LETO 3E7I1I,, STE7.112 LJUBLJENI, TOREK, 14. MKJK 1957 ' CENI 10 D1K Izdaja in tiska Casoplsno-založnlžko podjetje Slov. porofievalee. — Direktor: Rudi Jaiihuba. - Glav. in odgov. urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Fr. Plevel. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva uL št. 1 in 3, telef. št. 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. l/II, telefon št. 23-522 do 23-526. — Oglosni oddelek Ljubljana, Titova c. 7, telefon št. 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Kom. banki, Ljublj., št. 60-KB-5-2-367. — Meseč, naročnina 230 din. ZAGREBŠKI »WATERL00« JE ZASENČIL RIMSKO KRIZO IN OBISK COTTJA JUGOSLOVANSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA V ROMUNUl Dve nesreči, obisk in kriza v podietjm Bukarešte ^ ITmm« AUSdlrnl« omreflA laolra IMflllcfVllCk HlflVIlbl« I«t Od našega stalnega dopisnika TRST, 13. (maja. Ce človek lista po današnjih časopisih, nl-Stakor ne dobi vtisa, da ima dežela v svoji sredi visokega gosta iz Francije, ali da je še vedno sredi globoke vladne krize. Časopisne strani polnijo dolgi stolpci o nogometni tekmi v Zagrebu. razmišljanja o ' VVaterloojii italijanskega nogometa (tako .ie krstil zagrebško srečanje »Ficcclov« dopisnik IVIario Grassi), nadvse, laskava priznanja jugoslovanskim nogometašem in športnemu kavalirstvu naše publike, pa seveda tudi trdi, morda pretrdi očitki domačima moštvoma, ki sta včeraj izgubila z Jugoslavijo v Zagrebu, z Egiptom pa na domačih tleh. V središču pozornosti je tudi tragedija, ki je zahtevala 11 človeških žrtev: dirkalni avto Portugalca De Poriagua .ie blizu Mantove ob hitrosti skoraj 300 km na uro zaradi počene gume zdrsnil s ceste in pokopal pod gorečimi ruševinami portugalskega vozača, njegovega spremljevalca. ameriškega novinarja Guernera Nelsona in 9 gledalcev (med njimi 5 otrok), ki so opazoval dirko ob cesti, po kateri je šla avlokavaJkada >-1000 milj«. V Turinu pa je dosedaj še neidentificirani srečnež na nogometni stavi edini napravil trinajst ko in postal lastnik 164 milijonov. V okviru takih dogodkov so »cveda videt,; vesti o razpletu vladne krize in o zadnjem riim-tkern dnevu predsednika Cotvja (danes obišče Vatikan) kar nekam »neboglene* in »malenkostne«. V soboto'smo zarmali, da j s usoda bodoče vlade bslkorekoč v rokah republikancev, kajti le od ničh je bilo odvisno, ali bo moči stav:ti štiristrankarsiko vlado, ca katero so se dosedanje tri vladne stranke že sporazumele. Bin oči pa so Fanfand. S e grd in Baraga! doživeli neljubo prese- Sožalna brzojavka predsednika Tita BEOGRAD, 13. maja (Tanjug). — Predsednik (republike Josip Bnoz-Tito je poslal etiopskemu cesarju Hailu Selassiju brzojavko, v kateri izraža globoko sožalje ob nepričakovani emirt; vojvode Kanarskega, cesarjevega drugega sina. r.ečenje sredi svečanega sprejema, prirejenega na čast predsedniku francoske republike <» razkošno razsvetljeni palači Farnese: tam jiih je namreč doseglo sporočilo, da je vodstvo republikanske stranke po celodnevnem izredno burnem posvetovanju sklenilo, da republikanci ne bodo šli v štiristrankarsko vlado. Danes bo republikanski prvak Macrellii o tem tudi uradno obvestil prezidenta Gron-chija. »Monocolore«, 'to je enostrankarska vlada, postaja torej znova aktualna možnost izhoda iz sedanjega položaja. Sedanja vladna kriza pa ni povzročila pretresa le pri socialnih demokratih in socialistih. Tudi včerajšnji sestanek vodstva republikanske stranke je potekel v vzdušju borbe dveh struj. Bivši minit ter Facciardi je zagovarjal tezo, da so socialisti na sedanjem zasedanju svojega CK pokazali, da ne mislijo več , na demokratično združitev s so-c.alnimi demokrati; po njegovem torej ni razloga, zakaj naj bi republikanci ne šli v štiristran-karsko vlado, posebno še, ker bo po njegovem mnenju izključno kršcan-kodemokrateki kabinet nujno moral iskati podporo pri desnici. Nasprotna teza, ki jo je obrazložil La Malfa, pa pravi, da bi pomenil vstop republikancev v. štiristrankarsSo vlado kapitulacijo pred ekonomsko desnico, ker taka vlada ne bo nikdar uresničila tistih socialnih zahtev, zaradi katerih so republikanci februarja štiri strankarsko visdo že zapustili. Le Malfa je tudi očital socialnim demokratom in krščanskim demokratom, da so s svojimi postopki v zad-. njih mesecih pnipeljalii Nennija v položaj ki je dobil na zadnjem zasedanju CK svoj zunanji odraz v premiku vodstva PSI v novo skrajnost, to je proti »fron-tizmu« (odvisnost od KPl). Večina v vodstvu republikanske stranke (PRI) je sprejela La Mal fin o tezo. Republikanci torej ne bodo šli v vlado, Pacciar-dii pa ie dal ostavko na položaj v vodstvu PRI. Mogoče bo že danes ponoči znano, na koga se bo obrnil predsednik Gronchi s prošnjo, naj poskuša sestaviti novo vlado. Na dlani je, da Segni z enostrankarsko vlado ne pride več v poštev. V taki kombinaciji se sedaj omenjata dve imeni: Zoli, močna politična osebonst krčan-sko-demokratske stranke, in Pelia, predstavnik strankine desnice. H. Buitor Noši parlamentarci so obiskali zavode težke industrije »23. avgust« in »Republika«, ter železniško delavnico, v katerih je skupaj zaposlenih okrog 18.000 delavcev Bukarešta, 13. maja (Tanjug). Jugoslovanska parlamentarna delegacija je danes obiskala n ajvečja podjetja v Bukarešti: Zavode težke industri.je »23 avg ust« in »Republika« ter železniško delavnico v katerih je zapo slenih »kupno okrog 18.000 delavcev. Iz tega prvega stika so jugoslovanski parlamentarci odnesli zelo prijetne vtise. V zavodu »23. avgust«, k: je dobil ta naziv v spomin na dam osvoboditve Romunije, je jugoslovanska delegacija šla skoai PO SESTANKU NACIONALNEGA SVETA FRANCOSKIH SOCIALISTOV Toulouse bo bolf zanimiv? Od našega stalnega dopisnika Pariz, 13. maja (Po telef «nu) Sestanek nacionalnega sveta socialistične stranke je za nami. Kakor so vsi predvidevali, je velika večina podprla politiko sedanjega strankinega vodstva. Od 3833 prisotnih delegatov se je strinjalo z Guy Molletom 2997 delegatov, kar pomeni 76.3 T o je vsekakor rezultat, ki bi, sam po sebi, moral zadovoljiti vsako francosko stranko, ker tolikšna enodušnost nikakor ne predstavlja vsakdanjega dogodka. Ce pa malo podrobneje pogledamo to dejstvo in ga primerjamo s preteklostjo, potem moremo zapaziti tudi nekaj drugega, kar verjetno Molletu ne more biti posebno všeč. Na ' zadnjem sestanku nacionalnega sveta je večina dosegla večji odstotek — 78 % in socialistično vodstvo ne sme varati samo sebe: opozicija raste. Prav tako mu najbrže ni prijetno tud; dejstvo, da se je cela federacija ustia Reine vzdržala.glasovanja, a ta federacija je po #voji važnosti peta v stranki. Vsakdo si danes tolmači odločitev tako, da vsi tisti, iki so nezadovoljni, ne pripisujejo posebne važnosti zasedanju nacionalnega sveta, za katerega tako vsi vedo, da stoji zvesto ob strani Molletu in da bi bilo nesmiselno začeti borbo v okviru tega foruma. Zaradi tega je bila tudi kritika osebnosti, ki predstavljajo vodstvo opozicije, zelo zmerna. Vsi krogi, k; si lastijo pravico, da sodijo avtorirativno o bodočem razvoju stranke, zato pričakujejo z precej večjim zanimanjem kongres stranke, ki je do- 19 NASTOP KOROŠKIH SLOVENCEV IN GRADIŠČANSKIH HRVATOV V B0R1ŠT0FU ilio donijo naše pesmi S4 ‘ Od nlŠega stalnega dopisnika Dunaj, 13. maja. (Po telefonu.) Hrvatsko kulturno društvo iz Gradišča, slovenska pevska zbora iz Kotmare vasi in Bilčovsa ter folklorna skupina iz Zilje so včeraj popoldne priredili prvi skupni nastop koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Prireditev v Velikem Borištofu, vasi sredi sklenjenega hrvatskega ozemlja tik ob madžarski meji, pod geslom: »Tako donijo naše pesmi!«, se je razvila v lepo manifestacijo bratske solidarnosti in v potrdilo upravičenih zahtev po uresničenja določil 7. člena avstrijske državne pogodbe. >Ni naS namen, da bi premi-kali mejnike.« je rekel predsednik Hrvatskega kulturnega društva prof. Schreiner v svojem pozdravnem govoru. »Hočemo pa odstranit; vs>e umetno postavljene ovire med narodnostnimi skupinami, ki žive v Avstriji. Hočemo bit; element spajanja, ne Pa razdora, in v tej vlogi bomo Avstriji, ki leži med Vzhodom in Zahodom. :&hko dragocen pomočnik prj iskanju pot; k boljšemu razumevanju. Zahtevamo pa pravice, ki nam gredo po vseh zakonih in ne nazadnje po 7. členu avstrijske državne pogodbe .. . Podobne misli je povedal tudi vodja slovenske skupine dr. Franc; Zvvitt-er, ki je izrazil željo, da ta obisk ne bi bil zadnji, temveč začetek plodnega sodelovanja za obrambo skupnih koristi. Množica ljudi, ki »e je drenjala v skromni vašk; dvorani. je vneto spremljala program koroških gostov in domačih tamburašev in plesov v slikovitih gradiščanskih nošah. Med častnim; gosti so bili tudi zastopnik; Zveze slovenskih organizacij na Koroškem z dr. Francem Cvetkom na čelu, voditelj; gradiščanskih Hrvatov, med njim; poslanec LecpOid, in zastopnik; jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju. Koroški gosti so na predvečer priredili na Dunaju skupaj s Hrvati podobn0 prireditev v .h « dvorani Schtvecharterho-f, katere se je udeležil tudi jugoslovanski poslanik dr. tlvalič, p:s-meno pa sta iih pozdravim veleposlanika Velike Britanije in Francije ter zastopnik dunajskih Čehov. Koroški gosti so obiskali tudi Železno (Eisenstadt) in več drugih krajev na Gradiščanskem. Jaka šjular Dr. Bebler na poti v Beograd LJUBLJANA, 13. maja. — Danes zvečer je s Simplon-Orient ekspressom potoval skozi Ljubljano jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Aleš Bebler, ki potuje v Beograd na poročanje in posvetovanje. V domovini bo dr. Bebler ostal približno teden dni. Našemu dopisniku je veleposlanik Bebler fejavil naslednje: »Naši odnošaji s Franciio so se spet vrnili na normalni tir in se povoljno razvijajo. V Beogradu kom poročal tudi o uspehih svojega obiska v Maroku, od koder sem se pred kratkim vrnil«. v' lil ' '" ločen zakonec junija v Toulousu Opozicija, ki je 'včeraj želela bolj opazovati kakor sodelovati, naj bi baje tedaj prešla v akcijo, opirajoč se ob tej priložnost; na mnogo večje število poslušalcev in računajoč s tem, da bo tedaj naletela na mnogo večji odstotek sebi naklonjenih oseb. Pripombe, ki smo jih čuli, bi mogli na kratko povzet; takole: načela sedanje politike v Alžiru so zgodovinsko in politično zgrešena; »borba p,a dveh_ frontah«, ki jo Oe obljubil zadnji kongres, se omejuje le na borbo proti mohamedancem, a v korist francoskih ekstremnih krogov v Alžiru; feijub uradnim izjavam se položaj v Alžiru ni prav nič popravil in z vsakim dnem je rešitev vse bolj in bolj oddaljena; alžirska narodnost je dejstvo, ki ga m več mogoče zanikati in zato je treba iskati rešitev v federalizmu; reforme, kolikor so izvajane, so večinoma nominalnega značaja, ker najpogosteje puščajo na oblasti iste osebe; socialistična stranka na notranjem področju pridobiva novo članstvo le iz vrst desnice, dočim ne predstavlja nikakršne privlačnosti za članstvo komunistične partije. Molieit, ki se je zavedal, da stoji na trdnih tleh in da ga obkrožajo večinoma njegovi pristaši. je v svojem dve in polurnem govoru šel dlje, kakor pa smo bili doslej vajeni: Francija ni še storila in rekla, vsega, kar misli o Suezu; alžirska na- rodnost je izmišljena stvar in me obstoji, ter potemtakem ne prihaja v poštev priznanje pravice Alžiircem, da bj dobili samoupravo; vlada se je nedavno poskušala pogajati z vodstvom FLN, kar pa ni dovedlo do no-■ benih rezultatov in ker je pač tako, bo »režim križarske vojske«, ki je vzpostavljen, trajal vse do tedaj, ko bo francoska vlada smatrala, da ni več potreben; upanje FLN, ki ga podžigajo posamezni francoski politiki, da ix> na bodočem zasedanju OZN Francija obsojena, neutemeljeno; Lacoste je junak in malone mučenik, ker se upa vztrajat; na svojem položaju in nositi vso težo odgovornosti svoje naloge. Mollet je sicer moral priznati, da resolucija kongresa v Lillu ni bila izvajana do zadnje črke, vendar pa meni. da so tega krive objektivne okoliščine in da je bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče storiti. Po vsem tem ni nič čudno, če «n*o čuli aplavdirati predloženi Comminovi resolucij i: ». . . Strankini predstavniki v vladi s svojim pogumom in predanostjo delajo čast stranki in državi... Nacionalni arvet ugotavlja, da je v odkt v o .-.. storilo, kar ije bilo največ mogoče, da bi program, ki ga je stranka odredila, na svojem kongresu, postal res- vse glavne oddelke, v katerih izdelujejo rudarske Dieselove lokomotive in vagone ter Die-«e>ove motorje za industrijo nafte in razne železniške konstrukcije. V tem zavodu je jugoslovanska delegacija dve uri ogledovala naprave in se pogovorila z zastopniki uprave sindikata In partijske organizacije. V tem zavodu so Blaži Jovanoviču izročili album s slikami o razvoju za.voda. čigar letna proizvodnja znaša 35.000 ton raznih izdelkov. Prisrčno pozdravljena je delegacij;, nato obiskala zavod za izdelovanje brezšlvnih cevi »Republika«. čigar letna proizvodnja znaša okrog sto j tisoč ton. Na več mestih v zavodu so visela gesla in dobrodošlice. Naši parlamentarci so si razen obratov ogledali tudi tovarniško menzr, in restavracijo ter otroške jasli za 110 otrok, ki jih pravkar končujejo. Na koncu je delegacija obiskala še veliko železniško delavnico, v kateri je zaposlenih 7.000 delavcev. Ogledala s>i je naprave in se pogovorila s tehničnimi voditelji in sindikalnimi ter»part'ijskimi funkcionarji. Delavnica ima revolucionarni tradicijo, iz katere so izšli rano. gi današnji romunski voditelji, kot na primer sedanj« predsednik vlade Kivu Stoika. Na zakuski v delavnici in V zavodu »23. avgust« je govoril Blaž o Jovanovič, ki je zaželel delovnim kolektivom novih uspehov in izrazil zadovoljstvo, da se je delegacija seznanila z revolucionarno preteklostjo delavnice. Danes je delegacija obiskala knjižnico romunske akademije znanosti. Plenum centralnega komiteja v Varšavi VARŠAVA, 13. maja (Tanjug) Devet,; plenarni sestanek CK poljske združene delavske partije bo 15. maja. Plenum pričakujejo s po-sebnim zanimanjem, ker bo proučil več važnih vprašanj. Kot se je zvedelo, bodo to partijska vprašanja, tekoči gospodarski problemi Poljske in nadaljnji razvoj samoupravljanja v gospodarstvu. Delegacije in abiskl Beograd. —- Visoki komisar OZN za begunce Lindt je včeraj z letalom odpotoval iz Beograda v Ženevo. V Beogradu se je razgovarjal o madžarskih beguncih in obiskal tudi nekaj sprejemnih centrov. Trije kralji Bagdad, 13. maja (Reute r) Kakor »e je zvedelo v Bagdadu, bo jutri prispel v Irak jo rdanskL.kralj Husein, ki bo imel razgovore z iraškim kraljem Fejsalom in saudskim kraljem Saudom. Jordanskega kralja bo spremljal minister za zunanjo zadeve Rifai. Na sestanek je bil povabljen tudi libanonski predsednik Chamoun, ki bo verjetno odposlal svojega osebnega odposlanca. Ameriški časopisi z velikim zanimanjem spremljajo razgovore suverenov Iraka in Saudske Arabije te.r jordanskega kralja v Bagdadu. »NeW York Herald Tribune« pa meni, da bodo raz- ničnost, kolikor so mu izredne govori napravili konec osamitvi Iraka, ki jo je izvajal Egipt zaradi pripadnosti Iraka bagdadskemu paktu ter odkrita zahodna usmerjenosti. Egiptovski časopisi so davi grajali politiko libanonske vlade. trdeč, da hoče odtrgati Libanon °d bratskega sodelovanja z ostalimi arabskimi državami. »Al Gumhurija« piše, da so v Libanonu prepovedan; egiptovski časopisi in da poluradni libanonski tisk odkrito napada okoliščine to pač dovoljevale ... Ponovno izraža popolno zaupanje v to vodstvo in mu zagotavlja svojo popolno podporo.« Tragično ‘je edino to, da tako misli le 76 odstotkov nacionalnega sveta (SFio nima niti 100 tisoč članov) im da bo izven tega sveta verjetno le malokdo navdušeno ploskal besedilu te resolucije — razen predstavnikov strank skrajne desnice seveda. V. Hreščak skupno politiko arabskih držav za osvoboditev izpod tujega vpliva. Kairski »Al Akbar« graja libanonsko vlado, ker je sprejela Eisenhoiverjevo doktrino brez posvetovanja z ostalimi arabskim; državami, kot to narekuje Arabska liga. Diplomatska kronika Beograd. — Predsednik republike Josip Broz-Tito je včeraj sprejel stalnega jugoslovanskega predstavnika v OZN dr. Jožeta Brileja ter izredne in opolnoniočene veleposlanike v Egiptu, na Madžarskem in v Turčiji Josipa Djerdjo, Jova Kapičiiča in Mišo Pavičeviča. Perspektivni razvo) industrije (Od našega beograjskega dopisnika) Beograd, 13. maja. Na enem izmed svojih prihodnjih zasedanj, vsekakor pred parlamentarnimi počitnicami, bo zvezna ljudska skupščina razpravljala o perspektivnem razvoju industrije. Elaborat o teni vprašanju, ki ga je na svoji zadnji seji skupno z resolucijo o perspektivnem razvoju industrije sprejel zvezni izvršni svet, sicer še ni objavljen in zato tudi številčni podatki niso znani; lahko pa na temelju informacij iz pristojnih krogov že danes povemo nekaj besed o smernicah perspektivnega razvoja industrije. Pogled na del Ljubljane, Ul je bil v pretežni meri zgrajen po vojni Kakor navajajo v merodajnih krogih, se elaborat o perspektivnem razvoju naše industrije bavi' bolj z negativnimi stranmi njene dosedanje izgradnje kakor s pozitivnimi. S tem seveda njegovi avtorji niso hoteli omalovaževati zares velikih uspehov, ki smo jih dosegli, temeč samo podčrtali smernice, v katere se mera j o v prihodnosti predvsem usmeriti prizadevanja na področju industrializacije. Ne bo o-dveč, če povemo nekaj podatkov o dosednajih u-spehih v izgradnji naše industrije, čeprav le-ti večinoma niso novi. Tako je n. pr. konec lanskega leta indeks naše industrijske proizvodnje znašal 266 (leta 1939 je znašal 100), dohodek, ki ga je dala industrija, pa je bil 2,5-krat večji kakor 1939. leta V povojhem času smo dosegli veliko koncentracijo proizvodnje, s čemer smo že daleč prešli svetovno povprečje. Medtem, ko je pred vojno v naših iLndirs irirjskih podjetjih delalo povprečno 38 delavcev, je to povprečje v 1955. letu znašalo 230 delavcev. Ce raču- namo, da v ameriških podjetjih dela povprečno po 160 delavcev, je jasno, da smo dosegli visoko koncentracijo proizvodnje. Ne moremo pa trditi, da je to izključno pozitivno, da nam manjkajo razna manjša podjetja, ki bi se v sodelovanju ‘z večjimi podjetji posvetila izključno določeni specializirani in visokokvalitetni proizvodnji. Ce statistični podatki govore o velikem napredku, ki ga je dosegla naša industrija v povojnih letih,« pa obenem opozarjajo tudi na' to, da glede na proizvodnjo na enega prebivalca še vedno zaostajamo za tukoimenovanimi srednjerazvi-timi evropskimi državami, kot sta n. pr. Avstrija in Italija. Dohiteti raven proizvodnje teh držav: na enega prebivalca je eden izmed glavnih ciljev perspektivnega razvoja naše industrije, za katerega uresničitev bodo •potrebne nove investicije. Strokovnjaki računajio, da bj morali v ta namen v prihodnjih petih letih investirati okoli 900 milijard din, oziroma 180 zelo blizu predvidenemu odstotku povečanja proizvodnje 13 odst., česar nismo mogli trdit: za lani. To dejstvo je nedvomno' odraz: stabilizacije trga in hotenja, da splošna kreditna bilanca postane dejansko tisti či-r.itelj v našem gospodarstvu, ki naj bi pripomogel zagotovit; z družbenim pla-nom predvidene odnose med posameznimi gospodarskimi panogami. Tudi v notranji trgovini se bodo obratna sredstva povečala v manjiši meri kot lani. Skupno predvideno povečanje kreditov cziroma obratnih sredstev za letos v notranji trgovini na malo 'in veliko znaša 30 milijard din, medtem ko je lani znašalo 47.5 milijarde din. Giblje se torej v viši-rui predvidenega povečanja zalog v trgovini, to je 30 milijard din. Kriterij za kreditiranje trgovine na veliko je letos nekoliko strožji kot lani. To pa zaradi tega, ker so analize pokazale, da je trgovina na veliko. v-svojem razvoju prehitela trovino na malo in postala na osnovi nepravilno izkoriščenega bančnega kredita v mnogih primerih njen financer. Glede načel, po katerih se bo izvajalo kreditiranje obratnih sredstev je treba pripomniti sledeče. Z dodelitvijo začetnega sklada obratnih sredstev gospodarskim organizacijam v višini 363 milijard din in posebnegS kredita brez določenega roka povračila, kot začasnega nadomestila za začetni sklad v višini 237 milijard, to je skupno 600 milijard din, se je obseg kratkoročnega bančnega kredita občutno skrčil. Vsi bančni kratkoročni krediti v gospodarstvu so namreč znašali 31. decembra 1956 1 milijrado 9 milijonov din. Toda s tem, da postaja kratkoročni bančni kredit manjši po obsegu, se njegova vloga v gospodarstvu ne zmanjša, temveč nasprotno poveča. Po svoji gospodarski funkciji