^ da» — is prunltov ,-uflj je razkosanje Evrope 64 '«v* bloka. Marshallove obdolžit ve proti g^vijl, Bolgariji in Alba-J «o brez podlage, kar lahko I?**0- Ameriška vlada je j"v*la skrije v Grčiji in Tur-' Jun«J območja Združenih Kršila je resolucijo, ^ " ' - sp"'jeta na zasedanju n" Združenih narodov „ lanskega leta, da drugim državam ne ' "-'^r zlorabljati kot poli» hJFr/}r f*itno J«. d* J« ^urnanove doktrine in 1 nočrta podre je» kih držav ameriški «'konomski kontroli. Velika Britanija variti v zapadni E : -roti Sovjetski uniji v vzhodni Evropi." " I je rekel, da 1 gando proti Rusiji ni tisks, ki Je pod •««nauiv. Med temi Evropske države 9 sestavile odgovor ■i Poslan bo državnemu tajniku Marshallu Parla. 20. sept. — Vsebina u-radnega odgovora reprezentan-tov šestnajstih zapadnih evropskih držav na ponudbo ameriškega državnega tajnika Marshalla glede pomoči tem državam je sestavljena. Odgovor uključuje 25,000 besed in bo poslan Marshallu. V odgovoru je med drugim rečeno, da bo deficit zapadnih evropskih držav in zapadne Nemčije znašal $22,500,000,000 v (Štirih letih. Odgovor ¿udi nagla-ša, da zapadne države ne pričakujejo od Amerike, da bo krila ves deficit. Reprezentanti zapadnih držav so naglasih, da bodo sledile katastrofalne posledice, če bo A-merika omejila pošiljanje živil in drugih potrebščin. Amerika je edina država na svetu, ki ima sredstva in lahko pomaga za padni Evropi. "Odvisno je od ameriškega ljudstva in kongresa ekonom sko okrevanje zapadne Evrope," pravi odgovor. "Pomoč je nujno potrebna. Amerika se mora v svojem lastnem interesu odločiti ln storiti korake v svrho ekonomske rehabilitacije zapadne Evrope.'> izjavili, da je bil briljanten drugi pa so ga označili za pikre ga in ostrega. Fails El Khoury, Aretacije zarotnikov v Venezueli Caracas, Venezuela, 20. sept. Vlada je naznanila aretacijo 15 zarotnikov v zvezi z revolto, ki je bila zatrta sadnji petek. Vsi zarotniki bodo postavljeni pred sodišče. Domače vesti Oblaki Chicago—Glavni urad SNPJ sta 18. sept. obiskali Viola Ja-nachek iz Seattla, Wash, in Lee Deanigli iz Cle Eluma, Wash. Nova grobova _ Black Diamond, Wash. — Naglo je 5. sept. umrl Valentin Setina, star 58 let in član dru itva 57.SNPJ. V Waukeganu, 111. zapušča enega brata, enega pa v Alberti, Canada, ter več sorodstva v stari domovini. — Nadalje je umrla Bose Zupan, stara 68 let in članica društva ABZ. Zapušča tri sinove in tri hčere. I Smrt člana South Fork, Pa—Dne 10. sept. je za pljučnico umrl Michael Shaffer (Šavar), star 40 let in rojen tukaj. Bil je zapisnikar društva 345 SNPJ, ki mu je priredilo dostojen pogreb ob veliki udeležbi članov |n prijateljev ter mu poklonilo venec v zadnje slovo. Zapušča ženo, tri hčere, mater in pet 'bratov ter drugo sorodstvo. Oče mu je umrl za influenco leta 1918. Društvo izreka prltadeti družini globoko sožalje. Ig Clevelanda Cleveland. — Naglo je 16. sept. umrl Joseph Hočevar, star 81 let, doma iz vasi Maškovec pri Škocjanu na Dolenjskem in v Ameriki 50 let. Tukaj zapušča invalidno ženo in enega sina, v stari domovini P& brata, Bil Je član društva PHC. — Da-Ije je umrla Josephine Švigel, stara 76 let in v Ameriki 40 let. Pred sedmimi leti gta z možem praznovala zlato poroko. Bila je Članica društva TM. Zapušča moža, starega 81 let, pet sinov, eno hčer, 17 vnukov in tri pra-vnuke. — Družina Anton Vrh je dobila novorojenko, družina Nicholas Sajatovič pa novoro-jenca. načelnik sirijske delegacije, je dejal, "da je bil govor strela z neba. Ako bi dala Amerika slično zagotovilo kot ga je dala Rusija, bi se napetost na svetu in bojazen pred vojno ublažila." Griki poslanik Vasilij Den-dramis je dejal, da ga je govor Višinskega zmešal in da zdaj ne ve, komu bi verjel. Člani ameriške delegacije so ploskali Višinskemu, ko je začel govoriti, po zaključenju pa so molčali Državni tajnik Marshall je po govoru hitro zapustil dvorano, se zunaj vsedel v avtomobil in se odpeljal. italijanska komunistična stranka zahteva reprezentacuo Mar ft* f iftrr Vi •à(r Pn Rim. 20. sept. — Italijanska Palmira komunistična stranka je prišla po stavkah in demonstracijah proti vladi premierja Alcida de Gaeperija na dan z zahtevo, da mora dobiti reprezentacijo v vladi. Komunisti so bili izključeni iz vlade pred štirinajstimi tedni. Danes so se pričele protlvlad-ne demonstracije v Rimu in drugih italijanskih mestih. Cilj je strmoglavljenje vlade pre mierja De Gasperija. voditelja stranke krščanskih demokratov, ki ima oporo pri Vatikanu in Ameriki. Znamenja so, da bo stavka poljedelskih delavcev v dolini Pad kmalu končana. V tej je udeleženih čez milijon delav cev. Izjavo, katero je podal Lulgi Longo. pravi, da komunisti pri znavajo potrebi) razvoja intenzivne borbe, akn ne bodo seds nje stavke dosegle svojega na Longo je desna roka Togliattija, voditelja komunistične stranke. "Namen stavk in demonstracij," pravi izjava, "je javna ob- sodba de G sipe rije ve vlade, iz katere so bili levičarji izključeni kot rezultat ameriške politike glede pomoči državam, ki se bore proti komunizmu v svojih mejah." mena. Stanje obleganja ohlicano v Boliviji Le Paz. Bolivija. 20. sept — Vlada je oklicala stanje oblega nja. ko se je pojavila nevarnost izbruha fivilne vojne. Okrog 30 oseb, ki so baje skovale zaroto proti vladi, je bilo aretiranih SUn je obleganja je oklical predsednik Enrique Hertzog On je za pretil, da bodo vsi agí-tatorjl in oni, ki podžigajo ci vtlno vojno, aretirani in postav I jeni pred sodišča. Martin proti zasedanju kongresa Republikanci se niso dobili poročil* o Marshallovem načrtu Wsahlnglon, D. C.. 20. sept. Kongresnik Martin, republikanec in predsednik nižje zbornice, je dejal, da situacija v Evropi ne zahteva sklicanja izrednega zasedanja kongresa. Evropa ima dovolj živil za to »eto in ne potrebuje dodatne ameriške pomoči. Martin» je na sestanku s čas nikarjl izjavil, da bodo republi konci obnovili pritisk za znižanje dohodninskih davkov, ko se bo kongres sestal na zasedanju po novem letu. Časnikarji so ga opozorili na izjave demo kraUkih senatorjev In kongres-nikov, da bo Truman sklical iz redno zasedanje kongress in ga pozval, naj sankcionira dodatno pomoč Veliki Britsnijl, Franci-Ji, Italiji in nekaterim drugim državam. "Ako ima Trumanova admi nistracljn pred seboj zadeve nuj nega značaja, ki bi zahtevale izredno zaaedanje kongresa, je zanemarila svojo dolžnost, ker ni opozorila republikancev na te zadeve," je r»kel Martin. "Kongres sploh še nI dobil poročila o načrtu državnega tajnika Marshalla. Glavni pogoj za kooperacijo Je odkritosrčnost. Truman naj bl predložil dejstva kongresni kom in senatorjem To zahteva tudi ameriško ljudstvo, ki Je pripravljeno pomagati Evropi. Martin st bo podal na govorniško potovanje prihodnji teden. Obiskal bo arednfe in za padne države In konferiral z voditelji republikanske stranke konference vi-. šokih vladnih uradnikov Predsednik Truman se vrnil domov iz Brazilije SEJA ČLANOV SE-NATNEGA ODSEKA Washington, D. C., 20. sept.