Pbitntno olofono v gotovini. Leto XXI., št. 39 Ljubljana, sobota 17. februarja I940 Ceia 7. Knothevo d 3123 3124. k: Ciubl|ono, Selen-- lei 3492 m 3392 Upravnistvo tiuDUono. — leieton «»ev 3122 3125 i 126 Inseratm odjeiek: ourgovo oi Podružnico Maribor Graiski trg it. 1. feletor št 2455 Podružnico Cehe Kocenovo ulico 2. Teietor ii I9C Računi ori ooši ček zavod'*" Ljubljano si 17749. Izhaja vsak dan razen ponedel\a Naročnina znaša mesečno 25 "iin. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3125; Maribor, Gra|ski trg štev 7 telefon šfev 2 55; Celje. Strcssmayerjevo clica štev 1 telefon štev 65 Rokopisi se ne vračajo. Duhovna pripravljenost Vsi veliki, prelomni pojavi so združeni z' močnim duševnim pritiskom. Tak pritisk se opaža po vsej Evropi pod vplivom sedanje vojne in v pričakovanju njenih nadaljnjih zapletljajev. Zdi se da v nevojskujočih se državah ni dosti manjši kakor v državah, ki se voiskuieio. Splošna napetost se stop-n^uie čedalje bolj in nihče ne prikriva, da utegne biti letošnja spomlad ena naibolj viharnih pomladi, kar so jih doživeli današnji rodovi. V voi skuj oči h se državah in tudi v mnogih nevtralnih opažamo, kako smotrno in skrbno organizirajo od">or zoper duševni pritisk vojne in kako skr-be za moralno pripravljenost svojega naroda Z vsemi raznoložljivimi sredstvi. ob naporu vod^mh mož iz duhovne elite naroda, se grade duševne ali moralne Magmotove linije Vedno bolj se kaže. da so moderne voine zares totalitarne. t i da se ne zadovoliuieio s polovičarstvom, ne r-riznavajo v načelu civilnega in voiaškpga prebivalstva ne streme oo ozirih in komr>romis:h marveč so zmožne za dosego zm^ge uporabiti tudi najhujša srpdstva R?s je da v doserlaniem poteku n'so prišle do polnega izraza vse tendence in možnosti nove voine strateg5ie in taktike Toda izkušnje na Poljskem nas uče kaj pomeni moderna voina. ki se vodi v takem duhu, in kaj ostaja zanjo Prav zaradi tega se vsi evropski narodi mrzlično pripravijo za vseeven-tualnosti. Povsod opažamo mobilizacijo moralnih sil narodov in držav, to pa v obsegu kakor ga prejšnji časi n?so poznali Voiskovodie se zavedajo, da ie v današnji vojni potegn^n ves narod v strahotni ples, zato j;h ne skrbe samo armade, marveč tudi ne-oboroženo prebivalstvo, ki dandanes boli kakor nrei snada v celotni obrambni sistem Nikdar v zgodov;ni človeštva se niso vodile vojne s tak;mi sredstvi, v takem obsegu in s tolikim izčrpavanjem vseh energij, kakor se vodijo sedaj Ni dvoma, da so v junaški borbi finskega naroda ki v polarnem mrazu toliko časa kliubuje veliki premoči sovražnika, udeležene Audi vse moralne in duhovne energije Fincev Gorie narodu ki ne bi bil vojaško pri-pravlien. toda dvakrat gorje, če ni tudi moralno zrel za svojo zgodovinsko preizkušnio Bolj kakor katerakoli vojna v zgodovini, vrta sedanja s svoj:m strašnim vijakom v srca. zajema vse živlienie in vsega človeka. Nekateri poiavi kažeio. da smo se v poimovan-iu poraza vrnili nazai v nekdanje čase in da premaganci ne bodo plačevali svojega poraza samo z izgubo neodvisnosti in svobode, marveč z vsem bitiem in žitiem svojega naroda Totalitarna voina vsiliuie s kruto logiko tudi totalitarno zmago ali noraz, to se pravi: uničenje nasprotnika. Spričo današnjega pojmovanja vome gre torei narodom za »biti ali ne biti«. Odtod ogromna duhovna in