i86 Listek. stopi združenih »Matičinih« sil merilo, koliko vzmoremo Slovenci v umetnostni glasbi najširšega pomena. — Naj bi vrli pevci po Ljubljani, ki še niso pristopili k društvu, uvažili »Glasbene Matice« plemenito nalogo in združeno delovali, da dospe pevski zbor tem prej od dobrega namena do — gotovega pomena ! —¦/* Iz muzejskega društva. G, prof. Julij Wallner je meseca prosinca predaval o ljubljanskem mestu pred 300 leti, in sicer na podlagi nekaterih računskih knjig in zapiskov mestne uprave, oziroma magistrata ljubljanskega z leta 1590. in leta 1591. Govoril je o uredbi mestne uprave pred 300 leti, primerjal tedanjo denarno vrednost de-našnji vrednosti in potem nav.jal dohodke in troške, kakor jih kažo ohranjene knjige. Povedal je dokaj zanimivih črtic o denarnem gospodarstvu, katere pričajo, da niso tedanji mestni očetje naši kkr nič skoparili pri nekaterih prilikah. Bodi omenjeno še to, da so trdne platnice navedenih računskih zapisnikov popisane srednjevisokonemški, na jednih se čitajo celo" starejši zapiski. — Nekoliko obširneje prihodnjič. Prebivalstvo ljubljansko po občevalnem jeziku. O ljudskem štetji v Ljubljani podajamo bralcem svojim za sedaj samo podatke o občevalnem jeziku; obširnejšo splošno studijo nam je za jedno prihodnjih številk obljubil na podlagi uradnih izkazov spisati magistratni konceptni pristav g. E. Lah. Doba Mestni oddelki Občevalni jezik Tujci1) Prebivalstvo sploh 00 as OD >co >C3 C3 CO CO > t C= C------ '-------¦ 3Z CO =3 oŠ a s * _" d 00 Šolski oddelek .... Sentjakopski oddelek . Dvorni oddelek .... Železniški oddelek . Skupina predkrajev Aktivno vojaštvo 33l6 53^7 062S 5957 1397 1535 535 839 1079 153« 21 5'5 18 27 53 23 2 56 35 '5 77 19 2 19 2 I I I 4 9 2 10 1 2 I i°5 155 250 233 11 35 4011 6406 8710 7774 1433 2171 Sploh 24200 5127 U79 167 27 13 3 — 789 30505 31. grud. 1880. Sploh 18845 5058 136 172 5 7 - I 1400 26284 *) Prebivalci, ki v Dolitaviji nimajo svojega domačinstva in zategadelj po predpisih o ljudskem popisovanji pri občevalnem jeziku ne smejo biti upoštevani. Dekoracijska dela za novo gledališče ljubljansko, to je za prospekte, kulise, zaveso i. t. d., razpisal je deželni odbor v minulem meseci. Prospektov je namenjenih osemnajst; med njimi bode bleško jezero, mestni trg ljubljanski, pogled na kako kranjsko mesto, vas na Gorenjskem, notranjost kmetske hiše i. t. d. Slovensko gledališče. — Dne" 2. svečana se je ponavljala z lepim uspehom gluma »Čevljar baron«, dne 8. svečana pa burka »Slovenec in Nemec« To poslednjo predstavo upravičuje vsekakor jedino to, da je bila na pustno nedeljo, sicer pa je skrajni čas, da za vselej izgine s pozorišča slovenskega. Predstava dne" 15. svečana: »Debora«. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal dr. S. H. Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. — »Debora« je sicer že davno prebila najlepšo dobo svojo, vender i dandanes ni najslabša med novejšimi dramami. Navzlic raznim nedostatkom (zlasti konec je motiviran precej slabo) nahajamo v tej igri dokaj pesniških lepot in zanimivih prizorov, kateri so velikega gledališkega učinka. Naslovna naloga je jako hvaležna, ali tudi težka, vender jo je gospž Borštnikova pogodila prav dobro, ako odštejemo posamične negotovosti zlasti v prvem dejanji. Dober je bil gosp. Danilo kot Jožef, dasi je igral nekoliko pretirano; gosp. Jenič, kateri je iz posebne prijaznosti prevzel nalogo župana Lovreta, igral je primerno, seveda bi bi bili časih želeli živahnej- Listek. 