— Naznanilo pravi, da bo imel predsednik Truman, ki se je vr-ninl domov iz Rio de Janelra, Brazilija, važne konference z visokimi vladnimi uradniki v Washingtonu. Na teh bodo diskuzije o problemih ameriške po-mčol zapadni Evropi ln draginji doma. Truman je dospel v Norfolk, Va., mornarici io bazo, včeraj popoldne. Pripeljal se je z bojno ladjo Missouri.' V Brazilijo je odpotoval 31. avgusta, kjer je bil šest dni gost brazilske vlade. Truman je govoril na zaključni seji vseameriške konference v Rlo de Juneiru, kjer je bila sklenjena obrambna pogodba med državami zapadne he-misfere. Takoj po izkrcanju z bojne ladje so predsednik in člani njegove skupine odpoto vali v Washington. Govorice, da bo Truman sklical izredno zasedanje kongresa, se vzdržujejo. Ameriški delegati v skupščini Združenih nu rodov so izjavili, da bo državni tajnik Marshall odpotoval lz New Yorka v Washington, kjer bo konferiral s Trumanom. Poljedelski tajnik Amtoveem bo v pondeljek predložil članom kabineta poročilo živilskega od seka, v katerem je rečeno, du bo morala Amerika omejiti pomoč v obliki živil zapudnim evropskim državam. Člani se natnega odseka za apropriacije kateremu načeluje senator Bridges, se bodo sestali na tajni seji in razpravljali o apelu Ve like Britanije, naj Amerika prevzame večji del okupacijskih stroškov v britsko-ameriški coni v Nemčiji. Ko sta bili coni spojeni, se je Velika Britanija obvezala, da bo prevzela polovico stroškov. Nedavno je obvestila Trumanovo administracijo, da ne more zmagovati bremena. Pred senatnim odsekom bodo nastopili vojni tajnik Royall, general George J. Richards, v čigar področje spada proračun aimade, in uradniki državnega departmenta. Bivši župan ■ ■ ■ \ La Guardia umrl Podlegel je raku v starosti 64 let New York. 21. st pt.—Fiorello La Guardia, bivši nrwyorski župan, je včeraj umrl na svojem domu. Njegovi zdravniki so Izjavili, da je bil vzrok smrti rak. Od zadnjega torka je bil v nezavesti. Njegov oče in mati sta bila sriseljenca. V Ameriko stu pri-ila iz Foggije, Italija. La Guardia je bil rojen v New Yrku 11 decembra 1H82. Ob smrti je bil star 64 let. Lu Guardia je bil trikrat Izvoljen za župnna v New Yorku. Bil je ameriški konzul v Budim pešti, Trstu in Reki. Govoril je več jezikov, med temi nekaj slo-vanaklh. Za kongresniku je bil Izvoljen v newyorškem distriktu 1. 1016 Ko je Amerika napovedala vojno Nemčiji leta 1017, je stopil v armado kot proatovoljec. Svoj sedež v kongresu je obdržal, čeprav je bil v teku vojne v Franciji. Za kongresnika je bil ponovno izvoljen z veliko večino leta 1018. La Guerdiu je bil velik prlju-telj pokojnegu predsednika Roo-sevelta. Ko jq izbruhnila drugu svetovnu vojna, je priporočal ameriško pomoč Veliki Britani jI ln Franciji ln vodil kampanjo za posojllno-najemninskl pro program. V prvih mesecih voj ne je bil direktor civilno obrani be, predsednik organizacije ame rlških županov in načelnik ameriške podružnice skupnega ameriško - kanadskega obrambnega 'ftdbftra. Po zaključenju vojne Je bil generalni direktor pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA. La Guardia Je bil muikantnn politična osebnost v Ameriki Kot kandidat za newyorškega županu je imel oporo pri soelalistih, republikancih ln celo ko munistlh. Sedanji newyorškl župan William O'Dwyer je de-jal, da je mesto, država in ameriško ljudstvi) izgubilo velikega patriota in državljana. Orkan povzročil veliko ikodo Jackson, Mit«., 20. sept. — Orkan, ki Je divjal v južnem delu države, Je povzročil o-gromon škodo. Najmanj 70 oseb je bilo ubitih ln čez 400 ranjenih, Več tisoč ljudi Je brez strehe. Orkan Je zajel tudi New Orleans, La. italija spet apelira na ameriko za pomoč Znašala naj bi mili j ar -do dolarjev za u6/a-iitev krize DENAR ZA KUPO-VANJE ŽIVIL Wsshlngton. D. Cm 20. sept.— Italija Je ponovno apelirala na Ameriko za pomoč, ki naj bi znašala milijardo dolarjev. A-merlško vlado je opozorila na resnost ekonomske in finančne krize, zaeno pa je naglasila, da bo nastala lakota prihodnje leto, če ne bo dobila pomoči. Italijanski poslanik Alberto Tarchianl je pojasnil kritično aituacljo nu sestanku z državnim podtajnikom Robertom Lovettom. Vladni uradniki, ki •o razkrili ta razvoj, so izjavili, da študirajo italijanske številke ' in obseg pomoči Italiji. Velika Britanija in Francija sta se tudi obrnila do Amerike ln apelirali za pomoč. Državni tajnik Marshall ln Lovett sta izrazila mnenje, da bo moralu Amerika dati pomoč Italiji, Veliki Britaniji ln rr*n-cijl v tem letu. Marahallov načrt določu med drugim, da morajo zapadne države v Evropi «estaviti program samopomoči, lutkar se bo določil obseg ameriške pomoči. Uradniki so razkrili, da j« Italijanski poslanik uključil potrebe Italije v dve kategoriji. Naglasil Je, da Italija potrebuj« takojšnjo pomoč dvesto milijonov dolarjev, pomoč v obliki kreditov v vsoti $800,000,000 pa je potrebna za kupovanje živil in drugih |>otrebščin v prihodnjem letu, Italija bi kupovala žito, premog in surov material za svoje indsutrije v Ameriki ln družili državah. Tarchlunl je opozoril ameriško vlado na resnost krize v Italiji, " kjer deluvel stavkajo proti vladi premierja Alcida de Gasperija. Ta vlada potrebuje denar /a vzdrževanje miru in redu v kritični situaciji. Hičlu letina v Italiji zahteva takojšnjo ameriško pomoč v živilih. Italljunsku vlada je že prej U|>eliiala na Ameriko, naj Ji pošlje 2,.'100,000 ton žita v prihodnjih mesecih.' ruske in francoske unue se izrekle za skupno akcuo Moskva, 20. sept. — Francoska delavska federacija, k) ima 6,000,000 članov, ln ruske stro kovne unije, ki imajo 25,000,000 c bon ln Louis Sellant. Kakšen učinek bo njihova izjava po vzročlla v Nemčiji ln Franciji, bo pokazala bodočnost. Gotovo članov, so osvojile progrsm je, da bo vplivala na mestne vo-«kupne akcije proti mednarod I lltve v Franciji ln na debate v nemu monopolističnemu kapi- skupščini. tali/mu Ta zaključek Je bil t Največje in najmočnejše urtl-•prejet na konferenci reprezen ¡je v federaciji so pod vodatvom tantov federacije ln strokovnih ln vplivom komunlatov. Zna-unij v Moskvi, ki je bila prav-' čllno Je, ker sta Jouhau* ln ftal-kar zaključena. | liant, ki sts soclsllsts, obsojala Kna glavnih točk programa Je politiko vlade premierja Rame-deklaiacija, da bodo francoske1 dierja, ki Je tudi socialist Po-in ruske unije p<»dplrale pod r- le« osvojitve programa skupne favljerije težkih industrij v akcije so se repreventantl fran. N«*mčijl ln kontrolo Poru rja p« cosklh in ruskih unij sporazu štirih velesilah. | meli o drugih vpiašanjlh. V Mogočna francoska delavska svojih govorih so kritizirali A* organizacija, ki ima v rokah meriko ln vlade r.ekateiih lu ki luč v notranji politični situaciji, je šla preko vlade premier« tinskih republik Udrihali so xlsstl po brazilski vlsdl, ker ra- ja Ramadlerja. ki je sklenila do- tiru pravice delavcev. Ot>so|alJ govor z Ameriko in Veliko ltrl-(*o mednarodni monopolistični Unijo gl*de bodočnosti Porurjs, kapitalizem, ker podpira fašl-nemške industrijske province I stična režima v Grčiji in &pant-V bistvu Je šla v ofenzivo proti jI, civilno vojno na Kitajskem Vprašanje revizije pravice vetiranja Rusija poražena pri glasovanju New York. 20 sept. — Kljub svarilu Kuslje, da bodo diskuzi-je o i ttvizijl pravice vetiranja, kuteio imajo velesile, škodovale Zdru?<*nirn narodom, Je vodilni odbor skuj>š(''irie odločil, da vpiašunje ostane na dnevnem redu. Zadevni predlog je bil sprejet z devetimi proti dvema glasovoma Rusija in Poljaka sta gla-sova 11 proti predlogu, Francija, Kitajska In Indija pa so se vzdržale glasovanja Za predlog so glasovale Amerika, Velika Britanija, Hra/llija, Čile, Kuba, Lukut-mburška, Mehika, Nova Zelandija ln Sirija ; Ruski deli gat Andrej A Gro-miko »e podal ¿golo izjavo. Dejal Je, da hočejo nekatere drža ve vsiliti svojo voljo Sovjetakt uniji Slednja ne more računati na objektivno stališče ve čine v oiganlh ZdruJenih narodov. Gtškl poslanik Vasilij Den-dramis je ponovil obdolžitve, da vladi v zadevi vitalnega nem- m holarylske impérialiste v In-1 Jugoslavija, Bolgarija in Alba- 4ki ;;a vprašanja. donezljl. Vsa svetovne reakci Francosko delavsko federar! |a se je združila v napadih na Jo ao na konferenci zastopali SovjaUko unijo, kot se je pred I^eon Jouhaux, Benoit Fran- izbruhom druge svetovne vojne. uija podpirajo grške gerilce. Apeliral ie na skupščino za zaščito svoje dežele pred komunisti. * ¡ti i t.. PONDEUEK, 22. SEPTP»».,. ŠIOAJDVL naJkiÍL ncmlbm. PROSVETA THE ENLIGHTEMMENT -GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of «ad publish«! by Slovan« National Benefit Society Naročnin« m Zdrurana drftava (Iitm Chicsgs) In Kanado 91.00 na M» S4 JO aa pol lota S2J0 sa ieiv« lote; aa Chionfo in okolico Cook Co~ St.SG aa colo iolo. »4-75 aa pel leta; aa iaoaenutvo Si 140 Subscription rat as; for t ha U ni tad Steles (axcepl Chicago) and Canada M.00 per year. Chicago and Cook County St SO par year. . ww v«-.