 47 delavcev pa je pričelo z individualno gradnjo. Tako ostane po 5-letnem planu še odprto vprašanje gradnje 113 stanovanj. Plan stanovanjske izgradnje je z vključenimi začetnimi gradnjami izvršen v 3-let-nem obdobju 54,8%. Stanovanjsko problematiko samcev je podjetje resno začelo reševati v letu 1962, ko je zgradilo prvi samski provizorij v Kumerdejev! ulici s 60 ležišči in pripravilo program za drugi provizorij s 50 ležišči, ki je bil vseljiv junija 1963 ter za sodoben samski dom z 214 ležišči, v katerega so se vselili januarja letos RAZPRAVE O 42-URNEM DELAVNIKU IN DELJENEM DELOVNEM ČASU Eno od važnejših vprašanj, ki smo ga že obravnavali in bi ga morali še temeljito obravnavati, je vprašanje prehoda na skrajšani delovni čas. Iz zapisnikov razprav, ki smo jih dosedaj vodili po sindikalnih podružnicah v podjetju in osnovnih organizacijah je razvidno, da smo se v večini obratov navdušili za skrajšani delovni čas. Iz nobene od teh razprav pa ni zaslediti, kako si pravzaprav zamišljamo izvedbo oziroma prehod na 42-umi delavnik in ali imamo v našem podjetju pogoje za tak navidezno mikaven korak. Prepričan sem, da bo vsak od Ko govorimo o kadrovski politiki Cinkarne, moramo imeti pred očmi precej težke probleme, ki spremljajo uresničevanje naših kadrovskih planov. V zadnjih letih nam je uspelo pridobiti precejšnje število visoko kvalificiranih in srednjih strokovnih kadrov ki so podjetju potrebni za uresničevanje planov proizvodnje. Poleg tega šolamo v naši tehnični šoli za odrasle lepo število naših kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev za sedanje oziroma perspektivne potrebe. Dosedaj smo tudi uspešno reševali vprašanja v zvezi s pridobivanjem in šolanjem strokovnih delavcev za naše vzdrževalne obrate. Veliko težje smo pridobili delavce v naših proizvodnih obratih, predvsem v topilnici. V lanskem letu smo na novo sprejeli 822 delavcev, 545 delavcev pa je v tem letu odšlo iz podjetja. Ta številka je precej zaskrbljujoča zlasti, če primerjamo fluktuacijo v letu 1962, ko smo sprejeli 383 ljudi, odšlo pa jih je iz podjetja 389, torej je bila fluktuacija v letu 1962 veliko manjša kot v letu 1963. V tej zvezi moramo poudariti, da je bil priliv delavcev iz drugih republik veliko večji v letu 1963 kot v prejšnjih letih in da je na našem bližnjem in daljnem celjskem področju vedno manj ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v Cinkarni kjer so pogoji dela precej težji kot v drugih tovarnah. Res je, da nismo mogli ustvariti vseh pogojev, s katerimi bi ljudem bistveno olajšalo delo v težjih obratih, na drugi strani pa je tudi res, da je bilo leto 1963 leto večjih premikov delavcev ne samo pri nas, ampak tudi v drugih podjetjih, kjer imajo relativno boljše in lažje pogoje dela Zaskrbljujoč je tudi pojav, da nam je v letu 1963 iz topilnice in tudi drugih obratov odšlo precej delavcev z daljšim stažem, ki so bili nezadovoljni z delovnimi pogoji, mnogi pa so bili nezadovoljni z odnosi na delovnem mestu in z zaslužki. nas pozdravil skrajšanje delovnega časa od 8 na 7 ur, ob istih ali celo večjih osebnih dohodkih. Vsem nam pa mora biti jasno, da so naloge našega podjetja iz leta v leto večje, jasno nam mora biti tudi to, da bomo morali, če bomo prešli na skrajšani delovni čas, te planske zadolžitve nujno doseči v 7 urah, kajti le z doseganjem oziroma preseganjem planskih zadolžitev lahko pričakujemo iste ali višje osebne dohodke, kot smo jih imeli do sedaj. Ne bo odveč, če se dotaknem še vprašanja deljenega delovnega časa, ki pa pravzaprav ni nič novega, saj ga ima že cela vrsta držav. Prav gotovo ima delitev delovnega časa gotove prednosti pred nedeljnim delovnim časom — pri dvigu produktivnosti dela, ima pa verjetno tudi pomanjkljivosti (vsaj še pri nas), na katere bomo naleteli ne samo v našem kolektivu, ampak tudi zunaj kolektiva. Jasno nam mora biti, da imamo še vedno premalo otroških zavetišč in da se bodo morali ti zavodi, kolikor jih imamo, nehote ravnati po kolektivih, v katerih nameravajo uvesti deljen delovni čas. V mislih imam tudi razne servise in restavracije za prehrano naših ljudi. Morda se bom danes lotil problema. o katerem se malo govori. Ali smo že kdaj pomislili, kaj smo naredili za otroke, katerih starši so zaposleni v našem kolektivu. Ali smo se kdaj vprašali, kje so ti otroci v času zaposlitve obeh staršev. Šole so sicer ugodile staršem, da učenci lahko obiskujejo pouk v istem turnusu kot imajo starši delo. Vendar pa pouk traja le 4—6 šolskih ur. Ostali del Velik del novo došlih delavcev smo uvajali na ta način, da smo pred nastopom dela imeli z njimi eno ali dvodnevne seminarje, ki so po naših ugotovitvah ugodno vplivali na stalnost novih delavcev in pripomogli k zmanjšanju nesreč pri delu. V zadnjih letih je kolektiv veliko vlagal v izgradnjo samskih stanovanj, tako imamo sedaj na voljo 324 ležišč v treh domovih. Ti ukrepi so v veliki meri pripomogli, da smo v glavnem uspeli zadovoljiti potrebe proizvodnje po novih delavcih, ker bi sicer bila situacija še znatno težja in bi lahko celo odločilno vplivala na izpolnitev proizvodnega plana. Glede strokovnih kadrov lahko ugotovimo pozitivno dejstvo, da iz teh vrst praktično ni bilo fluktuacije. To pa je zelo pomembno, ker bi bile v primeru večje fluktuacije strokovnih delavcev lahko veliko težje posledice za našo proizvodnjo in za našo perspektivno izgradnjo. Dejstvo, da je bilo v Cinkarni v letu 1963, 1567 premikov delavcev, nas mora postaviti pred vprašanje, koliko dela smo morali v zvezi s tem dodatno opraviti in koliko pravzaprav to stane. Težko je natančno izračunati, koliko je vredno delo v zvezi z uvajanjem tako velikega števila delavcev, vendar