moralna pri nravi i en ost vsega naroda ne samo tam. kjer je država že zanl^tpna v voino. marveč tudi tam. k^er obstoji naivečia volja do varovanja nevtralnosti. Nevtralnost bi bila strun, če bi usnavala narodovo čutnost in otopela niepovo pozornost. Kadar se v sve»tu odirajo tako ogromni prepadi, kakor vidimo to dandanes, tedaj je treba neprestano bedeti in biti nengnano pripravljen na sleherno možnost. Za organizacijo narodove dtihovne in moralne nrinravlienosti skrbe v mnogih evropskih državah vod;telii in stavitelii kulturnega življenja. Kdor čita — da pokažemo samo na en primer — francoske liste ali posluša francoski radio je moral že zdavnaj opaziti. da so za občo stvar naroda in države organiziran? nremnogi od1;*n? s+veniki. pesniki in ume+mki. Člani Francoska ak'^°rrvie. procesorji univerze in številni drupi znani kulturni delavH se nojrocto o^šaio v lis+,h in v rad'u z bod^nimi besedami. s član-ki in govori ki v7Tw*huiaio naro^ 1? samozavesti, m" kažejo v iasni 1u*i francosko stališče in smisel sedanje voine. ter ga moralno prinravliaio ra izvrševanje vceh dol^n^sti in nip vseh tudi n»ihuiš'h tegoh. ki bi u+ooriiTp nastati To ie tista velika moralna mobilizacija, ki nujno spremUa vojaško, politično, gospodarsko Podobne ooiave opažamo v ostalih voiskuio-čih se. a tudi v mnogih nevtralnih državah. zlasti v Švici, v Belgiji, na Holandskem in v skandinavskih deželah Kliub vsei premoči tehnike in gospodarstva v današniem življenju se vendar iasno vidi potreba duhovne sile in moralnih odlik, ki nai oodnirajo narod v njegovi pripravljenosti in v možnem boiu. kier mu bo ?lo za vse, kar je in kar ima Pri nas ni nikogar, ki ne bi *.elel da bi se naša. v preteklosti dovolj trdo preizkušena država izognila voinemu viharju. Prepričani smo, da bodo naši Finska klice brez uspeha na pomol finska vlada ie prosila Švedsko za pomoi — Švedska vlada ie odgovorila, da preko obsega dosedanjega podpiranja ne more iti Stockholm. 16 febr s. (Reuter) Danes dopoldne je objavila švedska vlada uradno obvestilo, v kater m ugot vi a. da bo še nadalje pomagala Finsk. samo v onih oblikah kakor doslej, ne more pa nristati tudi na vojaško pomot' Fin ka vlača ie ob različnih prilikah oro ila za pomoč v blagu in ji je bila ta v eotovi meri dov Ijena Enako ie Švedska pristala na ukr i>" v korist finskim rarjercem in mval dom s t-m da so bili nast njeni na Sve s trm. Tudi prevoz švedskih delavcev na Finsko je bil odobren. V te^u svojih ob?skov v S'ocl"h Imu P" so finski nvnistri ponovno nač*l tudi vprašanje vojaške pomoči. še Dr t kln sredo i* imel f'nskj zunan" m'ni t ? Tan-ner v Storkholmu v tei z^d^v' r"zenv»r s švedskim ministr k'm »■•e meri nordi" državami in Švedska nima nobeni obveznosti da bi morala Finski na pomoč. Cer~vno so simpatije švedske vlade na strani Finske je potrebna previdnost, da ne b: b la Švedska tudi sama zapletena v konflikt. Stockholm, 16. febr s. (Heuier.) Današnji švedski Usti so prvi objavili vest o odklonitvi vojaške pomoči Finski s strani švedske vlade. Listi pravijo, da je v teku zadnjih 14 dni več finskih ministrov osebno obisk_lo Stockholm v tej zadevi. Vsi so sporočili švedski vladi, da Finska pod sedanjimi pogoji ne bo dolgo mogla sama vzdržati in da bo morala pristati na mirovne pogoje, ki bodo prizadeli žlvijenske interese Švedske. Finski