«.«- »11.00 per year. Can« oglaaov po dogovoru.—Rokopiai dopisor in nenarotenlb Člankov so ne rraiajo. Rokopisi literarno vs«bln« (trtica, povesil dtetme. p«ami itd 1 a« rtm^o poiUjatolju 1« p alučaj*. ¿a )a psMešU poštnino. Advertising rate on agre«ni«nL—Manuscripts of communication« and unaolidtod articUs will not b« returned. Other manuscripts aech as atories. plays, poms, etc. will fee roturned to sand si when accompanied bp «elf addr«ss«d and stamped «nvalopo. Naslov n« vm, kar Ima stik s listom» PROSVETA 2857 59 So. Lawadale Ara« Chicago 23. Illinois Prvi pozitivni odmevi ameriške intervencije v Grčiji nosijo obliko padca dveh Caldarisovih vlad in ustanovitev nove centri-stično-monarhistične vlade pod vodstvom 86 let starega Temi stoklesa Sophoulisa, voditelja narodne liberalne stranke. Po mišljenju je on grški predstavnik tipičnih zapadnih liberalnih nazorov—pristaš liberalnega kapitalizma, nasprotnik socializma, komunizma, fašizma in monarhizma. S strani "liberalnejših" ameriških podpornikov Trumanove dok trine je bil ž* dalj časa pritisk na Washington, naj si za svoje orodje izbere Sophoulisa in ga postavi na čelo grške lutkarske vlade. Njih argument je bil, ako ostane na krmilu Caldarisov korumpirani monarho kvizlinški režim, tedaj se bo Amerika tudi v Grčiji povsem diskreditlrala, enako ali pa še bolj kot se je An glija; izgubila bo svoj prestiž tudi v vsej ostali liberalno misleči Evropi. Z drugo besedo, ameriški imperializem potrebuje v Gr Čiji liberalne maske, ako hoče biti kos svoji samopostavljeni nalogi. S podpiranjem reakcije križem sveta se je itak že preveč disk redi tiral; skrajni čas je, da se preobleče v novo obleko, ako hoče streti glavo "kooomunistlčnemu" zmaju. Ameriškim diplomatom v Grčiji pod vodstvom poslanika Mc-Veagha se je končno posrečilo, da so "draftall" Sophoulisa in ga postavili na čelo nove vlade. Maximove monarho-kvlzlinŠke vlade, v kateri je bil boss Caldaris, čeprav je bil sanjo zunanji minister, ni bilo teiko prevrniti. Bila je tako reakcionarna in korumpirana, da je smrdela tudi Washingtons čeprav je pristaš reakcije in tudi na korupcijo se dobro razume. Treba jo je bilo torej odstraniti, ako se Amerika ncče totalno diskreditlrati. Da bo prej aH slej prišlo do tega, je bilo zapisano na steni takoj, ko je kongres podprl Trumanovo doktrino z dolarji. In dasi je bilo Maximovo vlado lahko strmoglaviti, ko je končno prišlo povelje Iz Washingtons, je bilo vse težje sestaviti .novo vlado. Ameriška diplomacija je računala na Sophoulisa, toda on se je branil in tudi stavil svoje pogoje, o katerih več pozneje. Ker monarhistična reakcija o teh pogojih ni hotela nič slišati, je potem Caldaris sestavil svojo vlado Iz samih monarhistov. Ameriška intervenciónistična diplomacija je s tem prišla z dežja pod kap, kajti ta Caldarlsova vlada je bila še manj reprezentativna kot je bila Maximova, v kateri so bile zastopane vsaj vse reakcionarne stranke in asortirani fašistični elementi. S to Caldarlsovo vlado Washington in Wall street nikakor nista mogla biti zadovoljna, kajti šlo je in gre za ameriški prestiž, za uspeh intervenciónistične politike na Grškem. Zato je poslanik McVeagh dobil nova navodila, naj skuša sestaviti bolj "reprezentativno" vlado in če potrebno, naj prisili grško reakcijo, da pristane na kompromis in omogoči Sophoulisu sestavo nove vlade z več ali manj liberalno maako. Ta naloga se je "našim" diplomatom v Grčiji končno posrečila, čeprav so se dva tedna potili in tudi danes ne morejo biti preveč sigurni, kaj so dobili. ¥ Nova Sophoulisova vlada je namreč politični stvor, o katerem je dvomljivo, da bo mogel dalj časa voziti. Sophoulls si je izbral približno eno tretjino ministrov, članov svoje stranke, Caldaris pa skoro dve tretjini monarhistov. Najbrže se vsi skupaj: mo-narhisti in republikanci tolažijo s tem, da je ta vlada le začasna in da morajo nekaj časa voziti skupaj, ker tako zahtevajo ameriški gospodarji, od katerih je vsa grška reakciju popolnoma odvisna. Sprijazniti se morajo z dejstvom, tako liberalci kot mo* narhisU, da kdor plačuje, tudi narekuje. To Je že stara prišlo-vlca. * • Za grško i «akcijo je morala biti to precej grenka pilula, kajti progtani nove vlade kot ga je ob svojem nastopu orisal premier SophoigU je za grške fpzmere liberalen ali celo radikalen. Glavna točka je obljuba splošne amnestije za vse gerllce, ki odióle orožje "kakor hitro mogoče", kakor tudi za politične jetnike--slednjih je samo na otokih najbrže čez 20,000. Sophoulls je tudi obljubil "odpravo" profitarstva z zatrenjem črne borze, kontrolo cen in produkcije, kakor tudi stabilizacijo valute ter nove voli« tve, kakor hitro bo dežela pomirjena. Ako se ÖfefTBrl ne podajo, tedaj se bo vlada poslužila "vseh sredstev", prestrm ameriškega orožja, ki zdaj prihaja v deželo v velikih količinah. Obljubil je tudi refoi miran je davčnega sistema v toliko, da bo davčno breme preloženo na bogate sloje, ki ne plačujejo skoraj nikakih davkov. * Da so vse te reforme krvavo potrebne, se strinjajo vsi, ki poznajo grške razmere, Vprašanje je, da li Jih bo nova vlada pripravljen« tudi izvesti. Dvom je v tem, ker ima reakcija večino v vladi, kot tudi v parlamentu. Ako ne ostanejo na papirju, bo to več zasluga Amerike kot pa Caldarisove monarhlstične bände. To pomeni, da bo morala grška reakcija vsaj začasno plesati tak kot ji bodo diktirali iz Washingtons—vse seveda zato, da se rell ameriški prestiž, ki je v Grčiji na kocki. Drugo vprašanje je, kaj store gerilci, ndnosnn grški komunisti, ki so na čelu tega upora. Glede slednjegs je odvisno, kaj stori Moskva Ako bo ukazala grškim komunistom, naj prenehajo odptto levolto in sprejmejo smneatijo, se bo to najbrže zgodilo. To ne pomeni, da je ze to revolto faktično Sovjetska Rust ja, ali da gerllce podpirajo z orožjem in provtjantom Jugoslavija, Albs i.ijs in Bolgarija Glede tega faktično ni nobenih dokazov. Edini doka/ je, da te države dajejo azil grškim beguncem in geril rem, ki piestopijo mejo bodisi zdtavi ali ranjeni, Tega te države kot Rusija niti ne taje Na drugi strani pa insistirajo, da je /a civilno vojno odgovorna grška monarhn-fajlstlčna reakcija, ki se « zatr-kls V 'epresham zato, da prepreči notranje reforme Pre-» argumenta ne more iti nihče, ki ljubi resnico. V >i « * oekakor je, da bo prišel pritjsk iz M nek ve, Belgrad»» in Sofije na grške gerllce, naj odloJe orožje in sprejmejo bre/. pogojno amnestijo, katero jim Je obljubil Sophoulls To bi bilo Na "divjem" zapadli Cicero, ItL—Dne 17. avgusta, še prej ko ae je zdanilo, sva z ženo že drvela iz čikaškega predmestja po 64. cesti proti zapadu. Prvi dan je bil naš cilj Sioux City, Iowm. Ob 4:30 popoldne sva bila že na mestu. Sonce je pripekalo kot za stavo. Ko sem omenil nekemu domačinu, da je hudo vroče, mi je odgovoril: "This is the hottest spot ln summer time and the eoldest in winter." Najbrže je govoril resnico- . Drugi dan pa jo mahneva čez mejo v South Dakoto. Kmalu nato pa se je začela dihurska vožnja. To se je ponavljalo skoro ves dan. Tisti dan sva prenočila v naselbini Wall, to je v bližini "bad lands", zelo zanimiv kraj, katerega si je vredno ogledati. Nekdo mi je pripovedoval, da je pred mnogimi leti bilo na dotič-nem kraju polje, sedaj pa so taki prepadi, da te spreleti groza, če pogledaš v nje. Tretji dan je naša pot vodila skozi Black Hills. Dotični park je več ali manj znan po vsej Ameriki. Ko smo se peljali med gorovjem, me je spominjalo na stari kraj, ker je vse obraščeno s smrekovim gozdom, prav