postane pomembnejši, kvalitetnejši in odločilne j šl čini-telj pri usmerjanju našega gospodarskega razvoja. Po novih načelih namreč gospodarske organizacije formirajo oziroma dopolnujejo svoj sklad obratnih sredstev na ta način, da ga povečujejo s siedstvi iz doseženega dobička oziroma dohodka. Višino zneska, s katerim se dopolnjuje sklad, določajo gospodarske organizacije same po lastnem preudarku. Iz navedenega torej sledi, da nov sistem financiranja obratnih sredstev temelji na zaključku, da n.ora gospodarska organizacija sama poskrbeti za potrebna dodatna obratna sredstva za razširitev reprodukcije. Seveda pa je nujno, da s.e gospodarski organizaciji v ta namen pusti del ustvarjene akumulacije. V primerih, kjer si gospodarske organizacije ne morejo zagotoviti ustreznega poveč-.nja sklada obratnih sredstev iz doseženega dobička, čeprav Je leto povečanje sklada nujno glede na povečano proizvodnjo, lahko zahtevajo dodelitev posojila iz družbenih investicijskih skladov, to je iz splošnega investicijskega sklada, iz republiškega investicijskega sklada ali iz lokalnih investicijskih skladov. Dobljeno posojilo se nato odplačuje iz dobička oziroma dohodka gospodarskih organizacij s tem, da se z zneski odplačil ustvarjajo odnosno povečujejo skladi obratnih sredstev. Vse oetale potrebe gospodarskih organizacij po obratnih sredstvih, to je potrebe, ki nimajo značaja stalnega vlaganja_ sredstev, kot na primer začasne, izredne ali sezonske potrebe ter potrebe za izvršitev posameznih konkretnih poslov, se krijejo s kratkoročnimi krediti pri bankah. Dejstvo je torej, da se smatra vlaganje obratnih sredstev, ki ima značaj stalnosti, povsem enako vsakemu drugemu inve-sticijskemu vlaganju sredstev in da se bodo odslej s kratkoročnimi krediti pokrivale le res kratkoročne potrebe po obratnih sredstvih. J, PRIPRAVE Zfl KONGRES DELAVSKIH SVETOV Razširitev in poglobitev delavskega upravljanja LJUBLJANA, 13. maja. Danes je bila v Litostroju konferenca delavskih svetov 46 podjetij iz cbčin Šentvid, Medvode, Vič, Vrhnika in Logatec. Referat o delavskem upravljanju je imel predsednik zbora proizvajalcev OLO Ljubljana, tov. Plazar. Na konferenci so izvolili izmed udeležencev 7 delegatov, ki se b odo udeležili kongresa delavskih svetov v Beogradu. . V referatu so bila obdelana osnovna vprašanja, ki naj bi jih obravnaval tudi kongres delavskih svetov in predlagal praktične rešitve. Med drugim je bilo rečeno, da med organi upravljanja v podjetjih in organi komune ni tesnejše povezave. To pomanjkljivost naj bi odpravili zbori proizvajalcev v občinah. Prav tako ni dovolj povezanosti med delavskimi sveti in delovnimi kolektivi, zaradi česar naj bi bilo poročanje delavskih svetov njihovim kolektivom obvezno. Gospodarskim organizacijam manjka tudi dtfbro organizirana socialna služba. Mandatna doba članov delavskega sveta naj bi trajala 2 leti, medtem ko naj bi volili upravni odbor vsako leto. V večjih podjetjih so umestni obratni delavski sveti. Ponekod so šli delavski sveti v ustanavljanju svojih komisij predaleč, tako da posega njihovo delo že v tehnolo-volile svoje delegate. Tako bo ‘ ški proces, kar lahko zjnanjša kranjsko občino na kongresu zastopalo 8 delegatov, kranjski okraj pa 31 delegatov. Konference se je” udeležilo 125 članov delavskih svetov. Poudarjali so zlasti pomembnost izobraževanja članov-delavskih svetov z raznimi seminarji, govorili o kooperaciji podjetij, dvigu • storilnosti in zmajševanju režifskih stroškov. J. J. Seminar o poliomielitisu Zvezni zavod za ljudsko zdravje bo priredil od 15. do 29- maja na infekcijski kliniki v Ljubljani seminar o poliojni-»litisu, ki se S® bo udeležilo 25 'dravnikov infekcijskih klinik iz vseh republik. V seminarju bodo predavali o uporabi sodobnih metod zdravljenja motenj v dihalnih organih, ki jih dl v gostinskem gospcdarglliU povzroča otroška paraliza. prizadevanje in odgovornost strokovnih uslužbencev. Opaža se tudi, da ponekod združujeta oblast v svojih rokah direktor in strokovni kolegij, kar pa ni pravilno, saj je strokovni kolegij le posvetovalni organ direktorja. Glede vzpodbude in materialne osnove za uspešno delo organov upravljanja je bilo rečeno, da bodo povečala podjetja ljubljanskega okraja svoja sredstva s posebno udeležbo na dobičku za 60 To v primerjavi s sredstvi, ki so jih imela podjetja na svojih skladih za prosto razpolaganje lani. To seveda ob pogoju, če bo plan okraja izpolnjen stoodstotno. Podjetja nedvomno lahko še povečajo sredstva za samostojno razpolaganje in povečajo delovni učinek, s*' je bilo opravljenih po normi v lanskem letu le 35 % vseh izvršenih ur. V tem je še precej možnosti za povečanje tudi osebnih dohodkov delavcev. Tudi v razpravi, ki je pokazala, . kaj so organi upravljanja že dosegli pri svojem delu, kakšnih oblik dela se pri tem poslužujejo in do kakšnih težav prihaja, so poudarjali delegati potrebo po ustalitvi zakonskih predpisov, ki se prevečkrat menjajo, dalje potrebo po šolanju članov delavskih svetov, da bi bolje opravljali svoje naloge itd. Posebej je bilo poudarjeno, da bi morali organi upravljanja v sodelovanju s komuno voditi računa o tem, kako in zakaj se bodo uporabila sredstva presežnega dela, k.i jih odvajajo gospodarske organizacije za komunalne potrebe. Delegat iz tovarne celuloze iz Medvod je poudaril, da organi upravljanja ne bi smeli biti ovirani pri razpolaganju s sredstvi, ki ostanejo podjetjem po izpolnitvi obveznosti do družbe, ker bi lahko- tako v nekaj letih prihranili potrebne zneske za nabavo strojev ali investicije. V zvezi s tem so poudarjali delegati perečo potrebo po zamenjavi strojev, ki obratujejo tudi po 40 do 50 let, kar je problem večine podjetij v republiki. Brez tega ne bo mogoče vzdržati ostre konkurence, ker je tudi uvoženega blaga vedno več.” Razprava je pokazala, da se delegati zavedajo, v kakšni meri se razvija naše gospodarstvo, in da bodo potrebni skupni napori kolektivov za povečanje storilnosti in izboljšanje kvalitete izdelkov, kakor t’ di za izvajanje neobhodno potrebnih rekonstrukcij. mmmm Nov začetek Kakor ni bilo nobenega dvoma, da bo indijska kongresna stranka zmagala na volitvah, tako ni bilo nobenega dvoma, da bo Rajendra Prasad ponovno izvoljen za predsednika republike. Opozicijske stranke. predvsem. socialisti in komunisti so sicer poudarjali, da ni pravično, da vladajoča stranka vedno imenuje tudi svojega predsednika republike. toda pri tem je ostalo. Kljub nekaterim porazom — posebno v državi Bombaj — se kongresni stranki ni treba bati, kadar gre za■ glasove. V tem pogledu vi tekmeca na obzorju, (čeprav je v Kerali komunistična vlada), ker je kongresna, stranka sprejela socialistična- načela pri izvajanju petletnega plana in pri urejevanju odnosov v indijski družbi. Socialisti se sicer jezijo. do so ta načela njihova in. de. jih je kongresna stranka privzela od njih, toda to jim dosti ne pomaga. V sami vladi ni bilo dosti sprememb Najbolj je presenetilo sre t imenovanje Krišne Menona za obrambnega ministra. Malokdo zunaj je računal. da je Menon tako priljubljen. v Indiji, kakor so pokazale volitve in zdaj to imenovanje. Toda Indija ni pozabila. da. je Menon. ki je v bistvu bolan človek, govoril osem■ ur in pol pred OZN v obrambo indijskega stališča do Kašmirja in se nato zrušil. Zaprisega nove vlade je bila trema, in mifna. zadeva. Pri zaprisegi ut bilo nobenih »svetih« knjig in nobenega boga, ■na katerega, bi se ministri sklicevali. Po nekaterih državah so hindujski ministri v določenih primerih prisegali na >Bhagavad Gito«, sveto hindujsko besedilo, toda v Delhiju tega ni bilo. Indija je danes uradno posvetna država. Krišna Menon je prisegel v angleščini. Ko se je vrnil na svoj sedež, je nagonsko privzdignil rob dolge halje. Pozabil je bil, da ni oblečen v diplomatski frak. Toda kljub temu je Indija v Aziji in govori z njenim jezikom, čeprav zna tudi angleško. Zalo bo Zahod prav storil, če bo tudi v prihodnosti pozorno poslušal, kaj mu ima povedati. Bip Državni udar Po daljšem obdobju napetosti v Kolumbiji se je z odhodom bi','šega kolumbijskega predsednika generala Rohasa Pinelle začel položaj počasi normalizirati, četudi volitična kriza še vedno traja. Neposredni povdd za zadnje večdnevne nerede v Kolumbiji, ko je izgubilo življenje ' več kot sto ljudi, je bil Pinellov namen, da bi na prihodnjih predsedniških volitvah ponovno dobil mandat. To pa je v nasprotju s kolumbijsko ustavo, po kateri ne more biti ista oseba dvakrat zaporedoma predsednik. Da bi se temu izognil je osebno izbral Usza-vodajno skupščino, ki je tudi ukinila ta člen ustave. Proti temu so nastopili konservativci. in meščanski liberalci. V Bogoti in drugih krajih je prišlo do študentovskih demonstracij, zaprli so trgovine, banke in urade tako da je bilo vse gospodarsko življenje paralizirano. Padel je na pritisk kolumbijskih poslovnih krogov in katoliške cerkve, ki ima tam še precejšen. vpliv. In ko mu je odpovedala lojalnost tudi vojska je bil prisiljen odstopiti. Na odpor vladajočih krogov je naletel zaradi absolutističnega. načina, vladanja, predvsem pa. so bili z njim nezadovoljni. ker je v zadnjih dveh letih kolumbijsko gospodarstvo začelo drčati hitro navzdol. Pred dvema letoma so še zelo ugodno ocenjevali gospodarski položaj Kolumbije, sedaj pa se je položaj tako poslabšal, da je že tik pred inflacijo. Znano pa je, da ima Kolumbija bolj kakor druge južnoameriške državice ugodne pogoje za gospodarski, razvoj zaradi naravnih bogastev. . Oblcrst je prevzela vojaška junta, ki je razpustila Ustavodajno skupščino in obljubila. da bodo v skladu z ustavo prihodnje leto razpisane pred-sedniške volitve. V tem času — t' kolikor ne bo prišlo do iznrememb — bo do 7. avgusta 195S vladala junta. Sicer p« je položaj še vedno nejasen in po drugih vesteh napovedujejo, da bo sestavljena no;-a i'lr.da iz »znanih, osebnosti Kolumbije-'. MICMILLANOVO SPOROČILO SPODNJEMU DOMU Grenki trenutki Ladje pod britansko zastavo bodo spet plule skozi sueSki prekop in bodo plačevale pristojbine v britanskih funtih — Ostri napadi na premiera s strani laburistov — »Petrolejski« sestanek v Londonu London, 13. maj* (Tanjug). Predsednik Macmilian Je sporočil danes popoldne Spodnjemu domu sklep vlade« da britanske ladje lahko uporabljajo Sueški prekop. Macmilian je dodal, da si Velika Brits.ni.ia pridrži pravice v sueškem vprašanju in nadaljuje prizadevanja, da bi dosegla bolj-še pogoje od sedanjih. Britanske ladje bodo plačevale pristojbine v britanskih funtih in v ta namen je Angleška banka odprla poseben račun na t.p države odgovorne za pri— Kršeno premirje? HONDURAS. 13. maja. (AP). Ministrstvo za zunanje zadevi Hondurasa je danes objavilo sporočilo, v katerem obtožuje Nikaraguo, da je kršila spoira-7.um o premirju in ustavitvi sovražnosti. Neka niksraguaška patrulja je po tem sporočilu vdrla v sporni obmejni pas. ko so se iz njega umaknile hondu-raške čete. Sporočilo pravi, da b->d;> poslali protest organizia-ciji ameriških držav, ki je posredovala v sporu med Hondurasom in Nikaraguo. Rajsndra Prasad prevzel dolžnosti NEVV DELHI, 13. maja (AP). Rajendra Prasad je danes že drugič slovesno 'prevzel dolžnosti predsednika Indijske republike. Enaintrideset topovskih salv je pozdravilo zaobljubo predsednika Prasada pred vrhovnim sodiščem Indije. Predsednik si je nato ogledal velik vojaški mimohod, pozneje pa je imel govor na skupni seji obeh domov parlamenta. V -govoru v parlamentu je Rajendra Prasad dejal, da se bo indijska vlada še naprej ■'.irudila za ustavitev nuklearnih poskusov in prepoved nuklearnega in termonuklearnega orožja. Pozdravljajoč ponovno otvoritev Sueškega prekopa, je indijski predsednik dejal, da je indijska vlada podprla deklaracijo egiptovske vlade o plovbi po Sueškem prekopu, ker je bila mnenja, da je ta listina pomemben prispevek za zmanjšanje napetosti na Srednjem vzhodu in rešitev težav, ki so nastale po nacionalizaciji prekopa. Rajendra Prasad je na koncu izrazil upanje, da bodo doseženi ugodni uspehi tudi v svetovni razorožitvi. Erez razburjanja duhov NEW DELHI, 13. maja (AFP) Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil danes, da bo indijska vlada skušala odstranili spomenike britanskih osebnosti, tako da ta korak ne bo na-pra/vil slabega vtisa in oživil stana vprašanja. To je povedal v parlamentarni debati, ko so govorili o gonji v državi TJtar Prade? za odstranitev britanskih spomenikov. Pripomnil je. da imajo‘ nekateri spomeniki umetniško in zgodovinsko vrednost in da bodo take shranili v muzeju. hodnost sveta in za to, da odvrnejo od človeštva nevarnost atomske vojne. Nekateri politični in vojaški krogi na Zahodu skušajo vsiliti misel, da je nuklearna vojna neogibna, toda proti itakim trditvam je treba odločno nastopiti, kajti atomsko vojno je mogoče in treba odvrniti, poskuse z nuklearnim orožjem pa takoj ustaviti. »Pravda« navaja predloge sovjetske vlade o ukrepih za delno razorožitev in izraža mnenje, da morajo parlamenti vplivati na politiko svojih držav in storiti vse. da bodo preprečili atomsko vojno. Njihovo sodelovanje za sklenitev sporazuma o nujni ustavitvi poskusov z nuklearnimi eksplozijami bi olajšalo rešitev razorožit ve ne ga problema kot celoto. Sovjetski narod iziraža upanje, piše časopis, da bo miroljubna pobuda Sovjetske zveze uživala podporo ZDA in Velike Britanije iin da bodo parlamenti ifceh držav storili vse, da pride do neodložljive ustavitve atomskih poskusov. ni kot pogoji, ki jih je egiptovska vlada nudila pred vojaško intervencijo. Predsednik Macmilian je prepričeval Spodnji dom. da bo Britanija vztrajala, da pride do sklenitve končnega sporazuma ,o sueškem vprašanju, fci bi imel za podlago šest =* načel, sprejetih 13. oktobra v Varnostnem svetu. Trudeč se. da bi skrajša! debato o vladnem stališču do sueškega vprašanja, je Macmilla.n obljubil, da bo še ta teden o tem posebna parlamentarna debata. Danes je vozilo skozi Sueški prekop 27 ladij. To pa je še vedno za 13 ladij manj od povprečja v letu 1955. Britanski tovorni ladji za 127 ton, ki je prispela v Suez prejšnji teden, še ni bil odobren prevoz skozi prekop. Danes so se v Londonu zbrali zastopniki 17 petrolejskih družb, ki imajo interese na Srednjem vzhodu. Na sestanku so razpravljali o graditvi novega naftovoda na Srednjem vzhodu. Po poročilih časopisov bi naftovod vodil iz Perzijskega zaliva čez Irak v eno izmed turških sredozemskih pristanišč. Graditev naftovoda bi stala nad 300 milijonov funtov. Sestanek v Bonnu Bonn, 13. maja (Tanjug). V Bonnu se je danes začelo drugo zasedanje tako imenovane delovne skupine predstavnikov ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, ki ima nalogo ugotoviti možnosti za predložitev novih predlogov o rešitvi nemškega vprašanja. Prvo zasedanje je bilo v \Vashingtonu pred tremi meseci. Tedaj so pregledali stališča treh zahodnih vlad ter bonnske vlade, poročilo o razgovorih pa ni bilo objavljeno. Dne 9. maja se je v Budimpešti začelo prvo zasedanje madžarskega parlamenta po oktobrskih dogodkih in je trajalo do 11. maja. Parlament je soglasno sprejel zaupnico Kadarjevi vladi in odobril imenovanje novih članov. Poleg tega pa je še sprejel prodlog o spremembi ustavnih določb, ki govore o resorih ministrskega sveta, državnem grbu in zastavah, odobril zakonske določbe ministrskega sveta o ukinitvi obveznega odkupa, ustanovitvi delavskih svetov in razne druge odredbe o spremembah v organizaciji pravosodja in družbene uprave. Diskutirali pa so v glavnem o oktobrskih dogodkih in,gospodarskih problemih. Na sliki: Poslanci poslušajo govor Istvana Dobija. DOSEDANJI REZULTATI OBČINSKIH VOLITEV V ANGLIJI V korist laburistov ■e Opazovalci povezujejo odklon na levo z vrsto dogodkov v neposredni preteklosti LONDON, 13. maja (Tanju g). — Doslej znani rezultati občinskih volitev v Angliji in Walcsu kažejo močno spremembo irazpoloženja volivcev v korist laburistične stranfee. Končni volilni izidi bodio znani verjetno ta teden. En,a izmed glavnih značilnosti iteh volitev je zelo slab odziv volivcev, kar je povzročilo • zaskrbljenost posameznih strank. Nekateri konservativni časopisi menijo, da je treba mlačnost pripisati sistemu volitev za predstavnike krajev- Komentarji v Bonnu V glavnem mestu Zahodne Nemčije so s presenečenjem in dvomi sprejeli Eisenhowerjeve izjave v zvezi z nevtraliziranim pasom v Evropi Bonn, 13. maja. (Tanjug). Nedavna izjavjk ameriškega predsednika Eisenhowerja, ki so jo v Bonnu razumeli kot napoved ameriških korakov v korist nevtraliziranemu pasu v Evropi, je glavni predmet političnih razgovorov v zahodnonemškem glavnem mestu. Eisenhowerjeve besede spravljajo v ivezo * izjavo, ki jo je dal britanski predsednik Macmilian po končanih razgovorih z Adenauerjem v Bonnu, ko je o tako imenovaneta »malem Edenovem načrtu« govoril kot o poskusu, da bi napravili prvi *korak k razorožitvi. Tedaj je Macmilian dodal, da ta načrt »ni zvezan z debato o združitvi Nemčije«. se je še povečal p0 vesteh iz Wasbingtona. Dopisniki vseh velikih zatiodnonemšikih časopisov »Die Welt«, ^Frankfurter Obe izjavi so sprejeli v Bonnu s presenečenjem in dvomi, ker bi ju bilo mogoče razumeti talko, da -bi utegnili dve zahodni velesili privoliti na sporazum s Sovjetsko zvezo o razorožitvi, ne da b; pri tem upoštevali stališče Bonna o neraz-družni povezanosti splošne razorožitve z rešitvijo nemškega vprašanja. Mnenje bonnske vlade glede tega so izrazili v določeni obliki že med prejšnjim zasedanjem pododbora ZN za razorožitev v Londonu. Tedaj so z zahodnonemške strani sporočili, da more obveznosti o razorožitvi in njeni izvedbi prevzeti nase samo enotna nemška vlada, ki bi bila izvoljena na »splošnih in svobodnih volitvah v obeh delih države«. To stališče je bilo v očitnem nasprotju s stališčem Sovjetske zveze, ki je zahtevala. da pri izvedbi -razorožitve sodelujeta tako vlada v Bonnu kot Vzhodnem Berlinu. Strah, da bi ti dve zahodni velesili zdaj utegnili v korist splošne razorožitve odgoditi sporazumevanje o nemškem problemu, Znižano ameriško pomofi tujini New York, 13. maja (Tanjug) Posebni senatni odbor se je včeraj izjavil 7.a nadaljnje zmanjšanje pomoči tujini. Ki-senhcrveir ja pred kratkim znižal zahtevo za pomioč tujini od predlaganih 4,4 milijarde na 3,S milijard in prihranek 5 milijonov dolarjev dodaL vojaškemu delu pomoči. Posebni odbor razen tega ni odobril vladne zahteve, naj bi določili kredite za več let, pač pa je ostal pri dosedanjih enoletnih programih. Predsednik Eisenhower namerava jutri v velikem govoru prositi za podporo volivcev spričo razpoloženja kongresa, da resno zniža njegov rekordni povojni proračunski predlog v višini 72 milijard dolarjev. Rundschau«, »-Deutsche Zei-tung« in drugih poročajo iz Washingtona) da nameravajo ZDA spremeniti svojo smer glede nemškega problema. Sklicujoč se na diplomatske kroge v glavnem mestu ZDA in na dobro poučene 'ljudi, pišejo časopisi. da se ameriški predsednik trudi, da bi v Srednji Evropi, od seveira do juga, ustvarili pas nevtirailnih tal in da namerava predlagati vstop Nemčije v to področje, ne da bi morali prej rešiti vprašanje njene združitve. T=ik predlog-m a:j bi ameriška delegacija v kratkem pr e dl cv.il a odboru Združenih narodov, ki zaseda v Londonu, kot odgovor na zadnji predlog o- razorožitvi, ki ga je bi.l podal sovjetski delegat Zorin. Vladi naklonjeni »Frankfurter Allgeme.ine Zeitu-ng« pa pi-Se, da bi bilo »lahkomiselno in nemara tudi neodgovorno očitati Združenim državam Amerike zaradi njihovih sedanjih namenov, posebno zdaj, ko Hruščev predlaga, da bi rešitev nemškega problema »prepustili Bonnu in PankowU't. Ne smemo se čuditi, nadaljuje časopis, če Američani iščejo poti za zavarovanje človeštva pred atomsko vojno brez poprejšnje združitve Nemčije«, »Die Welt« meni, da posledice 'te spremembe ne morejo biti brez učinka na javno mnenje v državi. nih oblasti, po kaiterem so vsako leto .volitve za tretjino odbornikov. Po mnenju konservativnega »Dai,ly Telegrapha« Pa postajaj^ občinske volitve čedalje važnejše in jih ni mogoče ločiti od političnega življenja tako države kot strank. Število neodvisnih kandidatov je namreč vsako leto manjše. Neuspeha konservativcev so krivi največ nedavni vladni nepriljubljeni ukrepi — olajšanje davčnih bremen za srednje sloje in napovedano zvišanje najemnin si-romašnejšim v korist lastnikom. Zato ni bilo presenečenje, da so dobili la- Erich von Stroheim je umrl Pariz, 13. maja. (Reuter). Znani filmski igralec Erich von Stroheim je umrl včeraj v Franciji, star 71 let. Imel je raka. Znani igralec in režiser, eden femed pionirjev Hollywooda Stroheiim je bil za svoje