lahko pribijemo, da to stanc podjetje precej težke milijone in, da se na ta način močno zmanjšuje naš osebni dohodek. V eni izmed tekstilnih tovarn v Sloveniji, so strokovnjaki dokazali, da uvajanje in poučevanje tekstilne delavke za dobo 6 mesecev velja nekaj nad 2 milijona dinarjev. Čeprav v našem podjetju nimamo najsodobnejšega načina uvajanja delavcev in je morda to uvajanje nekaj cenejše od uvajanja v omenjeni tekstilni tovarni, lahko z gotovostjo trdimo, da nas uvajanje delavca v povprečju stane vsaj polovico, t. j. 1 milijon dinarjev, če seveda ta delavec po 6 mesecih uvajanja in dela, zapusti tovarno. pa so otroci prepuščeni sami sebi. Vse premalo imamo posebnih domov, kjer bi lahko bili ti otroci tudi ta čas pod nadzorstvom. Pogosto je vzrok slabih uspehov v šoli ravno zaposlenost obeh staršev. Zaposlenost obeh staršev nikakor ne bi smela vplivati na slabe uspehe otrok. Kajti kaj nam pomagajo veliki uspehi na eni strani, na drugi strani pa toliko večje razočaranje. Pogosto se pred nami pojavlja vprašanje, kako naj cenimo danes človeka. Ali kot dobrega delavca, ali kot dobrega družbenega delavca, ali pa kot dobrega družinskega člana. Vsekakor je najboljše, če so v vsakem oziru združeni vsi trije momenti. Včasih pa se zadovoljujemo že samo s tem, da je dober delavec v tovarni ali pa dober družbeni delavec, tretji moment pa nas skoraj ne zanima. Res je, da je osebna svoboda z zakonom zaščitena, nikakor pa ne moremo hvaliti vrednost, ki jo ima posameznik morda pri delu ali družbeni dejavnosti, če na drugi strani ne pozna pravega odnosa v družini. Vredno si je tudi zastaviti vprašanje ali bodo naši ljudje sposobni finančno prenesti omenjene usluge, katerih pa se bodo nujno morali v večini primerov pri deljenem času posluževati. Menim, da je potrebno omenjena vprašanja in še vrsto drugih temeljito preštudirati ne samo v našem kolektivu, ampak tudi v merilu občine, okraja in verjetno republike. Ne trdim, da so našteti problemi nerešljivi, vendar jih moramo temeljito pretehtati, preden se bomo (Nadaljevanje na 3. strani) Veliki napori in stroški pri sprejemanju in uvajanju novih delavcev, terjajo od nas vseh, da resno razmišljamo, kako sprejeti novega delavca, kam ga razporediti, da bo najlažje dokazal svoje znanje in sposobnost in kako z njim ravnati, da ne bo že v prvih dneh izgubil volje ter zapustil podjetje. Po mojem mnenju ne gre tu za kakršnokoli popuščanje ljudem, ki nimajo potrebne discipline, ki se ne morejo ali nočejo vključiti v kolektiv, ampak gre tu za pravilno in sodobno uravnavanje medsebojnih odnosov. Vsak član kolektiva mora jasno in točno vedeti, kakšne so njegove dolžnosti in pravice in kje naj rešuje vprašanja, ki mu niso jasna. Iz naše prakse moramo dosledno odpraviti metode komandiranja. Odnose med ljudmi moramo uravnavati na demokratični način tako, da sklepi večine obvezujejo manjšino, da svoje dolžnosti in naloge v redu izvršuje. Merilo za položaj vsakega od nas naj bo njegovo delo in odnos do njegovih sodelavcev, do podjetja kot celote. Glede na program rekonstrukcij in izgradnjo novih obratov, bo potrebno sprejeti še veliko novih, predvsem strokovnih delavcev za proizvodnjo in strokovne službe. To ne bo lahka naloga, ki pa jo morajo strokovne službe ob podpori vseh članov kolektiva vendarle uspešno rešiti, če hočemo v naslednjih letih modernizirati našo tovarno. Pri tem pa bomo morali v prvi vrsti imeti pred seboj človeka proizvajalca in upravljal-ca, ki mora še uspešnejše kot do sedaj soodločati pri delitvi dohodka oziroma osebnih dohodkov. Izredno pomembno je, da hitro in učinkovito rešujemo probleme standarda našega delavca, da razvijamo in izboljšamo naše kapacitete za družbeno prehrano, da v perspektivi razmišljamo o povečanju samskih kapacitet, da s skupnimi sredstvi gradimo primerna in cenena družinska stanovanja ter, da v največji možni meri s krediti podpremo individu- (Nadaljevanje na 4. strani) Tretja valjčna proga benih delovnih navad in tako niso mogli ujeti naš tempo dela. Ustrašili so se dela v naših obratih ter skupinsko zapuščali delo. Posledica tega je bila, da se je povečala fluktuacija napram letu 1962 za 40 %. Naj večji premiki so bili v obratu topilnica, kjer so delavci zaradi vročine in ostalih težkih pogojev masovno zapuščali delo. V tem obratu se je v letu 1963 na novo zaposlilo 252 delavcev, odšlo pa jih je 210. Da bi se delovna sila čimbolj ustalila, smo jim nudili samska stanovanja, pomoč v hrani, določeno ustalitev pa smo skušali doseči tudi z uvajalnimi seminarji. V letu 1963 beležimo na j večjo fluktuacijo zadnjih let. Nujno je, da se vprašamo, kaj je vzrok temu. Nedvomno je razlog težina dela in drugi vplivi zaradi zastarelosti naprav, pomanjkanje stanovanj — ker smo vezani na delavce iz oddaljenih krajev, nikakor pa ne gre podcenjevati slabih odnosov v nekaterih obratih. Niso bili redki primeri, da so dobri delavci zapuščali podjetje prav zaradi neurejenih odno- ko ugotovili, da je tu v glavnem vzrok pomanjkanje kadrov, ki bi v tej smeri organizirali izobraževanje, z druge strani pa moramo tudi ugotoviti, da proizvodne potrebe praktično niso dopuščale možnosti organizirati tovrstno izobraževanje. Tu naj navedemo primer v valjarni, kjer praktično ni bilo možno pričeti z nobenim tečajem ker tega hiter tempo ni dovoljeval. Seveda pa se s to ugotovitvijo ne moremo zadovoljiti. V prihodnje moramo poiskati način, kako organizirati tudi v tem obratu izobraževanje na delovnem mestu. STANOVANJSKO VPRAŠANJE V letu 1963 je zlasti opazna usmeritev stanovanjske politike podjetja v angažiranju vse večjih sredstev delavcev pri reševanju stanovanjske problematike. Organizacija lastnih sredstev