predstavniki so zato zahtevali, da pošlje švedska Finski na pomoč najmanj dve diviziji vojaštva. Izjavili so tudi, da se bo morala Finska obrniti za pomoč na zapadne velesile. Švedska vlada je finske predloge proučila, vendar jih je soglasno odklonila. Z ozirom na to vest listov j# bil popoldne izdan zgoraj navedeni uradni komunike, ki pojasnjuje okoliščine odklonitve vojaške pomoči Finski. London, 16. febr. s. (Associated Press > Kakor izjavljajo dopisniku agencije v angleških političnih krogih, Anglija tn Francija za sedaj ne mislita, da hi poslali Finski pomoč v oddelkih redne zave/.niSke vojske. Taka akcija hi se zdela nemngo^u že zaradi prometnih ovir in sploh ni hit v tem smislu stav!*rn Se noben predloe Nekaj drugega pa je individualna pom(W pro-sto vol ;oov, kateri ne dela ansrleftka vlada nobenih zaprek. Franc''a ie zonet poslala na F'n?ko vrč voi?fklh letal, ki so se v bojih ""'njih tednov zelo uspešno udej-stvovala. Sovjilsiii naval m Fince še nI popustil Posebno srditi so napačS pr* jezeru Mtiola ter ob reki Tajpale, kjer so se Finci kljub junaški obrambu morati umakniti iz utrjenih postojank Oslo 16 feb". i (Norske T B) V p poročila o bo.ih na Kartlski ož ni kaže o da se bliža položaj na Mannn hfimovi utrdbe ni črti svoji krt*:čni fazi Sovifts^a ofenziva je — na protno ka'or se .ie pričakovalo — včeraj namesto da b odneh Ia, še celo pridobila na s lov to*ti. Sovjrt ke črte so dobile ponovno znatna o.iač^ni" na odseku pri jezeru Muola ter na reki Tajp -V. tako da se jim je tu na n»'at° ih m »tih posrečilo vdreti prccej globoko v fi. sko utrdbeno l5n'jo. Včerai so Sovjsti napravili močan sunek tudi z morske strani kier so hoteli Driti do ledu zamrzrienesa Finskega zaliva Fincem ?a hrbet. Toda ko so bili oddaMeni še 15 km od prvih finskih pozicii i;h ie finsko ob lno topništvo obsu'i s strahov'-tim tcpniškfm osm em in jih d c5m"ra'o Sneg. ki doseže tu mestoma d b lino enega metra, je onemogočil sovi^tom da bi se mosli naglo umakniti iz finskesa oania in tako so imeli velik^.ns^e izerbe V napadih preko 7amrznieneea Finsk°gp zaliva ie včerai prvikrat sodelovala tud' sovietska kavaleriia ki io tvorijo vekoma čete iz Kavka^ije Dasi ie ^oviet^ka kavaleriia odl'čno opremii°na ter 7p1 o ~a-ela v kretaniu. vendar v?nrJ sn'oh n' mogla poseči v boj k«r jo j- fin s" a art5-lerija. ki ie otvcrila na nir> oee"4 " fro"-f. sta fB.iorke) r-zpršila, predno je p išla do finskih postojank. Nanad nreko Fin^e«a zaliv0, k^i-or tudi silov;t! sovietsk' sunki ob r~k' Ta:nal~ dalie Dri iezeru Muola in na n°kater;h lokalnih mestih v okrožju 0:n la kaž^i^. da se je sovi«»t«k^ of?etka enakomeren pritisk na dal še fron- tne cd^eke. sedai razcpil« nu posamezne lckalne zato oa tem bol.i sil \ ite in oro-i derne akc;je. ki zahtevajo od finckr ob rambe čed lje težje naloge. Polož i no-staja zlasti ob reki Ta pale vedno boli kritičen in si Finci prizadeva™ spraviti na to mesto vse sve je razro ož ji ve rez »ve Premi« finskih čet na ta frontni sektor Da ie zelo otežkočen zaradi neore?tane aktiv nosti sovietfkeaa letalstva ki stalno nsd-zcruie ter obstreliuie neD^sredno zal°die Mannerheimove obrambne črte V zadniih 48 urah ie neprenehoma v zrsku vel'kan-sko število sovietskih letal ki ob=trelinie-io finske Doziciie in za^die ne elede na velike žrtve ki iih imaio na svoii strani