umetniške zasluge odlikovan z visokimi odlikovanji, med drugim tudi s francosko Legijo časti. buristl večino tudi v nekaterih konservativnih oporiščih. »Times« meni, da .ni čudno, če so se volivci obrnili k .laburistom. Konservativna vlada je postala ae priljubljena že z vedenjem v sueški krizi, sedaj pa, ko se je odločila spet uporabljali Sueški prekop ob egiptovskih pogojih, se utegnejo volivci še bolj obrniti proti njej. Togliatti o italijanski vladi Neapelj, 13. maja. (AFP). Generalni sekretar italijanske komunistične partije je izjavil včeraj v govoru, ki ga je imel v Neaplju, da je italijanska vlada po omahovanju pristala ob politiki Imperialistov, ki pripravljajo človeštvu katastrofo s tem, da uvažajo v države članice atlantskega pakta atomsko orožje. Glede vladne krize je Togliatti izjavil, da je treba spoštovati ustavo in zavrniti podporo desničarskim strankam. Stališče komunistične partije Italije se ni spremenilo, je dejal Togliatti, ter dodal, da je še vedno prepričan, da v Italiji ena stranka na more izpolniti vseh nalog obnove in upravljanja države, pač pa, da je treba doseči sodelovanje političnih in družbenih sil. TELEGRAMI LONDON. Komentatorji davišnjih britanski,h časopisov izražajo mnenje, da bo britanski predsednik Macmilian v Spodnjem domu sporočil sklep svoje vlade, da britanske ladje lahko spet uporabljajo Sueški prekop in da bodo le-te pristojbine za prehod plačevale egiptovskim oblastem v konvertibilni valuti. TOKlu, Clan japonske komisije za atomsko energijo Išikava .1« povedal, da bo imela Japonska čez deset let več atomskih električnih central z zmogljivostjo milijon kilovatov. Ze letos bo dala 25 milijonov dolarjev za razvoj atomske energije. NTEW DELHI. Predsednik indijske vlade Nehru se bo udeležil konference predsednikov^ vlad držav članic Common\vealtha 2fi. VI, V okviru tega potovanja bo obiskal Sirijo, Egipt in Sudan in nekatere evropske države. KARAČI. Junija bo pakistanski predsednik Suhravardi spet obiskal Kabul, da se bo z afganistansko vlado pogovoril o političnih In drugih problemih. HAMBURG. Na zborovanju delegatov krščanske demokratske stranke je zahodnonemški minister von Brentano označil smotra politike bonnske vlade v minulih letih z geslom »Enotnost za Nemčijo, mir 73l svet«. Dejal je, da je ta politika dvignila nemški narod iz odrezanosti od ostalega sveta. DUNAJ. Po tridnevnem uradnem obisku v Avstriji je odpotoval v Kairo predsednik afganistanske vlade Mohamed Daud. LAS VKGAS. Tu se je sestala ameriška komisija za atomsko energijo, da bo pripravila nameravane serije nuklearnih poskusov v letu 1957. NIKOZIJA. Danes se Je v Nikoziji zbralo več tisoč ciprskih dclavcev. Generalni tajnik delavskega sindikata Ziartides je v svojem govoru zahteval vrnitev nadškofa Makariosa na Ciper. ROTTERDAM. Velika nizozemska pomorska družba Royal Rotterdam Llovd je naročila svojim ladjam, naj spet uporabljajo Sueški prekop. Volitve na Danskem Razpis predčasnih volitev je že dve leti visel nad dansko vlado kot nekak grozeč oblak, kateremu pa se je vsakokrat izmaknila dokler n; končno letos morala privoliti, da bodo volitve namesto septembra že 14. maja. Dansko vlado vodijo socialni demokrati, ki pa imajo v parlamentu. imenovanem Foiketing, le 74 od 175 mest, zato so pri upravljanju države odvisni predvsem od leve radikalne stranke, ki jih v parlamentu podpira. Vendar pa je ta podpora zvezana s številnimi in včasih precej težkimi pogoji, tako da se mora vlada' zamerit-; svojim volivcem, če hoče obdržati oblast in je ne prepustiti kaki desničarski vladi. Za dansko socialdemokratsko stranko in njeno vlado so bile nedvomno lanske množične stavke najhujša preizkušnja, posledice te preizkušnje pa se bodo verjetno še precej močno občutile tudi pri današnjih volitvah, zlasti še. ker se vlad; kljub prizadevanjem ni posrečilo najti ravnotežja, med naraščanjem življensk-h stroškov in deiav-skih mezd, kakor tudi ni uspela odstraniti inflacijskega pritiska. Lonsko pomlad so namreč delavci zahtevali zaradi naraščajoče draginje 20"/o povišanje mezd. V pogajanjih med delodajalskimi in sindikalnimi organizacijami n-iso mogli doseč; sporazuma. Sele Po posredovanju viade je bi; dosežen sporazum toda le za 3°/o zvišanje, s čemer pa se sindikalno članstvo nikakor ni moglo strinjati. Sindikalno vodstvo je na ta sporazum privolilo, večina sindikalnih zvez pa ga je odklonila. Po danski zakonodaj; pa ima v takih primerih vlada pravico predložiti parlamentu prisilno spravo in če parlament to sprejme postanejo vse stavke nezakonite. Socialdemokratska vlada je bila v precejšnji za-dregii; na eni strani volivci, ki »o bili s sporazumom nezadovoljni. na drugi pa parlament. kjer «0 bili razen socialnih de- mokratov in osmih komunističnih poslancev vsi ostali (tudi radikali) za prepoved stavk. Socialni demokrati so računali takole: če bi hoteli zastopati načelno socalnodemokratsko politiko in upoštevati zahteve delavstva, bi ostali v pariamentu v manjšini, kljub njihovemu stališču bi bila izglasovana-prisilna sprava in prepoved stavk, povrhu pa bi še vlada padla in oblast bi dobiie desničarske sti-anke. V tem položaju se je vlada odločila za prisilno spravo in prepoved stavk, kar je izzvalo hude demonstracije in silno nezadovoljstvo delavstva. Komunisti so izkoristili položaj in v znatni meri prevzeli v svoje roke vodstvo demonstracij in stavk. Zadušitev stavk je oslabila vlado na dveh področjih, zmanjšala ji je podporo delavstva in okrepila ofenzivo meščanskih strank. V socialnodemokratskih vrstah so se pojavljale težnje naj bi stranka pustila vlado In stopila v opozicijo. .Meš&.nske stranke «0 vedno bolj pritiskale z zahtevo po razpisu predčasnih volitev, ker so 'smatrale, da bo socialnodemokratska stranka, ki je iz zadnjih volitev ieta 1953 izšla kot najmočnejša stranka v deželi, izgubila znatno število glasov. Dejansko se je na letošnjem kongresu stranke izkazalo, da ima 30.000 članov manj kot j.ih je jmeia ob zadnjem kongresu 1. 1953. Poleg proti,delavskega stališča, ki ga je vlada zavzela lansko pomlad, ji štejejo v breme tudi ostale gospodarske težave. Stranka. ki ima od kongresa ieta 1953 v svojem programu »pot k napredku« ustvaritev države blaginje. je zašla v času, ko je bila na oblasti, v velike težave ter je delala korake nazaj in ne naprej. Industrijska proizvodnja je v letu 1956 padla za 5 odstotkov. kar ie vpiivalo tudi na zmanjšanje ostalih gospodarskih dejavnosti. Zvišala se je brezposelnost zlasti med nekvalificiranimi delavci za okrog 10°/0. Narastel je deficit v zunanjetrgovinski bilanci, ki je leta 1955 znašal 790 milijonov kron. leta 1956 pa že 1160 milijonov, česar pa je bilo krivo tudi znatno zmanjšanje kmetijskih pridelkov v zadnjih dveh letih. Zaradi vsega tega *o se iviS«- li tudi življenjski stroški, medtem ko je zvišanje plač in mezd kriio le 50°;o povišanja življenjskih stroškov. Čeprav bi težko trdili, da je Po lanskih dogodkih socialnodemokratska stranka ponovno pridobila zaupanje delavstva, se je na kongresu kljub temu odločila za razpis predčasnih volitev. Na to odločitev je vplivalo mnenje, da bo velik del bivših komunističnih volivcev, 'ki so se po madžarsfaifi dogodkih odvrnili od KP. glasoval za socialne demokrate. Vendar pa je to upanje precej tvegano. V socialno demokratski stranki so lanski protidelavski ukrepi povzročili močna vrenja, ki «o prišla do izraza tudi na kongresu. kjer so uradni govorniki ostro kritizirali tiste struje, ki so vodstvu stranke-očitale, da je izdala strankin program, ko je žrtvovala delavske koristi in da ni . izpolnila obljub danih ob prevzemu oblasti. Take kritike proti stranki so posebno močne v sindikalnih organizacijah. Med sindikalnim članstvom je tud; precejšnje nezadovoljstvo z vodstvom sindikalne organizacije, ki je cesto podpiralo razne viad-ne ukrepe, ki niso bili v korist delavstva. Današnje volitve pa bodo najboljše 'zrcalo. Dansko delavstvo sicer nima dosti izbire, kajti kljub vsem pomanjkljivostim je socialnodemokratska stranka še vedno boljša od več ali manj desničarskih 'meščanskih strank, komunistična pa ne uživa posebnega zaupanja, kajti madžarski dogodki so ji zapravili Se tisto malo vpliva, ki si ga ja pridobila med lanskimi stavkami. Razmerje s.il je precej uravnoteženo in bi vsak najmanjši padec socialnodemokratskih glasov rahko pomenil premoč desnice-. Po zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so hile aprila 1953, so bila mesta v parlamentu razdeljena takole: socialni demo- krati 74 (41.3°/o glasov), kmečka stranka »Venstre« 42 (23.1%), konzervativna stranka 30 (16.8 odstot.). radikalna 14 (7.8'Vo), komunistična 8 (4.3°/c). desničarska državna stranka 6 (3.5V0), nemška manjšina 1 (0.5). Iz tega razvidno, da bi si agrarna stranka »Venstre« in konzervativci. ki so bili skupno na vladi d« lela 1953 z malo truda lahko ponovno pridobili večfno v pari*« mentu. Sicer pa volilni re ha zemlje. Tri četrtine teh površin je zaraslih z gozdom, pre- v« bol; razveseljiv in po zaslugi stroge plemenske cdbire je med živino vedno več lepih nadpovprečnih primerkov našega sivo-rjavega goveda. Veliko njihovih plemenskih živali najde pot tudi na tržišče, od tani pa v-razna naša živinorejska območja. Zdaj imajo že trinajst krav, ki dajejo letno več kot 5000 kg mleka, 76 je takih krav, katerih mlečnost znaša od 4 do 5 tisoč, 233 krav pa že dosega mlečnost od 3203 do 4ono kg na leto. • RUŽIČA IN NJEN MLEČNI KRST Po zgledu naših naj večjih delovnih kolektivov so tudi na Kmeti js.ko-gozda:r~jkem posestvu v Kočevju poleg centralnega izvolili lani ob koncu leta prvič tudi obratne delavske svete. Delavsko samoupravljanje se je s tem močno razmahnilo v širino, hkrati pa se zelo približalo proizvajalcem tudi na onih, najbolj oddaljenih obratih. Politika skladov in kreditiranja ter sestavljanja proizvodnega plana ljudem zdaj ni več tako tuja. Slabosti proizvodnje pa lahko zdaj dosti ^hitreje bolj uspešno in čisto konkretno obravnavajo i.n odpravljajo na zasedanjih obratnih delavskih svetov In norme oziroma nagrajevanje po učinku? To so stvari, ki urejajo vsebino najbolj nenasitnega in naj občutljivejšega človekovega osebnega rekvizita — njegove denarnice. Prav zato je po navadi okrog te stvari tudi največ govorjenja fin godrnjanja. Na začetku so se ljudje težko sprijaznili s tem, da ne bodo več plačani od ure. Danes pa bi ob predlogu, naj bi se vrnili na sistem urne mezde sko-iVv vsakdo zarobantil: »Kako, da bi jaz zaslužil ravno toliko kot oni. ki lenari«1 Kravarji so se že navadili, da zia vsak namolžen,- liter dobe 3.40 din. Po učinku oziroma po ceniku del pa so ljudje plačani tudi za v&a ostala dela. Samo en primer, po katerem je mogoče na hitro izračunati delovni uspeh in pridnost posameznih delavcev: za ročno grabljenje in sušenje detelje je določena uma postavka din 34 in na površini enega hektara bi omenjeno delo (če bi delal sam) opravili en delavec v 30 urah. Kolikor preje torei ati koliko-r več, toliko več tudi zasluži. V enem mesecu (trebar pa je upoštevati, da ljudje ne delajo le Po osem ur kot v tovarnah), lahko tako zaslužijo na pr. kravarji po 13, 12 tisočakov, medtem ko je zaslužek desetih tisočakov že zelo slab in. redek. Za delovni uspeh Pa so samo realne norme še premalo. Ljudje se morajo lotevati dela z dobršno mero prizadevnosti in odgovornosti, za kmetijstvo velja to še ■posebej, kajti trenutni usneh se sicer lahko pozneje iz-kažb kot neuspeh. Ne samo norme. tudi ljudje morajo biti realni. Bilo j« pred nekaj meseci na obratu Rajndol. Živinorejska delovna skupina z delovodjo vred je na vse kri.pl j e dokazovala. da so norme — pa čeprav niso bile nič drugačne kot ostalih obratih — nerealne. S tako majhnim številom ljudi, .dj, nikakor ni mogoče opravljati predpisanega dela. In zares so potem opravljali delo le polovično, tudi mlečnost In zaslužek sta bila le polovična. Kaj bi? Kompletno vse ljudi so zamenjali z novimi in' v nekaj dneh je bil uspeh -tu. ob mesecu Pa še enkrat tolikšen zaslužek. Z Ružico pa je bilo drugače. Računala je — čamveč mleka, tem večji zaslužek. Nekega dne so jo prsti tako zasrbeli, da je namolzenemu mleku dolila še vedro vode. Nekajkrat ji je uspelo in pričela je prilivati še več vode. da si je zvečer lahko na skrivaj odnesla dom o?/ še kanglico mleka. Kmalu pa So ugotovili, da je mleko, ki ga je bila namolzla Ružiča le preveč voderro. Opozorili so jo. Vendar poti nazari m več našla. Kot krčmarica, ki se navadi prodajati krščeno vino za pošteno, se je navadila tudi -ona in z vodo krstila mleko, če se je le ponudila prilika. Nič ni Pomagalo, morala je iti. . . • OD PETNAJSTIH OSTAL LE EDEN »Kaj bi izgubljal,} besede o kadrih in se z zavistjo spominjali onih naših kolegov, ki z ovratnicami okrog vratu in v belih srajcah izza pisalnih miz usmerjajo kmetijsko proizvodnjo.« je pripovedal upravnik obrata Mlaka tovariš Kopitar. »Poglejmo samo v našem obratu in že si lahko ustvarimo sliko, kako težko se strokovnjaki odločajo za delo v proizvodnji. Tovariš Debeljak, naš delovodja je edin,- ostal izmed onih petnajstih diplomiranih tehnikov, ki so se kot sošolci zadnjega 1 e tn ika živim o rejsko- pol j e d e I- skega razreda 1950. leta zaposlili na našem posestvu. Delo strokovnjakov, od katerih v pri vrsti za visi hitrost napredka, Pa zares ni lahko. C e bi jih bilo več, bi si delo lahko nekako porazdelili med seboj' ter drug drugega razbremenili. Tako Pa omejenega delovnega časa nimajo, letnih dopustov tudi ne in kdo ve. če je človek v nedeljo zvečer, potem ko si je morda zaželel v kino in si nadel praznično obleko, res že končal sedmi delovni dan v tednu? Morda b0 v hlevih kaj narobe, recimo kompliciran porod in brez navzočnosti delovodje se ljudje ne bodo upali tvegati kompliciranega posega. In težave, skorajda jih je po mnenju upravnika preveč za en sam razgovor; kljub temu, da so D'im volja, prugadevnost in čas že pomagali premostiti dobršno mero tegob. Glavno pa je vendarle že za njiiimi. Skrbi, ki jih še tarejo niso lastne le njim, po znajo jih tudi v ostalih obratih kočevskega Kmetijsko-gozdar-skega posestva: so podjetje v izgradnji iin kot pravijo, šele na dobre pol poti. Zlobno, hkrati pa znak dokajšnjega neralzumevanjia bi bilo kakršno koli namigovanje, da letne bilance na posestvu v kmetijski proizvodnji še vedno končujejo z izgubo, ki jo krijeta gozdarska dn lesno industrijska dejavnost posestva. Vendar j,e potrebno opozoriti, da se na posestvu ne poslužujejo prav nobenih ugodnosti, ki jih imajo industrijska podjetja v izgradnji ali v poizkusni ' proizvodnji. Tudi vsaik nadaljnji korak v izgradnji si morejo privoščiti le s sredstvi, ki so jih sami ustvarili v proizvodnji. In končno, kako si že od nekdaj naši kmetje privoščijo vse večj.e investicije? Ali ne prav na račun gozda, ki zategadelj igra nekako dopolnjujočo vlcigo v kmetijskem gospodarjenju. Vendar pa so upi, da 'bo v bližnji bodočnosti kočevsko kmetijstvo tudi samo po sebi postalo dovolj rentabilno. , ? • POGLED V PRIHODNOST Hleve, silose, skladišča ter ostale objekte imajo, živina pa vendarle še ni tako kvalitetna kot bi s1! želeli. Tudi ne more biti, saj kar preko noči vendarle ne gre. Ce bi bilo važno le število, potem bi perspektivni plan dosegli dosti hitreje kot v predvidenih desetih letih. Vendar pa bo hkrati s povečanjem števila govedi od sedanjih 1800 na 4000 glav morala porasti tudi kvaliteta. V sklopu posestva že tri leta deluje oddelek za arondacijo. Iz maltth. krp zemlje so v glavnem že nastale velike za sodobno obdelavo primerne površine. Vendar — arondacija in 'plod-rost sta dva pojma. Velika z ječmenom zasejana njtiva lepa kaže svojstveno težavo ob združevanju malih (parcelic. Sredi njive in še na nekaj krajih je žito zelo lepo, sicer pa bolj ali manj slabo. Treba je precej časa, da je z gnojenjem mogoče tako njivo oziroma njene dele ustrezno kultivirati, je pa to seveda potrebno, prav tako kot spraviti različne ulomke na skupni imenovalec, če hočemo računsko operirati z njimi. Za silo so zdaj že nekako zagnojili in dosegli plodnost na vseli njivskih površinah. Za kultiviranje pa preostane še vseh 9000 ha travnikov in pašnikov. Slo bo postopno, po nekaki spira Lasti po-tli. Ce bodo kultivirane večje površine, bo pridelek krme večji, v hlevih bo zato lahko več živali, te pa bodo dajale več gnoja. Vsakokratna razširjena reprodukcija bo tako lahko v razvoj u zarisala nov spiralast krog. Predno pa bb v govejih hlevih 4000 glav (in od tega 2500 krav) pa se bo verjetno še večkrat za-talkniilo — zdaj tu, zdaj tam. Treba bo graditi nove hleve. In kam z mlekom? To vprašanje le od vseh najvažnejše. Naši ljudje ga še zdaleka ne potroši;o toliko, da bi bil resničen sedanji videz, ki ga ustvarja tržišče, ko se nam zdi, da je mleka preveč. Dobršen del lahko najde pot na tržišče le v predelanem stanju kot maslo in sir. Sila nerodno je zato, če se pri tem pojavi zavora v obliki premajhnih predelovalnih zmogljivostih. Sedanja vsestransko neprimerna mlekarna omogoča normalno predelavo le za dobrih 1500 litrov mleka, že konec tega meseca pa bo posestvo dajalo vsak dan S000 1 mleka. To zavoro bo potrebno oimpreje odstraniti, to se pravi uresničiti načrt, po katerem bodo s 130 milijoni dinarjev zgradili novo mlekarno, katere dnevna zmogljivost bo znašala 15.000 litrov. Popolna rešitev vprašanja »hi-perprodiukeije« pa je v tem, da bo velika in moderna proizvodnja morala nujno povzročiti znižanje cen. Tudi ljudje na kočevskem posestvu so potrošniki. Zato je jasno, da je cilj vseh prizadevanj njihovega delavskega samoupravljanja proizvodnja po takih cenah, da si bodo kot potrošniki tudfi. sami lahko vsaj kdaj pa kdaj lahko privoščili zdaj tako nevsakdanje maslo in sir. Del tega, kar gre zdaj po-leti v obmorska kopališča v bližini Reke, pozimi pa v Ljubljano, bo potem lahko ostal doma. Ce pa bo to uspelo, bodo ko-? čevski proizvajalci s svojim mlekarstvom tudi dali lep delež v naši splošni borbi za boljši življenjski standard. F. Jeras Mednarodna mladinske seminarja v Dubrovniku in Zadra CK Ljudske mladine bo organiziral od 1. do 19. julija v mednarodnem mladinskem taborišču v Dubrovniku seminar »Mladina in sodobni industrijski razvoj«. Organizatorji seminarja bodo omogočili udeležencem. da bodo lahko prisostovall kongresu delavskih svetov od 25. do 27. junija v Beogradu, ako bodo žele’:, ter obiskal; nekatere kraje v državi. Od 17. do 24. julija bo v Zadru IV. mednarodni seminar »Pota socializma«. Tega seminarja se bodo udeležili zastopniki organizacij socialistične mladine ez Evrope ter mladi . socialisti z izvenevropskih držav. Razpravljali bodo o sodobnih problemih mednarodnega delavskega gibanja, 0 vplivu socialističnih sa.l na mladino in o vlogi naprednih sil v mednarodnem mladinskem sodelovanju. Razen domačih predavateljev bo povabljenih tudi nekaj uglednih voditeljev socialističnega gibanja v Evropi, da bi predavali udeležencem seminarja. (Jugopres) Naš znanstvenik predaval na pennsvivanski univerzi Naš znani elektrotehniški strokovnjak prof. dr. Avčin z ljubljanske univerze, k; se sedaj mudi v ZDA, je nedavno na povabilo univerze v Pen.n-sylvanlji predaval na tamkajšnjem oddelku za elektrotehniko o enem najbolj zamotanih vprašanj današnje elektroten-nike. o enotah v magnetizmu. Prof. Avčin, ki je mednarodni strokovnjak na področju enot elektrotehnike, je limel tako priliko, da na univerzi v Penn-svlvaniji prikaže na.inoveišo problematiko na tem področju. Dandanes, ko se je izmenjava strokovnjakov pokazala kot izredno uspešno orodje ne :e v pomoč? visokorazvitih držav nerazvitim, temveč še posebno kot orodje za medsebojno spoznavanje ljudstev in njihovega mišljenja, je treba v vsakem nastopu naših znanstvenikov gledati tudi napore Jugoslavije, da po svojih močeh sodeluj« v mednarodnem svetu. Kot smo že poročali, je imeil prof. Avčin med svojim bivanjem v ZDA tudi vrsto p-eda-vanj o Jugoslovanskem alpinizmu, ki so zbudila veliko pozornost med tamkajšnjimi ljubitelji. A. S. »Slovenski poročevalec« največji in najbolj razširjen slovenski dnevniki Poljudna psiho-biološka razprava Ji. Nekateri Amerikanci se čez nekaj tednov odpravijo nazaj v novo mačeho domovino, drugi pa dajo sorodnikom vedeti, da imajo nekaj malega prihranjenega in se dajo cr ki j ati. AVTOMOBILIST To je poklic, ki ga večinadjudi sovraži vse dotlej, dokler sami ne presedlajo med avtomobiliste. Ko pa to postanejo, neskončno zaničujejo pešce, kolesarje, kokoši, ženske, ljudi z »Vespo« in vojaške kolone. Vendar ljudje brez avtomobila ne kažejo svojega negodovanja do človeka z avtomobilom javno. Nasprotno, dobrikajo se mu in mu prigovarjajo: »Pepi, ali bi me ne mogel jutri potegniti na Bled, *aj imaš tako in tako opravek na Jesenicah. Dal bom za pol!