tako kot pri nas y starem kraju. Časa ni bilo, da bi vse ogledala, ker sva imela še dolgo pot pred seboj, zato sva jo popihala naprej do Sheridana, Wyo., in tam prenočila. Drugi dan pa čez mejo v Montano skozi EUUtngs, Red Lodge in čez mali hrib v Washoe, kjer stanuje moj znanec in prijatelj Frank Gasser, s katerim sva še . . ... ... , v starem kraju ovce pasla in tako Mi*u bodega hrama, naju . . , 'i ... „ ^ .. so zvonovi udanli po glavi ziu-Iiozneje skupaj delala v gozdo- £ Zl£ 1.. vih. S Francelnom se nisva videla 36 let in je Še vedno čvrst Ta slika nazorno kaše. kaj se Je spodilo a ceno jajc po odpravi kontrole cen. ki Jo Je ubil vele-btenia a evojimi hlapci v kongresu. V mnogih mestih stane ducat jajc $1« kar Je najvišja cena v SO letih. mova Neža iz Zgornjih Dan j, s katero sva se ¿e v starem kraju poznala, nama je pripovedovala o njihovem življenju. Imata poročeno hčer in sina. Sta popolnoma zadovoljna, pa čeravno v sredi take puščave. Videl sem, da dobivata Prosveto in tudi A- D., in se mi je zdelo, da slednja prevladuje v njunem razumevanju. Pozno zvečer sva se vrnila nazaj v Ročk Springs, kjer sva imela najeto kabino, z obljubo, da ju mogoče obiščeva še drugi dan. Ne zavedajoč se, da sva spala dečko, čeravno dela vsa ta leta v jamah. Razumljivo, da sva se imela mnogo pogovoriti in še veliko več bi imela povedati ^rug drugemu, ako bi bil nama čas dopuščal Njegova žena Mary je tukaj rojena Slovenka in govori in piše slovensko, kot da bi bila prišla iz starega kraja. Mary je obenem tudi tajnica društva št. 112 SNPJ. Imata dve poročeni hčeri. Seznanili smo se tudi z Mari-nim očetom Močnikom in njegovo ženo. Močnik je še čvrst dečko, čeprav že v visokih letih, žena je pa bolehna. Tisto noč sva spala pri Gasserjevih in nama so postregli z jedačo in pijačo. Drttygi dan pa ista naju spremljala čez visoko goro do Yellowstone parka, kjer smo se poslovili v upanju, da se vidimo drugo leto, ker nameravata obiskati Frankovega brata Mika, ki živi v Downers Grovu, 111. Naša pot se je nadaljevala po parku V parku sva ostala dva dni. Park je tako velik, da bi vzelo teden dni, ako bi ga hoteli delno ogledati. Ogledala sva si mnogo različnih vrelcev in med temi Old Faithful. Tretji dan pa nisva mogla dobiti kabine ln sva jo popihala proti Rock Springsu. Dotipevši v Rock Springs, sva si najprej preskrbela prenočišče, ker to je bilo tisto, kar nama je delalo največ preglavice vseskozi na potovanju. Ko sva se nekoliko okrepčala, sva šla pogledat, kje iivijo tisti rojaki, ki nam je bilo naročeno, da jim izročimo pozdrave. Obiskal i smo m rs, Golob, ki ima več sorodnikov tukaj, ter družino Luzan, ki je živela pred leti v Chicagu Vsi so ae izrazili, da ao zadovoljni. To pomeni, da tudi v državi pelina vlada prosperiteta. Proti večeru pa sva se odpeljala v nekaj milj oddaljeno naselbino Reliance, kjer živi naš rojak Peter Grohar s svojo družino. Leta 1916 sva delala skupaj nekaj tednov v Sheboygan u, Wis., in od tistega časa se nisva več videla Bil je malo časa z nami. ker je nv»ral iti na "sejo". Nje gov m žena. po domače Ada- traj ob šesti uri. V takem slučaju se Človek priduši, pa nič ne pomaga. i Prejšnji dan sva hodila malo po mestu in opazil sem na nekem poslopju napis "Slovenski dom". Poslopje zgleda od zunaj revno in zapuščeno. Ko sva si ga hotela ogledati od znotraj, so bila vrata zaklenjena in to v soboto popoldne. Domislil sem se Waukegana, Clevelanda in drugih slovenskih naselbin, kjer prevladuje v domovih toliko živahnosti, tukaj pa tako mrtvilo. Slovenski dom, lesena, zapuščena baraka, vsaj od Zunaj, cerkev pa eno najlepših zidanih poslopij, kar sem jih še videl. To je znak napredka aH "napredka" naših rojakov v tej naselbini. Upava, da nam ne bodo rojaki zamerili, ker jih nisva obiskala še drugi dan, kot sva obljubila. Naša pot se je nadaljevala iz pelinove države proti Colora-du. Drugi dan sva se peljala skozi Estes Park, Rocky Mountains. Ko se pelješ skozi dotično skalnato gorovje, naletiš na lepe in grde kraje, tako da se ti včasih lasje ježijo, posebni nam, ki smo vajeni le ravnin. Na večer sva se pripeljala iz gorovja v Denver. Obiskati sva hotela dobro znanega prijatelja Antona» Žagarja in prenočiti' pri njem, ker pa ga ni bilo doma, sva šla do mrs. Artach. Bila je sama in nam povedala, da so drugi šli v gorovje na ribolov. Drugi dan pa sva se odpeljala v 120 milj oddaljeno mesto Pue-blo, kjer sedaj domuje naš nekdanji Čikaian Anton Medved. Ker nisva imela njegovega na slova, sva se obrnila do mrs. Rose Radovich, dobro poznane dopisovalke v Prosveti. Ko sva ji pojasnila, da bi rada izvedela za naslov Toneta Medveda, je bila takoj pripravljena, da nas popelje do njega Z Rose smo bili takoj domači, kot da se poznamo že leta. Predstavila nam je svojega soproga Nicka, ki boleha na paralizi že nekaj let Nick Je dobra in pri-kupljiva duša in se človeku zasmili radi tako dolge bolezni. Nato pa nas je Rose peljala do Toneta in mu napovedala, da tudi v interesu pomiritve ne samo na Balkanu, marveč tudi v lake Succcasu, N Y, Ako ne pride do tega. tedaj bodo ameriški imperiallstl dobili novo pretvezo za oboroženo intrrvenciio v Grčiji, ker bi mednarodni polotaj sigurno posliifUfllf • in lahk) ufgalo tudi plamene novemu požaru, Na krmilu te dežele so namreč blazni elementi, ki so pripravljeni vreči svet v nov požar pod krinko "preventivne" vojne? od sedaj naprej mora on skrbeti za naju. Tone je bil najbrže nekoliko presenečen, ko nas je zagledal, ker gotovo ni nikdar sanjal, da nas bo videl v Pueblu. Ker se je v Pueblu ravno vršila državna razstava, je bilo nama neinogoče dobiti kabine za tisti večer, ker je bilo nekaj tisoč tujcev v mestu, in za tisti večer nama je Tone odstopil sobo- Preskrbela pa sva si kabino za druge tri večere. V Pueblu sva ostala tri dni. Ogledala sva si državno razstavo in videla nekatere zanimive stvari. Na razstavi sem videl stvari, ki jih nisem še nikdar videl v Chicagu. Šla sva tudi v rodeo in opazovala takozvane "cow punchers". Najbolj sta mi ugajalp klovn in pa bik. Slednji se mi je zdel, da več razume kot mnogi, ki hodijo po dveh nogah. En večer naju je mrs. Radovich povabila na večerjo in smo se zabavali do poznega. Njen sin, pravi korenjak, ki se je med vojno nahajal v Angliji, nam je 'pripovedoval, kako so bežali pred nemškimi raketami. Zadnji dan, v soboto, pa nas •je Tone vodil v gorovje. Peljal nas je v Royal Gorge, kjer se nahaja najvišji most na svetu in visi na železnih kablih. Ogledali smo si tudi gorovje v Colorado Springsu- Tam vidiš mnogo različnega skalovja, ki ga je narava izklesala v vsakojake figure in oblike. Prišli smo domov že pozno zvečer. Pri Tomšičevih, kjer je Tone Medved nastanjen, pa nas je že čakala večerja. S tem je bilo naše potovanje skoro končano. V nedeljo zjutraj pa sva se poslovila od Pueblčanov in se odpeljala nazaj v Denver, kjer sva obiskala Antona Žagarja in njegovo družino. Razgovarjali smo se nekaj .ur. Pripovedoval nama je o svojem potovanju, s katerega je prišel pred nekaj dnevi. Spali smo tisto noč pri mrs. Artach, ki je sedaj popolnoma osamljena. V pondeljek, 1. sept., pa sva se poslovila in najina pot je vodila proti domu. Dne 3. septembra zvečer sva dospela domov brez najmanjše neprilike po 5,000 milj dolgi vožnji- Iskrena hvala vsem, ki so naju postregli na tem potovanju in s katerimi sva se prvič seznanila. Pozdrav vsem zavednim čitate-Ijem Prosvete! John Thaler. Podpisana sva se namenila, da apelirava na vse rojake iz zgoraj omenjenih krajev, da po svoji moči prispevajo za omenjeni učni zavod. V to gimnazijo bodo hodili vsi študentje brez razlike na versko ali politično prepričanje, zato tudi midva prosiva, da vsi rojaki pomagate tej ustanovi, v starem kraju. Ves denar pošljite na Antona Krapenca, 2021 W. 23rd street, Chicago 8, Illinois. Kadar poš jete denar, omenite tudi vaš hiš ni priimek, tako da bo vsak vedel, kdo je darovalec. Vsa imena in vsote bodo priobčene v časopisih tukaj in v starem kraju. Torej vsi rojaki, brez razlike na versko ali politično prepričanje, stopite na delo in položite mali dar domu in prosve-ti na oltar! Antoto Krapenc, 2021 W. 23rd street, Chicago 8, Illinois. Vene. Palcich. 