delavcev se izraža doslej le pri individualni izgradnji. Po perspektivnem planu gradnje stanovanj za obdobje 1961 do 1965 bi morali zgraditi 250 družinskih stanovanj. Do leta 1962 je bilo Kadrovska problematika PRAZNIK ŽENA - LETOS Kot vsako leto smo tudi letos praznično pričakovale naš praznik. Bile smo prijetno presenečene in vesele lepega sprejema in okusno urejenih prostorov. V kratkem in jedrnatem kulturnem programu je tovarišica Zeletova v strnjenih besedah povedala o zgodovini borbe ženske v delavskem gibanju in položaju žene v naši državi. Tovarišici Marjanca in Jožica sta z zelo lepo podanimi recitaci- jami čustveno dopolnile slavnostni del, posebno še Marjanca, saj je s svojim izvajanjem živo prikazala in nam ustvarila živo sliko tihega trpljenja matere in še nedojemljivega otroka, da se je skoraj sleherni orosilo oko. Pionir Ramšak pa je s svojo harmoniko prav prijetno dopolnil program. Veselje in razpoloženje je trajalo pozno popoldne. Zelo razveseljivo je bilo slišati pesmi, katere sta zapeli tovarišici Majda in Duet iz valjarne Magda iz valjarne, saj so žele velik aplavz. Želeli bi si še več tako korajžnih kot so bile one. Ob Marjanini recitaciji se je marsikatero oko orosilo Za prijetno presenečenje in razpoloženje, katero nam je bilo poklonjeno za naš praznik, 8. marec, se izvršnemu odboru sindikalne podružnice Cinkarne in upravi podjetja za vse razumevanje, da nam je bil dovoljen predčasen odhod z dela, vse žene Cinkarne iskreno zahvaljujemo. Z delovne konference SP Cinkarne (Nadaljevanej z 2. strani) odločili za skrajšan delovni čas oziroma deljen delovni čas. Kon-tradiktno bi bilo, da bi na račun skrajšanega delovnega časa standard našega delovnega človeka, padel, kajti potem nismo dosegli prav ničesar. Pred vsemi političnimi organizacijami v podjetju in ne samo političnimi organizacijami, temveč celotnim kolektivom stojijo težke naloge, ki se jih bomo morali z največjo resnostjo in s preudarkom lotiti. Naloga nas vseh je, da zagotovimo delovnim ljudem čim več počitka ob nenehnem porastu njegovega osebnega dohodka — standarda, kajti samo v teh faktorjih se kaže pomen skrajšanega delovnega časa. PREDVOLILNO ZBOROVANJE IN IZVEDBA VOLITEV Pri izbiri kandidatov v razna predstavniška telesa smo skupaj s tovarniškim komitejem ZK in komitejem ZM pretehtali vsakega predlaganega kandidata, in moram reči, da smo imeli pri izbiri srečno roko, kar so nam pokazala pozneje predvolilna zborovanja in izvedba samih volitev. Že na letni konferenci ZK je bilo poudarjeno, da se nekateri politični de- lektivu dobro pripravili. Organi-, zirali smo masovne sestanke po*' obratih, na katerih smo skupaj s člani ZCK aktivno sodelovali in seznanili člane kolektiva o pomenu akcije. Plod dobrih priprav na vpis posojila se je pokazal že po 4 dneh, ko je vpisalo 1.600 članov 93 % od interno postavljenega plana do vključno 15. 10. pa je znašala vpisana vsota 13,855.000 dinarjev ali 7,4 % več kot smo predvidevali. RAZPRAVE O STATUTU Na letni konferenci ZK smo slišali o nekaterih pomanjkljivostih našega statuta, zato ne bi imelo pomena ponavljati stvari, ki so nam že znane. Razveseljivo je to, da so se naši ljudje kljub dolgim razpravam (razprave so trajale več mesecev) temeljito poglobili in preštudirali predosnutek statuta. V pripombah, ki smo jih zbrali v sindikatu, so komisiji za izdelavo statuta pokazali na pomanjkljivosti, ki so bile v pred-osnutku. Tako je v popravljenem osnutku statuta vprašanje samoupravljanja na prvih straneh in ne na zadnjih kot je to bil primer v predosuntku, zajeto je vprašanje rotacije oziroma reelekcije vodilnih kadrov podjetja. Bolj konkretno je vprašanje decentralizacije samoupravljanja in sredstev s katerimi razpolagajo EE. Statut podjetja smo sprejeli na seji CDS dne 10. 3. 1964. REKREACIJA IN ODDIH Mislim, da je vsem jasno, da morajo biti prijave za dopuste vodene le centralno, le tako je možna kontrola nad prostimi ozi- roma zasedenimi kapacitetami. Mnoge kritike smo doživeli tudi na račun prepovedi koriščenja dopustov v raznih hotelih, motelih in podobno, čeprav je ta prepoved popolnoma v skladu z Zveznim zakonom, ki prepoveduje regresiranje takih turističnih objektov. Se vedno se naši ljudje niso otresli miselnosli, da imajo dopust zato, da v tem času opravljajo razna dela doma na svojih zemljiščih in podobno. V lanskem letu je koristilo regres 478 naših članov in njihovih družinskih članov, kar pa je vsekakor premalo v primerjavi s sorazmerno visokim številom zaposlenih v našem podjetju. Nešteto je bilo primerov, ko smo hoteli poslati na oddih v predsezonskih ali posezonskih mesecih socialno ogrožene in fizično izčrpane člane kolektiva, vendar kljub večkratnemu prepričevanju niso hoteli koristiti teh ugodnosti, čeprav bi morali »žrtvovati« samo svoj dopust. Na drugi strani pa so tisti, ki so koristili te ugodnosti, izrazili željo po takem oddihu še v bodoče. Staro miselnost moramo zatreti, da so dopusti vezani na ogromne stroške, moramo vzbuditi potrebo po čimširšem koriščenju tistih dobrin, katere našim članom lahko nudimo. S podražitvijo stroškov živil so porastle tudi cene dnevnemu penzionu. Zato se je IO SP odločil v letošnjem letu za enoten regres 500 dinarjev. Upamo, da se bo s tem ukrepom (diskusija na seji v zvezi z regresom je to pokazala) koristili svoj letni dopust v enem povečalo število članov, ki bodo od naših domov, ki jih imamo najete. lavci v Celju niso strinjali z našo izbiro in so nas na raznih zborovanjih v Celju kritizirali tudi potem, ko so po obrazložitvi potrdili našo odločitev. Udeležba na dveh predvolilnih zborovanjih in pozneje na volitvah je dokazala, da je politični aktiv Cinkarne pravilno