« (Pri tem seveda ne pove, ali bencina, ali vina. Ben- cin ni posebno drag, vino je bolj zaželeno.) »Mogoče bom,« odgovori vel javili mož, ki se mu v žilah pretaka bencin, v srcu pa izgoreva olje. »Samo ne vem, če bo šlo že jutri. .Frgazar’ mi nekaj nagaja, sveče niso v redu, ne vem, če dobi .Slovenija-šiauf pravočasno rezervni montel in če bo motor sploh vžgal, ker je akumulator prazen. Ce bo vse v redu, pridi jutri ob osmih k meni, te bom že potegnil do Bieda. Samo da veš, za pol boš pa dal!« (Še vedno ostaja odprto vprašanje, česa pravzaprav pol.) — Prihodnje jutro ob osmih potrka Sosed pri Avtomobilistu. Ta že krepko spi. Ko se zbudi, je ura pol devetih, ko se. obleče in pozajtrkuje, je devet. »Samo pogledat grem, če bo hudič vžgal ali ne, sicer je pa vse v redu. Ta čas pa ti poujčkaj Miško, ali naj ti pa žena skuha črno kavo. Koj bom nazaj.« Miška je bila poujčkana in kava popita, ko je prišel ob desetih Avtomobilist ves zasopel in umazan od raznih kolomazov in nediše&ih olj. »Hudiča, noče in noče! Ga bova pač malo porinila, potem bo takoj prijel.« Gresta, porineta avto, enkrat na levo, dvakrat na desno. Motor je le enkrat rekel: »Hrrr-žžž-čih«. 2e je poskočil Avtomobilist k volanu, na vso moč je pritiskal na neke gumbe, toda avto se je dokončno ustavil in ni rekel nobene več. »Vidiš,« je Avtomobilist govoril Sosedu, »to je vrag, ker ni v bližini nobenega klanca. Ko bi bil tu nekje klanec, bi ga spravila gor, jaz bi spustil bremzo in šel bi ko sveti Elija. Seveda, če ni klanca.. .c Nič ni pomagalo. Oba, Sosed in Avtomobilist sta še enkrat porinila uporni avto naprej, nato je priskočila na pomoč še gospa, in tretjič bi poklicali še Miško, če ne bi slučajno prišel mimo krepki in uslužni smetar Bine in nesebično pomagal poriniti zlonamerni avtomobil. Končno je motor spregovoril »brrr« in se ni več ustavil. »Ha, vidiš,« je poučil Avtomobilist Soseda, »ni ga čez mojega MTP. Užge ko strela, bencina skoraj ne rabi in olja požre manj, kot za solato. Kar sedi, kot bi mignil, bova na Bledu!« Ura je že pol enajsta, Sosed sede in Avtomobilist pritisne na ustrezne gumbe. Motor reče »hrrržžž« in res, premaknejo se. Do »Pomarančevca« je šlo vse glako. Tam se je pa neki nerodni tramvaj postavil čez pot in motor je crknil. Ko sta plačala globo in preprosila blage mimoidoče, da so porinili vozilo naprej ter se opravičila pri vseh prizadetih, sta srečno privozila do zaprte rampe. Ko so rampo odprli in je bila ponovljena še vsa procedura izpred »Pomarančevca«, sta ob zvonjenju šenklavškega poldneva počasi obdrzela proti Šentvidu. »Vidiš,« je med potjo razlagal Avtomobilist Sosedu, »ni ga čez mojega MTP. To ti je marka.« Ne bom govoril o kosilu pri Cirmanu, pa tudi ne o muketrpnem defektu, ki se je primeril v Medvodah; še črhnil ne bom o tem, da avto ni zvozil brezjanskega klanca in je bilo treba poklicati dva krepka konjiča; niti ne bom izgubljal besed o tem, kako so pred Radovljico odpovedale zavore in je avto samo po čudu božjem ostal cel; še pisnil ne bom o tem, kako sta oba Izmučena potnika povečerjala v Lescah. Povedal bom samo to: ob pol enajstih zvečer sta Avtomobilist in Sosed pristala na Bledu pri »Fišarju«. »Saj si sam videl, čez mojega MTP ga ni! Ona šleva z DGR tipo sicer nekaj govoriči, da pride iz Ljubljane na Bled igraje v eni uri. Saj si sam videl, da bi midva prišla, če bi ne bilo »Pomarančevca« in rampe in rnili-cajcev in defektov, pa če se ne bi ustavila pri Cirmanu, na Brezjah, v Radovljici in v Lescah, da bi prišla brez napora v petinpetdesetih h inutah, če ne celo hitreje! DGR! Zre bencin kot pijanec zjutraj slatino! Olja mu ni nikdar dovolj, pa rabi še sorto Zm 389, ki je najdražja. In to naj bo avto? Kar poglej mojega MTP, to ti je voziček!« Se bi prijatelja uganila to in ono, toda prišla ja zajetna gospa Berta, ki je upraviteljica »Fišarja« in ju je napotila vsakega v svojo sobo. »Do Jesenic ni več daleč,« je izjavil Avtomobilist, »to igraje prevozim v četrt ure. Ti opraviš svoje posle na Bledu recimo do pol ene, pa te bom že čakal pri .Fišarju’ na kosilu in kot bi trenil, sva spet nazaj v Ljubljani.« Pri »Fišarju« prihodnji dan Avtomobilist ni čakal Soseda. Je moral že priti vmes kakšen »frgazar« ali drug defekt. Sosed je čakal do večara in je komaj šei ujel zadnji vlak, ki odri.,e iz Lesc proti Ljubljani ob pol devetih. Ko je prišel domov, je samo še izjavil ženi! »Kuge, lakote, vojske in avtomobila varuj me, • Gospod!« ^ Zena ga je samo že ljubeče pregmila'z odejo. Mladina in zadružništvo S posvetovanja pri okrajnem odbo ra SZDL za goriski okraj ŠIŠENSKI OTROCI NA IZLETU V goriškem okraju je 1°° splošnih kmetijskih zadrug, ki Imajo nad 13.800 čianov. med temi • Pa je le 550 mladincev. Aktivi mladih zadružnikov, kolikor .ponekod obstojajo, niso delavni, mladina pa se tud-; brani sodelovanja v zadružnih odborih, menda z edino izjemo zadruge v Cerknem, kjer je mladina odločno zahtevala, da morajo priti na kandidatno listo za upravni odbor tudi miadi člani. V Otaležu pa so nasprotno mladinci odklonili sodelovanje, čeprav so bili v odboru doslej dc-kaj uspešni. V splošnem je v odborih tudi premalo žena. Vsekakor bo treba v bodoče temu posvetiti več skrbi, pomagale pa naj bj tudi politične organizacije. Ponekod so izvolili v nove upravne odbore kmetijskih zadrug take člane, ki so dobri gospodarji le na svojih kmetijah. Tu nastaja vprašanje če bodo imeli ti ljudje dovolj moralnih in političnih kvalifikacij za uspešno vodstvo zadrug in če bodo stremeii za napredkom zadružništva. O vsem tem so razpravljali kmetijski strokovnjaki predstavniki okrajne zadružne zveze in gospodarske poslovne zveze na posvetu, ki ga je sklica ; okrajni odbor SZDL. Tu so tudi ugotovili, da predvsem manjše zadruge ne stremijo za ustvarjanjem dobičkov, čeprav imajo za to možnosti. Več smisla pa imajo za to večje zadruge, ki stremijo za povečanjem svojih osnovnih sredstev, predvsem z nabavo strojev in motornih vozil. Vendar so imeli ponekod strojni odseki izgube. Bilo bi prav, da bi v bodoče član; zadrug boij vestno izpolnjevali svoje finančne dolžnosti. Kmetijske zadruge so predlagale na zborih ponekod boljše, ponekod slabše izdelane gospodarske programe. Le-te so tudi več ali manj sprejemali, ne da bi se razvila o njih širša razprava, ki naj bi prispevaia k njihovi izpopolnitvi. Vzrokov za to je več. Največja krivda pa bo nedvomno v tem. ker so bili programi šele ob koncu dnevnih redov -in zadružniki po večurnem zasedanju takrat niso imeli več volje za živahnejšo razpravo. Razen tega kmetovalci pri teh programih niso materialno zainteresirani in zato jih izvajanje programov ne zanima tako kot bi jih moralo. Kljub vsem slabostim pa je v zadnjem času ie viden napredek pri načrtni obnovi vinogradov in sadovnjakov ter reji plemenske rodovniške živine'. Zasluga za to gre predvsem pospeševalnim odborom. Zadruge so lam ustvarile okrog 85 milijonov dobička. in to predvsem na račun odkupa poljskih pridelkov. Vloge pri hranilno - kreditnih odsekih zadrug so dosegle že 140 milijonov dinarjev. Morda bi bilo prav. da bi v bodoče razpravljali člani zadrug o gospodarskih načrtih že o'o koncu leta na posebnem sestanku. tako da bi na zborih reševali predvsem upravne zadeve in dokončno sprejeti gospodarski progtam. Tak zbor bi bil prav gotovo manj utrudljiv od dosedanjih. Predvsem pa si bodo morare zadruge prizadevati za pridobivanje novih članov, saj je v njih še vedno le okrog 55 odstotkov vseh kmečkih gospodarstev. Najslabše je na področju občinskega ljudskega od-bOTa v Komnu. J. P. CELJE ZA DAN DUHCEV Pripravljaj ose že tudi na mestni praznik Društvo prijateljev mladine terena »Hinko Smrekar« iz Šiške je priredilo za otroke svojega terena lep izlet. Z dvema avtobusoma so obiskali Begunje, Drago na Gorenjskem, Yrbo. Bled in Vintgarsko sotesko. Ker je bil lep sončni dan, so bili otroci z izletom zelo zadovoljni in jim bo ostal še dolgo v spominu. Vesti iz Ma POTREBA PO NOVEM HOTELU. Na gostinskih forumih so že večkrat razpravljali o gradnji novega hotela v Mariboru oz. o nadzidavi enega izmed mariborskih hotelov. V prvih petih letih bi Maribor potreboval najmanj sro novih postelj, če bo želel žari ostiti vedno večjim potrebam gostinskega in turističnega prometa. Dogaja se namreč, da večje turistične skupine iz tujine prenočujejo v sosednem mestu v zamejstvu, kjer razpolagajo z večjim številom hotelov in postelj. Posebno kritično je pomanjkanje v sezonskih mesecih, ko si morajo pomagati z zasilnimi ležišči. POPRAVILO AVTOMOBILSKE CESTE NA POHORJU. Eno najvažnejših vprašanj turizma na Pohorju je ureditev avtomobilske ceste. Motorni promet je vsak rlan večji in bodo lastniki motornih vozil kljub žičnici raje potovali s svojim vozilom na Pohorje. Gostinska zbornica v Mariboru je že predlagala temeljito popravilo ceste do odcepa, od odcepa do posameznih planinskih domov in koč pa delno novo trasi ran j e. * MARLJIVA DRAMSKA SEKCIJA. Pionirska dramska sekcija delavsko prosvetnega društva »Svoboda Tabor« je uprizorila v nedeljo, 12. maja. v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru igrici »Snežna kraljica« in »Car Trojan«. JAVKI VASTOP MLADIH GLASBENIKOV. Državna slasbe-na šola »Tabor« v Mariboru bo v petek. 37. ma.ia, priredila v Kazinski dvorani javni nastop svojih učencev. učeT»ci bodo izvajali skladbe za klavir, violino, kontrabas in trobento. Ob tei priložnosti bo nastopil tudi ‘šolski godalni orkester. PRIPRAVE ZA SEZONO. Na Železniškem domu na Pohorju se Pripravljajo na glavno turistično sezono. Doslej so sprejeli že prijave iz Vojvodine, Reke, Splita ln nekaterih drugih krajev. Upravnik Železniškega doma je VILI RACIC, predsednik Okrajne gostinske zbornice Maribor in priznani kuharski strokovnjak. Nedavno je v Mariboru organiziral uspelo kulinarično razstavo in prejel najvišje odlikovanje za svoje izdelke. To pomoin, da bodo v Železničarskem domu prišli na svoj račun še tako razvajeni gostje. Cena celodnevnega penziona bo znašala od 650 do 750 dinarjev in bo odvisna od lege sohe in komforta. M. K. Zlata poroka Zakonca/Alojz in Marija Rauh iz Slavskega Laza v Kolpski dolini sta te dni slavila zlato poroko. Na slovesnosti na njunem domu so se zbrali predstavniki okraja, nekdanji partizani in dragi, da bil j'ima čestitali. Oba zakonca imata za seboj dok3j težke čase. Med minulo vojno se je vsa družina že zgodaj vključila v aktivno delo za O K in NOB. V začetku razvijanja ljudske oblasti je bil tovariš Rauh prv.i .predsednik OLO Kočevja. Oba zakonca imata tudi več odlikovanj. Vsi nekdanji partizani, ki smo našli zatočišče pri tej družini, želimo slavljencema še mnogo let zdravja ,in zadovoljstva. (or) Škofja Loka Planinsko društvo, ki bo letos slavilo 50-letnico obstoja, je te dni priredilo skupno z Ljudsko univerzo predavanje o Kaliforniji in Praznik mladosti v Vidmu-Krškem v čeli Trbovlje V zasavskem okraju sq zad-nje mesece sprejeli v ZK okrog S00 novih članov, ki jim vodstva Zveze komunistov posvečajo veliko pozornost. Tako bodo v poletnih mesecih posebni seminarji za -novosprejete člane, ki bodo poslušali predavanja o osnovah marksizma, zgodovini Zveze komunistov, vlogi Zveze komunistov v novih družbenih odnosih itd. Občinski komiteji ZK s0 že predvideli predavatelje. za katere bo OX LMS organizira! poseben seminar, kjer bodo rahko izmenjali misli o temah in o ostalem v zvezi z organizacijo seminarjev. -nc Vidmu-Krškem bodo za-Prazruk mladosti z veličastno parado, ki bo prikazala vso raznovrstno dejavnost mladine. Parada bo v nedeljo, 19. maja. Sledilo bo zborovanje, na katerem bo govoril ljudski poslanec tovariš Stane Nunčič. Nato bodo razne športne in kulturno-prosvetne prireditve: pevsko-glasbeni festival, plavalne tekme med aktivi LMS, propagandi nastop članov plavalnega kluba »Celuloza« in vaterpolo tekma. Popoldne bo šahovski turnir in nogometna tekma. Naslednje dni se bodo vrstile razne športne in kultumo-presvetne prireditve. V ponedeljek bo strelsko tekmovanje z zračno puško in tekmovanje v odbojki. V torek bo spet tekmovanje v odbojki med aktivi Ljudske mladine. Naslednji dan bo tekmovanje v namiznem tenisu. V četrtek bo tekmovanje v malem rokometu in v odbojki, v petek zvečer bo TVD »Partizan« priredil telovadno akademijo v počastitev rojstnega dne maršala Tita. V soboto bodo pionirski festivali po vseh odredih. Popoldne bo na stadionu »Matije Gubca« tekmovanje v lahki atletiki med aktivi Ljudske mladine. Praznik mladosti bodo zaključili v nedeljo, 26. maja. Dopoldne bodo še razna polfinalna tekmovanja, popoldne pa r.a-top telovadcev * in mladih gasilcev. Po končanem tekmovanju v odbojki bo zbor vseh tekmovalnih ekip, razglasitev rezultatov, razdelitev pokalov, plaket in diplom. Po končanem zborovanju bo zabava v Zadružnem domu v Leskovcu. Poleg že omenjenega bodo v času od 19. do 26. maja tudi svečani mladinski sestanki, na katerih bodo sprejemali nove člane. V tem času bodo v posameznih krajih predvajali mladinske filme. Občinski komite LMS se je obvezal, da bo v času praznovanja ustanovil tri nove organizacije Ljudske mladine. .Tudi pionirski odredi bodo na svečan način sprejemati nove člane. —nc Niagarskih jezerih. Predaval Je tovariš Kambič iz Ljubljane, ki je tudi sam posnel vse slike, s katerimi je dopolnjeval svoje predavanje. Se pred tem predavanjem pa je seznanil poslušalce, ki so povsem napolnili prostorno dvorano v kulturnem domu, z Belo krajino in v lepih slikah prikazal njeno lepoto. D. <»• Kočevje Delo invalidskih organizacij v kočevskem okraju je bilo lani dokaj uspešno, saj so dosegli invalidi t idne uspehe predvsem na področju družbenega upravljanja. Kljub vsemu pa je po nekaterih občinah še občutiti premajhno skrb za invalide. O vsem tem in še drugem so razpravljali na nedavni skupščini in ob koncu sprejeli vrsto pomembnih sklepov, k: bodo prispevali k še boljšemu delu v bodoče. (or) * Pododbor Izseljenske Matice v Kočevju je sklenil, da bo v času^ izseljenskega tedna pripravil akademijo s pestrim sporedom. Ko pa bo več izseljencev na obisku, jim bodo skušali pripraviti tudi izlete v kraje znane iz časov NOB ter kraje, kjer so kulturne in turistične znamenitosti. Pododbor vsekakor stremi za tem. da bi se naši izseljenci na obisku v domovini, počutili čimbolj prijetno. Suha Krajina Ze pred leti so začeli graditi vodovod za Suho Krajino. Nekaj časa so dela potekala kar v redu, zdaj pa so obstala, ke>r je zmanjkalo finančnih sredstev. Precej prazadete se počutijo zlasti prebivalci Hinj in nekaterih drugih vasi. Tudi v Prevolah bi radi imeli vodovod če že ne drugod, vsaj v šolskem poslopju. V zelo težavnem položaju so prebivalci Suhe Krajine ob sušah, ko jim zmanjka vode in so jo prisiljeni voziti iz dokaj oddaljenih krajev. Prav zaradi tega upajo, da bodo njihove želje kljub vsem težavam kmalu uresničili. ' (or) Poljčane Motorni vlak stoji tudi v Poljčanah. Prebivalci Poljčan so z zadovoljstvom pozdravili sklep železniške uprave o postanku motornega vlaka Mari-bor-L.iubl.iana tudi v Poljčanah. Tako je i bivalcem Poljčan in bližnjih krajev v Dravinjski dolini omogočeno hitro potovanje v Ljubljano in nazaj. Doslej so se miorali za potovanje v Ljubljano posluževati zgodnjega jutranjega vlaka. O poti-ebi postanka motornega vlaka v Poljčanah smo v našem listu pred dnevi že pisali in opozorili na to željo in potrebo prebivalcev Poljčan. Velenje Kmetijsko gospodarska šola v Veltnju pridno nadaljuje s praktičnim poukom gojencev. Gojenci škropijo polja proti plevelu, delajo v vrtu in še marsikaj. Poleg dnieega se bodo udeležili tudi tečaja za molžo. Tako bodo z vso praktično dejavnostjo lepo povezali teoretični pouk, ki so ga zaključili koncem marca. V maju je zmrznil Pne 5. maja je zmrznil v snežnem metežu. ki je divjal po se-.verni Primorski, Jožef Hvala iz Lokovca. Mudil se je v domači gostilni In se vračal opolnoči proti domu. Obležal je pod cesto, kamor je zdrsnil in si bržkone ni mogel več pomagati. Po ugotovitvi izvedenca se je še dolgo potem upiral smrti in zaman skušal priti spet na cesto. To nesrečno žrtev majskega snega Je našel Janko Murovec iz Lokovca šele v četrtek 9. maja. Domačini so mu pripravili lep pogreb. ki se ga je udeležilo veliko število ljudi. Pokojni Jože Hvala je bil kljub svoji bolezni zelo delaven in zaveden državljan. Med NOB je bil partizanski učitelj, nato prvi tajnik KLO že 1. 1944. Po osvoboditvi je opravljal celo vrsto funkcij pri okrajnem ljudskem odboru in domačem krajevnem odboru, kot tajnik kmečke obnovitvene zadruge in eden prvih organizatorjev le-teh. Delal je tudi v prosvetnem društvu že pr.ed vojno. -ha- Posebna komisija pri občinskem odboru Zveze borcev v Celju je že izdelala , program prireditev na čast Dneva-borcev, to je 4. julija ter na čast praznika mesta Celja 20. julija. Na dan p.red praznikom Dneva borcev bodo osnovne organizacije Zveze borcev povabile na razgovor partizanske vdove in starše padlih borcev. Isti dan v večernih urah pa bodo osnovne organizacije Zveze borcev pripravile slavnostne delovne sestanke vseh članov. Delovnemu programu sestanka bo sledil zabavni del. V večernih urah 3. julija bo razsvetljen tud.i Stari grad. Na sa.m praznik Dneva borcev bo budnica, nato pa zbor vseh članov na terenih, odkoder se bodo vsi skupaj podali k prvi osnovni šoli, kjer bo odkritje spominske plošče. Gre za odkritje spominske plošče na hiši, orairoma na šoli-, v kateri so Nemo: med okupacijo razdruževali slovenske družine. Tu so ločili otroke od staršev in jili nato ločene pošiljali v najrazličnejša taborišča. Po odkritju spominske plošče bodo šli člani Zveze borcev na izlete v bližnje partizanske kraje. 