1240 So. Main street, Greensburgh, Pa. ka Prošnja Chicago. I1L—V Starem trgu pri Ložu so dobili štirirazredno gimnazijo, kar je zelo velika in potrebna pridobitev ne samo za Loško dolino, pač pa tudi za vso okolico. Ta šola bo za študente iz Loške doline, za grahovski. cerkniški in bloški okraj, kakor tudi za Loški potok in Babno polje. Ta gimnazija se zaenkrat nahaja v občinski hiši v Starem trgu in imajo zanjo tako rekoč samo golo zidovje. Zaenkrat najbolj potrebujejo knjige za učenje in za knjižnico, kakor tudi vse druge stvari, ki so neobhodno potrebne za obstoj gimnazije Za vse to potrebujejo denar Žalostna vest iz rojstnega kraja Plitaburgh, Pa.—Pred mnogimi leti smo se podali v tujino za boljšim kruhom, doma pa pustili sorodnike. Človek želi, da bi jih še kdaj videl, se z njimi pozdravil in pokramljal, nekega dne pa dobi sporočilo, žalostno vest, da tega ali onega že krije Črna zemlja. Tudi jaz sem dobila žalostno sporočilo, da je moja preljuba mati zaspala za vedno. Umrla je v vasi Rateževo brdo, p. Prem, Slovensko Primorje- Njeno ime je bilo Frančiška Penko, po domače Moklavinova. Ob smrti ji je bilo 80 let. V času vojne je reva pretrpela veliko gorja. Naj opišem malo njeno življenje. V prvi svetovni vojni se ji je hudo godilo in 1. 1916 je izgubila drugega moža. Druga svetovna vojna pa je bila zanjo še hujša trn jeva pot, kakor za milijone drugih ljudi po svetu, zlasti pa še za Ju-goalovane. Ubili so ji sina, kateri je zapustil dva majhna otroka in ženo. Eno hčer in drugega sina pa so ji poškodovali, tako da ne bosta nikdar več zdrava. Povrhu vsega tega pa so ji požgali dom in vso družino izgnali v Nemčijo, kjer jc morala tudi ona stradati in zmrzovati dve leti. Pokojna mati mi je pisala, da je bila v Nemčiji tako lačna, da je pulila travo in se hranila s koreninicami, drugače bi od gladu umrla. Njeno stanovanje pa je bilo največkrat pod milim nebom. Vzlic vsemu trpljenju pa je prišla še arečno domov. aH trpljenje je rodilo posledice Doma ni našla ničesar, ker je okupator vse uničil. Kljub vsemu temu pa je pisala,, da je zelo veaela. ker je zopet doma m se lahko zopet razgovarja v materinskem jeziku ter ji ni treba tolmača, kot v času italijanske okupacije, Pokojnica zapušča šest otrok, deset vnukov in enega pravnu- V Ameriki se nahaja dv Werl, podpisana in Pav . F.^ Naj Ji bo rahla rodna grtrfT Vdfcko hudega je pretrpel ns narod, vzlic temu pa je £ «S ¿conazadnjakov med nami Ä radi prodali naS narod in J rodno grudo kletemu tujcu o slepci, zakaj ne spregate?! ' Carolins Stanioh. Pismo i? stare domovine CUcago. IH._Prejel ¡*m pi smo od mojega nečaka Jožet Egarta, katero se mi vidi zanj mivo, žato ga želim priobčiti 1 izčrpku. Nečak piše med dni gim: "Dragi stric Polde!-Minilo j že mnogo let, odkar smo prejej zadnje pismo od Tebe. Med tei čaaom je marsikoga vzela vojr« toda nam je bila sreča mila j smo vai ostali živi. Borba je b la huda, a samo da je kop anj Zmagali smo in danes imamo U ko svobodo v novi Jugoslaviji ¡kot je nismo imeli še nikdar pa prej. Ponosen sem, da sem Sla ivenee. Naj Ti na kratko opišem ma je življenje. V stari Jugoslavij nisem imel precej časa ne del ne denarja ne kruha. Nekaj či sa sera se valjal pri kmetih si mo za hrano, potem pa sem i izučil kovaško-ključavničar^ obrti, a po izučitvi sem bil k pet brez dela. Prehodil sem ma Ione vso Jugoslavijo, a dela ni kjer. Leta 1933 pa sem dob delo v tovarni na Jesenicah, ke pa sera zagovarjal delavske ir terese, so me kot komunista u prli in pretepali kot vola, tak da sem komaj ostal pri življi nju. / Leta 1938 sera bil zopet na ci ,sti, nakar sem odšel v Avstriji kjer sem dobil službo šoferja i prevozil Italijo, Francijo, Pol; sko, Češko itd- Nazadnje pa sei se pridružil partizanom in se b< ril za svobodo naše domovini Bil sem preganjan kot zver svoji domovini in drugih drä vah. Sedaj se imam dobro. Neki časa sem bil načelnik postaje i delavnice v škof j i loki, nato p sem bil za strojevodjo, sedaj p delam v ŠiŠki pri Ljubljani. N delo se vozim vsak dan iz Škofj loke. Našo novo Jugoslavijo gn dimo v velikim navdušenjem, d čimprej obnovimo, kar je pori šil kruti okupator. Začetek j bil težak, sedaj pa se razmef izboljšujejo z vsakim dnevom. Zaključujem in lepo pozdrav ljam Tebe in vse ostale sorodni ke. Jože Agart." • Leo Ksistr. Vabilo na ustanovno sejo krožka Progresivnih Slovenk v Johnstownu Johnatown. Pa. — V nedelj* 28. sept., se bo vršila ustanoyn seja krožka Progresivnih Sk venk v dvorani društva Adrij* 994 Ghestnut ave. Vabljene i vae napredne Slovenke. ZsOl tek ob pol šestih zvočer. w vzoča bo gl. tajnica Jo** ^ krajšek iz Clevelanda ' Po tem sestanku pa se boji šila seja za akcijo za svobodi tisk. Na to sejo so vabljeni w di naši možje. Udeležite * Več o tem čitajte v sredini su vilki Prosvete. Mary Vldmsr. Zakonsko praznovanj« Grand Häven. Mich- -Izj* šega mesta se nihče ne oU« v Prosveti. zato sem " n-men la poročati, da so 30. s^u praznovali 25 letnico zakofl* "a stanu Pctar Vi Ur in ^ Alojz Rezner in z.-ns J Kosanih in žena. platnico pi Anton Vajs in *na. Praznovanje sc, K ^ £ družini Rent. ki ima tojj»^ bro miljo od mesta vsr znanje gospodinj. ReM. »J zelo potrudila.In Jfd. p.j toliko ljudi Tudi u I čo je preskrbela ta*Ja jjP tek o vse v najlcM** ^ lekio m* ng p*^ Pivo pa smo t«"' roaP£ drev^om. dar, pa je «kfb^ „ (Dali« m 1 .«f 22. septembra 1947 PROSVETA Razgledi po stari domovini (Poroča Franjo Ales is Ljubljane) POLITIČNI PREGLED Politični odnosi ATJtrij-¿7 vlade do koroških jlovencev se nisp (premeni li politika avstrijskih oblasti se /rojakov na Koroškem kljub * vičemm protestom ni prav 5 spremenila. Pritisk na ko-Ske Slovence se nadaljuje pod Erim nacističnim geslom "ne-S1Ve Koroške". Ko je padel ¿ osvoboditvi 9. maja 1^45 le-h eaulajter dr. Fridrich Rainer l ,e prevzel njegove posle Hans Pih katerega je razkrinkala Jugoslavija na pariški mirovni konferenci kot vojnega zlocinca. Lje nacistični pritisk nadalje-L z vso ostrostjo tudi do pad-L tega nacista. Zatem je pri-L ponehal za par bežnih tre-lutkov, toda danes se ob pod-w angleške vojaške uprave adaljuje kot da je to samo ob ibi nekaj naravnega. »'»■' Ta politika avstrijskih oblasti 0 koroških Slovencev je v di-ektnem nasprotju z dbveznost-ui, ki jih je sprejela avstrijska lada na moskovski konferenci unanjih ministrov. Politika ermanizacije se nadaljuje, kul-urne in narodnostne pravice Jovencev se teptajo prav po rtih ljudeh, ki so v dobi hitler-evske diktature in v imenu Briškega raj ha preganjali ko-oske Slovence in borce preti liisticni koaliciji. V tem času Osvobodilna fron- 1 še vedno ni postala legalna rganizacija. Antifašistične bor-r t zapirajo—naciste pa izpušča-o. Bivši hitlerjevski oficir pel-lovnik Stessier, sedaj direktor a javno varnost v Celovcu za »roško, je pred dnevi progla-ii za ilegalno organizacijo tudi lemokratično zvezo mladine za Uovensko Koroško. Sredi av-Mta 60 bila z odlokom avstrij-bh policijskih oblasti prepove-Iftnd vsa politična zborovanja eroškim Slovencem in jim • s em vzeta možnost, da bi izra-ili svojo voljo. Ti rojaki ao Ded težko domovinsko vojno, v tglu nacizma, izdajali ilegalne isopise in bodrili ljudi v borbi i svobodo proti fašističnemu ranizmu, danes ne smejo tis-lati časopisov niti ne smejo no-iti zunanjih znakov svoje na-Ddnosti in nositi jugoslovanske »stave. Kakor je sovražen odnos av-trijskih oblasti do Osvobodilne ronte na Koroškem tak je tudi dnos avstrijskih