Razen fronte ie sovietsko letalstvo včerai bombardiralo tud razna mesta "lasti v iužni Finski oosebno Doplavitni e'lii sovietskih letal so bili Rivimaki in Wil-mansstrand kier ie b''o v cekt ubit h 34 civilistov dosim ie b:l^ nad 60 h 'do ali lažie rani3n"h Mnogo b~mb so vala sovietska le+ala tudi na razn<= obi k'e v do lini Kvm^ne kier ie bi'" raz°n v°i:,-rp '* d~"sr'>'l s-1 bil' sni nar*a.d' (»■'Vti, N~ s~v"r',v7,",ii" T,"d»,5ve državniki storili vse. kar ie mogoče storiti za ohranitev miru na naših mejah in da nam za sedaj ne nr°ti z nobene strani očitna nevarnost. Toda vse to nas ne odvezuje danosti, da smotrno razširimo in povečamo svojo pripravi ienost za vsa možna presenečenja. Med največje in namo+re^noi^e ukrene v času nevtralnosti kakor tudi v času voine spada organizacija duhovne in moralne prip^aviienosti. V tem pogledu ie naš l;st /e rrvmfe dni zapisal značilne besede ko ie poročal o nekem francoskem smisu Francoski vzor ie vreden posebne omembe v sredini, kjer znanstveniki in o°sn;ki molče, ko ves narod nričakuie nv^ove besede: v deželi, kjer se pa+ri"tJ*no čustvo šteie med sramežli;ve vrline ;n kjer pod bodrilnimi članki v re^niah in listih, če iih je kaj. zaman "šč°mo imena iz duhovne elite našega naroda Navaiamo vnovič te besede, ker menimo. da opozarjajo na značilni nedo-statek v organizaciji naše duhovne in moralne pripravljenosti, kakor io zahteva tudi nevtralnost Duhovna elita naroda ima v sedanjem času nfav no-sebne dolžnosti do naroda. NoVna narodna kultura se ne more izolirati pred možnostmi politično vzburkane-ga časa Dovolj primerov imamo, ki kažejo da ie s popolno izgubo narodove svobode tudi popolnoma izpodreza-na njegova kultura Znanost in umetnost sta bolj kakor kdajkoli prej zdru- 4°ni z narodovo no^tiFpo usodo Soipn-ti-f;zem in art?zem. ki bi ^n^nstven-Ve in ume+n;ke naviala k nvhovi oc°bni ne^ainteres^ranos+i na p^odi nahoda ?n države, bi bila dandanes posebno ne-varpn s+ruo. Kai s+ore za na^o dnV>nvno prinrav- lipr>ost literatura. uwi*n'wt 7n->nn«t ali boli konkrp*nn- t-rii!7rvn:ki n:ki. zn°nc+vpn'ki? S r>ri'^-e^Ta-0 samozavesti, veri in orPo^n^sti naspga naroda k t>ovd:gi ni^g^ve volie in trdnega zau^ania k v1"1)' na+riot^^a in ni^g^rh dri^a^Han^k^ vrT;n? 7d; se da ne t; ne "ni ne u~o-^tevaio dovoli v:s^k:h valov na?Qga ča.sa. V 1'torn+nri in v znanost' 'rna^o vce nreveč A^bir^^^oT? ki so T-mn-n' bre^ oz^ra na usodo ^ir-Vu^e ribati v r»es.kii rvoie ger.m^+rirne T "da vse kar n1' u«+variono za utrd;tev naroda ra VirtliJSo ii^odo rl^mntrSfjo^ nes bolj kakor kdaj koli prej iz '— peska. Na.5e ku7turne 'n^tn^ie arioHrain večkrat na narod da iih rložaje za topove. Na drugih odsekih bojišča so se h lei neljr ,ir')ti VI- borgu. V napadih sodelujejo ogromne množine tankov, ki prodirajo v sedmih zaporednih vrstah, vsaka po 10 tankov. Danes so v Helsinkih ponovno poudarjali, da rabi Finska nadvse nujno pomoči, i Skoro vsi moški, ki prihajajo vpo.