dojel pomen volitev, saj smo jih izvedli dobro pripravljeni. Prvega predvolilnega zborovanja se je udeležilo 30 %. medtem ko drugega 20 % vseh zaposlenih članov našega kolektiva. K temu moram dodati še 93,1 % izid volitev, ki je večji od celjskega povprečja. VPIS LJUDSKEGA POSOJILA Vpis ljudskega posojila^ za izgradnjo Skopja smo v našem ko- PRIPRAVE ZA PROSLAVO 1. MAJA Priprave za proslavo 1. maja, praznika vseh delovnih ljudi, so v teku. Tudi letos bomo dosledno počastili svoj delovni praznik. Članom našega kolektiva in njihovim svojcem bo za 1. maj na razpolago 5 avtobusov za brezplačne izlete v tri smeri in sicer: v Logarsko dolino, Ptuj — Grad Bori in v Bizeljsko — Kumrovec. V počastitev praznika 1. maja bo proslava s kulturnim sporedom, v ta namen bo tudi dne 25. aprila gledališka predstava za naš kolektiv. Tudi letos so razpisana nagradna športna tekmovanja med obrati in sicer: — v namiznem tenisu, — v streljanju z zračno puško, — v šahu (na 5 deskah). Pričakujemo polnoštevilno udeležbo in apeliramo na obrate, da prijavijo svojo udeležbo. Podrobnejša navodila o izletih, predstavi in o športnem tekmovanju bodo pravočasno dobili predsedniki sindikalnih podružnic. Vsem članom našega kolektiva čestita 1. maj IO SP Cinkarne. V preteklem letu 57 novih voznikov - amaterjev Glavna naloga društva Ljudske tehnike v našem kolektivu je teoretično in praktično izobraževanje naših članov. Tako je z omenjeno nalogo stalno zadolžena avto-mo-to sekcija, ki ima največje število članov. Delo sekcije se stopnjuje iz leta v leto, kar narekuje naraščajoča motorizacija in današnji promet. Vsak povprečni državljan že potrebuje osnovno vzgojo, da se lahko pravilno ravna na cesti, da ne ovira prometa, bodisi s kolesom ali ipeš. Na osnovi teh potreb je tudi avto-moto sekcija usmerila dejavnost in skupno s komisijo za varnost in vzgojo pri TNZ proučila možnosti in potrebe, ki so na dnevnem redu. Upravni odbor društva spremlja vse delo sekcije in tudi nudi vse možnosti, da je delo neovirano. Potrditev plana v letu 1963, ki je baziral samo na izobraževanju in pomoči šolam, je bil realiziran. V preteklem letu je opravilo 57 članov izpite A in B kategorije. Delo ni bilo lahko, kajti znanje kandidatov za voznike, se je v zadnjem letu podvojilo ter so izpiti prava preizkušnja zrelosti, bodisi za A ali B kategorijo. Naloge sekcije, ki so bile sprejete po planu so se nadaljevale s pripravami za testiranje vseh šoferjev, to se pravi obnovitev vozniških dovoljenj. Po teh pripravah in predavanjih je bilo organizirano testiranje, katerega je opravilo 145 voznikov poklicnih in amaterjev, članov našega kolektiva. Vsi so dobili uradna potrdila v vozniških dovoljenjih. Komisija, ki je bila za to testiranje določena, je prišla v tovarno dvakrat ter omogočila večini, da je opravila tovrstno obnovitev, ki se je bogato obrestovala v večini primerov. Z zainteresiranostjo in udeležbo pri tej akciji, smo prednjačili pred vsemi celjskimi kolektivi. Delo sekcije se je nadaljevalo. V aprilu je nastopila s svojimi člani pri skupni akciji o upoštevanju prometnih znakov, katero je organizirala komisija za vzgojo in varnost prometa ha občini Za čimboljšo izpopolnitev so bile organizirane tudi ocenjevalne vožnje na relaciji 67 km, z avtomobili in motorji lahke in težke kategorije. Najboljši so bili nagrajeni. Te ocenjevalne vožnje so bile prve v našem društvu ter so se izkazale kot zelo koristne za mlade voznike, ki so pokazali svoje znanje v tem tekmovalnem sistemu. Poleg vse dejavnosti in skrbi za članstvo je vredno omeniti še to. da je avto-moto sekcija društva LTC od obstoja pa do danes usposobila veliko število šoferjev od katerih se jih je 135 praktično usposobilo na avto Fiat D 600 CE 12-73 in da je ta voz še v izredno dobrem stanju. To se pravi, da je skrb za čuvanje čozil izredno velika, kar dokazuje omenjeni primer. Vse to delo in izobraževanje članstva pa ne koristi le posamezniku, ampak tudi skupnosti. Mnogi mladi ljudje si tu pridobijo znanje, ki jim pozneje mnogo koristi pri služenju kadrovskega roka. Za uspešno delovanje in sodelovanje je naše društvo dobilo diplomo za priznano delo od Komisije za varnost in vzgojo človeka pri TNZ. Prav na kratko je prikazano delo avto-moto sekcije pri društvu LTC v letu 1963 ter se z istim tempom nadaljuje v letošnjem letu. Ivan Lužar -4 p4( .jIHH mr ► Tečajniki po opravljenem vozniškem izpitu Šiirielažna destilacijska peč (Nadaljevanje s 1. strani) zelo dobro, štiri horizontalno nameščene lopatice, ki jih moramo mehansko nastaviti štirim retor-tam, se mehansko gibjlejo vzdolž retort in iz njih vlečejo žareče ogorke. Ogorki padajo skozi lijak pod peč v pripravljene zbirne kesone, katere viličar odnaša izpod peči. Ravnanje s temi stroji je enostavno in ga opravlja le en to-pilničar. Pri pazljivem delu so re-torte ravno tako dobro očiščene, kot če bi to delo opravljali ročno. Tej fazi dela sledi polnjenje retort s šaržo, ki je pripravljena v visečih bunkerjih. Tudi šaržirni stroji delujejo brezhibno. Šaržirni stroji delujejo tako, da dodajalno kolo z močnim vrtenjem dodaje šaržo v polnilno cev. Naenkrat je možno polniti samo posamezne re-torte. Čas polnjenja je 5—7 sekund za retorto. Svoje delo opravi stroj hitro in temeljito. V retorto napolni več šarže kot najboljši topilec. Saržiranju sledi vstavljanje predležev, zametavanje oken z ilovico in v končni fazi nastavitev alonž na predleže. Pred močnim žarenjem ščitijo topilca pri ma- nevru železne zavese. Zaščitne zavese se dvigajo in spuščajo po potrebi s pomočjo hidravlike. S tem so bile odpravljene najtežje faze dela manevra, t. j. dešaržiranje in šaržiranje retort. Se vedno pa so pogoji