oblasti do par- izanskih invalidov in tistih iz-kljencev ter internirancev, ki »jih hitlerjevci v dobi najhujša terorja izganjali v rajhov-« koncentracijska taborišča in Invalidi ne prejemajo no-pomoči, a invalidi Wehr->»chta in SS čet so deležni vse *»pore' Koroškim Slovencem. ?80 j»h nacisti izgnali iz svo- * domov, ne priznajo pravic, »Jim gredo po zakonu o žrtvah touzma—ne prejemajo pa tudi *»ene kompenzacije za škodo, ■ jj» je bila prizadejana pq «'stičnemu okupatorju. Av^- vlada še do danes ni vr-» «drugam in hranilnicam w*»kih Slovencev večmilijon- * Premoženje, ki so ga nacisti ™*li med hitlerjevsko dikta * takih pogojih in v takih po-erah se danes bore koroški ^ svoj nacionalni obstoj. J" bilo ti eba prinašati krv- * materijalne žrtve, so bili r°'kl Slovenci v velikem bo-f Pr,t'h>tlehzmu dobri, danes, Z ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo bo prenehalo delovanje vojne uprave jugoslovanske armade za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Prhnorje. Ker je nastala ljudska oblast v Istri za časa na ¡rodno-osvobodilne borbe, je ta oblast resnični in edini predstavnik istrskega ljudstya. Delovni ljudje Istre so se obvezali, da bodo napeli vse sile za izvršitev petletnega jugoslovanskega gospodarskega načrta, čim bodo odstranjene zadnje formalne ovire in da bodo kot dobri državljani nove Jugoslavije z vsemi dolžnostmi in pravicami gradili svojo domovino, da bo ta za nje jamstvo za trajno svobodo in neodvisnost. * LJUDSKO GOSPODARSTVO Mladinska proga Samac-Sarajevo bo kmalu končana Mladinska proga Šamac-Sara-jevo je bila letos predmet velikih razprav, naj resnejšega dela doma in mnogo hrupa v inozemstvu. Iz inozemstva so prihajale na progo—in še prihajajo—številne mladinske delovne brigade, da tesno sodelujejo. z jugoslovansko mladino pri njenih velikih naporih za obnovo in izgradnjo države ter da se prepričajo o velikem delovnem poletu jugoslovanskih delovnih ljudi, ki so vrgli raz sebe okove kapitalističnega suženjstva in si v narodno-osvobodilni borbi priborili politično in gospodarsko neodvisnost ter svobodo. Z največjo upravičenostjo so nastale v Jugoslaviji trditve, da je mladinska proga kovaonica novih ljudi, da je ta proga združila mladince in mladinke vse- ■ Igrali uživati sadove svo-[ ";t* P« se morajo pod naj- v okoliščinami, it nadalje h ; voie politične, kultur-! ¡.irske pravice. K: U kt 1 lazmere pa vse l"'leg avstrijske vla- lupacijfcka oblast na L, PrÍPrilVl¿* ■eptembra se*je vr v Ifctri izredno za-'«tne »kupičine za niikem poročilu Je edlog hrvatski re-'»ai priznajo Ijud-1 »n kot edina za-ta oblast v Istri. ga sveta v veliki ljubezni do svobode, neodvisnosti in do svoje države, da jih je najtesnejše povezala v stremljenju za napredkom človeštva proti zaostalemu mračnjaštvu mednarodnih reakcionarjev.' Inozemski mladinci, ki odhajajo iz države, odnašbjo s seboj najlepše vtise in so polni navdušenja nad jugoslovanskim delovnim ljudstvom, nad njihovo gostoljubnostjo, ljubeznijo do svobode in domovine. Tudi mnogi inozemski časnikarji, pu* blicisti, književniki, umetniki itd. ki so obiskali mfcd letošnjim poletjem mladinoe pri gradnji proge, so doživeli enake vtise ter so s svojimi javnimi izjava mi potrdili, da je delo na progi nekaj gigantskega, nekaj neču-venega, nekaj, kar je mogoče samo v prerojeni, novi Jugosla viji, ki je dala v letih 1491-1645 borbi proti fašizmu toliko svetlih primerov beroizma in požrtvovanja ter ljubezni do rodne grude. Zdaj se glavna dela na progi Samac-Sarajevo polagoma končujejo. V petih mesecih dela na mladinski progi so mladin ske delovne brigade izvršilo večji del zemeljskih del, prebi le so 7 predorov in dokončale del mladinske železniške proge od Samca do Doboja. Preosta lo jim je še polaganje cca 150 kilometrov tira in zgraditev postajnih poslopij vzdolž proge Zaradi tekmovanja med briga dami, ki delajo pri teh popravilih, je izdal glavni štab mladinskih brigad na progi odločbo za nova tekmovanja in nagrajevanja najboljših delovnih brigad, ki bodo dosegli še pri končnih delih najboljše uspehe. Oč<-vidno je, da bo mladinska proga Šamac-Sarajevo zgrajena v smislu podane obveze, verjetno pa je tudi, da bo rok dosežen mnogo prej, kar bo zopet dokaz velike predanosti in velike volje. da bi bila Jugoslavija čim prej obnovljena »n izgrajena in s čemer se bodo izboljšali tudi materijalni pogoji za delovne ljudi in bo njihovo življenje lepte in srečnejše. Ce pregledujemo reaaltate. Id )|h Je dopei—la Jugoslovanska delovna mladina v letošnjem letu pri gradnji proge ln njihove velike Irtve. resnične šrlve, darovane samo sat©, da bi bil Jugoslovsnski gospodarski ulrlp hitrejši, da bi bila obnovs čim hitrejša ln nora IsgrsdaJs Hm popolnejša, tedaj vidimo Sa se Is] ave inosemcev, ki to progo obiskujejo ne samo isrss vljudnosti. ampak resničnega divlje-nja. sakaj take mladina kot Je Jugoslovanska dalovna mladina ni nikjer na svetu! * Gospodarska razstava v Mariboru Začetkom septembra so odprli v Mariboru industrijsko razstavo pod naslovom "Naše delo." Razstava je prikazala dosedanje uspehe elektrifikacije in industrializacije v območju Maribora in okolice. Na razstavi je bila zastopana vsa mariborska industrija ter je dosegli velik uspeh. Pred vojno je imel Maribor tudi razstave, toda te razstave so bile trgovska-profiterska zadeva. Tam je prevladovala kri-čeča, neresnična reklama, ki je ivalila posamezno iniciativo takega ali takega kapitalista. Nova razstava pa je objektiven, to je resničen prikaz gospodarskih naporov in uspehov celotne industrije. Na razstavi so se obiskovalci tudi seznanili z novimi načini dela, ki jih bodo v svojih obratih in delavnicah u-porabljali, da bi dvignili proizvodnjo v dobrobit skupnosti in ne posameznika in tudi ne posameznega delovnega kolektiva te ali tf)ne tovarne. Velika je tudi razlika v strukturi kapitalističnega ali socija-ističnega gospodarstva. V kapitalizmu je osnovno gibalo— trgovina. Trgovec poganja industrijo in če ni trga, ni naročil za industrijo. Od tod velike imperialistične vojne in boji za mednarodna tržišča. V socialistični družbi je proizvodnja, je industrija gibalo—trg je drugo tnega pomena. Delamo ss potrebe, ta pa so ogromne in nikdar na smanjksjo kajti s sa-dovoljen Jam potreb ae dviga življenjski standard delovnega človeka. V socialističnem svetu produciramo in neprestano rabimo'blago, v kapitalističnih državah pa ga imajo preveč in ga ponujajo v kolonije in dr. (eeprav doma, tisti, ki nimajo sredstev, stradajo). POGOVOR S SLOVENSKO OPERNO PEVKO Velik uspeh slovenske umetnice Tržačanke Ksenije Vidalijeve na Portugalskem in v Italiji Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 1. atrani.) godbo. Igrala sta tudi brata J. in E. Volovnik. Praznovanja se je udeležilo okrog 175 oseb iz Grand Ha vena, Muskegon Heightsa, Holto-na in Chicaga. Imeli smo se prav dobro. Moški so balinali, ženske pa kramljale med seboj. Zakonskim parom želim še na mnoga leta! Mary Peric. Pojavi se in zopet izgine. Če povprašaš po njej, ivzeš, da spet kje gostuje, ln mimogrede se spomniš, kaj vse so o njej že pisali časopisi v Italiji. "Vidali-jeva je pevka velike bodočnosti . . ." Hvalijo njen "svež ^las simpatičnega timbra, ki mu ne manjka potrebne dramatičnosti", kakor tudi njeno igro ter pravijo, da "je Vidali jeva med najboljšimi pevkami današnjega časa". Zamikalo me je po vsem tem, da bi se kaj pogovoril z njo. Jio sem sc ji s takimi nameni približal, sem naletel na zelo prijazen sprejem. Vidalijeva pripoveduje neprisiljeno, odkrito; prijetno jo, je poslušati. Aii niste Več članica ljubljanske opere," sem nedavno vprašal tovarišico Ksenijo Vida-lijevo, ki jo pogosto srečamo v Trstu. "O pač, tekla na dopustu sem. Najprej sem imela bolniški dopust, ki sem ga preživljala v Trstu. Pri tem sem navezala stike z nekaterimi glasbenimi krogi in uvidela, da bi bilo u-mestno, če še kje kaj slišim, se še česa naučim in mogoče Še kje poskusim, kako bi uspela. Prav za prav je ta želja že dolgo bila v meni živa-—od tedaj, ko me je po neki predstavi "Prodane neveste", menda kmfilu po osvoboditvi, kritik dr. Cvetko v poročilu o predstavi^aztrgal kot kako začetnico. In to je bila moju oseminštirideseta "Prodana nevesta." Takrat se je v me ni porodil sklep, da moram le nastopiti še pred kom drugim.