štev za ' vojaško službo, so že na fronti, ženske so j prevzele službe skoro v vseh uradih ir. vr-: še tudi pomožne vojciške službe v zaledju, j število finskih žrtev v bojih na fronti ni I uradno znano, mora pa biti zelo veiiko. Po cela prva stran listov v Helsinkih je polna imena padlih finskih vojakov. Glavna tbnm&mz črta nedc tsfcnissaa Stockholm, 16. febr. j. (Havas) Po zadnjih informacijah iz Finske, je silni pritisk sovjetske armade na frontnem odseku pri reki Tajpale ter v okrožju Ojnola prisilil Fince, da so izpraznili nekatere svoje sprednje postojanke. Merodajni finski vojaški krogi zatrjujejo, da je to pač neznaten uspeh Sovjetov glede na dejstvo, da so na tem mestu vrgli v ofenzivo vse svoje razpoložljive sile. Prav tako smatrajo Finci, da izpraznitev sprednjih postojank v ničemer ne more vplivati na trdnost Mannerheimove črte. ki se še zmerom lahko ime-nuie nedotakniena. Sovjetska ofenziva je včeraj dosegla svojo kulminacijo. Sovjeti so vrgli v boj ogromne sile ln sredstva in so imeli tudi temu primerne izgube. Sovjetsko vojno poveljstvo je hotelo prijeti Fince z hoka in je v to svrho dirigiralo svojo konjen*co preko zamrznjenega finskega zaliva. Finsko obalno tonništvo je ta sovjetski val z lahkoto zavrnilo. Denarna pomoč iz Amerike New York, 16 febr. j. (Havas) Ameriški odbor za pomoč Finski, ki mu na-čeljuje bivši načelnik Zedinjenih drtav Hoover. je poslal Finski ponovno ček za 100 000 dolarjev, tako da znaša doslej denarna podpora, ki jo je ta odbor naklonil Finski že 1,200.000 dolarjev. Kalinin—Smetoci Moskva. 16. februarja. AA. (DNB) Predsednik Sovjetske unije Kalinin, je poslal danes predsedniku litovske repub''ke Smetoni brzo lavno čestitko za 22 'etnico ustanovitve litovske republike Komisar za zunanje zadeve Molotov je čestital litovskemu zunanjemu ministru. Kamen Goerlngovih gospodarskih gesel Skrajšano besedilo v objavi nemške službene poročevalske agencije Bern. 16 f°br. j Nemška službena poročevalska agencija DNB objavlja danes skra 'šano besedilo včeraiftnjega Goringo-vega govora. Značilno je, da so v besedilu izpadla predvsem Goringova Izvajanja o pomanjkanju premoea v Nemčiji ter njegove besede o težkih skrbeh nemškega kmeta zaradi nomanikanja delovne sile Današnji nemški listi Goringovega govora še ne objavljajo, ter se čitateljem opravičujejo da jim je bil dostavljen tekst govora šele po zaključku redakcij. Goring je govoril že ob 19 uri in 1 pogifcuu ivorua osebi novega ministrskega pieuseanika ar. tiuguana ruova, bivotfea piosvčrnega mimsua, in novega zunanjega ministra ar. Ivana ropova, ao-Sfcaaiijtga ou.gai sKega posianika v Beo-graou največje jamaivo. Novi predseanik viaae ar. iuov je v obia^em znan Kot izrazno neponticna oseonosi in je zaio njegovo imenovanje za seia viaae predvsem aoKaz, aa se zeu lako v bolgarski notranji kakor tudi zunanji pontiki kreniti v čim boij mirne voae. Ker Bolgarija v svojem pouličnem življenju ne pozna več strankarskega sistema, gre pri sedanji spremembi političnega voastva Dolj za nekakšna rotacijo oseo kakor pa novih tendenc Bivši ministrski predsednik dr. Kjoseivanov, ki je bil več kot pet let tudi zunanji minister Bolgarije, je izvršil v dob' svojega vladanja več takih notranjih oseb-nm tprememo, ki se v Disivu nikaar niso dotikale kurza viadne politike. Po neštetih rekonstrukcijah njegove vlade ni končna Ostai v njegovem zadnjem kabinetu skoro n>»ten soae^avec izza dobe prve njegove vlade. Zanimivo je, da je bil dr. Kjoseivanov. ko je pred petimi leti osnoval svojo prvo vlado, bolgarski poslanik na našem dvoru Njemu je bila ves ta čas poverjena tudi bolgarska zunanja politika. Prav tako je bil tudi sedaj pozvan dosedanji bolgarski poslanik v Beogradu