20. julij je praznik mesta Ce-.ia. Ta dan 1041. leta je bila namreč ustanovljena prva celjska četa. V spomin na 16- oblet-rvco tesa borbenega dosodka bo 20. julija ob 8.30 uri v Celjskem gledališču skupna slavnostna seja občinskega ljudskega odbora ter občinskega odbora Zveze borcev. Pol ure za tem pa bo pred gledališčem slavnostno razvitje prapora občinske organizacije Zveze borcev. Ob 9.30 bo še odkritje spomenika NOB na Praznik v Cerknici Cerkničani so si izbrali za svoj krajevni praznik 11. maj in ga letos lepo proslavili z raznovrstnimi prireditvami. Ob tej priložnosti so kraj tudi lepo okrasili ter pregledali gospodarske in druge uspehe, ki so jih dosegli v letih po osvoboditvi. Ti pa -niso majhni. Lep napredek je dosegla zlasti tovarna pohištva »Brest«, kakor tudi nekatera druga podjetja. Uspešno si v kraju utira pot zadružništvo. Za to skrbi zlasti kmetijska zadruga, ki je dosegla v zadnjem času nekaj lepih uspehov v živinoreji in sadjarstvu. Kljub dosedanjim uspehom pa čakajo Cerkničane še številne naloge. V prvi vrsti -naj omenimo preskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo in melioracijo Cerkniškega jezera, o čemer že nekaj časa pridno razmišljajo, pa tudi ukrepajo. C e le bo na razpolago kaj finančnih sredstev, bodo tudi v tem ž= kmalu vidni prvi uspehi. Vsekakor je v Cerknici 1.7. leta v leto videti napredek, kar so lahko ugotovili tudi ob letošnjem krajevnem prazniku. trgu pred gledališčem. Naslednji dam, to je 21. julija bo ob 19. uri štafetni tek članov in članic celjskih delovnih kolektivov, ob 20.30 pa bo v mestnem parku kratka slovesnost z govorom ter kulturnim programom. Na dan 22. julija pa bodo organizacije Zveze borcev znova priplavale več izletov v celjs-ko okolico. BORBA PROTI TRAHOMU. Letos bodo v Apnški dolini hi v občini Petrovci-Saiovci organizirali preventivne zdravstvene preglede glede trahoma. V Apa-ško dolino se je v zadnjih letih preselilo precej prekmurskih sezonskih delavcev. Prav v tem delu pa nimajo nobene stalne tra-homske postaje. Zdravstvena služba v Pomurju je v borbi proti trahomu dosegla zelo lepe uspehe, saj se je število bolnikov zmanjšalo od 6000 ob osvoboditvi na 365. Madžarske okupacijske oblasti so namreč . zdravljenje trahoma zanemarile in omogočile, da se je med vojno zelo razširil. Trahomske sestre pregledajo po trikrat na leto vsako družino, ki je okužena s trahomom. Prav tako stalno pregledujejo šolske otroke in ostale prebivalce v okuženih področjih. Središče te nevarne očesne bolezni je v beltinski občini, ki posveča zato temu problemu posebno pozornost. Tako ima občinski ljudski odbor Beltinci stalne protitraliomske postaje v Beltincih, Odrancih, Crensovcih in Bistrici. Na področju beltinske občine je še vrsta pomožnih postaj za borbo proti trahomu. NAGRADE ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA. Na velikem zborovanju sadjarjev in vinogradnikov Pomurja so nagradili n a j b olj e sa dj a rsk o - vin ogra dn i šk e odbore pri kmetijskih zadrugah. Prvo, drugo in tretje mesto so prisodili odborom v Lendavi, Radgoni in Mačkovcih. Sledijo jim po vrstnem redu odbori pri Gradu, Križevcih pri Ljutomeru, Bučkovcih in Cepincih. Prav tako so nagradili najboljše škropilne ekipe pri kmetijskih zadrugah. Prvo mesto so prisodili Kapeli, tej pa sledijo škropilne ekipe pri KZ Cven, Borejci, Kuzma, Kobilje, Berkovci, Pertoča. Gornji Petrovci, Moščanci, Murska Sobota in Cankova. M. K. Lep jubilej I i j|Sl| i II M j|| flf B p|||| §§||1J| Na Jesenicah Je malo tako pridnih in požrtvovalnih delavcev množičnih organizacij kot je Angela \Veissova, po domače Strmul-nikova. Te dni praznuje 60-letnico rojstva. Ker ji je njen zakonski tovariš prezgodaj umrl si išče utehe predvsem v delu. Pred kratkim je praznovala 35-letnico udejstvovanja na gledaliških odrih. Marljivi tovarišici želijo znanci in prijatelji še mnogo zadovoljnih in uspešnih let. P. P. Planinski muzej pripravljajo Grabnarjev Planinsko društvo na' Jesenicah je prav gotovo med najboljšimi v Sloveniji. To dokazuje dejstvo, da se je odiočilo ustanoviti velik Triglavski planinski muzej na Jesenicah. Zanj je precejšnje zanimanje med planinci iz Trente in vse Gorenjske. Muzej naj b; obsegal vse dragocene planinske zanimivosti, od prvih začetkov do danes. Doslej so jeseniški planinci vsepovsod naleteli na razumevanje in takp zbrali že precej rednega gradiva. Ustanoviteljem Triglavskega planinskega muzeja, ki ga bodo uredili v star: Buardovi graščini na Stari Savi na Jesenicah je uspelo zbrati ob sodelovanju z vsemi planinskimi društvi v Posočju, Bohinju in Zg. Savski dolini marsikatere dragocenosti, za katere doslej še nismo vedeli. Bohinjci so prispevali bogato zbirko predmetov, slik in dokumentov, ki nas spominjajo na prvo pianinslto bratovščino triglavskih prijateljev in prvih planincev, ki so se povzoe:i na Triglav in druge gore. Tud; iz Zg. Savske doline so dobili mar- sikaj zanimivega. V Trditi pa so zbrali pisano zgodovino znanih trentarskih 'lovcev in gorskih vodnikov, ki so ponesli vest o našem veličastnem planinskem svetu daleč prek meja naše domovine. Zbrani so podatki o gorskih vodnikih Pavru, Moti. Siku-Medvedu. Kravanji-Kopiščarju in drugih. V muzeju pa ne bo zbrano samo bogato zgodovinsko gradivo, temveč tudi zgodovina naših pi-parjev. drenovcev in skalašev. Pa tudi naših vrhunskih alpinistov. Jeseniški planinci so že tudi zbrali številno domačo in tujo planinsko literaturo, v muzeju pa bo tudi bogata zbirka planinskih znakov, klinov, cepinov. derez, krošenj, krpeij, smuči itd. Skromen začetek razvoja Triglavskega planinskega muzeja bodo prikazali na planinski razstavi kj jo bodo odprli na Je* Senicah v soboto, 18. maja. v okviru mladinskega festivala. Nedvomno si bodo to razstavo ogledali števi-ln! ljubitelji naše planinske zgodovine, planinci in drugi. U. 2. Grabnarjev oče — Janez Kos in Savelj bo te dni star 82 let Casi so bili takrat takšni, da ni bilo nič čudnega, če je nekega dne Grabnarjev oče prinesel domov puško. Skoraj novo avstrijsko mavza-rico in sto nabojev zraven. »Ježeš, kaj pa to?« je rekla mati. »Saj je vendar konec vojne!« Oče pa je puško lepo očistil, jo namazal in spravil v podstrešju za tramovje tako, da sicer ni bila na oči, pa vendar precej pri roki, če bi bilo treba. »Prava vojna se bo zdaj šele pričela,« je rekel oče mirno. »Potrebovali bomo orožje.« — To je bilo nekaj tednov po prvi svetovni vojni. Takrat je bil Grabnarjev oče že nekaj čez štirideset let star. In ko je pozneje razmišljal, zakaj je pravzaprav vzel puško, sii nit-i sam ni mogel prav odgovoriti. Ko je puško videl, kako je ležala na vagonu, mu je kar šinila v glavo misel, da jo bo potreboval in da bo z njo bolj varen. Pa jo je vzel. Svojim fantom jo ni pokazal. Varno jo je skril pred njimi. Igrali bi se z njo, pa bi lahko prišlo do nesreče. Da, skril je puško tudi pred svojimi otroki. V glavnem pa jo je skril pred žandarji. Pa »o fantje puško opazili že takoj prvi dan. Za Savo je ležalo takrat polno municije in vojaških bajonetov. Tudi njim so te stvari ugajale. Nabrali so si jih din jih doma skriili v podstrehi za tramovje. Takrat so opaziti puško. Lepo, svetlo novo puško. Vsak dan, ko je bil oče na delu, so jo fantje jemali izza strešna. Eden je stražil v veži, da bi jih mati ne presenetila, ostali pa so se igrali z njo. Gledali so skozi puškino cev, merili z njo, prožiti in streljali, seveda brez patronov. Fantje takrat niso slutili, kako prav jim bodo prišle čez dvajset let te vaje. Oče pa je še med delom večkrat mislil na puško. Govoril je o njej tudi drugim železničarjem. »Glejte,« je rekel. »Tako lepo nas je učil Kristan, kaj moramo storiti, ko pride naš čas. Zdaj je prišel, mi pa le govorimo. Zakaj jih z orožjem ne prisilimo, da nas bodo poslušati?« Grabnarjevega očeta so imeli takrat zaradi takih nazorov za preveč levo usmerjenega. »To bi nam prineslo samo škodo, če bi storiti po njegovem,« so razlagali nekateri voditelji socialdemokratske stranke. Grabnarjev oče je bil molčeč človek, vedno truden od dela in od skrbi, saj je moral skrbeti za osem lačnih ust, pozneje pa sta se mu rodila še dva otroka. Malo se je razgovarjal s tovariši, kako mislijo to in kako ono, kajti je nekaj ljudi, ki jim besede niso potrebne, bolj ljubijo dejanja. In Grabnarjev oče ni bil užaljen, da so tovariši zavračali njegove nasvete. »Bodo že prišli na moje«, si je mislil. Vedel je: »Ko bo počilo, bom šel domov, vzel bom puško in bom storil svojo dolžnost. Takrat me bodo spoznali.« Zanj je bilo to tako preprosto ln enostavno, kakor je preprosta vsaka resnica. Druge poti ni. Preden so šli železničarji takrat na Zaloško cesto, je malo manjkalo, da Grabnarjev oče ni šel domov po puško. Predlagal je, da bi jih imeli vsi, pa so voditelji ostro nastopili. »Brez orožja! Kaj mislite, da smo uporniki?« Nekaj z njimi ni v redu, je čutil v sebi Grabnarjev oče. Ubogal je in šel gelih rok z drugimi tovariši. In ko so začeli žandarji streljati na mirne demonstrante, se je Grabnarjev oče jokal. Jokal od jeze. Da ni mogel žandarjem odgovoriti! Da se je pustil tako neumno izdati! — Doma so ga kot upornika iskali žandarji, on pa se je skrival nekaj dni za Savo. Potem so mu dali mir. Mir pa je nastal tudi v očetu. Bo že prišel čas, ko bomo nastopili, je upal. Da bi takrat le še imel moči. — Leta so tekla. Enajst otrok, še nekaj let službe, pokoj in težko življenje. Le vsako leto na obletnico zaloškega pokolja je vzel Grabnarjev oče puško izza tramovja in jo navijal spomine. Devetnajst let je premazal. Devetnajst let je tako ob-gojil v sebi željo, da bi maščeval padle tovariše in uresničil sanje, v katere je veroval, ko je bil še mlad in ko je poslušal predavanja o socializmu. Z grozo pa je vsako leto opazil, da mu moči usihajo, da bo sam težko kaj napravil. Prišla je druga svetovna vojna. Fašisti... Grabnarjev oče je bil zdaj že star. Skrivilo ga je v hrbtu. Toda: »Imam sedem sinov. Kot gora velike, zdrave in močne fante!« Na svoje otroke je Grabnarjev oče zelo ponosen. In zdaj je stavil vse upa-nje*1 nanje. Nekega dne, jeseni leta 1941, je povedal svojim fantom zgodbo, ki jo je v sebi tlačil dvajset let. Zgodbo z Zaloške ceste. In pokazal jim je puško. Fantje so se muzali. Niso pokazali očetu, da zanjo vedo že ves čas, nitii mu niso povedali, da so jo proti fašistom že to jesen uporabili. Preden je kostanj pred hišo vzcvetel, so odšli fantje v hosto..Fet partizanov je dala Grabnarjeva hiša. pet prvoborcev. Ostale otroke so odpeljali v internacijo. Doma sta ostala mati in oče sama. Stalno preganja- na, brez živilskih kart vso vojno in vse so jima pobrali,, kar je bilo kaj vrednega pri hiši. Ko je mati zadnje leto vojne umirala v bolnišnici, očetu niso dali dovoljenja, da bi jo obiskal. — Trikrat je takrat vzcvetel kostanj pred hišo in trikrat razmetal bodičasti sad. Oče je zvedel, da je padel sin Stefan-Aleksi na Dolenjskem, da sta padla še Jože-Don -in hči Francka-Zdenka. Na samem se je zjokal. Pred materjo ne, pred ljudmi pa še manj. Ko pa je prva bolečina v njem polegla, je premišljeval: »Štefan je vzel s seboj mojo mav-kerico. Je pokazal vragom, -kako poje? Je! Prav gotovo jim je. Za vse nazaj, tudi za one z Zaloške... Saj je bil moj sin!« Skoraj vsa vas se je izogibala Grabnerjeve hiše med vojno, da bi ne padel kakšen madež in sum na znanca ali soseda. Beli so vedno pazili na hišo, vsak teden so delali preiskavo, zapirali so očeta in iz zasede so celo streljali nanj. Grabnarjev oče pa je hodil vzravnano po vasi, kolikor je pač mogel, čeprav sta z ženo doma prejokala marsikateri večer. Pet otrok med partizani, pet prvoborcev! Te dni bo Grabnarjev oče star dvainosemdeset let. Ves zgrbljen je in obraz ima razoran. Slabo že sliši in težko govori. Okoli hiše še malo brklja, vnuke pazi in kdaj pa kdaj pove kakšen utrinek iz svojega življenja. Tisto najrajši, in takrat oživi kakor mladenič, kako težko je v svobodi čakal vrnitev svojih otrok. Brez solz, nemo je dočakal prvega. Gledal ga je dolgo, noge so ga bolele v kolenih. Hotel se ga je nagledati. Nagledati za vseh deset otrok, za vsa leta nazaj. Potem ni mogel več vzdržati. Odvrgel je motiko v razor in razprostrl roke. »Sin...!« — Ko jih je imel zopet skupaj, vse preživele, zdrave, močne, • in ko mu je vsak izmed njih povedal, kaj vse je doživel ta leta, je oče le molčal. Pravzaprav jim ni imel povedati ničesar. Saj sam ni ni* takega doživel, čeprav je bil vsa leta. vse dna, vse ure in minute v misli1’ z njimi. Z vsakim posebej. Od sreče ga je v grlu-stiskalo ganotje. To mu je bilo največje plačilo za vse. Kaj medalje in kaj vs* drugo! TUDI TRGOVINA LAHKO POMAGA K razbremenitvi zaposlene žene lahko dokaj pripomore tudi trgovina. Res je, da je že storjen korak dalje, vsaj ponekod, kjer dostavljajo posamezne poslovalnice na dom mleko in špecerijo, vendar pa bi bilo prav, da bi v bodoče trgovska mreža sprejela to v sestavni del postrežbe. Gospodinjam pa vzame mnogo časa tudi raztresenost trgovin, tako zelenjadnth, špecerijskih, mlekarn, pekarn, mesnic itd. t. j. listih trgovin, v katerih kupujemo vsakodnevno blago. V Ljubljani so n. pr. začeli pri mestnih blokih v Šiški graditi stavbo, kjer bodo imele svoje prostore tiste poslovalnice, ki jih gospodinje dnevno obiskujejo. Tako bodo izgubile gospodinje mnogo manj časa za nakupovanje, a tudi težkih bremen jim nc bo treba več nositi tako daleč. Take lokale bi lahko odpirali tudi drugod, kjer je premalo trgovin. Ni nujno, da so ti lokali razkošni, le da so to dobro organizirane trgovine, dobra postrežba in da ustrezajo osnovnim higienskim, principom trgovanja. Potrošniški sveti, stanovanjske skupnosti, trgovinske zbornice naj bi tudi proučevale vse možnosti za osnovanje takih lokalov. Prav tako bi gospodinje, zlasti zaposlene žene pozdravile prodajo pol pripravljenih živil tako zelenjavo, mesa, juhe, a tudi močnatih jedi in drugih živil. Seveda pa terja lak način prodaje polproizvodov brezhibno higieno. Naši zavodi za pospeševanje gospodinjstva in drugi strokovnjaki pa naj tudi proučijo, kakšna hrana se more že v industrijski proizvodnji predelati v napol pripravljeno hrano. Tu pa lahko mnogo pripomorejo tudi potrošniki sami, ki bi 6 svojim povpraševanjem po ne- NEKAJ JEDILNIKOV KOSILO: Juha iz zelja — Posebni žličniki — Čebulna solata. 290. Juha iz zelja: Zeljnato glavo zrežemo na rezance. Zelje parimo na 5 dkg prekajene slanine in na čebuli. Ko je mehko, zalijemo z vodo, pridenemo dva na kocke zrezana krompirja. Juho zgostimo s prežganjem in ji pridenemo kranjsko klobaso, zrezano na koleščke. Posebni žličniki: Raztepemo lt dekagramov surovega masla, pridenemo 20 dkg bele moke in zalijemo s 6 del rvelega kropa. Testo mešamo toliko časa, da postane gladko, in nato primešamo še vročemu 3 jajca. Z žlico zakuhamo Sele ohlajeno testo, nakar naj vrejo 10 minut, jih odcedimo, prelijemo z mrzlo vodo in zabelimo z maslom in drobtinicami. katerih proizvodih razgibali trgovino, da bi bila prožnejša in da bi skušala potrošnike tudi zadovoljiti. Tudi razni gospodinjski i pripomočki, ki so kvalitetni bi lahko hitreje prodrli v naša gospodinjstva, če bi jih gospodinje zahtevale. Čestokrat pa jih te niti ne poznajo, prodajalec pa jih ne ponudi, niti ne svetuje njihov nakup. Tako ni povpraševanja, in trgovina ne nabavlja več takega blaga, ki »ne gre«.. Tako lahko zavodi za pospeševanje gospodinjstva mnogo pomagajo gospodinjam s pomočjo razuih tečajev, kjer jih kdaj pa kdaj seznanjajo z novimi proizvodi, njihovimi prednostmi, a tudi napakami in neuporabnostjo. Tako bi lahko bila stalna oblika večerni tečaj na gospodinje po mestih, saj je to čas, ko -se gospodinja najlaže odtrga od družine. Nedvomno bi bil odziv v teh stalnih tečajih vedno dovolj velik, saj vsaka žena skuša izboljšati svoje gospodinjstvo in se naučiti česa novega, kar koristi njej, družini, a tudi — denarnici. V.K. Stg: >ivi’XvXvX• :-r- Pri igri na soncu V trboveljskem okraju so že pred dvema letoma ustanovili zavod za pospeševanje gospodinjstva, ki je v tem kratkem času dosegel lepe uspehe. Tako je v teh dveh letih organiziral kar 55 gospodinjskih tečajev, ki se jih je udeležilo 1236 žena. V istem času je organiziral tudi 8 seminarjev za kuharice v mlečnih kuhinjah na šolah, ki jih je obiskovalo 112 žena. Mlečne kuhinje obstojajo že na 68 šolah. Ker se je gospodinjska pospeševalna in izobraževalna služba po ustanovitvi zavoda za Pospeševanja gospodinjstva tako zelo razmahnila, da vse te de- javnosti več dni bilo mogoče spremljati in usmerjat; iz okrajnega centra, se je pokazala potreba po ustanavljanju občinskih gospodinjskih centrov. Leti obstojajo že v sedmih občinah in so v kratkem času svojega delovanja dosegli že kar lepe uspehe. Tako so ob pomoči zavoda organizirali številne seminarje za kuharice v mlečnih kuhinjah,' dalje seminarje za konzerviranje, za pripravo kolin. iza shranjevanje ozimnic in druge. Poleg tega so občinski gospodinjski centri organizirali tud; 36 gospodinjskih, šiviljskih, kuharskih in drugih tečajev, 5 tečajev za pripravo sadnih so- Trelcice iz Oplotnice imajo vzorno mamico Ko smo pred dnevi hodili skozi Oplotnico, smo se spomnili, da so v tem kraju doma trojčice, ki so se nekako pred letom dni rodile v mariborski bolnišnici. Njihovo rojstvo so zabeležili skoraj vsi naši ča- .ec. B8SB Nekaj kapljic O ODSTRANJUJE vonj Is ost ves dan 0 UNIČUJE uspešno neprijeten kadilčev dih 0 OSVEŽUJE prijetno nsta in grlo ^ VEČA samozavest in simpatičnost Svež dih — siguren nastop sopisi, saj se trojčki ne rodijo pri nas vsak dan in je bilo rojstvo treh Založnikovih deklic tudi prvi primer v mariborski bolnišnici v sto letih njenega obstoja. Zanimalo nas je, kako napredujejo zanimive, deklice in poiskali smo Založnikovo družino. Njihova kuhinja v pritličju visoke hiše je bila prazna. Po strmih lesenih stopnicah smo prišli do sobe, kjer spi in preživi večidel dneva osemčlanska družina. V skromno opremljeni, toda čisti sobi smo našli Založnikovo mamico, ko je ravno previjala eno svojih deklic. Malce v zadregi se nam je opravičevala zaradi »nereda«, ki je nastal ob previjanju malih. Opravičevali smo se tudi mi, ker smo prišli tako brez napovedi, hkrati pa smo občudovali snežnobele pleničke, ki jih je pridna mamica zlagala na kup. Iz posteljice, razdeljen s tremi pregradami, s'o nas začudeno zrle modre očke Biserke, Dragice in Stanke. Lepe, čedno ' razvite deklice devetih mesecev so nas presenetile, saj so kljub temu, da so trojčice, dosegle za svojih devet mesecev nad 8 kg teže. Same sedijo, jedo že vse in pridno brbljajo nerazumljive besede. Nikoli niso bile bolne, le sestra iz posvetovalnice za mater in otroka jih večkrat obišče. Že po prvih trenutkih smo dobili nedeljen vtis, da gre za to zasluga skrbni in neutrudni Založnikovi mamici, ki poleg najmlajših trojčic neguje še dve deklici in dečka,' torej skupaj 6 otrok, od katerih ima najstarejša deklica 10 let. »Kako zmorete vse delo?« smo jo vprašali. »Zjutraj vstanem ob 4., sicer res ne bi zmogla«, nam je odgovorila. »Potem sem ves dan na nogah, do pozne n oči. Edina sreča, da deklice ponoči pridno spe. Koliko je dela samo s pranjem, saj operem vseh 52 plenic, kolikor jih imam, dvakrat dnevno! »Ali vam daje svet* za socialno skrbstvo kakšno pomoč?« smo še povprašali. »Mesečno dobim 3000 din poleg otroških doklad, ki znašajo za vseh 6 otrok 12.000 din. Toda samo za mleko dam mesečno 4000 din. Pomoč, ki jo daje občina, naj bi bila za po-strežnico. Toda raje sama bolj pritegnem in izhajam brez pomočnice. Za znesek 3000 din pa mi sestra-obiskovalka vsak mesec nakupi milo, pralni prašek in podobne praktične stvari. Vendar včasih tudi tega zmanjka. Tedaj skuham bukov pepel in si sama pripravim potreben lug za pranje. Perilo pač mora biti čisto, če hočem, da bodo otroci zdravi. In res še nikoli nismo imeli zdravnika v hiši zaradi njih«, je ponosno dodala skrbna mamica. ■i I M Letni plašči so ohlapni, zadaj z dragonerjem. Tudi zanje upodabljajo najrazličnejši material, 'skoraj največ pa je črtastega žameta. Zanimivo je. da najpogosteje srečujemo rdečo barvo. Obleke, ki so sedaj še iz toplejšega materiala, so vse oprijete in največ neprerezane v pasu; Zadaj na krilu imajo spot razne vrste gub. Hlač na ženskah n; dosti videti, če pa so, so ozke s prerezanimi hlačnicami. Volnene jopice, ki jih je precej in v pestrih barvah, so debele in z vzorcem, takoimeno-vane kite. Na sprednjih delih jopice po ena kita. na zadnjem tiri, na rokavih, ki So raglan pa tudi tri. Tu in tam je videti tudi tanjše jopice, ki so zapete zadaj. Čevlji so še vedno koničasti z ozko peto, se pa peta letos že malo niža in ni več tako »tanka J Nič manjša kot pri blagu, pa neko tipično italjansko primes, ni izbira, pri čevljih, oziroma sandalih. Vse je ostalo pr; starem, posebnost letošnjega poletja Pa so sandale, ki so bile moderne že pred nekaj leti, zdaj pa zavzemajo zopet prvo mesto in jih je največ videti Po izložbah italijanskih trgovin ki ‘je sprejemljiva za vsakogar, saj je njihova moda preprosta, okusna, elegantna in poceni Pravijo celo. da bo kmalu Italija prevzela prvo .mesto Franciji. Saj že zdaj vsako leto dvakrat prirejajo Firenze svojo modno revijo, katere se udeležujejo modni kreatorji z vsega in po stojnicah. To so enostavni natikači z visokim polnim sveta. celo iz Amerike. Vsak pa podplatom iz plutovine. Zgoraj STne SO(ielovati samo s petnaj na italijanskih ulicah kot zobotrebec«. Tudi torbice kravate pa navadno črtaste v živih barvah; čevlji so še vedno koničasti. Tud; otroci so prav okusno oblečeni. Deklice nosijo krila in biuze, dečki pa so že v kratkih hlačkah. Oboji nosijo dokolenke. Deklice imajo zelo pogosto kitke ter majhne okrogle klobučke. Čimbolj proti jugu, vedno top- niso več tako podolgovate, kar .leje po-staja, zato so tudi ljudje Severna Italija, ki ima podobno podnebje kot ga imamo mi, n; še poletno razpoložena. Zato srečujemo še mnogo lahkih plaščev in letnih kostumov na Italijankah, ki hite po mestnih ulicah. Kostumi so sploh moda letošnje pomladi in so izdelani iz najrazličnejšega materiala, od tweeda. kamgarna. žameta, črtastega žameta, pa do lahkega poletnega blaga. Jopice so vedno kratke in oprijete, krila pa ozka. Zadaj imajd eno ali dve gubi, ali pa majhen vstavljen plise. Pod kostumi nosijo bluze ali pa ne. je bila velika moda prejšnjega leta. Zdaj so visoke, okrogle, štirioglate, z ročaji iz istega materiala kot so torbjce, to je iz usnja, plastične mase, siame ipd., ali pa iz bambusa. Ostaia »pritikline« so individualne. Tako tudi nakit, ki ga ni mnogo videti. Morda je še največ okraskov iz barvane gline. Moška moda se ni mnogo spremenila. Kratki suknjiči,- k; se zapenjajo na dva gumba, so ostali, hlače so spodaj široke 22 do 24 cm in brez roba. Res. skoraj ni več videti hlač s spodnjim robom. Barva moških oblek ie večinoma siva z rahlim modrim odtenkom. Blago je enobarvno ali pa črtasto. Srajce So bele ali Pa športno karirane. .aže in »bolj poletno oblečen;. Tudi izložbe trgovin so bolj »poletno« urejene. Polne so lahkega poletnega blaga raznih vzorcev. Pike, črte. rože najrazličnejših velikosti, predvsem pa takefemenovani Bidermeier vzorec, vse to vidimo na biagu, k; ga je moda določila za letošnje poletje. Tud; v kakovosti blaga in v barvah je letošnja moda zelo radodarna, zato bo za letos zelo veiika izbira za vse vr^te okusa. Prav tako pa so tudi kroji precej različni Italijanke, ki so tu že poletno oblečene, nosijo ozke ali široke obleke, zaprte, ali pa že gjo-boko Izrezane. Moda spodnjih kril prihaja letos še posebno do veljave. *pri prstih je navadno samo en pas iz usnja. (En tak model je tudi na sliki). Poleg njih pa so še natikači s peto ali brez nje. Mnogo pa je' tudi cokel j. to j s sandal z lesenimi podplati, ki so prav okusne in jih bodo Italijanke nosile predvsem na plaži. Kljub -temu, da je za italijansko modo značilno, da je preprosta in okusna za vsakogar, je veeeno razdeljena na dva dela. Na manjši, angleško imenovan »high fashion« in večji »boutique«. Ta »visoka moda.