68
Novičar iz raznih krajev.
Pred odhodom Nj. Veličanstev iz Milana se pričakujejo po dopisu v  „Wien. Zeit." se važni oklici novih uredb; zatega voljo, pravijo, se je svetli nadvojvoda Ferd. Maks sopet   v   Milan   podal.    —   Govori   se sicer   (ali je gotovo ali ne,  ne verno) ,   da  imata   presv. Cesar   in Cesarica   12. marca v Postojno in  pa v Ljubljano priti.  —  Iz Mi-laua   se   piše „Triest. Zeit."   24. dan t. m. sledeče:   ?)Ko že povsod norčavemu pustu kljenka ,   vre k nam   se   le   iz vseh krajev obila množica,   ki želi pustne veselice do zadnjega kančika poserkati.    Sv. Ambroži je milaneški škofi i podaljšal pust do sabote,   in   ko  je   drugod   pepelnica in post, je pri nas največji pustni sejm, kterega so letos mali kramarji   toliko   željniše   pričakovali,   ker   jim    piemenitaži srednje verste in premožna gospoda,   vsem veselicam slovo davši, niso dali dosti skupiti.    Ljudstvo  pa je zidane   volje, da je kaj; pleniša vse polne tako, da seme (maskare) morajo svoje burke uganjati tudi  po ulicah   in   ostarijah".   — Ker že od pusta govorimo,  naj povemo se, kar gosp. Bruno, duhovnik velike dunajske nor is niče , kjer so tudi pustno nedeljo velik ples (^bal) napravili, v ;,V7olksfr.u  piše od tega bala.    Izmed 400 norih je gosp. vodja 220 dovolil se udeležiti pustne veselice,  tako da z zdravniki, duhovnom, stre-žaji in norimi vred je bilo vseh skupaj 300 na  balu.    Plesali so v najlepšem redu navadne plese; pili in jedli ho kot najpametnejši ljudje do treh zjutraj;   celo   nič zalega se ni zgodilo, — očitna priča,   da   pust   ima   čudovito   dvojno moč: iz pametnih ljudi dela nore, iz norih pa pametne   — Ze več dni preiskujejo v dunajskih štacunah   platno,   ker nedavnej se je v neki kemiški učilnici primerilo, da je bila srajca nekega učenca,   ki   je   imel v delavnišnici   opraviti, v kratkem čer na postala.   Berž preišejo ta čudni prikazck in najdejo, da je platno bilo z arseničnim svincom (mišico) navdano, kterega goljufni fabrikanti v mongo mešajo, da se platno hitreje ubeli, je gladkeje, na videz lepše in tudi težje, zdravju pa škodljivo.    Čeravno se žalibog!   mnogim avstri-janskim fabrikantom ne more v čast reči,  da bi vselej pošteno mero dajali in se še družin nepoštenost ne ukrivi-čili, se vendar sme upati,   da   pri  nobenem   domačem platnu ne bojo gori popiaane, zdravju škodljive sleparije našli. Pomiua vredna  je pa na vsako vižo ta nova   goljufija. — Po uradnem naznanilu   je   lansko   leto na   cesarskih železnicah v vsem skupaj  17 ljudi   po   nesreči   ob življenje prišlo, 24 pa poškodovanih bilo;  med   popotniki ni   nobeden življenja zgubil, poškodovanih jih je bilo  5; vsa ostala nesreča je zadela.le ljudi,   ki   imajo z vozovi opraviti.    Ako se prevdari obila množica ljudi,   ki se leto in dan pelje po železnici, gotovo to   število nesrečnikov v primeri   z nesrečami po navadnih cestah ni   veliko.   —   Politične   novice
v
poslednjih dni so redko vsejane. Svajcarsko-p ruska pravda se ne odmotuje sicer tako hitro kakor se je mislilo, vendar se bo izmotala z lepo. — Anglež ko- perziški razpor, pred nekimi dnevi še hud viditi, je danes zelo krotke natore. — Najvažnisa novica je, da se angležka in frau-cozka vlada poslednje dni resno pomenjate: kako bi z zedi njeno močjo udarila nad Kitajce (Kineže), ki bojo berž ko ne sedaj prišli na versto , da jih bote tiste vladi, ki se ponašate, da nosite bandero ,,omike in svobode" po svetu, prijele za „kito". — Vr Avstralii je postava okli-cana, ktera zapoveduje, da vsak gospodar mora na svojem polji ves o sat pokončati. Dobra postava! Da bi pač povsod veljala! — Dunajska policija po pravici ojstro kaznuje ljudi, ki živino terpinčijo. Tako je nedavno mogel neki mi-zarsk mojster precej veliko kazen v dnarjih plačati zato, ker je svojemu fantu ukazal, da je mogel ujeto podgano z gorečo t reško tako dolgo pod trebuhom smoditi, dokler ni poginila. Nadležno ali škodljivo žival pokončati ima vsak človek pravico, hudobno pa je terpinčiti, nobeden.— Neki   Anglež   se   bahaje   vpričo    nila   bogatega    ogerskega
kneza Esterhazy-a s svojim bogastvom med drugim pravi,, da ima blizo 20.000 ovac. „Koliko?" — ga vpraša Ester-hazy. „20.000!" — mu odgovori Anglež. ,,To ni ravno taka sila" — ga zaverne Esterhazv — ,,če se ne motim, ima moj oče ravno toliko - ovčarjev. — Repa t a zvezda cesarja Karola V., ki so jo zvezdogledi že leta 1848 pričakovali, se ima letos prikazati. Ime ji je po slavnem cesarji Karolu V., ker ga je pripravila, da se je odpovedal vladarstvu in se vEstramuduri v samostan podal.