dr. Ivan Popov, da prevzame resor zunanjega ministra v novi vladi. Kakor nekoč dr. Kjoseivanov. tako s' je tudi dr. Popov ves čas svoje beograjske misije prizadeval, da bi prijateljske odnošaje med našima državama postavil na kar najbolj trajne in trane osnove Da se je to v teh treh letih zgo-dno, je v veliki meri tudi njegova zasluga. Zato ni nobenega dvoma, da bo tudi kut zunanji minister nadaljeval politiko, k* jo oba bratska naroda oaobravata brez pridržkov. Imenovanje dr. Popova za zunanjega ministra pa nam obenem odkriva interes, ki ga ima najvišji taktor v Bolgariji, bolgarski kralj, na vzdrževanju najboljših prijateljskih odnošajev z našo državo. Na to okolnost posebej opozarjajo tudi v tukajšnjih političnih krogih, ki se jim imenovanje dr. Popova za zunanjega ministri, zdi prav glede na sedanji po±ožaj na Balkanu m g^ede na znana prizadevanja za trajno pomirjenje na tem področju posebno posrečeno. Po zatrjevanju poučenih krogov pa seveda to nikakor ne pomeni, da bi bil dr. Kjoseivanov vodil dosiej drugačno politiko. Ako se je iz notranjih razlogov pokala potreba po zamenjavi dosedanjega šefa vlade, je zlasti za bo^gaiske sooc^e zexo pomirljivo in obetajoče, da je njegovo mesto v zunanjem ministrstvu zasede, dipiomat, ki je bil že doslej znan kot zagovornik mirne črte v bolgarski zunanji pontiki in sodelovanja z vsemi bolgarskimi sosedi. Že prve informacije, ki prihajajo z merodajnega mesta, potrjujejo domneve, da ne bo v bolgarski zunanji politiki nobenih sprememb. Osebnosti dr. Filova in dr. Popova dajeta bolgarski zunanji politiki še večji poudarek nevtralnosti, kakor je ta že doslej prišel do izraza. Znano je, da je bolgarsko stališče v vprašanjih splošne balkanske politike naletelo že med beograjsko konferenco stalnega sveta Balkanske zveze na zelo simpatičen sprejem pri bolgarskih sosedih in da so se prav zaradi lojalnega bolgarskega zadržanja mogle nadaljevati pobude za dokončno pomirjenje med Bolgarijo in Rumunijo. Prav tik pred sestavo novt vlade so v sofijski javnosti napravile najboljši vtisk vesti iz Varne, da se je tamkajšnji deželni predstojnik odpeljal na obisk k prefektu južne Dobrudže v Ba'čik, kjer so bile izmenjane zelo značilne zdra vice o želji po izboljšanju medsebojnih odnošajev. Doznava se, da bo rumunski pre-fckt v kratkem vrnil obisk svojega bolgarskega tovariša v Varni. V informiranih krogih ne vidijo nobenih znakov, ki bi govorili za to. da se ta politika zbliževanja ne bi nadaljevala tudi pod novim zunanjim ministrom. Ni Izključeno, da bo tempo tega zbliževanja celo pospešen, kar bi bilo samo želeti, tako v interesu miru na bolgarskih mejah kakor tudi na širšem ba'kanskem področja. Turški zunanji minister Saradzoglu je po svoiem drugem obisku v Sofiji, ko se je vračal s konference Balkanske zveze v Beogradu izjavil, da so balkanski narodi dovolj razsodni, da medsebojne spore lah ko rešujejo kot »skupne družinske zadeve« ker jih samo to lahko obvaruje pred zunanjimi posegi vanje. Ako je te besede izrekel prav po svojem sofijskem obisku, je gotovo imel za to trditev odgovarjajoča bolgarska in rumunska zagotovila. Teh zagotovil svojega prednika dr. Popov, ki jt znan kot pobornik balkanskega miru, ne le ne bo preklical, kakor pravijo tu. temveč jih bo še bolj poudaril s svojim delom. Nova vlada Sofija, 