dela zelo težki, največ težav imajo topilci z iznašanjem in vstavljanjem predležev v zgornjo etažo. Mislimo pa, da bo z rekonstrukcijo IX. in X. destilacijske peči tudi ta težka faza odpadla, ker bo predleže zamenjal skupni kondenzator. Pri tem bo odpadlo še poslednje ročno delo, vlečenje cinka, odstranjevanje predležev in alonž, čiščenje predležev in iztre-sanje Zn prahu, vstavljanje predležev in alonž. Tako se tudi našemu topilcu obetajo lepši časi. J. Naraks dafusuite v CINKARNAR Pokaži kaj znaš, vsi tega ne zmorejo MARGINALIJE OB MLADINSKI PRIREDITVI V petek, 3. aprila je mladinski aktiv Cinkarne pripravil zabavni večer z naslovom »Pokaži kaj znaš«. Nastopili so harmonikarji Franc Zeme iz valjarne, recitator-ka Jožica Krkalo, folklorna skupina iz valjarne, pevka narodnih pesmi Marija Cmok, popevkarja Alojz Rugoni in Ivan Krkalo ter imitator Štefan Kaurin iz valjarne. Igral je trio »P 3« iz Trnovelj. Ko gremo mimo metalurškega vratarja, dobimo vtis, da kljub velikemu številu mladih, zaposlenih v Cinkarni, mladinska organizacija ni preveč delavna. V oglasnem okencu zasledimo zbledeli emblem in napis Mladinska organizacija, oboje pa pokriva debela plast prahu. Kljub takemu videzu moramo priznati, da je mladinski aktiv zelo delaven: Ker smo o tem že precej brali, se danes ozrimo le na zabavno prire- že prvi dnevi prijavljanja za letovanje, posebno na morju, so pokazali, da imajo naši delovni ljudje veliko zanimanje za oddih, saj se je doslej prijavilo že 223 članov in njih svojcev. Se vedno razpolagamo z nekaj nezasedenimi mesti — ležišči in sicer: OTOK BRAČ — SUPETAR V mesecu juniju so še vsa mesta — ležišča prosta, kakor tudi od 1. do 10. julija, nadalje od 11. do 20. julija je še 6 prostih mest. V mesecu avgustu od 1. do 10. je še 7, od 11. do 20. je še 15 in od 21. do 31. je še 11 prostih mest. VELIKI LOŠINJ V mesecu juniju so še vsa mesta prosta, kakor tudi od 1. do 10. septembra. OPATIJA V mesecu juniju so še vsa mesta nezasedena, kakor tudi od 1. septembra dalje. pesmi in napevov smo spoznali tudi romunska kola in pesmi, ki jih je izvedla skupina iz topilnice pod vodstvom Siniše Dabeskoviča. Po oceni strokovne komisije in gledalcev je vsekakor zaslužila prvo nagrado. Drugo nagrado je prejel Alojz Rugani iz valjarne, ki ji zapel dve popevki, tretjo pa Ivan Krkalo iz valjarne za popevki Ta tvoja ruka mala in Ce bi te ljubiti smel. Tudi ostali, ki so ta večer premagali tremo in si upali priti na oder, zaslužijo priznanje. Oddajo je spretno vodila simpatična napovedovalka Jožica Luže-vič iz mezdnega oddelka. Dvorana je bila polna. Mnogi so celo stali, ker je bilo premalo sedežev. Po končani prireditvi je trio igral plesne melodije. Plesalcev je bilo dovolj, toda začeli so zapuščati dvorano, ker so bile plesalke maloštevilne. Malce dvom- BIOGRAD NA MORJU V mesecu juniju od 1. do 20. je prostih še 6 vveekend hišic, po 3 ležišča, kakor tudi od 1. do 20. septembra. MAKARSKA V mesecu juniju od 10. do 30. so še nezasedena mesta, kakor tudi nekaj mest v mesecu juliju in avgustu. LOGARSKA DOLINA Naš dom v Logarski dolini bo preurejen in na novo opremljen do pričetka glavne sezone. Tu bo na razpolago okrog 20 ležišč. Cena, ki je bila objavljena v »Cinkarnarju« 15. marca 1964 v znesku din 1.800 je bila cena, ki jo ima Planinski dom — Celje. Cena oskrbnega dne v našem domu je 1.100 din. Pohitite s prijavami. Privoščite si letni oddih v naših razpoložljivih kapacitetah na morju ali v Logarski dolini. Kristina Mitrovič Aleksander in Ljubo sta zaigrala romunska kola talenti. Če že ne morejo ali pa ne marajo sodelovati, bi vsaj lahko prišle pogledat, kaj zmorejo njihovi tovariši in njihov trud nagradit z aplavzom. Pogosto je slišati, da mladina v Celju nima razvedrila in zato zahaja v razvpite lokale, toda vse kaže, da temu ni tako. Nekatere bolj navdušujejo zvoki iz juke-boxa in gosti modri dim neštetih cigaret, kakor pa prireditve, ki jih pripravijo tisti, ki najdejo tudi drugačno razvedrilo. -oc Obvestilo V sodobno organiziranem podjetju ima vsak posamezni član kolektiva določeno svoje delovno mesto z določenim področjem. Neorganizirano prizadevanje posameznika izven njegovega področja je potemtakem za kolektiv nekoristno. Resničnost te trditve ugotovimo najbolj v obratih, kjer predvideva tehnološki postopek manipulacijo s tekočimi kovinami ter jedkimi ali vnetljivimi tekočinami. V teh obratih je nadzorno osebje odgovorno, da vsakega delavca pred nastopom dela pouči o nevarnosti, ki preti njemu in celotnemu kolektivu, če ne bo upošteval navodil za delo in vseh varnostnih ukrepov. Ce pa je potrebno delavca premestiti na drugo delovno mesto, je nadzorno osebje dolžno, da ga seznani z navodili za novo delovno mesto in ponovno opozori na varnostne ukrepe. Delavec je dolžan opravljati njemu določeno delo točno po navodilih in disciplinirano upoštevati vse varnostne ukrepe. Neupoštevanje pravil privede pogosto do raznih osebnih, lahko pa tudi do skupinskih nesreč. Kot praktični primer navajamo nesrečo tovariša Feliksa Roperta, ki se je 2. marca 1964 »spozabil« in z namenom, da pokaže svojo spretnost, lotil manipulacije pri pretakanju žveplene kisline kljub temu, da je s tem delom zadolžen skupinovodja. Ker ni bil predhodno s tem delom seznanjen in ni znal ravnati z ventili, ga je kislina obrizgala po obrazu. Njegova naloga je bila, poiskati vodjo izmene ali skupinovodjo oddelka »cin-kov sulfat«, ne pa izpraznjenje rezervoarja s kislino. Imenovani je zaposlen kot izdelovalec cinko-vega sulfata. ditev. O zabavnem večeru lahko trdim, da je uspel. Program je bil pester, izvajalci pa so se potrudili. Poleg slovenskih narodnih Obvestilo stanovanjske skupnosti