« je precej redka in jo vidimo samo pri italijanskih »damah« Eden njenih glavnih predstavnikov je Schuberth. ki ima svoje modne salone v Rimu. Mnogo bolj .priljubljena pa je druga enostavna moda, ki jo imenujejo s francosko besedo boutique. Zanjo uporabljajo najbolj preprosto blago in modele, je pa mnogo primernejša in okusnejša kot Schuberthova, k; je polna modnih muhavosti. Med najuspešnejše modne kre-atorje. ki uvajajo »boutique« spada tudi naša rojakinja Boža Košak, ki ima prav te dnli samostojno-modno revijo, na kateri prikazuje okusne modele ženskih in dekliških kril ter oblek, ki jih je sama pripravila. Italijanska moda ne zaostaja za drugimi, nasprotno, celo prekaša jih. Nikdar ne ubere neke stimi modeli. Italijanke so torej naravne in »ženske«. Pri njih ne vidimo dvignjenih pasov in drugih Diorjevih ekscentričnosti, vedno ■poudarjajo žensko linijo, ki je pri njih povečini res lepa. Ozkost v pasu ter široko nabrana poletna krila s šumečimi spodnjimi krili, ki so okrašena s čipkami, pa njihovo ženskost še Nismo vedeli, koga naj bolj občudujemo — skrčkana dekletca ali požrtvovalno mamico, ki zasluži za svoje težaško vsakodnevno delo res vse priznanje. Kolikokrat čujemo od mamic, ki negujejo svojega e .Tinčka, da tožijo, koliko imajo dela. Ali si lahko zamislijo, kako bi izgledalo, če hi morale previjati, pestovali, hraniti in še celo dojiti — tri namesto enega. * »Malokatera bi imela svoje otroke tako lepo negovane«, smo dejali, ko smo odhajali od Založnikov ih. To zmore res le dobra, nesebična materinska ljubezen, ki ne pozna ovir v skrbi za otrokovo srečo. (JP) kov, 5 tečaje^ za ureditev vrtov, 2 tečaja za perutninarstvo itd. Skozi vse te tečaje je šl0 1160 žena, kar je že lep uspph. Gospodinjski centri v posameznih občinah so organizira u tudi 30 enodnevnih tečajev za pripravo kolin in za konzerviranje sadja ter zelenjave, ki se jih je udeležilo 320 žena. Kakor vidimo. Je gospodinjska pospeševalna in izobraževalna dejavnost v trboveljskem okraju zelo razgibana. To je nemalo zasluga tudi Socialistične zveze in drugih političnih organizacij. ki, so pokazale veliko razumevanje za potrebe gospodinjske pospeševalne službe. Zaradi tega ni nič čudnega, če so gospodinjski centri dosegli lepe uspehe tudi pr; razvijanju uslužnostne dejavnosti. V Trbovljah je gospodinjski center dal pobudo za ustanovitev ljudske kuhinje, kjer žene lahko dobijo tople obroke hrane za na dom. Cene posameznim obrokom so primerne, saj stane kosilo samo 10 dinarjev. V Trbovljah so ustanovili tudi javno pralnico in krpalnico. katerih usiUg se trboveljske žene že v precejšnji meri poslužujejo; Take uslužnostne delavnice nameravajo ustanoviti tudi v Zagorju. Gospodinjski center v Brežicah je nabavil večje število gospodinjskih strojev, kj jih proti odškodnini daje na upo-•abo brežiškim gospodinjam. Vsa ta razgibana dejavnost v okviru zavoda ;n občinskih gospodinjskih centrov pa ima za cilj, da čimbolj .izobrazi delovne žene, jih razbremeni v gospodinjstvu in jim na ta način omogoči več prostega časa za počitek in razvedrilo, kakor tudi aktivnejše družbeno udejstvovanje. —nc J)atte mati &am doma čisto svoje poti, vedno pa im* poudarjajo. Miša Grčar Za mater, ki je ves dan zaposlena z vsakdanjim delom in skrbmi za družino, je kdaj pa kdaj vsekakor nujno potrebno razvedrilo ali pa vsaj nekaj ur brezskrbnosti. Mnogo Jih je — tistih, ki so dopoldne v službah, pa tudi 'takih, ki so ves dan prezaposlene doma in imajo otroke — pa si ne morejo privoščiti gospodinjske pomočnice. Taka mati bi vsaj kak večer v tednu mora,la iti v gledališče, kino ali' kam drugam, v toplih dneh pa n,a sprehode s svojim možem, saj se, ko sta ves dan vsak pri svojem delu, skoraj ne vidita, še manj pa govorita. Toda kako naj zapusti mati zvečer otroke same doma, 'tudi če že spijo? Povsod, kamor bo šla, jo bo spremljala skrb: kaj če se prebudijo, če se jim bo kaj hudega pripetilo. Skrb bo ostala in nobena predstava, noben film in niti naj prešerne j ša družba je me bo mogla pregnati. Kaj, ko bi tudi pri nas zato začelj misliti pa to, kako bi pomagali v takem položaju. Poglejmo, kako so ta problem rešile žene po ,svetu, predvsem v ZDA. Ob raznih priložnostih se mimogrede sliši beseda »baby sitter«. Kaj je »babv sitter«, kakšne so njegove dolžnosti in kakšna je organizacija te službe? V velikih ameriških mestih, kakor n,a primer v New Ycnrku, je z zakonom prepovedano puščati otroke zvečer same doma, brez varstva. Zato bo mati, ki ^>o zvečer odšla v gledališče, 'kino, restavracijo ali pa bo povabljena k znancem, dan Prej ali pa popoldne tistega dne telefonirala »baby sit-terju« — --otroškemu varovalcu, naj pride čuvat njene otroke. Lokalni časopisi od časa do časa objavljajo seznam baby sin— iterjev v tistem področju. V seznam .so vpisan; tisti, ki so predložili priporočilo dveh dobro znanih ali vplivnejših starejših oseb. Na .seznamu je navedeno ime in priimek »baby sitterja«, njegov naslov, telefonska številka in čas, v katerem je n;a razpolago, ter starost oziroma kvalifikacija. Vsi 'ti podatk; sami po sebi povedo tudi tarifo, ki je splošno znana. Mladinci od 16. do 20. leta so plačani 50 centov na uro, ostal; 75 centov, poklicne otroške negovalke pa dolar na uro. Osebi, ki sta za »baby sitterja« napisal; priporočilo, tudi jamčita za njegovo poštenost in zanesljivost. Po večin; so ti otroški varovalci upokojenke ali študentje. V večernih urah, ko otroci navadno spe. sa lah- ko pri tem delu, ko varujejo otroke, prav tako učijo, kakor doma. Pokličejo jih matere takrat, ko gredo z doma, potem ko so otroke že okopale in jih spravile v posteljo. C e pa gredo matere slučajno nekam na večerjo, pa pokličejo starejše žene. ki to delo opravijo namesto njih. Če pa le-te v času, ko otroci, spe, še pomijejo posodo, zlikajo perilo ali ga zakrpajo, se tarifa poveča na dolar na uro. K dojenčkom ali posebno občutljivim otrokom kličejo matere poklicne otroške negovalke. Strošek je pravzaprav velik, to'da marsikatera mati se prav rada odreče novemu klobuku (ki ga za tri dolarja na prime.r že lahko kup'). da lahko preživ; lep brezskrben večer s svojim možem ter ima zato potem naslednje dni z otroki več potrpljenja in pri delu več volje in moči. Al; bi otroški varovalci bili potrebni tudi pri nas? Zadnje čase se nedvomno vedno bolj kaže potreba po organizaciji take službe. Vsekakor bi bila nujna, če -se spomnimo samo na vrsto nesreč v zadnjem času. v katerih so otroci, ki so bili brez varstva, izgubili življenja. Mnogi študenti in študentke, k; študirajo zvečer, bi nedvomfio radi pri tem študiju zvečer čuvali še speče otroke ter jih v primeru, da se eden ali drug prebudi in kliče mamico, potolažili s kratko prijetno pravljico. Te usluge ht lahko opravili za razmeroma majhno plačilo. Prav tako tudi upokojenke ali upokojenci, ki ne žive s svojim; družinami, lahko pa zvečer berejo knjige ali pletejo, pr.i tem čuvajo otroke in s tem kaj malega zaslužijo. Tarifa bi bila seveda stvar dogovora. Marsikatera mati bi rada nekaj žrtvovala, da bi lahko odšla zvečer z doma z zavestjo; da so njeni otroci v dobrem varstvu. Morda bi Zavod za napredek gospodinjstva sprejel to pobudo, organiziral tako službo ter bi začel v svojem glasilu objavljati seznani »baby sitterjev« — otroških varovalcev, ki bi se tam prijavili s priporočili. Ko skušamo ženi olajšati gospodinjsko delo z novimi stroji za pranje, z lonci za kuhanje pod pritiskom, s sesalci za prah, praktičnimi nasveti in podobnim, ji pomagajmo še. da si bo lahko privoščila od čas* do čas,a nekaj brezskrbnih ur razvedrila. Prepričana sem, d* bi z dobro organizacijo lahko tudi na lem področju dosegi lepe uspehe. Betka Stanovnik \ • ON ES O T« ral rij 5kA ra s? 64 SramBig sr. Si V3 £S> a o-3 »4 sa , •ES «3 7. Mijavkanje je naraščalo v brenčeče predenje, s katerim zbega tiger svoje žrtve in jih tako premoti, cla mu včasih piancjo naravnost med zobe. Zakon džungie pa prepoveduje ubijati človeka. Saj je človek najslabotnejse bitje in prava sramota je, če se ga samo dotakneš. Poleg tega pa dobe ljudožrci garje in jim izpadejo zobje. 8. Pravi vzrok te prepovedi pa je ta, da ima vsak uboj človeka hude posledice: prej ali slej pridejo beli ljudje na slonih in s puškami in z njimi pride sto in sto rjavo-poltih ljudi, ki imajo s seboj gonge, rakete in bakle. Takrat trpi vsaka žival v džungli. Zato smejo živali ubiti človeka le takrat, kadar uče svoje mladiče obrambe pred njim. 9. Predenje je naraščalo In z grozečim krikom se je Sir Khan pognal na svojo žrtev. Takoj potem pa je jezno in boleče zatulil. »Zgrešil je!« je rekla mati volčiča. »Kaj pa je to?« Oče volk je skočil iz votline, pogledal in zamrmral: »Bedaki Bil je tako neumen, da je skočil namesto na drvarja v njegov ogenj in si osmodil parklje.« K M. A. Celje Vprašanje: Kako is razlagati ■uredbo o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka, objavljene v- Uradnem .listu FLRJ št. 13 c-a. letošnjega leta glede plačila prometriega -davka od motornih vozil, strojev, priprav. In podobnih izdelkov. ker se rredviflgva. da bo šele zvezni d. žavm sekretar za finance izdal predpis o tem? Ali je do časa, dolcier ta predpis :fe bo izdan, predvidena davčna oprostitev? odgovor: Mislimo, da Vaše tolmačenje navedene uredbe ne bo ■pravilno. Douler ne izda državni -ekretar za f nance FLRJ pred-o: sov, za katere je pooblaščen, t.cbo' veljali dotedanji predpisi, tn sicer odločba z dne 9. 7. 1S35. ■: je bila objavljena v Zveznem rednem listu št. 31 za leto 1935. cer so tudi po drugih predpi--:h. ki so bili izdani v isti šte-vlii uradnega lista, kakor navedena uredba o spremembah, predvideni predpisi za prometni davek od takih predmetov. (r.g. P F. L j. Vprašanje: Kot pripravnik ste v vstopili službeno razmerje pri vrojektsntskem podjetju s l. ju-em 1S55. Ali Vam pripada udeležba na czmičku podjetja za leto 1956? Odgovor: Pod 62. čl. uredbe o vlačah delavcev in uslužbencev c -epodarskih organizacij (Ur. list ■ :.RJ 11-55) imajo pravico do de- leža pr! dokončni delitvi dobička za plače tisti delavci in uslužbenci. ki so bili na koncu leta v delovnem razmerju z gospodarsko organizacijo, če je trajalo to njihovo delovno razmerje v tem letu najmanj 6 mesecev. Uslužbenci se v tej uredbi obravnavajo kot delavci (L čl. uredbe). Ker uredba ne dela kakšne razlike v pogledu pripravnikov, mislimo, da izpolnjujete pogoje za participacijo na dobičku za leto 1S56. Možno bi bilo, da tarifni pravilnik dela pri pripravnikih kakšno razliko, mnenja pa smo, da taka razlika ne bi bila v skladu z zakonom in da pravilnik s takšnimi razlikami ne bi mogel biti potrjen. z. F. — Kicar Vprašanje: Kako je s plačilom dela. zlasti tudi nadurnega dela, na dan 1. in 2. maja t. 1.? Odgovor: Po Vašem pismu sodimo. da se je na državni praznik l. in 2. maja v Vašem podjetju delalo. Ce pa se ta dva dni ni delalo, toda ste le Vi delali. Vam pripada poleg nadomestila plače za ta dva dneva še plača, obračunana kot za redno delo. Za to. kar ste ta dva dni delali preko rednega delovnega časa a ur. pa Vam pripada plača po tarifni postavki, zvišana za 50%. V enem kot v drugem primeru je piačilo odvisno od tega, ali ste delali po nalogu pristojnega organa podjetja. K. Z. Vprašanje: Kdo se smatra za edinega hranilca družine, katerega vojaški rok traja le eno leto? Odgovor: Po spremenjenem 71. 61. zakona o narodni obrambi (Ur. list FLRJ št. 14-57) V zvezi z odlokom o premoženjskih pogojih, o'o katerih se prizna lastnost edi-neca hranilca (Ur. list FLRJ št. 16-57), traja vojaški rok eno leto za obveznika nabornika, čigar družina nima nobenega drugega člana, zmožnega za delo in pridobivanje, ki se preživlja edino od njegovega osebnega dela in če njena dohodnina od kmetiJ-stvs. ki jo Plačuje, ne presega 560.— din letno na enega družinskega člana, ali če kakšen drug dohodek ne presega 4.060.— din mesežno na enega družinskega člana. Pri tem pa se štejejo za nezmožne za delo in pridobivanje družinski člani, ki so takrat, ko je obveznik nabornik jzoklican na nabor oz. na vojaški rok. ali med služepiem vojaškega roka: 1. mlajši od 10 let, pa tudi starejši. vendar le do dopolnjenega 23 leta, če se redno šolajo na srednji šoli in do dopolnjenega 27. oz. 28. leta, če se šolajo na fakulteti ali na kakšni drugi visoki ali višji šoli; 2. stari_nad-60 let (moški) oz. nad 50 let (ženske), pa tudi mlajši, če jih je vojaška zdravniška komisija spoznala, da so stalno nezmožni za delo. P UT « I K l O ¥ £ N I J A KOLEDAR Z AVTOBUSOM PO JUGOSLAVIJI 14-ane7no avtobusno potovanje po Jugoslaviji je dolgo preko 2000 Toni etrov. Ogled Jajca, Saraje-M-ostarja, Splita, Zadra in opatije. Bivanje v DUBROVNIKU. I .iovanje lahko izkoristite za po-• 'niče, ker upoštevamo objavo ra letni odmor. Prvo potovanje 18. maja. POSEBNA UGODNOST Štiridnevni avtobusni izlet v C KI K V EN ICO od 4. do 7. junija ZA 28Cfl DIN In šestdnevni avtobusni izlet v MAKARSKO od 2. Go 7. junija ZA 7700 DIN. Poleg Trodnevnega bivanja v NIakarski A osied Plitvičkih jezer, Šibenika. Trogir a in Splita. Fri koriščenju objave za letni odmor se gornje cene SE ZNIŽAJO. SAMO DO 25. MAJA se lahko prijavite za šestdnevni avtobusni .zlet v PARIZ. Potovanje z avtobusom omogoča istočasni ogled Milana, Torina in Lvorhs. Posebna privlačnost avtobusni izlet v Versailles. V Parizu ogled mesta z avtobusom. Zahtevajte točnejše programe in INFORMACIJE v naj bližji poslovalnici PUTNIKA SLOVENIJA, ki sprejemajo tudi prijave. NE POZABITE! Kadar potujete v ZAGREB ali BEOGRAD, boste udobno in hitro potovali s PUTNIKOVC EKfRES-NO AVTOBUSNO PROGO. ZAHTEVAJTE INFORMACIJE! IZLET V PRAGO P UT NT K SLOVENIJA obvešča vse udeležence petdnevnega avtobusnega izleta v PRAGO IN BRATISLAVO, da je odhod avtobusov iz LJUBLJANE v sredo 15. maja ob 20.00 uri izpred poslovalnice na Titovi cesti 12. Udeleženci izleta, ki se žeje priključiti v CELJU, lahko vstopijo v avtobuse ob 21.30 uri pred žel. postajo v Ceiju m udeleženci iz Maribora ob 23.00 uri pred poslovalnico PUTNIKA SLOVENIJA. Vsem udeležencem izleta želimo prijetno zabavo in obilo razvedrila in'še posebno zadovoljstva na nogometni tekmi Jugoslavija : C SR v Bratislavi! Naznanjamo, da je nenadoma preminil moj dobri mož, stric, brat STEFAN' KORITNIK Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 15. 5. j'357 cb 16. Frančiškove mrl. vežice na Zalah. Žalujoči: žena, jiečaktnja ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 13. 5. 1S57. H Potrti v neizmerni žalosti javljamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, sin, svak in stric FBMG CSLCSB posestnik, sadjar, vinogradnik in invalid NOB Pogreb dragega pokojnika bo v.torek, 14. maja 1957. i7- hiše žalosti' v Oplotnici. Oplotnica, 13. maja 1957. Žalujoči; žena Štefka in otroti, Antonija, mati, Tope in Slavko Strnad, svaka — in nečaki. Torek, 14. Bonifacij. Društvo za raziskavanje Slovenije, vabi člane in prij na redni občni zbor, ki bo rek. 14. maja 1957 ob 19.15 maja: * Danes se spominjamo smrti švedskega pisatelja AVGUSTA STRINDBERGA, s katerim je švedska literatura dosegla svetovno raven. Umrl je 14. maja 1S12. Strindberg je utemeljitelj švedskega naturalizma]1 ki je močno vplival na evropske naturaliste. Niegovo prvo znamenito naturalistično delo je satirični roman .Rdeča soba*, prežet s socialističnimi tendencami. Jam :el.1 e tori v balkonski predavalnici univerze — Trg revolucije 11. Za strojnega Inženirja je diplomiral Jurukovski Kosta (Kočo). — Iskreno čestitamo. — Prijatelji. Društvo matematikov in fizikov LRS vabi člane in ostale interesente, da se v sredo, 15. maja 1957 ob 20, uri udeležijo sestanka na Kemičnem inštitutu .Borisa Kidriča« v Hajdrihovi uiici 19-1. kjer bo zastopnik nemških tovarn pojasnjeval in demonstriral moderne optične aparate in naprave. Društvo matematikov in fizikov LRS. Nova številka »Turističnih novl- n?« prinaša Veliki nagradni natečaj. za evse svoje čitatelje. Udeleženci v natečaju dobijo lahko brezplačen izlet v Italijo. 14-dnev-ni oddih na Jadranu, radio, servis za obed, kolo, opremo za taborjenje in vrsto drugih nagrad. Citajte »Turističke novine«, ki poleg vrste člankov, reportaž, raznih vesti, književne priloge, bogate .modne Driloee, humorja in ostalih zanimivosti, prinašajo tudi Veliki nagradni natečaj. »Turističke novine« se dobijo v vseh prodajalnicah po 20 din. — Predplačila sprejema: Izdavač »Turistička Štampar. ■— Beograd, Zmaia od Moeaja br. 9, tek. rač. 10-KB-32-Z-341. Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi dva skupinska izleta: 19. maja na Kum in 26. maja na Golico. Prijave za Kum do 17. maja, za Golico pa do 18. maja. Namesto venca na grob pokojne tov, Pavle Piskernik je daroval kolektiv psihiatričnega ambulato-rija Društvu za socialno pomoč bolnikom v bolnišnici Ljubljana-Polje 3Otto din. Iskrena hvala. Društvo za kulturno sodelova-nje Jugoslavija-Franci ja bo ijne-lo v sredo 15. maja ob 20. uri v Klubu kulturnih delavcev, Wol-fova 1 /III. svoj redni J o u r ti-* x e. na katerem bo predaval prof. Iforovac v francoskem jeziku o temi. LA MA RTI NO VO POPOTOVANJE NA ORIENT. Člani društva in kluba vabljeni! Vstop prost! ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 11. V. DO 18. V. 1957 — nočna od 20. tlo 7, ure, ob nedeljah in praznikih ves dan. Zdravstveni dojn CENTER: Dr. Marjan Jerše, tel. 30-530, Trubarjema 21. — Ur. Luzar Josip. tel. 32-427. Cigaletova 5. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Orel Vladimir Titova 71. tel. 32-380. Zdravstven; dom SlSKA; Dr. Weilgoni Marko. Černetova št. 31. tel. 21-131. Zdravstveni dom VIC: Dr. Jež Janez. Prešernova 34-IV. tel. 32-740 v odsotnosti zdravnika klicati tel. 22-437 ali 21-494. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr.. Sirca Anton, splošna ambulanta Ižanska c. 3, tel. 20-167, v odsotnosti zdravnika klicati tel. LJi 20-500. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Medvešček Branko, Krekova ul. 5, tel. 31-359, v odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-300. Zdravstveni dom ŠENTVID: Tel. 731 ali LM 741. uE! RECKI V soboto 18. maja bo imela Drama deseto letošnjo premiero. V režiii Slavka Jana, sceni ing. arch. Ernesta Franza ter v, kostumski opremi Alenke Bartl - Serša bo uprizorjena Potrčeva Jrama »Kre-f 11«, s katero bo tri dni za tem, 21. maja naše gledališče sodelovalo na jugoslovanskem gledališkem festivalu »Sterijino pozorje« v Novem Sadu. Naslovno vlogo igra Lojze Potokar, Frančeka Stane Potokar, Frančekovo ženo Vida Juvanova, Ludvika Bert Sotlar, Julo Mira Danilova, .Tuzleka Branko Starič. C-očlova Maks Bajc, Ti- lo Helena Erjavčeva, Vrtnika Maks Furijan, glas v radiu Boris Kralj. OPERA — LJUBLJANA Torek, 14. maja ob 20: Dvofak: Rusalka. Abonma red B. Sreda, 15. maja: zaprto! Četrtek, 16. maja ob 20: Donlzetti: Ljubezenski napoj. — Abonma red G. Petek, 17. maja: zaprto! Sobota, 18, maja ob 20: Massenet: Manon. Izven in za podeželje. Nedelja, 19. maja ob 20: Verdi: Trubadur. Izven in za podeželje. (Leonora — Hilda Holzl k. g.). Predstava »Trubadur« v nedeljo bo ob 20. zvečer in ne popoldne ob 15., kot je bilo včeraj objavljeno. Opernemu občinstvu sporočamo, da bo od vključno danes, torka 14. maja dalje, pričetek večernih opernih predstav ob 20. Cenjene abonente SNG. ki so v zaostanku z abonmajskimi vplačili, prosimo, da poravnajo zaostanke. V maju zapade 9. abonmajski obrok. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Sobota. 