187 šega igranja. Glasno pa moramo grajati, da je govoril v narečji. Baš gledališke predstave slovenske so močno vplivale na vsakdanjo govorico našo in celd v nižjem prebivalstvu iztrebile dokaj dnih barbarizmov, kateri so se govorili še nedavno ; zat<5 se moramo kar najodločneje upreti narečju v dramatiki slovenski in zajedno pričakujemo , da nam ne bode iznova govoriti o tem čudnem pojavu. — Drugi igralci, katerim itak v tej igri ni večjih nalog, zadoščali so. Obilo pohvale so si pridobile skupine, zlasti odhod svatov. Predstava dne 22. svečana: »Svilnati robec«. Šaljiva igra v treh dejanjih. Spisal Božidar Borgjoški. Prevel Vašo Petričic ml. — Ta igra nima posebnega dejanja, tudi se razvija kaj počasi in sloni na zgolj slučajnostih. Ako bi dr. Branko Rajič slučajno ne odposlal netočnega telegrama, in si Pavel Zvekič slučajno ne prisvojil napačnega robca, bila bi igra v obče nemožna. Po drugi strani pa treba priznati, da je dvogovor izredno živahen, pogostoma jako dovtipen, izkratka: igra je zanimiva navzlic ne-dostatkom svojim. Občinstvu je prijala dokaj dobro; za uspeh je seveda zahvaljati zlasti g. Borštnika (Pavla Zvekiča), čegar igra in maska je bila res izborna. Spomenik Vodniku v Koprivniku. Letos bode ravno sto let, odkar je v Ko-privniku, kjer je Vodnik služboval prva leta, samostojna lokalija. Zatd se je v Kopriv niku ustanovil odbor, kateri hoče v ondotni cerkvi Vodniku postaviti dostojen spomenik. Lepi nameri želimo najboljšega uspeha! Vilharjeva slavnost v Gospiči. Poročali smo že, daje naš rojak F. S Vilhar, sedaj kapelnik v Gospiči, nedavno praznoval petindvajsetletnico glasbenega delovanja svojega. Slavnost, katero mu je o tej priliki priredilo pevsko - glasbeno društvo »Velebit« v Gospiči, zvršila se je kar uajsijajneje. Na vdlikem koncertu so se pele zgolj skladbe Vilharjeve, potem pa je še uastopil veličasten zbor, katerega je ustanovil Vilhar sam, in iz okolo 70 ženskih, moških in deških grl sta zazveneli dve pesmi, pe"ti tako, kakor poje zbor Slavjanskega ndrodne pesmi ruske. Umeje se samd po sebi, da so duhovitemu skladatelju in kapelniku čestitali kar najsrčneje; tudi iz raznih krajev od blizu in daleč je prejel obilo brzojavnih in pismenih pozdravov. — Izvestno ustrežemo bralcem »Ljubljanskega Zvona« , ako priobčimo v prihodnji številki kratek životopis in nekatere črtice o dosedanjem glasbenem delovanji tega slovečega umetnika. Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci je izdala deseto poročilo o svojem delovanji in stanji. Čistih dohodkov z obrestimi vred je bilo v minulem letu 1038 gld. 13 kr., s prištetim prebitkom prejšnjega leta (444 gld. 91 kr.) pa I483 gld. 4 kr. Troški so znašali 898 gld. 66 kr., med temi za podporo velikošolcem 573 gW. Prebitek znaša torej 584 gld. 38 kr. Glavnica znaša v pismih nominalne vrednosti 7200 gld., v gotovini 300 gld. Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 71 (prejšnje leto 97) vloženih prošenj; odbiti sta bili 2, drugim 69011 se je dovolila vsota 573 gld. Najmanjša jednokratna podpora je bila 4 gld., največja 15 gld. Podpiranih je bilo 12 (prejšnje leto 19) slovenskih vseučiliščnikov, namreč 7 pravnikov in 5 medicincev. Mod-roslovca med prosilci to leto ni bilo nobenega. Po deželah jih je bilo 8 s Štajerskega, 3 so bili s Kranjskega, in jeden je bil s Primorskega. Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo, in sploh ni bil nobeden vpisan na vseučilišči. Podpiralni zalogi je na čelu velezaslužui g. prof. dr. Gregorij Krek, njega namestnik je g. prof. dr. Bidermann, tajnik g. Bogomil Krek; odborniki so gg.: Fr. Krančic, Anton Schwab% Ja-ros lav Zitek, Fr. Gestrin, Mihael Munih. Dva poljska romana. Aleksander Gloivacki (Boleslav Prus) je pisal najprej listke za razne časopise; mnogo jih je pisal tudi v »Kurijeru Warszawskem«. Navadni listkarji najrajši plavajo po širokem morji fraz, in res smo se navadili, da od njih tudi ne zahtevamo globokih mislij, niti vzvišenih ali tudi le praktičnih idej. Prus pa je takoj spo-