* "Dovolite, da vas prekinem, kako pa je sploh prtšlo do tega, da ste prišli v ljubljansko opero, ko ste vendar dotlej ves čas živeli v Trstu? "Čisto slučajno. Po smrti ma tere mi je bilo zelo hudo in zaželela sem si, da grem nekoliko k teti, njeni sestri, ki je živela v Mariboru. Ko stm bila ml mogrede v Ljubljani, je nek Lil ?, SI Rainer in Margotti Nemški general Rainer je dal pred ljubljanskim sodiščem zelo slabe ocene o škofu Margottiju Ko je Margotti zato zvedel, je vzkliknil ogorčeno: "Nehvalež-noat je plačilo sveta! Tako grdo govori o meni, jaz sem pa vendar štiri dolga vojna leta na vsa usta hvalil njega, njegovega vodjo in ves novi red, za katerega smo se borili." moj znanec, Skedenjčan, član opernega orkestra, opozoril name ravnatelja Poliča. Polič je pristal na audicijo in takoj so mi ponudili début v *Boheme" in po debutu angažman.. In tako se je začelo." "Koliko vlog ste peli v vsem tem času?" "Naštudiranih imam 25 oper. Največkrat sem pela "Bohème" in "Travlato", "Prodano neve sto" pa celo kakih 55 krat in menda sploh največkrat od vseh ljubljanskih "Prodanih nevest." Zanimalo vas bo mogoče, da sem prvič pela Murinko s Kri-žajem in da je bila to njegova stota "Prodana nevesta." "Katera vloga vam je pa najljubša?" "Najraje pojem Manon, Margareto (Faust), Jolnndo in Snè-gu ročko." "In oe spet nekoliko preskočiva: kako ste pa prišli na Portugalsko?0 "Vidite, to je tako Kak un pneaarij v Milanu dobi naročilo za določeno število oper in nato pripravi, kakor je pač bilo naročilo, ali glavne akterje ali pa tudi eolotne ansamble. Tako sem biLo tudi jaz angažirana zu gostovanje ua Portugalskem. (Bila nas je velika skupina, šli smo tja kompletni, z baletom in vsem, kar treba. V Lizboni mi ni bilo prav lahko pri srcu pred .prvim nastopom, ko bi morala peti "I3utterfly." Vedela sem. kako je s tamkajšnjo publiko. Saj mogoče ni tako zelo glasbeno vzgojena. Toda ob pogostem poslušanju skoraj vedno istib oper poznajo ljudje zlasti glavne arije do potankosti in naravnost prežijo na vsak dih. Vsa-ka malenkostna netočnost: stvar, ki se lahko iz tega ali onega vzroka pripeti največjemu pevcu—ima lahko za posledico, da vas neusmiljeno odklonijo. Ven dar ni bila samo ta misel povod, da sem se do potankosti pripravila. Ko sem odpela arijo, se .je utrgal plaz ploskanja. Sedemtisoč glava množica~tako ogromno je gledališče—je zahtevala ponovitev. Ne maram ponavljati arij; človek se izmuči na škodo preostale predstave, po drugi strani pa ga ponavlja nje še nekako prekine v zbranosti. Tod» neodjenljivim za htevam teh tisočev se nisem mogla več upirati. Podobno je bilo pri Manun. Pela ,sem Benjaminom Giglijem. Dasi je on ¿e nekoliko star, je še vedno v Italiji največji gospod kar se tiče pevske tehnike in njegove sodbe imajo najvišjo veljavo. Po predstavi sem zvedela, da je po drugem dejanju dejal: "Ako bo moja partnerica tudi v tretjem dejanju tako pela, bo doživela ogromen uspeh." ln res po ariji v tretjem dejanju, po kateri naša publika navadno ne prekinja igre s ploskanjem, si* unless we act 1/7/8 will die oí : (mm CIVE TOCONQUER CANCER AMERICAN (ANCtK SOCIETY aplavzi niso hoteli poleči. Gi-gli me je pošiljal samo pred za-stor, češ: "To je vse za vas." Lahko si mislite, da uii je bilo lepo. Odpela aeni deset prod-predstav. Vsega skupaj jih je bilo kakih 50. Razen v Lizboni smo nastopali Še v Oportu. Bili smo tam od >anuaj ja do aprila." "Ko ste že omenjali publiko, kaj mi luhko poveste o ljubljanski publiki?" Ljubljanska publika je ne-coliko bolj mrtva, toda peti preti ljubljansko publiko je ranimi-1 vo. Ift>bra*ei\u je in vrnjena ter ve' kaj hoče Njeno znhtrve niso majhne in Udor je uipel zadovoljit; l|ubljai.?ko puh,lko. se jnu ni tre o» več bati trii velikih odrov. Sploh pa imam na Ljubljano, oziroma na delo v ljubljanski optrl premnogo lepih spominov" "No, in kateri je najlepši sp i-min?" "Moj najlepši opomin je debut. Tisto vzlučfnje ob prvem nastopu, tista zavest zmagi«. Kajti vedeti morate, da je bilo treba silne borbi' proti vsem, preden je prišlo do mojega prvega nastopa. Vsi so mi branili ukvarjati se s petjem, starši, mož. Ponoči sem šivalu in vezla, da sem prislužila zil plačevanje profesorja. Tisti večer v meni ni bilo treme, temveč samo vnhitenje. Spominjam se: pred predstavo e prišel k meni pokojni dirigent tritcif in mi dejal: "Vi samo name glejte." In v odmoru je prišel k meni upravnik Oton ¿upan čič, mi položil raku nu ramo in mi tako ljubeznivo dejal: "Vi pa boste nušu, kajne, da ne greste več od nas." Prej omenjeni nastop z Giglijem se mi v mojih spominih zdi nekoliko j*>doben mojemu debutu." Ko ste se vrnili s Portugalske, ste še ponukod gostovali, kaj n*?" "Da. bila sem v Palermu, kjer sem pela Thais z Marianom Stl-biiom in gostovanje je tudi zelo uspelo. Pred kratkim pa sem se vrnila iz San Rema. Tamkajšnje predstave zelo pogosto obiskujejo še živeči avtorji in sploh glasbeniki, P.ela sem "Adriano Lecouvraur" in čez 80 letni Ci-lea je bil zelo zadovoljen. Sedaj dobivam vabilu iz vseh mest, kjer nameravajo vprizonti VAd liano" i' Češkoslovaška središče evroptke proizvodnje penicilina Nekdanjo tovarno barv v kfs-ju Roxtoky v neposredni bližini Prsge "bodo predelali v ogromno tovarno za proizvodnjo penicilina. Stroje in strojne naprave za to tovarno je dodala organizacija UNKKA. Polovica opeeme je že v Pragi in druga polovica bo prispela v teh dneh- Podobne naprave bodo dobile tudi Poljska, Ukrajina, Italija in Be-lu Rusija. Ker pa bo začela tovarna penicilina obratovati naj-jtrej nu Češkoslovaškem, bo v Pragi nustalu neke vrste evropska centrala, kjer bodo zastopniki ostalih evropskih držav lahko črpali strokovno znanje p tem zdravilu. V novi tovarni bodo izdelovali 8 krat več penicilina, kakor pu znaša letna po-trebu nu Češkuslovuškem. S proizvodnjo penicilina bodo začeli spomladi IJMfl. češkoslovaška ima že celo vrsto lastuih strokovnjakov, ki so pokazali < pri raziskovanju penicilina kakor tudi pri zdravljenju le izredno k>pe uspehe. "Pa Ljubljane ne boste popolnoma »Mjzabili?" "Nikukor, Sicer so mi mqj študijski dopust podaljšali še za eno leto, vendur se bom vrnila v Ljubljano ob začetku sezone in se stavila na razpolugo za vloge, ki mi jih bo odločilo vodjtvo, potem šele bom Izrubtl* dopust." "Kaj pa v Trstu ne bi mogli nastopiti?" "Bi. Toda medtem ko drugod i ki svetu nikogar ne moti, Če jem Slovenka, je to v Tntu drugaCe. Zato, kakor rada bi nastopila v Trstu, tako tudi lahko opravim brer. njega ali p« vsaj počakam " "No, suj bo prišel čas, Ko bo v Trstu nastopals tudi Hovenska opera. Vsekakor vam pa Želim še velikih uspehov. In ostsoite vedno—slovenska umetnica " (K. H. v Ljudskem tednM««'J DOPISNIKOM IV CLAtfOM JSDJIOTS Kadar pišete Preeeett sil v glavni «rad SNPJ« nt paifM» v naslovu napraviti ptkaS Mt-vllkt U aa besedo "Cklotftr. Na kuvtrti vatle) saplšllti Ckl cage 13. 