18. maja: Zaorto. Nedelja, 19. maja: Zaprto. ROČNE LUTKE Kesijeva c. 36 Sreda, 15. maja ob 15,, 16.30. In 18: A. Papler: »Hudobni graščak«. Gostovanje v Tržiču. RIESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek 14. maja: zaprtot Sreda, 15. maja ob 20: Sidney Ho-v/ard, Pokojni Christopher Bean. Abonma LMS I (Davenport — Arčon Angel). Četrtek, 16. maja: zaprto. Petek, 17. maja ob 20: Igor Torkar: »Pozabljeni ljudje«. Abonma TSS I-Sobota, 18. maja ob 20: Igor Torkar: »Pozabljeni ljudje«. Pre- miera. Izven. Nedelia, 19. maja ob 20: Anny Tichy. Vselej sta dve možnosti. Izven. časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan: 22.15 Iz jugoslovanske ko- morne glasbe: 22.55 Poročila: 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino (Prenos iz Zagreba); 22.15—23.00 UKV pro-grom: Zaplešimo! II. PROGRAM 12.30 Melodije v gosjem redu: 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 13.10 DmitriJ Šostakovič: Sedma simfonija »Leningrajska« iz Buffala, dirigira IVilliam Steinberg; 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila: 14.35 Pojo otroški in mladinski zbori: 15.00 do 15.15 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 22.15—23.00 Zaplešimo. K0NCEBTI Glasbena šola v Mostah priredi nocoj svojo javno produkcijo v veliki filharmonični dvorani ob 20. uri. Prvi del sporeda bo obse-gal solistično, drugi pa skupinsko v igro. Vljudno vabljeni. K Jutri koncert za repriznl abonma. Na sporedu Dvorak »Stabat mater«. Dirigent Bogo Leskovic, solisti Nada Vidmarjeva, Bogdana Stritarjeva, Miro Brajnik, Zdravko Kovač. Preostale vstopnice na razpolago pri blagajni Slovenske filharmonije. ^ K RAZPISI S čistim dohodkom loterije Rdečega križa, ki bo 19. maja, bomo pomagali pri graditvi obmorskega mladinskega okrevališča Debeli riič pri Kopru. Srečka denarne loterije RK stane samo 100 dinarjev. Ze prvi dan dopust«, lahko sonce v polni meri uživate, če uporabljate . ULTRAGIK — šport krema je prvovrstna mastna krema. Tudi tvoja koža potrebuje hranive snovi, ki jih vsebuje ULTRAGIN — šport krema. Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo. tudi preparat »FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati »FLEK«! UPORABLJAJTE TUDI VI KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! ^ Pri bolezni jeter (zlatenica, vnet-/fje) deluje zelo uspešno rogaški »DOMAT« vrelec. Vprašajte zdravnika. DOJJAT zahtevajte v trgovinah, ki iia dobe v Ljubljani pri »Ekonomu«, »Mercatorju« in »Prehrani«. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Torek, 14 maja ob 20: Sofokles: Kralj Oidipus. Abonma red A. Sreda. 15. maja ob 20: Kreft: Kralnsk! komedijanti. Abonma red T. Četrtek, 16. maja ob 20: Priestlev: Odstranite norca. Abonma red C. Petek, 17. maja ob 15.20: Brecht: Kavkaški krog s kredo. Abonma red Petek Popoldanski. Sobota, 18. maja ob 20: Potrč: Krefti. Premiera. Izven. Nedelja. 19 maja ob 20: Axelrod: Sedem let skomin. Izven in za podeželje. RAZPIS TAJNIŠTVO SVETA ZA ŠOLSTVO OLO LJUBLJANA RAZPISUJE mesto direktorja Ekonomske srednje šole v Ljubljani. Pogoji: diploma na ekonomski, pravni, filozofski ali prirodoslov-no-matematični fakulteti in večletna šolska praksa. Plača po uredbi. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili o strokovnosti in dosedanji zaposlitvi vložite najkasneje do 30. junija 1957 na Tajništvo Sveta za šolstvo OLO jubljana, Kresija III. R RAZPIS Na podlagi 19. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah in 10. čl. Pravil Sklada za štipendije občinskega ljudskega odbora Ljub-lj ana-Bežigrad razpisujemo štipendijo za STOMATOLOGA. Pismene prošnje je vložiti najkasneje 1 mesec po razpisu. Komisija za štipendije pri ObLO Ljublj ana-Bežigrad. K RADIO SPORED ZA TOREK Poročila: 6.05, 6.00, 7.00, 13.00,* 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 in 22.55. 5.63—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila; 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik: 8.05 Gorenjska, Bela krajina in Prekmurje v narodni pesmi; 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli: 9.00 Radijski roman — Anatolij Vinogradov: Paganini — XXVII.; 9.20 L. v. Beethoven: Koncert za klavir in orkester;' 10.10 Od melodije do melodije: 11.15 Za dom in žene: 11.30 Iz klavirske glasbe Clauda Debus-' syia; 12.00 Za opoldansko razvedrilo: 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Pogodbeno pitanje živine: 12.40 Krešimir Ba-ranovič: Makedonska suita; 13.15 Zabavna glasba: 13.30 Pester operni spored: 14.20 Zanimivosti . iz znanosti in tehnike: 14.35 Maši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame: 15.40 Tečaj francoskega jez'ka — 23. lekcija; 15.55 Tečaj angleškega jezika — 59. lekcija: 16.10 Fnpoidanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni tednik: 18.30 Iz zakladnice jugoslo- vanskih samospevov: 18.50 Domače aktualnosti: 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame: 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Slovenske narodne pesmi poje Ilublianski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta; 20.30 Posebna oddaja ob Dnevu jugoslovanskega radia; £2.00 Napoved Na Javnem nastopu dijakov Srednje glasbene šole dne 14. maja 1957 v Križankah bodo o'o 20. uri nastopili naslednji dijaki: Tone Rupar, fagot; Mirko Kalaš, violina; Vojka Cunja, čelo; Ana Kregar, klavir: Florence. Siskovich, solopetje; Franjo Bregar, oboa; Bogomir Planinc, violina; Dragica Čarman, solopetje; Rudi Pok, flavta; Nada Zajc, klavir; Olga Lobe Kreiči, solopetje: Viljem Kocman, flavta; Janez Lovše, klavir; Olga Skalar, violina; Ciril Škerjanc, Franc Puhar, Anton Care, čelo. Predprodaja vstopnic v pisarni Srednje glasbene šole v-Ljufelja-nl. Gosposka 8-1 od 8. do 12. uret MALI OGLASI TOVARIŠICO SREDNJIH LET, trgovsko izobraženo, zmožno šivanja, sprejmem .takoj. Naslov v ogl. odd. 9687-1 KJUCAVNICARSKEGA MOJ- STRA, samostojnega v vodstvu vseh ključavničarskih del, sprejme Splošno ključavničarstvo, Kamnik. Plača po dogovoru. , R 1320-1 TAJNICO Z ZNANJEM STROJEPISJA išče večje zunan.ie-trgovin-sko podjetje v Ljubljani. Lahko začetnica. Ponudbe . pod »Požrtvovalnost« v ogl. odd. R 1353-1 KOMERCIALNA MOC z znanjem strojepisja, nekaj prakse v administraciji, dobi- službo takoj. Ponudbe pod »Tudi moški« v ogl. odd. R 1354-1 LIVARJE, ključavničarje, strugarje — priučene, navadne delavce za priučitev, ki imajo odslužen vojaški rok, takoj sprejme Kovinsko podjetje »Unitas«, Ljubljana, Celovška 224. R 1361-1 KONSTRUKTORJA, tehničnega risarja — lahko začetnik, vodjo skladišča, fakturistko in finančnega knjigovodjo takoj sprejme kovinsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pošljite pod »Vesten« v ogl. odd. R 1362-1 AVTOOBNOVA LJUBLJANA, Bežigrad 11, sprejme takoj več samostojnih avtomehanikov, več navadnih delavcev za priučitev za brusilce in kovinostrugarje, orodjarja lahko priučen za izdajo orodja, avtoličarja in strojnega tehnika. Za priučitev kovinostrugarjev je delovno mesto v oblatu Šentvid nad Ljubljano. Pogoj je vojaščine prosti in z lastnim stanovanjem. R 1371-1 INDUSTRIJSKO PODJETJE V Lj-ubljani, sprejme šoferja za nov osebni avtomobil. Naslov v ogl. odd. R 1372-1 INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI, sprejme strojnega tehnika. Nastop možen takoj. Prednost imajo prosilci s prakso v industrijskih podjetjih. Naslov v ogl. odd. R 1373-1 TRGOVSKO PODJETJE Z ŽIVILI v Ljubljani sprejme dva trgovska pomočnika -ci za takoj ali 1. 6. 1957 za Non-Stop trgovino. Plača po tarifnem pravilniku. Pogoj kvalificiran — vojaščine prost. Ponudbe pošljite pod »Trezen« v ogl. odd. R 1374-1 ZA DELO V GRADBENI OPERA-T1VI na Primorskem potrebujemo 2 gradbena tehnika in 2 gradbena inženirja s pooblastili. Komfortna stanovanja zagotovljena. Plačilni pogoji ugodni. Ponudbe pod »Gradbe-ništvo« v ogl. odd. R 1324-1 USLUŽBENKO za komercialni oddelek (korespondenca, fakture. obračun DPF), sprejmemo. Lahko začetnica, absolventka ustrezne šole. Nastop takoj ali po koncu šole. Kemična tovarna ARBO, _Ljubljana-Folje. »RAŠICA« TOVARNA CIPK IN PLETENIN Gameljne pri Ljubljani, sprejme v zaposlitev izučene šivilje in nekvalificirane delavce — moške, vojaščine proste, za priučitev na motornih pletilnih strojih. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ugodna zveza s trolejbusom na Šentvid ali Ježico, odkoder vozijo avtobusi podjetja. R 1259-1 SIVTLJO sprejmem na dom. Naslov V Ogl. odd. S 689-2 ODLICfNO OHRANJEN pisalni Stroj CONTINENTAL, nizki, prodam za 60.000 din. Naslov^ v Ogl. odd. S695-4 HISO Z ZEMLJO, prodam. Poizvedbe šola Janče, p. Prežganje. 9694-7 POL VILE Z VRTOM, proti zamenjavi 2t-i—31: sobnega* komfortnega stanovanja, prodam. Naslov v ogl. odd. 9686-7 VSELJIVO HISO, prodam. Naslov v ogl. odd. 9708-7 DVOINPOLSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE s kopalnico in pritiklinami v Šiški, zamenjam za enakovredno troinpolsobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tudi Šentvid«. 9703-9 V LJUBLJANI ALI OKOLICI, da za sobo visoko nagrado in mesečno visoko najemnino, mlad zakonski par. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 9701-9 OPREMLJENO SOBO nudim pen-zionirani profesorici ali učiteljici za pomoč pri' učenju otrok. Pleteršnikova 25/1. 9699-9 TOVARIŠICO, ki je v nedeljo ob 6. uri na cesti Bizovik—Urh, pobrala rdečo otroško jopico, prosim, naj jo vrne proti nagradi na naslov: Kladnik. Komenskega 28/1. 9691-10 KDOR POSODI 20.000 din, vrnem 23.000 din 1. avgusta. Ponudbe pod »Sigurna vrnitev« v ogl. Odd. 9639-11 PRIDNO DEKLE, čedne zunanjosti si želi s 1. junijem zamenjati službo, kjerkoli v Sloveniji. Gre tudi za nekvalificirano natakarico ali pomoč v kuhinji s stanovanjem v hiši ali bližini. Javite najkasneje do 29. maja. na SP Trbovlje. 9713-1 VEČJE PODJETJE V LJUBLJANI išče kvalificirano kuharico za počitniški dom ob morju za čas od 1. VI. do 30. IX. 1957. Pismene ponudbe pod »Kuharica« v ogl. odd. Ponudbe sprejemamo do 18. maja 1957. R G391-1 TRGOVSKO GROSISTIČNO PODJETJE v Ljubljani išče blagajničarko. Ponudbe pod »Vestna« v ogl. odd. 9711-1 TAKOJ SPREJMEMO V službo dobro kvalificirano kuharico za gostišče »Frlinc«, Krekov trg štev. 11. 970G-1 PIVOVARNA UNION Ljubljana, sprejme takoj v zaposlitev pet nekvalificiranih delovnih močf, moških ali žensk, in enega samostojnega strojnega ključavničarja. 9704-1 AVTO-MOTO DRUŠTVO KOPER prodaja različne nadomestne dele avtomobila »Lancia« (komplet motor, diferencial, kompletna kolesa itd.). Informacije dobite v pisarni društva, Koper, Nabrežje JLA. 9714-4 PUCH-MOPED, nov, prodam. Litijska c. 11. 9182-4 KATERA DRUŽINA V CENTRU LJUBLJANE, mogoče brez otrok, ki ljubi glasbo,, bi hotela v jeseni vzeti v vso oskrbo, razen prostih dni, 13 letnega gimnazijca. Študira tudi violino. Plačam debro po dogovoru. Ponudbe pod »Violina« v ogl. odd. 9712-9 IZGUBIL SEM v nedeljo 12. t. m. na poti od gostilne pood Slavkovim domom do St. vida, denarnico z osebno izkaznico na ime Hubert Kosler. Najditelja . prosim da vrne denarnico proti nagradi v Beethovnovi 6/1. 9705-10 »UNION«; amer. barvni film: »KLICI M ZA UMOR«. Brez tednika r-reastave ob 15., 17., 19. in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V gl. vlogi: Grace Kelly in Ray Miiland. •KOMUNA«; angleški film »SKOZI pekel«. Brez tednika. Predstave ob 15., 17., 19. ih 21.15. uri. V ogl. vlogi Virginia Mc Kerina in Peter Finch. •SLOGA«; sovj. barv. komedija: •NOVOLETNI PLES«. Tednik FN 19. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. •VIC«: amer. barvni clnemascope film »RIHARD LEVJESRČNI«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. uri — V glavni vlogi: Virginia Mayo. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.3o do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kino Union pa od 9 dalje. »SOCA«: sovjetski barvni film: »BELA PSIČKA«. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: franc, film »KO BI VSI FANTJE SVETA«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred' pričetkom . predstave. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova ul. 8: franc film: »ODŠEL BREZ NASLOVA«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. »SISKA«: ameriški barvni film: »GOLA DŽUNGLA«. V gl. vlogi: Eleanor Parker in Charlton He-ston. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zaanjikrat. »TRIGLAV«: angleški film: »JAZ IN GOSPOD MINISTER«. Tednik. V glavni vlogi: Norman Wisdom. 'Lana Moris in Belinda Lee. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. »LITOSTROJ«: meks. film »MLADI JUAREZ«. F. N. št. 17, ob 20. Prodaja,.vstopnic uro pred pričetkom 'predstave. Zadnjič. Kamnik »dom«: ameriški film: »STALAG 17«. Bled: ameriški film: »HČERKA BELA STAR«, ob 18 in 20.30. Novo mesto »KRKA«: amer. barv, film: »UPOR NA LADJI KEJ-NU«. Hrani »STORZlC«: ameriški film »ZENTE ORKESTRA«, ob 17.30 in 20. Kranj letni — »PARTIZAN«; amer. barv. film »DOLINA MASCE-VANJA«. ob 20. Jesenice »RADIO«: švedski film: »SAMO MATI«, ob 18 in 20. — Zadnjič. Jesenice »PLAV2«: franc, film: rOCKA, MAMICA. SLU2KINJA IN JAZ«, ob 18 in 20. M3RIB0R Torek, 14. maja. Dežurna lekarna: »Planinka«, — Glavni trg 20. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15: Goodrich-Hacket: »Dnevnik Ane Frank«. — Zaključena predstava za osnovne organizacije LMS občine Tabor. Ob 20: Verdi: Rigoletto«. Red A. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8 00—3.05 Domače vesti; S.05—S.15 Objave: 8.15—3.40 Domači napevi: 8.40—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana': 14.35—15.00 Zdeli ste — poslušajte!; 15.06—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 17.00—17.10 Domača poročila: 17.10 do 17.20 Objave: 17.20—17.30 Nekaj orkestralnih skladb: 17.30—li.40 Iz naših mest in vasi: 17.40—18.00 Poje zbor KUD Jože Hermanko, zborovodja Gustav Rakuša: ia.no—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO - Ptuj: franc, film: »Takšni so možje«. Murska Sobota: ob 20: francoski film: »Stopnice za služinčad«. ooOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC. . ZLATARNA CELJE sprejme takoj honorarnega potnika. Provizija po dogovoru. — S Ponud.be pošljite na 8 upravni odbor podjetja. § 2571-R ooc>ocxxx»ooaoooc*xxxx>ocxaocoooocxxxx>ooooc SPLOŠNA BOLNICA TRBOVLJE razpisuje službena mesta TREH BOLNIČARK Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. Nastop službe po dogovoru. Prošnje naslovite na: Upravni odbor Splošne bolnice Trbovlje. 2565-R trgovci! Želite potrošnike zadovoljiti? Nudite potrošnikom kvalitetno in ceneno blago »SANA« proizvode! GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA, LJUBLJANA AŠKERČEVA 3 sprejme v službo: F1NANCN0-KNJIG0V0DSKEGA STROKOVNJAKA in ADMINISTRATIVNO MOČ. Pogoj pod 1): večletna praksa v računovodskih poslih; pod 2): obvladanje vseh administrativnih poslov. Plača po dogovoru. Nastop službe možen takoj. Pismen® ponudbe pošljite na gornji naslov najkasneje do 20. maja 1957. 2568-R 1. 2. ZAHVALA Iskreno se zahvaliti jemo vsem, ki ste našega dragega očeta IVANA TAVČARJA obiskali ob mrtvaškem odru. ga bogato obdarili s cvetjem in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Višnarj« za požrtvovalno pomoč in opor« v času bglezni. Zaluioči . hčerki Angela učiteljica in Marija, zet Jakob in ostali. NAŠIM NAROČNIKOM! Te dni Vas zopet obiščejo pismonoše ali naši inka-santje s potrdili za vplačilo naročnine za tekoči' mesec. Izročite ustrezni znesek kar njim in s tem boste rešeni vseh skrbi za nadaljnje redno prejemanje časopisa. Ne zaostajajte s plačilom naročnine za naš list, kajti iz gospodarskih razlogov smo uvedli sistem predplačila naročnine, kar pomeni, da b-tno pošiljali časopis našim naročnikom le toliko časa, mkler imajo poravnano naročnino. • 3SiXsi.-M.wiLJ HT^PrSTST *C*kZf 4 v\\\' jNksksSj ...A KOŠARKARSKI KOMENTAR Še zmeraj nezadržno naprej... Po petih Kolih ivezne košarkarske lige sta slovenska sastopnika Ljubljana in 01ympia spravila na varno skupno 17 točk V 10 tekmah sta sl avila 8 zmag, 1 remi m le en poraz. Ce bi dosežene točke izraziti v odstotkih pridemo do visoke številke — 85%. To pa še m vse! Ljubljana in je neki igralec Partizana iz outa podat žogo v out: NOVI KOMPLIMENTI ZA LJUBLJANO Zmaga Ljubljane proti Crveml .KRISTANČIČ V REZERVI 01ympia svojim nasprotnikom pripravlja, vedno nova preseneče-nja. Ne te, da Ljubljančani zmagujejo na tujih terenih. Proti Partizanu so si omislili tudi novo -----------—---------„---- . o...-- —- taktično varianto nadaljevanje zvezdi je zares lep uspeh Siskar- cto v dosedanjih tekmah porazila vsa jugoslovan- one s tekme proti Lokomotivi, jev. Dosegli so ga s svojim tra-01ympta sta \ aosenanj.« valjajo Pred Ljubljančani Igrali so brez Kristančiča, ki pa dic.ionalnim orožjem - veliko ska moštva, ki v tej pano0i kaj ^ je bil vendar pripravljen za na- borbenostjo in srčnostjo. Bogdan ie moral poklekniti lanski državni prvak rroieier iz ni stop Kcr bil rczultat ob poi. Miiller, ki je znova nastopil, je I •» iorišča ie odšla poražena tudi Crvena zvezda— easu neodločen, se je Kristančič s 37 koši številčno največ prispe- nj^rtllla, S *- en V»il5 tiirll Parti- slekel in se ie začel za ti nsnel v Beogradu velik met! Se nevlgrano eu.po ln talto „jegov _ uspei v , „ hr}k„ne ni toliko spričevalo njegovih potreben. Zanimivo pa je, da je premagal, kar pa bržkone m ioiikosp ... . Kristančič drugega polčasa tek- visokih kvalitet, kot tedanje šibke forme Ljubljančanov. Bravo Ljubljana! -eb Ob letošnjem startu slovenskih košarkarjev v zvezni ligi n ne moremo kaj, da ne bi zapisali teh superlativov. Igralci «heh Klubov in tudi vse številnejši ljubitelji te panoge pri nas, pa se morajo zavedati. da po takih uspehih ni dobro zaspati na lovorikah. Obe moštvi morata slej ko prej z vso odločnostjo v boi, kajtj cilj. ki sta si ga postavili, državno prvenstvo — je se vedno relo daleč. košarka t- Šport velikih ljudi Dvometraši so najhujše orožje košarkarskih moštev. Mednarodna federacija si celo Izmišlja nova In nova pravila, da bi onemogočila prevelike prednosti, ki jih Imajo pri tej igri visoko raščeni tekmovalci. Odslej pa bo v Ljubljani košarka tudi panoga visokih gledalcev. Naval občinstva je namreč tolikšen, da ‘igrišče pod Cekinovim gradom tega ne zmore več. In tako so sobotno tekmo Partizan : Olvmpia najbolje vi- deli tisti, ki so višine dvometra- me sploh ni gledal — pač zaradi ogrevanja. Ljubljana šev. Drugi so bili prikrajšani za sicer pa: OIympia je zaigrala Olvmpia marsikatero lepo potezo in vsa dobro,' zadovoljivo izvajala oseb- " sreča je le, da pri košarki žoge ne mete in sploh pokazala, da je ne kotalijo po tleh, kajti v tem spet v veliki formi. Partizanovi primeru bi prišla na račun le igralci pa so v drugem delu tek- slaba polovica gledalcev. Iz te me povsem izgubili živce in so Slepe ulice vodi seveda samo ena celo tako rutinirani kot Marjano- pot. Zgraditi in to čimprej) je vič, delalj začetniške napake, treba ustrezne tribune. ' * " Najočitnejša je bila gotovo ta, ko Lokomotiva VELIK NOGOMETNI DOGODEK V LJUBLJANI Lestvica je po V. kolu taka: S 4 1 0 370:332 9 -t-38 5.4 0 1 351:319 8 4-32 Proleter 5 3 0 2 377:337 6 -4-4® BSK 5 3 0 2 299:293 S -+-6 Montažno 5 3 0 2 346:364 S —18 Cev. zvezda 5 2 0 2 324:310 4 4-14 Zeljezničar 5 2 0 3 293:290 4 4-3 Sloboda “5 2 0 3 303:350 4 —47 Partizan 5X0 4 341:365 2 —24 5 0 1 4 281:325 1—44 Naši reprezentanti že v Ljubljani v Maksimira Izbrana četa Azzurov .le bila potolčena do nog . . . poraz, kakršnega Italijani že zlepa niso doživeli. Tudi vse preveč opevana bajka o čudežnem — nepremagljivem »bunkerju« se je v Maksimi-ru razuihnila v nič. Rezultat 6*1 ne pomeni samo poraza, temveč Je to komaj verjetna tragedija dvakratnega svetovnega prvaka, nad katerim so se znesli prav — Jugoslovani. Odmev no vsem Športnem svetu je nedvomno velik. kakšen pa bo v taboru naših nesrečnih sosedov, pa si lahko mislimo ... Ko smo takole opazovali presenetljiv razplet dogodkov, se nam je nehote vsiljevala misel, da gledamo demonstracijo izurjenih artistov, ki so se sukali z lepim rumenim usnjem po prekrasni travnati preprogi kakor po naročilu. To je bila predstava, za katero bi se navdušili tudi tisti, ki so notorični nasprotniki nogometne igre. Vsak, še taho razvajeni Športnik, je našel na Dinamovem stadionu to pot vse. kar mu je poželelo srce, predvsem pa serijo zadetkov v črno kot posledica tehnično dovršenih kombinacijskih potez s številnimi zaključnimi streli proti vratom Lovatti.ia. Ne bi se spuščali v podrobnosti bleščečih dogodkov v Zagrebu, temveč bi radi povedali samo to, da je vrednost zmage tem večja tudi zato. ker so bili Italijani v polju enakovreden nasprotnik s podobnim tehničnim znanjem, vendar se v našem kazenskem prostoru nikakor niso mogli znajti. Sest golov v mreži odličnega Lovattija samo potrjuje veliko vrednost bleščeče zmage, in to prav zdaj, ko je bil ugled našega nogometa že močno omajan. Slavna florentinska obramba je bržčas računala, da bo naletela na take napadalce, s kakršnimi je dvakrat obračunala, ko se je finalist za pokal evropskih prvakov pomeril s Crvcno zvezdo. Toda tokrat so naši napadalci ubrali povsem drugo pot, po kateri so drseli nezadržni prodori Jugoslovanov. Usmerjeni so bili predvsem po odličnih krilih, kjer sta razsajala Rajkov in Lipošinovič. Čvrsta italijanska obramba je bila zaradi tega