Stanovanjska komisija dodeluje nova, kakor tudi izpraznjena stanovanja po predhodno določenem vrstnem redu prosilcev, ki ga je sprejel Centralni delavski svet po Pravilniku o dodeljevanju stanovanj. Izjemno dodeljuje Upravni odbor podjetja stanovanja višjim strokovnim kadrom, ki so nujno potrebni za nemoteno poslovanje podjetja. Razen po navedenih načelih ni možna dodelitev stanovanja nobenemu prosilcu. Na stanovanjsko komisijo prihajajo dnevno prošnje delavcev, ki niso zajeti v prednostni listi prosilcev, niti nimajo pogojev za dodelitev stanovanja po A krite- Še nekaj prostih mest v naših letoviščih Ijivo je, da so mladinke cinkar-narke tako zaposlene in zato ne bi utegnile priti na zabavno prireditev, ki jo priredijo manj znani riju. Stanovanjska komisija te prošnje skrbno pregleda in jih vlaga v evidenco do prihodnjega razpisa za sestavo nove prioritetne liste. Nesmiselno bi bilo vsakemu pismeno sporočati stereotipni odgovor, da je komisija njegovo prošnjo sprejela in jo vložila v evidenco. Zato obvešča komisija vse prosilce za dodelitev stanovanja, ki žele odgovor na svojo prošnjo, da se lahko zglase za družbeni standard, kjer jim bo v referatu kadrovskega sektorja dan na vpogled zapisnik stanovanjske komisije v njihovi zadevi. ~~ I. Svetličič MLADI TEKMUJEJO V POVEČANJU PRODUKTIVNOSTI Kako bomo ocenjeni V okviru celotne težnje za dvig produktivnosti dela v naši delovni organizaciji, zavedajoč se, da bomo le na ta način hitreje napredovali in dvignili življenjski standard vsakega posameznega proizvajalca, meni organizacija ZMS, da moramo ravno mi, mladi proizvajalci k temu prispevati največji delež, kajti v največji meri bomo ravno mi tisti, ki bomo čez nekaj let prevzeli upravljanje v svoje roke in uživali sadove vloženih naporov v sedanjem času. Z ozirom na analize dela mladih proizvajalcev, katere so nam znane, lahko ugotovimo, da, čeprav v manjši meri, vsi mladi proizvajalci nimajo pravilnega odnosa do dela in se ne zavedajo dovolj, kako visoko produktivnost zahteva današnji vse hitrejši industrijski razvoj pri nas, kakor tudi v svetu kot celoti in ravno zato razpisujemo to tekmovanje z željo po večji angažiranosti obratnih mladinskih aktivov in vsakega posameznega mladega proizvajalca, da vsepovsod odklanja zaviralne momente nadaljnjega razvoja, ker le tako lahko z optimizmom gledamo v prihodnja leta. TEKMOVALNI POGOJI V tekmovanju za dvig produktivnosti dela, katerega organizira TK ZMS skupno z UO KMPU, lahko sodelujejo vsi proizvodni mladinski aktivi, kateri bodo redno,^ najkasneje do 15. v mesecu, pošiljali poročilo komisiji, katero je imenoval TK ZMS. Aktivi, ki lahko v tem tekmovanju sodelujejo so naslednji: 1. Aktiv ZMS v kemiji I 2. Aktiv ZMS v metalurgiji 3. Aktiv ZMS v predelovalnih obratih 4. Aktiv ZMS v skupnih delavnicah 5. Aktiv ZMS v kemiji II PODROČJE TEKMOVANJ 1. prizadevanje mladih proizvajalcev za doseganje boljših proizvodnih rezultatov; 2. zmanjšanje neopravičenih izostankov z dela ; 3. upoštevanje HTV predpisov; 4. zmanjšanje obratnih nezgod po lastni krivdi; 5. povečanje efektivnega delovnega časa; 6. sodelovanje mladih proizvajalcev s predlogi pri racionalizacijah in povečanju ekonomičnosti proizvodnje, skrb za pravilne medsebojne odnose in povečano delovno disciplino; 7. prizadevanje mladih proizvajalcev za manjšo porabo reprodukcijskega materiala in surovin; 8. skrb za strojne naprave in obrat kot celoto; 9. prizadevanje obratnih aktivov ZMS za strokovno izpopolnjevanje in spoznavanje tehnoloških postopkov, ekskurzije po obratih; 10. vsebinsko delo in vpliv proizvodnih konferencah na dvig produktivnosti dela. OCENJEVALNI SISTEM Za vsako poslovno poročilo, ki bo zajemalo vseh 12 točk tekmovanja, dobi aktiv 1000 točk. Od tega števila se točke odštevajo in prištevajo po naslednji tabeli: Ad 1. Število točk je enako vrednosti obračunske točke brez vseh odbitkov. Ad 2. Za vsak neopravičen izostanek — 30 točk. Ad 3. Za vsako nenošenje zaščitnih sredstev — 10 točk; za vsako obratno nezgodo zaradi nenošenja zaščitnih sredstev — 50 točk. Ad 4. Za vsako obratno nezgodo po lastni krivdi — 30 točk. Ad 5. Od 50 do 200 točk (po oceni komisije). Ad 6. Za vsak predlog 100 točk; za vsak nagrajen predlog, ki ne bo sprejet 200 točk; za vsak sprejeti predlog — 500 točk. Ad 7. Koeficient 10 X dodatek točk ob tromesečnem obračunu. Ad 8. Od 100 do 300 točk (po oceni komisije). Ad 9. Za vsako strokovno predavanje (odvisno od kvalitete in udeležbe) od 50 do 200 točk (po oceni komisije), enako za vsako ekskurzijo. Ad 10. Od 50 do 200 točk (po oceni komisije). POROČILA MORAJO VSEBOVATI vseh deset točk tekmovanja in morajo točno navajati vse uspehe oziroma neuspehe. Za vsako namerno zatajitev neuspehov lahko komisija odbije aktivu določeno število točk. Številčno in pismeno se mora v poročilu navesti pod točko 2, 3, 4, 6, 9 in 10. Podatke, katere vodstva obratnih aktivov ZMS nimajo na razpolago, si morajo preskrbeti v obra-tovodstvu, mojstrski pisarni ali kadrovskem oddelku. K poslanemu poročilu je treba priložiti vse zapisnike proizvodnih konferenc. Poročila je treba oddati v pisarni družbeno-političnih organizacij in morajo biti naslovljena »tekmovalni komisiji za dvig produktivnosti dela«. TEKMOVALNA KOMISIJA Zaradi objektivnosti ocenjevanja aktivov ZMS pri tekmovanju za dvig produktivnosti dela, sestavljajo komisijo predstavniki obratnih mladinskih aktivov ZMS, obratovodstev in UO KMPU. Člani komisije: Predsednik: Janez Mirnik Člani: Borde Panzalovič, kemija I Boro Bukelič, metalurgija Milan Milčinovič, predel, obrati Jože Do j ar, skupne delavnice Zvonko Kobale, kemija II ing. Vili Raznožnik, kemija I Nuša Slapnik, metalurgija