111. To bo dteMo dele ta tUuftkl pošti. AMt as p» speiUe dostsvlianle »fU*. Dalekovidni podjetniki so spoznali, da bodo v prihodnjih letih velike različne prilike v Chicagu in severnem Illtnoisu omogočile njihovim delavcem nadaljevanje vrste dela, ki so ai «a izbrali ... da se bodo zabavali in odpočili po svoji volji. To je eden vzrokov, zakaj se tako veliko itevilo novih podjetij ustanavlja tukaj. Vabljeni ste, da piiete za podrobnosti o mnogih industrijskih, stanovanjskih in razvedrilnih ugodnostih tega ozemlja, ki izredno odgovarjajo vam in vašemu podjetju. In*»Mm trn HM« VM «M«* +4**• trnkom4 mt «m iM»m4 • W • l*m*d W*»'*wr» » O —fm^tkal C*** 9» O t f• O«*«* fwi«~rM< (•"»•' * 'M '(mO C Mir«« ' »MMi *»•*«*•« m*4 C • l»m4- * k»» %*••» q994 trt«- SrtgfUn tU*m4 • Vtmm%m4mm CmI Im»>m • M • l*t<«« • Qm»4 t*n«M «•» '•» D**»« • *•» kMti«« ..........MMM MmmmNM M n» TtftftlfOtlAl INfOtMAtlON DêMtTMINT m» imn,t rt , |40 »<••< CM.««« I, as**. COMMONWEALTH EDISON COMPANT »«w*w •> f $04,90» k tumrn U mm »eo OSO m-** wtßmmät ém mH> tm m mm m e j PROSVETA TOVARIŠI POVEST PAST1ZAMSKE ZVESTOBE TONE SELIŠKAR (Nadaljevanje) Med tem pa sta mimo prignala dva druga policista župnika, ki je bil že star in upognjen. Vse ljudstvo ga je imelo rado, ker se ni nikoli brigal za politiko, ampak le za cerkev. Bil je v resnici pobožen mož, umen gospodar in čebelar in vsi vaičani so hodili k njemu po nasvete in pomoč. Na hrbtu mu je visel nahrbtnik, s polico se je opiral in težko je hodil. "Kaj ste pa vi hudega storili . . .?" se je na glas začudil Blaž in za srce ga je stisnilo, ko je videl starega, betežnega moža med dvema surovima policistoma, ki sta ga neprestano dr$-gala, suvala in priganjala k hitrejši hoji, da bi došla tovariše, ki so gnali učiteljco. "Nič drugega kot le to, da me je rodila slovenska mati, kakor tebe in Pavleka, pa tudi tebe Frece, in da sem vas očenaš po slovensko učil moliti!" Frece je gledal v tla in nerodno mu je bilo, kakor da bi mu pekoč ogenj ožgal vest v srcu Saj mu je vendarle ta človek krstil oba sina, blagoslovil je njegovo hišo, podpisal mu je menico, ko je prosil za posojilo . . . Čutil je, kako mu rdečica sramu zaliva lice. "Tudi tebi, Frece, zbogom, čeprav si me za-tožil! Le eno ti rečem: Judež Iškarjot je izdal svojega gospoda Jezusa Kristusa prav tako, katar* ti sedaj izdajaš svoje ljudstvo! Zbogom otroci!" • Frece je zaškrtal z zobmi, gledal je v tla ter ae je naglo brez besed okrenil in odhitel proti vasi. Policist pa je brcnil starčka v nogo, da je omahnil in se opotekel po klancu. "Hajdi, svinja farška!" je vpil nad njim po nemško. Nemo sta gledala Blaž in Pavlek v to zlo. Mati je bila na oknu in njen pogled je bil srdit, itjen obraz tako žaloatno mračen, kakor da bi hotel s pogledom uničiti vse te tujce. Da, novi gospodar je pričel kazati kremplje! Novi gospodar je nategnil vajeti! Novi goapodar je zamahnil z bičem! Pavlek je že pograbil kamen, da bi ga zalučal v policista, pa ga je oče v hišo potegnil, da ne bi fant res kakšne neumnosti storil. Zgoraj na vasi so prav tako skozi okenca gledali vaičani na to zlo. Začutili ao, kako jih nekaj izpodnaša, čutili ao, da jim nekaj izpodjeda temelje domačije. 5 PAVLEK IN VELIKA NEMČIJA Strbenkov Dolfe, ki je bil aedaj v službi nemške policije v Litiji, je pozval nekega jesenskega dne svoje bratranca, trgovca Freceta k sebi. Peljal ga je v svoje stanovanje, skrbno zaklenil vrata za seboj in mu pričel razlagati: "Ali znaš molčati, kakor grob--?" ga je vprašal skrivnostno. "Zaupal ti bom veliko tajnost. Obdržati jo moraš zaae, drugače gre nama obema glava z vratu!" "Prisežem na svoj molk!" je dejal Frece in kar laaje ao se mu ježili, ko ga je Dolfe uvajal v to skrivnost. "Poslušaj torej! Prijatelj, ki je visoka glava na najvišjem mestu državne tajne policije, mi je zaupal, da bodo v najkrašem času preselili vse Slovence iz obmejnih vasi v Nemčijo, semkaj pa bodo naaclili Kočevarje. Le nikar me tako debelo ne glej, to ao važne stvari! Naša nemška meja mora biti zavarovana, na meji mora prebivati prebivalstvo, ki je že od nekdaj zvesto Nemčiji. In to so kočevaraki Nemci. Mar bodo Slovenci branili meje velike nemške države, kadar bo treba? Ne! Toda, dokler ne bo to uradno razglašeno, ne sme nihče vedeti o tem razen naju, da se ne bodo ljudje razburjali in da ne bodo delali neumnosti zaradi tega. Zate sem poskrbel, da te ne bodo selili. Dopovedoval sem jim in dopovedoval, da si popolnoma zanesljiv človek in z vsem srcem udan veliki Nemčiji—" "To tudi sem!" ga je hlastno prekinil Frece, ki je prebledeval, ker se je v duhu te videl izseljenega. "Ne bo ti žal, dragi bratranec, da se tako trudiš zame in lahko mi verjameš, da ne bom skoparil, če kaj potrebuješ!" "Stvar zaradi tebe je že toliko kakor potrjena. Name se lahko zaneseš, saj se v vseh važnih stvareh obračajo name. Toda najvažnejše pride šele sedaj. Vem, da imaš precej debelega denarja. Tudi trgovce iz Litije bodo selili. Ti že nekaj slutijo in razprodajajo na skrivaj svoje blago za slepo ceno. Svetujem ti, da pokupiš vae, kar dobiš, potem boš lahko Kočevar-jem, ki bodo milijone izkupili za svoja posestva na Kranjakem, prodajal robo z velikim dobičkom- Frece je bil zares pretkan trgovec. Sam je imel prikrito že lepo zalogo za suhe čase, zdaj pa je zgrabil s svojo pogoltnostjo po tem nasvetu kakor riba po mastnem črvu. V duhu ai je že slikal velikanske dobičke, gledal je novo veliko trgovino, gozdove in travnike, ki jih bo pokupil, podružnice v sosednjih vaseh! "Če kaj potrebuješ, bratranec, moja trgovina ti je vedno odprta!" je dejal Frece ganjeno in stiskal Strbenku roko kar naprej. Oh, to je zlat človek, ta njegov sorodnik, do smrti bo hvaležen!" In pričel je voziti od vseh strani po malem, da nihče ni postal ¡»ozonen, kako se polnijo njegova skladišča. Toda skrivnost, ki jo je Strben-kov zaupal Frecetu, je našla špranjo. V majhnih, še nejasnih obrisih je prhutala od vasi do vaai kakor strah, ki mu ljudje še niso poznali izvira. Sprva ni temu nihče verjel. Kaj takšnega še ni bilo na svetu! Ne, ne, to je laž, to ai je nekdo izmislil, najbrže spet kak izprijen hujskač, ki hoče s trmo nekaj doseči, ki vedno razlaga in govori o nekakšnem upiranju, zoper-stavljanju proti nemškim oblastem . . . Oh, tega pa nikarif Enkrat sam krat so se kmetje uprli gosposki, ko jih je vodil nekakšen kmečki kralj Matija Gubec, pa so bili potem strašno kaznovani. Za kazen so ujetim kmetom rezali nosove in ušesa, obešali so jih na drevesa . . -Ne, ne, saj je vsaka oblast od boga, so govorili bogaboječi starci in se križali. Če ai božji človek, potrpi, sprejmi jarem, morda je to kazen božja, ker smo pregrešno živeli in premalo molili ... Saj so zares hudičevi časi! Vse je bilo postavljeno na glavo. Prepričevali so te, da niai več tisto, kar ai bil že tiaoč let, čez noč so hoteli človeka predrugačiti, mu izpuliti srce in jezik in ga uvrstiti v nekaj, kar mu je bilo tuje, zoprno, trdo irt nerazumljivo. Možje so hodili od hiše do hiše, ugibali, plašno so se ozirali skozi okna, če kdo ne prisluškuje, potem pa so apet hodili na dalo, kajti le v delu so pozabili na vse te hude stvari. (Dalje prihodnjič.) Med Uršljo goro in Peco Paoonlcua Po osvoboditvi sem se preselil iz panonske ravnine med planine, na novo ustanovljeno gimnazijo v Guštanj. S podjetnostjo zrelega moža sem se podal na pot. četudi Panonci niamo posebni prijatelji planin. Načelo: "Gora ni nora . . ." pri nas drži. Mi cenimo zlato rumeno pšenico, čeravno trpimo na pomanjkanju kuriva. Svet cd Dravograda do Gu-itanja je izredno stisnjen. Reka Meža, železnica in ozka, toda razmeroma dobra ceata ai komaj krčijo pot. To je dolina Meže, hčerke Pcce-gore legendarnega kralja Matjaža. Pri »tarodavnem trgu Guštanju se pa svet razširi tja proti Preva-Ijam. ki so srce in glava Mežiške doline To je ožja domovina Preiihovega Voisnea. Vr>-ranc opisuje v svojih delih vse žitje in bitje te doline, mislim da bolje tega nihče ne bi mogel. Naša ljudska oblast je posve-tila tej dolini vso skrb in jI med drugim dala tudi popolno gimnazijo. ki sr je nastanila na gradu Havne. (¡tajsko poslopje, v kateieim ao učni prostori, je le l>a in prostiana stavba, zidana v renesančnem slogu bržkone v XV. stol (¡rad )r bil v dobi pt«*d Valvasorjem last Matije pl. Sy