prisiljena trošiti svoje moči na razsežnem terenu, česar doslej očitno ni bila vajena. S tako taktiko si je naše moštvo nenehno ustvarjalo možnosti za učinkovite zaključne udarce v razredčenem kazenskem prostoru. Ce pomeni nedeljski blišč v Ma-ksimiru prelomnico, tedaj smo lahko prepričani, da je jugoslovanski nogomet na najboljši poti in da sobotnega srečanja s CSR v Bratislavi lahko čakamo z lažjim srcem kakor vse dosedanje v zadnjih letih. (stl) Življenje v prostorih Nogometne zveze Slovenije je postalo te dni čisto samosvoje. Posamezni funkcionarji so za zdaj odložili vsakodnevne drobne naloge, ker imajo polne roke dela z organizacija velikega mednarodnega dogodka v Ljubljani — nogometno tekmo B reprezentanc CSR in Jugoslavije. Nervoza pri teh ljudeh je opravičljiva, kajti številni ljubitelji no* gometne igre ne samo i& Slovenije, temveč tudi iz Hrvatske, se dan za dnem obračajo na našo zvezo s prošnjo, da jim re* zervirajo vstopnice, kar pa j« le majhen drobec iz obilice organizacijskih priprav, ki Jih terja tako veliko srečanje. K naraščajočemu zanimanju športnega občinstva je nedvomno .prispevala tudi sama velika zmaga Jugoslavije nad Italijo in ljudje ki niso utegnili pohiteti v Ma-ksimir, bi si radi ogledali igro naše reprezentance vsaj' v Ljubljani. Obiskovalci prejšnjih dveh srečanj z Anglijo ip Nemčijo so bili s prikazano igro nadvse zadovoljni in upamo, da jih igralci tudi to pot ne bodo razočarali. Naši reprezentanti so že v nedeljo zvečer dopotovali v Ljub- ljano In se nastanili . v hotelu Union. Vodstvo je določilo dnevne treninge, razen v sredo, ko bo prvenstvena tekma conske lige med Reko in Odredom. Trening je vsak dan ob 17 na stadionu Odreda, medtem ko bo v četrtek «b 17 tekma med reprezentanco in verjetno enajstorico Krima, v predtekmi pa bodo nastopili kandidati za mladinsko reprezentanco s kombiniranim moštvom NK Ljubljane. O podrobnosti nedeljskega* srečanja bomo še poročali. Pa še tole: vstopnice lahko dobite v vseh poslovalnicah Putnika in na NZS. državno Študentsko prvenstvo v malem rokometu Ljubljena študentski prvak države V soboto in nedeljo je bilo v Beogradu I. državno študentsko prvenstvo v maleni rokometu. Nastopile so reprezentance Beograda. Zagreba. Sarajeva, Novega Sada in Ljubljane. Ljubljanski študentje so zaigrali nepričakovano dobro in s posebnimi zmagami presenetljivo osvojili prvo mesto. Omeniti velja še, da je bila konkurenca zelo močna, saj so vse reprezentance nastopale z igralci naših najboljših klubov. Ljubljančani niso igrali vseh tekem v kompletni zasedbi, tako da je njihov uspeh še večji. Rezultati: I. skupina: Ljubljana: Novi Sad 24:7 (15:2), Ljubljana : Beograd 11:10 (9:4), Beograd : Novi Sad 24:4 (13:1); II. skupina: Zagreb : Beograd II. 13:4, Sarajevo : Zagreb 7:6, Sarajevo : Beograd II. 17:12. V finalu je Ljubljana porazila Sarajevo 21:10, Zagreb v tekmi PRVENSTVO SLOVENJE V. ROKOBORBI Slaba udeležba — prav dobra kvaliteta V Ljubljani je bilo v soboto letošnje prvenstvo Slovenije v rokoborbi, na katerem je tekmovalo za častne naslove in boljša mesta 27 borcev iz Lenarta v Slovenskih goricah. Maribora in Ljubljane. Z udeležbo na republiškem prvenstvu torej ne moremo biti preveč zadovoljni, pač pa z razmeroma dobro kvaliteto; ki so jo pokazali tekmeci v zanimivih in razburljivih borbah. Omeniti namreč moramo, da v poltežki in težki kategoriji sploh ni bilo tekmecev za naslov republiškega prvaka. De Portago mrtev Na znani avtomobilski dirki »1009 milj« je blizu Mantove nrišlo do težje nesreče, ki je terjal*- življenje znanega španskega avtomobilskega dirkača Alfonsa De Portaga. Njegovo vozilo je odletelo s steze in treščilo med gledalce. Razen vozača je bilo ubitih še 9 gledalcev-, od tega 4 otroci. O prvih borbah na 4. prvenstvu Slovenije v judu smo že poročali prav‘na kratko včeraj, danes pa objavljamo še dokončno razvrstitev posameznih borcev na tem prvenstvu. Rezultati: peresnolahka kategorija: 1. Perne (Ljubljana), 2. Pe-čaver (Lj), 3. Heric (Branik), lahka: l. Frank (Maribor), 2. Stepančič (Li). 3. Korošec F. (Br), ivelter: 1. Škraba (Lj), 2. Korošec R. (Br), 3. Šubic (Olimpija), sred: nja: 1. Maček (Lj), 2. Geršak (Mrb), 3. Ocvirk (Ol), poltežka 1. Jakhel (Lj), 2. Cesar (Lj), 3. Gale (Ol), težka: 1. Pogačnik (Lj), 2. Mlakar (Triglav), 3. Smode (Mrb). (u) za tretje mesto Beograd 15:14 In Novi San v srečanju za peto mesto Beograd II. 13:12. Med Ljubljančani se je., posebno odlikoval vratar Vrbančič, igrali pa so še Papež (19), Pavčič (4), Sever (9), Novak (12), Cešno-var (3), Kren (1), Čretnik (5), Šerbec (2) in Jeršič. Tehnični vodja je bil Mihajlovič. DRŽAVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU Čedalje ostrejše oorbe Kr?.nj, 13. maja — Četrti dan državnega prvenstva so spet nastopili posamezniki. Ob uri, ko to poročamo, je končalo s tekmovanjem 6® kegljačev.’ Od znanih tekmovalcev so dotlej nastopili Likovnik, Grom, Stefe in Buneta. Zlasti slednji se .ie uveljavil, saj je’ podrl 899 kegljev. Likovnik pa 880. Republiški prvak Grom z Rakeka in drugopla-sirani Stefe sta zdaj, ko to poročamo, šele začela tekmovati. Dosedanje borbe kažejo, da je prvenstvo vsak dan zanimivejše. Pravijo, da bo treba za plasma prve desetorice pospraviti najmanj 880 'kegljev. Vrstni red po četrtem dnevu ej tale: 1. Buneta (Part. BGd), 2. Likovnik, 3. Va-novšek, 4. Lotrič, 5. Kugli, 6. Kružič (bgd), 7. Vever, 8. Kobal, 9. Bartolec. 10. Žunko. Sinoči sta sklonila premirje Partizan in Bratstvo (ZGb), %a“ grebčani so podrli 4962, Partizan pa 4889 kegljev. Vrstni red je zdaj takle: 1. Ljubljana. 2. Bratstvo. 3. Branik, 4. Partizan, 3. Beton, 6. Zenica, 7. Eadnički, 8. Lokomotiva, 9. »13. maj«, 10. Elek-trostro.i. J-k. * V mednarodnem medmestnem teniškem dvoboju med reprezentanco Maribora in Wolfsberga (Avstrija) so zmagali domačini 11 : 3. FILMSKI FESTIVAL V CANNESU 111 cz.ii i rv i » - ------ nem dvoboju pa je Poljska porazila Jugoslavijo s 83:33. Na tem prvenstvu so Imeli največ uspehov prizadevni člani ZTAK »MARIBOR«, ki so osvojili največ prvih mest (5) in sploh zasedli še ostala boljša mesta. Razvrstitev: mušja kategorija: I. Geršak II., 2. Gabrovec, 3. Spendler (vsi Maribor), bantam: 1. Mudri. 2. Bončina (oba Maribor), 3. Sotler (Ljubljana), peresnolahka: 1. Močnik, 2. Sebert, 3. Blaške (vsi Maribor), lahka: 1. Omerza (TVD Partizan—Lenart), \velter: 1. Geršak I., 2. Pikovnik, 3. Gabrušnik (vsi Maribor), srednja: L. Smode (Maribor), 2. Leben, 3. 2iberna (Ljubljana). Š AH V VII. kolu sofijskega turnirja so igrali Basjuni : Nimela 0:1, Najkirh : Frchs prek.. Karakla-jič : Mititelu prek., Žita : Szila-gy prek., Beni : dr. Filip prek., Barcza : Sliva prek., Matanovič : Pfeifer prek. Oba naša igralca bosta bržkone remizirala. Na tabeli vodita Matanovič in Filip s po 5 točkami 111 1 prekinjeno partijo. V I. kolu conskega turnirja v Dublinu je Gligorič _ premagal Francoza Catozija. Najhujši na- Poliski motoristi so premočno sprotnih: našega velemojstra bo zmagali tudi na speedway dirkah češki velemojster Pachman, ki v Osijeku Najboljši med posa- bo Gligonc z njim igral v II. ko- mezniki ie bil Kaiser, v moštve- lu s črnimi figurami. S TUJEGA SO VESTI da je v IX. etapi kolesarske dirke Praga-Berlin-Varšava od Gor-litza do Wroclawa zmagal Anglež-Brittain. ‘Valčič je bil štirinajsti, Petrovič pa dvajseti. Rus Kapitanov si je s tretjim mestom v tej etapi priboril rumeno majico in vodi sedaj pred Bolgarom Hristovom z naskokom 3:15.0. Tretji je Belgijec Proost, četrti pa Anglež Brittain.* Petrovič je 16., Valčič 40., Ješič 61 in Cvejin 67. Vuksan je zaradi padca odstopil. V plasmaju ekip vodi Poljska pred Belgijo, Vzhodno Nemčijo. SZ in Francijo, naši pa so enajsti. Cannes, 6. maja 1957. Tiskovna konferenca s sovjetskim režiserjem Cuhnajem je bila doslej n&jbolj obiskana festivalska konferenca. Ce po-misfimo, da je njegov film ■Enainšttaideseti« po Samsono-novem »Cvrčku« dejansko tematska predvsem pa režijsko presenečenje za svet, nas ta udeležba ne bo prav nič čudila, saj pomena osvežitev tradicionalno že dolgočasne in patetične sovjetske filmske režije. Tako sp seveda imeli novinarji mnogo vprašanj, ki so jih živo zanimata, kajti pred nami je sedel mlad sovjetski režiser, ki je doslej zrežiral e,n sam film in z njim nesporno uspel. Cu-hraj je snemal svoj film v producentski grupi, 'ki se je zbrala okoli poznanega režiserja Mi-haila Romma. Kakor je pripovedoval, »je bilo okoli njegovega filma mnogo debate v Sovjetski zvezi sami, a v glavnem so se pripombe dotikale problemov, ki sem jih nanizal v svojem poročilu ob predstavi njegovega filma. Cuhraj meni, da je reševal vse te moralne in etične probleme z zorišča socialističnega realizma in meni, da jih. je rešil tako. da so psihološko utemeljeni. Madžari, ki so prekrstili svojo filmsko produkcijo v »Hunta -film« (na glavi imajo' znak s Kosuthovim grbom), so letos nastopili -s filmom »Dve izpovedi«. katerega j® Po romanu Gyorgyj.a Hamosa režiral Ma.r-■ton Keieti. O filmu so že popre-je pripovedovali, da zelo zanimivo in pogumno obravnava probleme mladine v povojni Madžarski, mladine, ki se je izgubila z normalne in zdrave poti in v vel ikem mestu zašl a na pota, ki nujno vodijo v kriminal. To temn smo na filmskem platnu že videli sijajno obdelano. Pred nekaj leti jo je prav v tej dvorani pokazal Andre Cayatte v svojem delu »Pred potopom«. Cayatte je šel globoko v tematiko samo in skušal odgovoriti na vprašanje, kje so družbeni te psihološki vzroki za problem, ki ga imenujejo v svetu »zapostavljeni«. Madžarski film ne odgovarja na ta bistvena vprašanja, ostaja nekje n,a površini te nas ne ogreje za problem sam. V filmu je poleg Ma.rianne K>rencsey nastopila tudi Mari Torocsik. ki je bila lani po svoji vlogi v Fa-brijevem filmu »Mali vrtiljak« najresnejša ‘kandidatka za nagrado za žensko vlogo na festivalu v Cannesu. Keieti ni zn-al iz te sijajne igralke izvabiti'tistega bogastva igralskega ■ustvarjanja, kateremu smo ploskali pred letom dni. Zvečer so predstavili zahodni Nemci svoj film »Rose Bemd«, k: ga je režiral vzhodnonemški režiser Wolfgang„ Staudte. a v glavnih vlogah sta na-stopila Maria Schell te Raf Vallone. »Rose Bernd« je timska trans-poziciia. poznanega odrskega dela Gerha.rdtia Hauptmanna. Scenarist Wa,lter Ulbrich in režiser sta se odločila prenesti to delo o tragediji služkinje, »v kateri kr.i nekoliko prehitro polje«, v naš čas. V tem prenosu leži po mojem vtisu prva napaka te filmske tnanspozicije slovitega dramskega dela. Tragedija služkinje, ki ostane noseča s svojim gospodarjem, ki se odloči nato za svojo hromo že- Na okrajnem strelskem prvenstvu pionirjev z zračno puško je na ljubljanskem strelišču sodelovalo nad 90 pionirjev, med katerimi je bila tudi petorica (SD Meteor) v starosti do deset let. Kačič (M) je dosegel 176 krogov, pionirka Reboljeva pa 153. Tudi v streljanju z malokalibrsko puško je bil najboljši Kačič s 144 krogi. Do in skuša vreči krivdo s sebe, je verjetno bila aktualna, pretresljiva in »sodobna« v času. ko je Hauptmann pisal svojo dramo, toda prenesena v naš čas izgublja nekako že zaradi novih prilik, izpremenjanih odnosov v družbi svojo tragičnost. Ker so te filma hoteli narediti Nemcj svoje veliko delo leta, so zaupali glavno vlogo Mariji Schell (ki je prav tu v Cannesu prejela svoje prvo priznanje in postala šele tu takorckoč slavna). Do danes nisem videl Marije Schell tako slabo igrati. To naj bo največja filmska tra-gedinja sodobnega evropskega filma? Pošteno moram priznati, da me je temeljito razočarala. Spominjam se. da je med snemanjem francoskega filma »Gervaise« imel režiser Rene Cleme.nt neprestano spore z Manijo Schell. Danes lahko razumem, kie so vzroki teh sporov. Mariji Schell ®e je zgodilo najhujše, kar lahko doleti velikega igralca. Svoje kreacije je začela šablonizirati, takšno smo jo videli že v njenih drugih filmih. Človeka spravlja naravnost v slabo voljo njen izumetničeni, prisiljeni in neutemeljeni smeh, za katerega dejansko ne veš, kam b.; ga postavil; še bolj te vznemirja njena težnja. da bi za vsako ceno bila živahna, razposajena, nekoliko preveč igriva ženska. To Maria Schell nikoli ni bila. to ona tudi ni po svoji naturi, kajti imel sem priložnost prepoznati to igralko do kraja, ko še ni bila slavna tragedinja, potem pa sem imel priliko ta svoja zapažan.ia kontrolirati z njenimi filmskimi vlogam. Sele v drugi polovici filma je je Staudteju uspelo Schellovo »ukrotiti« ta iz njs izvabiti dejanju adekvatno in skladno igro. Tud.; Raf Vallone. ta odlični italijanski igralec, s« nekako ni znašel v »Rosi Bernd«. Brezbarvni lik. ki ne stoji trdno na zemljt. temveč so lovi med skrajnostmi. Koliko smo pričakovali od tega filma, ki s,n ga Nemci tako reklamirali' In če so pričakovali- da bodo končn0 v Cannesu le’ uspeli, se jim,, to ni posrečilo. Sestde-setčlanski nemški novinarski delegaciji ni uspelo pripraviti dvorane do ploskanja, ki bi bilo tako spontano in navdušeno, kakor ob nekaterih drugih dosedanjih filmih (tudi prj našem). Človek se vprašuje, kje so vzroki za dejanski polom. Velik režiser, veliki igra-Ici. slovito odrsko delo — neuspeh. Mislim, da je treba iskati odgovor nekje v neaktualnostl zgodbe. Iz celotnega dela izsto-Pa je Kathe Go,ld, ki igra hrcnvj Flammovn. To je sijajna igralka. igralka, ki pozna mero, ki m forsi.rala — zato Pa nas ie tudi ogrela. Tudi med kratkimi filmi nismo videli nič posebnega. Belgijci s-o namreč predvajali sorazmerno dolgočasen televizijski film o njihovem pisatelju in mojstru lutkarstva Michelu de Ghelderodeju, a Južna Afrika etnografsko sicer zanimiv ■ dokomuntarec »Nevesta ie nosila bisere«. Zato pa lahko gledamo vsako popoldne v majhnem kinematografu v mestu sijajen izbor novih francoskih kratkih filmov, med katerimi moram posebno podčrtati lepo posnet obisk pri mojstrih z Montpa.rnasa v Parizu. Vitko Musek OBVESTILO Slovensko zdravniško društvo in Pediatrična sekcija SZD vabita vse zdravnike, medicinske sestre in medicincc višjih, semestrov na Symposium »O prebrani otroka«, ki bo 17. in 18. maja v prostorih, doma »Maksa Perca« v Ljubljani s sledečim programom: Petek, 17. maja ob 9. uri: 1. dr. Drago Mušič: Uvodna beseda. 2. doc. dr. Marij Avčin: Izvedljivost pravilne prehrane otroka pri nas. 3. as. dr. Zdenka Humer: * Osnovna načela sodobne otroške prehrane. 4. dr. vet. Ante Stefančič: Prehrana Slovenije z mlekom in mlečnimi izdelki. Odmor 5. doc. dr. Leon Matajc: Rahitogeni faktorji v Sloveniji. 6. doc. dr. Draško Vilfan: Pomanjkljiva prehrana ln nosečnost. 7. dr. Boža Sernec: Prehrana novorojenčka in vzpostavitev simbioze med mate in otrokom. Ob 15. uri: 8. dr. Zora Konjajev: Prehrana nedonošenčka. 9. dr. Draga Crnelč: Prehrana otroka od 0—1 leta. 10. dr. Draga Vendramin: Prehrana otroka od 1—7 let. 11. dr. Marija Skrget — dr. Vera Ragazzi: Prehrana otroka v šolskem obdobju. 12. dr. Darja Fettich: Hipoproteinoze in hipovitaminoze, ki jih srečujemo pri nas. 13. dr. Majda Benedik: Oškodbe zaradi nepravilne prehrane. 14. dr. Pavle Kornhauser: Prehrana akutno in kronično bolnega otroka. 15. dr. Zvezda Zadnik: Posledica nepravilne prehrane na skeletu: V Domu »Maksa Perca« bo razstava dietetičnih in farmacevtskih preparatov. Sobota, 18. maja ob 8.30: 16. doc. dr. Valter Krušič: Prehrana in caries. 17. doc. dr. Marij Avčin: Praktične aplikacije. 18. Diskusija o temah iznešenih na Symposiumu. Ob 11. uri na Pediatrični kliniki in Centralnem otroškem dispanzerju demonstracija priprave hrane za dojenčke. V soglasju s Svetom za zdravstvo LRS priporočamo vsem Zdravstvenim domovom na področju LRS, da omogočijo udeležbo na Symposiumu o prehrani otroka tov. zdravnikom In medicinskim sestram, predvsem onim, ki vrše patronažo na terenu. Odvetniška zbornica v Ljubljani naznanja, da je dne 12. maja 1957 umrl njen dolgoletni član dr. JURO HRAŠ0VEC odvetnik v pokoju iz Celja Iskrenega tovariša, c uglednega pravnika ta zaslužnega zborničnega sodelavca, ki je opravljal odvetništvo 55 let, ohranimo v trajnem spominu! Izvršilni odbor 5Š5 »Nehajte že enkrat bedariti! Sporočite mi, kdaj ga kanite aretirati, da bom tedaj zraven in vam priskočil na pomoč, ako bo treba.« Ko je detektiv odšel, se je vrnil Hamon k svoji sestri. »Kdo je pravzaprav ta?« je vprašala Lydija in brez zadrege zdehnila. »K tebi zahEfjajo kaj čudni ljudje, Ralph.« »Čemu si prišla vobče semkaj?« je vprašal. »Ker mi je potreben denar. Kupila sem čudovit kipec — zares prekrasno Demetrijevo delo. Razen tega sem mnogo zaigrala. Brez denarja vendar ni moč živeti, Ralph.« Brez besedi jo je gledal. »Mimo tega sem obljubila prijazni lady Darlevvovi, da bom preživela z njo soboto in nedeljo. Ima čudovitega sina v Etonu —« »Lydija, poslušaj me,« jo je prekinil Hamon. »Ko sem pričel tistikrat služiti denar, si bila nastavljena v nekem baru v zapadnem delu. Zaslužila si ravno toliko, da si lahko živela. Prosim, nikar ne pozabi tega. Nimam neizčrpnih sredstev in tvoje mesečne vsote ti pod nobenimi pogoji ne morem zvišati. Najbolje bo, da si izbiješ iz glave vse prijateljice, ki so tako bogate, da lahko šolajo svoje otroke v Etonu. Pomisli vendar na to, kaj si bila nekoč!« Jezno ga je pogledala. »Prav lahko se zgodi, da si boš morala kmalu sama služiti za življenje potrebni denar.« »Kaj naj to pomeni?« Zdaj ni več igrala velike dame. Stala je pred njim z rokami, oprtimi v boke, a glas ji je zvenel hripavo in zlobno: »Menda vendar ne misliš s tem reči, naj se znova vrnem v bar, vtem ko zaslužiš ti tukaj deset tisoče? Nekoč sem ti pomagala, Ralph, ne pozabi tega! Spomni se Johna Cornforda in tega, kako sem ti tistikrati pomagala!« Prebledel je. »Ni ti treba spominjati Johna Cornforda ali česa drugega,« je rekel surovo. »In nikari takoj vzrojiti, ko ti hočem vendar najbolje. Spet mi je potrebna tvoja p#tnoč, to menda veš. Marborne je izdelal velik načrt, kako narediti Morlaka neškodljivega. Če ga pa ne bomo mogli prijeti tako, bo treba poskusiti drugače — in za to boš poskrbela ti.« »A tako. In kaj bom zato dobila? Najbrž toliko kot pri Cornfordovi zadevi — nič!« »Tudi jaz nisem pri tisti zadevi ničesar zaslužil,« je dejal naglo. »To je velika laž! Pred.mano se ti ni treba pretvarjati, Ralph! Ne glej me vendar tolikanj jezno, ne bojim se te!« »Če ti pa pravim, da pri tem res nisem nič zaslužil!« Njegov glas je postal glasen. »Takrat sem doživel najbridkejše razočaranje. Če mi ne bi bilo priskočilo na pomoč srečno naključje, bi bil zdaj uničen. Od Cornfordovega denarja nisem videl nikoli niti penija.« Sledil je kratek, skrivnosten molk. »Kaj pa naj napravim z gospodom Morlakom?« je naposled vprašala. »Ga naj kam zvabim — ima toliko denarja?« »Na kopice. Vendar pa ne želim njegovega denarja.« Vzdignila je obrvi. »Potem se ti pa mora goditi zelo dobro, če ne mariš za njegov denar. Kaj naj torej storim?« »To je odvisno le od tega, ali se posreči Marbornov načrt. Za sedaj si nama s tem še ni treba razbijati glave.« »Kakšen pa je pravzaprav?« Hamon je odšel iž sobe in se kmalu vrnil s fotografijo, ki ji jo je dal. Pazljivo je motrila sliko. »Zelo je lep,« je rekla Lydija. »Kaj pa je pravzaprav?« .»»Dal bi mnogo denarja, ko bi to vedel. Toda ne stavi mi dolgočasnih vprašanj! Vedeti hočem zgolj to, ali ti ugaja in ali je tvoj tip moškega — kajpada s pridržkom, da'boš dovolj zaslužila.« Pogled ji je prešel od fotografije na brata. »Ako je tako, pa njegova zunanjost vobče ni važna.« 13 Bil je petkov večer. Nad mestnimi ulicami je ležal tanek siv pas, znanilec tiste goste megle, ki- v enem mesecu spremeni London v neobljudeno mesto. Jim Morlake je bil pojedel večerjo, s katero mu je postregel Maver. Zdaj je čital večernik, kakor da upa, da bo našel v njem kaj zanimivega. Binger je bil odšel domov prej kot-navadno in dobil mimo tega še nalog, ngj se tri dni ne vrne. Morlake se je nameraval še tisti večer vrniti v dvorec Wold. V predsobju so bili njegovi kovčki že pripravljeni. Na pot bi se bil lahko odpravil že prej, vendar je bila popoldne me^la tolikanj gosta, da je bil sklenil, da bo raje počakal na zjasnitev. Njegov avtomobil je stal pred vrati. Odložil je časopis in stopil k oknu. Razmaknil je težke zavese in pogledal venkaj. »Mahmet, zdaj se bom odpeljal,« je nato rekel. V tem trenutku je presunljivo zazvonil telefon. Dvignil je slušalko. Tuj glas ga je razburjeno poklical po imenu. 4 »Je tam gospod Morlake? ... Govorim -iz Blackheatha . .. Bingerja je povozil avtobus. Prenesli smo ga na Cranfield Garden 12. Bi lahko prišli nemudoma tja?« f »Ali je hudo poškodovan?« je Marioke naglo vprašal. »Ne verjamem, da bo ostal pri življenju — tukaj doktor Graiger.«