Stevo Jovanovič, predel, obrati Ivan Lužar, skupne delavnice ing. Rudi Sibli, kemija II Franc Vodenik, UO KMPU NAGRADE Najboljši aktiv ZMS v tem tekmovanju bo po sklepu UO šel na tridnevni izlet, TK ZMS pa bo predal najboljšemu aktivu prehodno zastavico. INFORMACIJE Vse informacije v zvezi s tekmovanjem dobite pri predsedniku komisije, tovarišu Janezu Mirniku, tel. 311. TK ZMS PROBLEM KADROV (Nadaljevanje z 2. strani) alno in zadružno gradnjo, da bi se na ta način čimprej izkopali iz velikih težav, ki jih mnogi občutijo zaradi pomanjkanja ustreznih stanovanj. Da bi lahko pravočasno pridobili zadostno število delavcev, smo pripravili osnutek kadrovskega plana, ki bo v kratkem v razpravi in ki nam daje orientacijo za izdelavo podrobnejših planov, kot so štipendiranje, šolanje v lastni tehniški šoli, organizacijo tečajev za pridobivanje znanja za delovno mesto in podobno. Vsa ta težka in odgovorna kadrovska vprašanja pa ne bo mogla rešiti za to poklicana služba, če ne bo v tem smislu polne ak-tivizacije in pomoči s strani vseh članov kolektiva, predvsem pa v proizvodnji in strokovnih službah. Karel Sagadin — v naše S glasilo! r j DELANO m, % /VARMO “ V februarju je bilo 28 poškodb pri delu s 457 izgubljenimi dnevi (v 2 mesecih 57 poškodb s 1018 izgubljenimi dnevi); 8 poškodb na poti s 174 izgubljenimi dnevi (v 2 mesecih 13 poškodb z 225 izgubljenimi dnevi). Skupaj 36 poškodb s 631 izgubljenimi dnevi (v 2 mesecih 70 poškodb s 1243 izgubljenimi dnevi). Pregled nesreč v posameznih ekonomskih enotah ZAKAJ NE UPOŠTEVAMO HTV PREDPISOV Delo v obratu svinčenih oksidov je za naše zdravje zelo škodljivo, če ne uporabljamo predpisanih respiratorjev. O tem se je že marsikdo od nas prepričal »na lastni koži«. Kljub temu, da se nekateri pod krinko raznih izgovorov izogibajo nošenju respiratorjev, v kratkem času plačajo davek v obliki zastrupitve s svincem. Čas je, da nadzorno osebje po- Obratna ambulanta v preteklem letu Gibanje bolniškega staleža rt C 'o o r* rt rt) C o; TJ C O ostri kontrolo izvajanja varnost-nih ukrepov in predpisov ter varnostno nediscipliniranost strogo kaznuje. •s „ Is 3 1 *0 Tn <1> o fe g* 5 0» Jj I ° s s- •r—s CO Zastrupitev s svincem ni stvar samo obolelega, ki je v vsakem C TJ P primeru največ prizadet, temveč . •’-* -«-> u . O -*e o g?« S« celotnega kolektiva v okviru pre- d JclJc: Cerovšek Mihaela, Kranjc Ivana Brglez Olga, DJurlč Djordje, Zupančič Stanko, Dobrovnik Bogomir, Mirnik Ja nez, Miladinovič Ostoja, Brkič Velimir Flrulovlč Ljublsav, Jankovič Stjepan, Bo tolen Srečko, Kokalj Avgust, Pajtak Rob Lipušček ing Peter, First Amalija, Pušnik Marija, Pušnik Jožefa, Subotič krinka Jug Majda, Masnec Henrik, Menart An ton, Horvat Marjeta, Drašler Ivan, Kal iek Franc, Puh Franc, Pintarič Josip Kramar Stana, Gradišnik Anton, Ružič Ing. Vojislav, Ružič ing. Vanda. Odšli iz podjetja: Kugler Franc, Sacer Marta. Canžek Martin, Mrdanovlč Feni, Fidcršck Anton, Seiti Nenl, Salti Sevelt, Godec Jože, Ccrovšek Mihaela, Adcmi Naif, Podgoršek Ludvik, Skale Ivan, Berglez Olga, Cerlnšek Matilda, Jelen Viktor, Djurdjevlč Zvonko, Eniurlaj Abdulgafer, Bevc Hedvika, Masnec Henrik, Milojko-vlč Trallo, DJurič Djordje, Skale Edvard, Maksič Žlvojin, Nlclč Miloš, Puh Ivan, Puh Franc. Poročili so se: Pungaršek Vinko, Polut-ni Jože, Fridl Franc, Vrečer Franc, Turnšek Ivan. Disciplinsko je odpuščen iz topilnice tov. Puh Ivan. Mladi strelci so tekmovali Obratni aktiv ZMS, Kemija I. je dne 9. marca 1964 organiziral medobratno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Na strelišču Cinkarne so se zbrale ekipe: kemija I., predelovalni obrati in metalurgija z dvema ekipama. Žal se tega tekmovanja niso udeležile ekipe kemije II., skupnih delavnic in uprave, čeprav je v teh obratnih aktivih veliko zanimanje za strelstvo. Pod vodstvom predsednika SD Cinkarne tov. Schmidta, se je odvijalo tekmovanje in so ekipe dosegle naslednje rezultate od 600 možnih zadetkov: 1. Kemija I. (Hladin Vili, Mirnik Janez, Kladnik Alojz) 330 krogov. 2. Metalurgija I. 307 krogov. 3. Predelovalni obrati 291 krogov. 4. Metalurgija II. 260 krogov. Med posamezniki so bili najboljši: Vili Hladin (kemija I.) 161 krogov od 200 možnih; Janez Mirnik (kemija I.) 121 krogov; Dragoljub Josipovič (predelovalni obrati) 100 krogov. Mladinci so po tekmovanju izrazili željo po tovrstnih tekmovanjih in možnostih treninga, kar pa jim je SD Cinkarne tudi omogočilo. Vili Skrt OBVESTILO ČLANOM KOLEKTIVA Zaradi stalnega porasta aktivno zaposlenih v podjetju in obilnih nalog, ki jih ima zdravstvena služba v planu, je nastala potreba, da Obratna ambulanta Cinkarne vsled ne-dovoljne kadrovske zasedbe preide s 1. 4. 1964 na zdravljenje aktivnih zavarovancev podjetja. Svojci, upokojenci in ostali, ki so doslej iskali zdravstveno pomoč v Obratni ambulanti Cinkarne, naj se v bodoče obračajo za pomoč v področne zdravstvene ustanove. Uprava Obratne ambulante OBLETNICA DELA V CINKARNI 5 LET: Bajde (Janeza) Ivana (1), Maček (Avgusta) Mirko (11), Šeško (Antona) Ignacij (1). 10 LET: Dimeč (Antona) Zvonimir (14), Košenina (Jožeta) Franc (15), Kranjc (Maksa) Ivan (12), Šafarič (Aleksandra) Stefan (27), Šeško (Jožefa) Ludvik (22), Kovač (Maksa) Miloš (1). 15 LET: CECELJA (STJEPANA) MARKO (25), PLANINŠEK (MATIJE) IVAN (18), RAMŠAK (JOŽETA) BOŽIDAR (20), ŠEMROV (ANTONA) ANTON (25), SOLINO (MIHAELA) ANTON (14). 25 LET: AGRES (KARLA) FRANC (1), DOBROTINSEK (GAŠPERJA) FRANC (28). 35 LET: KNEZ (MIHAELA) IVAN (17). ZAHVALJUJEMO SE ZA SODELOVANJE! Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. aprila do 15. maja. KINO UNION: Od 15. IV. do 19. IV. »V SLUŽBI PANCHA WILLE«, ameriško-mehiški barvni film Od 20. IV. do 22. IV. »SALVATORE GIULIANO«, italijanski film Od 23. IV. do 24. IV. »GANGSTERJI IN FILANTROPI«, poljski Cs film Od 25. IV. do 27. IV. »ALI SO SE ANGELČKI«, švedski barvni film. Od 28. IV. do 30. IV. »LJUDJE NA MOSTU«, ruski barvni film Od 1. V. do 5. V. »SEDEM VELIČASTNIH«, ameriški barvni Cs film Od 6. V. do 7. V. »HUDIČEVO OKO«, švedski film Od 8. V. do 11. V. »NORČIJE V OPERI«, ameriški film Od 12. V. do 15. V. »VELIKO SRCE«, francoski film KINO METROPOL: Od 16. IV. do 20. IV. »BRAVADOS«, ameriški barvni Cs film Od 21. IV. do 24. IV. »POVEST O PLAMENEČIH LETIH«, francoski film Od 25. IV. do 28. IV. »JULES IN JIM«, francoski film Od 29. IV. do 30. IV. »PRIJATELJICA IZ MLADOSTI«, ruski film Od 1. V. do 2. V. »VOJNI ZLOČINCI«, Švedski film Od 3. V. do 4. V. »STALINGRAJSKA BITKA«, švedski film Od 5. V. do 7. V. »ALŽIRKA DŽAMILA«, egiptovski film Od 8. V. do 11. V. »RODOŠKI VELIKAN«, italijanski barvni Cs film Od 12. V. do 14. V. »NEPOZABNA NOC«, angleški VV film LETNI KINO: Od L V. do 3. V. »OVČAR«, ameriški barvni Cs film Od 4. V. do 6. V. »UPORNIKOVA PESEM«, mehiški barvni film Od 7. V. do 9. V. »DAVID IN GOLI AT«, italijanski barvni Cs film Od 10. V. do 11. V. »NE POZABI ME«, italijanski barvni Cs film Od 12. V. do 13. V. »MARINA«. nemško-italijanski film Od 14. V. do 16. V. »BLAGO V SREDNJEM JEZERU«, jugoslovanski barvni Cs film MATINEJE: 19.IV. »ŠTIRINAJSTI DAN«, jugoslovanski film 26. IV. »KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA«, ameriški film 3. IV. »KAMPO MAMULA«, jugoslovanski film 10. V. »SEDMO SINBADOVO POTOVANJE«, ameriški barvni film 17. V. »TRAPEZ«, ameriški barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri v letnem kinu ob 20. uri, matineje pa ob 10. uri dopoldne. Spored objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. PJE IN BRE Bre: »Kod si pa tako dolgo hodil, da te ni bilo na spregled ?« Pje: »Veš, toliko sem imel dela z urejevanjem in čiščenjem tovarniškega dvorišča, da je sedaj spet vse po starem. Komaj sem tam izpred pražarne zvozil staro železo, se ga je spet na istem mestu nabralo novega in starega. Sedaj pa ne vem, če je tudi novo za odpad, ali pa so tisti raztrgani sodi tudi za rekonstrukcijo obratov ?« Bre: »Jaz sem pa pazil na stari baker, ki je bil prepuščen na milost in nemilost poštenja mimoidočih. Nekateri so se kot ovce pasli po kupih in iskali cenjene komade«. Pje: »Veš, Bre, še eden nam manjka, ta bi pa moral za viličarji pobirati plošče cinka, ki se kopajo v lužah ob deževnih dneh na raznih geografskih točkah podjetja. Poleg tega pa bi opozarjal šoferje motornih vozit vseh vrst, da je po tovarniškem dvorišču dovoljena hitrost le 10 km na uro in ne kolikor vozilo zmore.« Bre: »Zato so pa železničarji previdnejši in previdno parkirajo vagone pred vhodom v tovarno, da se malo razgibamo s preskakovanjem preko vagonskih odbijačev ali pa pod vagonom s kolesi utiramo novo pot na delo in z dela. Sicer pa je obvezen premik ob pol šestih zjutraj in ob pol treh popoldan, tako da ima večina naših ljudi zagarantiran počitek, ko čaka na milostni žvižg železničarja, da pretrga kompozicijo za nekaj vagonov ob vhodu v tovarno. Pje: »Mogoče železničarji vedo, da bi morali mi imeti bolj razgibano športno aktivnost kot jo imamo sicer. Nekoč smo jamrali, da ni dovolj športnih rekvizitov, sedaj so ti, ni pa tistih, ki bi jih znali koristno uporabljati. Bre: »Ha, kako pa sploh veš, da imamo pri nas športne dejavnosti razen šaha in nekaj strelstva?« Pje: »Če ne drugače preko »Z/P« (zveze in poznanstvo), po tej liniji se dandanes največ zve in je tudi najboljše sredstvo za organizacijo gospodarstva itd. Preko ZIP tudi zveš kdaj bodo cigarete podražili, kdaj bodo fičke dobili, kdaj bodo kavo na račun znižane carine pocenili, skratka vse, kar te zanima.« Bre: »Res, zelo veliko se zve preko ZIP, samo tega še ne vemo, kako bo nov pokojninski zakon tretiral naše topilničarje. Ali tako kot ostale uradnike ali bo kakšen poseben predlog na obravnavi?« Pje: »Zaenkrat še ni slišati o kakšnih posebnostih, sicer kdo bo pa sploh potem imel predpisani staž 40 let dela, ko že skoraj vsako podjetje predlaga znižanje razen našega.« Bre: »O pokojninah bova rajše drugič, sedaj pa bova morala nazaj ha delo, če hočemo, da bomo Praznik dela res dočakali kot se spodobi. Samo to mi še povej, kdaj se bo naš uredniški odbor sestal polnoštevilno?« Pje: »To je pa tudi preko ZIP težko zvedeti, ker imajo polne roke dela. Bre: »Pozdravljen Pje, sedaj si grem kupiti najdražjo kilo kruha v naši državi za malico« Pje: »Kam?« Bre: »V tovarniški buffet.« Obveščamo vse člane delovnega kolektiva, da bomo v šolskem letu 1964-65 nadaljevali s šolanjem bodočih tehnikov metalurške in kemijske stroke. Kandidati za sprejem v šolo morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Imeti morajo dokončano osemletko ali poklicno šolo (Industrijsko kovinarsko šolo, Metalurško industrijsko šolo ali podobno). 2. Da so zaposleni v našem podjetju. 3. Da so telesno in duševno zdravi. Stroške šolanja in vseh učbenikov plača podjetje, kandidat pa se mora ob vpisu pogodbeno obvezati, da bo po končani šoli ostal v delovnem razmerju v Cinkarni najmanj 4 leta in to na delovnem mestu, ki ustreza njegovi šolski izobrazbi. Vse informacije v zvezi z vpisom lahko dobite v Centru za strokovno izobraževanje delavcev, ki bo sprejemal prijave za vpis do vključno 30. junija 1964. Kadrovski sektor — CINKARNA — CELJE NAGRADNA KRIŽANKA 1. NAGRADA............. 3.000 din 3. NAGRADA............. 1.000 din 2. NAGRADA............. 2.000 din 4. IN 5. NAGRADA PO.... 500 din REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE POŠLJITE DO 5. MAJA 1964 UREDNIŠTVU.