16. februarja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Prof. Bogdan Filov je sestavil naslednjo vlado: Predsednik vlade in prosvetni minister dr. Bogdan Filov, zunanji minister Ivan Popov, notranji minister B. Gabrovskl, prometni minister Ivan Goranov, odvetnik iz Sofije. Vsi ostali r^sori ostanejo v rokah dosedanjih ministrov. Danes dopoldne je kralj Boris sprejel člane nove vlade v avdienci. nakar se je vlada takoj sestala k prvi seji. ★ Prof. Bogdan Filov, novi predsednik minerskega sveta, se je rodil 10. aprila 1883 v Stari Zagori. Po končanih študijah na vseučilišču v Wurzburgu in Freiburgu se je posvetil vseučilišk! karieri. Leta 1914. je postal docent za arheologijo na sofijskem vseučilišču, kmalu nato pa kustos, a potem ravnatell narodnega muzeja v Sofiji. 2e leta 1920. so ga izvolili za rednega profesorja arheologije, antične zgodovine tn antične umetnosti na sofijskem vseuči- lišču. Leta 1932. je postal dekan filozofske fakultete, potem pa rektor vseučilišča. Pomembno znanstveno delo dr. Filova odlikuje mnogo priznanj. Za zasluge na polju arheologije, posebno kot ravnatelj bolgarskega arheološkega zavoda, ga je bolgarska znanstvena akademija izvolila za svojega člana, nekaj let potem pa za svojega predsednika Prof. dr. Filov je ugleden član mnogih znamenitih tujih znanstvenih ustanov in je dobro znan tudi v naših znanstvenih krogih, posebno po tem, da je eden izmed najuglednejših bolgarskih sodelavcev pri edicijah balkanskega instituta v Beogradu. Pri preosnovi v'ade Kjoseivanova 14. novembra 1938 je Filov oostal prosvetni minister. Ugoden vtis ? Parizu Pariz. 16 febr 1 fHavas) V francoskih diplomatskih krogih smatrajo, da krize vlade Kjoseivanova nikakor ni smatrati za posledico kakih nesoglasii v vladi za-r.idi bolgarske zunanje politike. Po sestavi rovega kabineta se lahko pričakuje, da s< bo poslej Sofija prizadevala navezati še tesnejše stike z drugimi balkanskimi državami. Imenovanje bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu Ivana Popova za novega zunanjega ministra, je napravilo v Parizu "zmino ugoden vtisk in smatrajo da pomeni to imenovanje še bolj prijateljske stike med Bolgarijo in Jugoslavijo za bodočnost. švicarska mnenja Curih, 16. febr z. Švicarski vodilni listi zelo različno komentirajo spremembe v bolgarski vladi. Južnoevropski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« ie mnenja, da pomeni sprememba v vodstvu bolgarske politike približan ie Bolgarije Italiji in odmik od sovjetske Rusije. Nasprotno pa smatra dopisnik »Basler Nachrichten«. da pomeni nova bolgarska vlada okrepitev vse-slovanske ideje na Balkanu. »Basler National Zeitung« smatra, da je novi bolgarski zunanji minister Popov eden glavnih nosilcev vseslovanske ideje, kateri je tudi novi ministrski predsednik dr. Filov zelo naklonjen. Prav tako označuje beograjski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« Popov* za zagovornika slovanske solidarnosti, ob enem pa vidi v njem jamstvo, da se bodo odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo se daj še bolj poglobili in učvrstili. To je tem bolj važno, ker sta Jugoslavija in Bolgarija v sedanjih prilikah hrbtenica balkanskega miru. Prve izjave Filova domačim in inozemskim novinarjem v Sofiji Sofija, 16. febr. AA Novi ministrski predsednik dr Filov ie dal poročevalcem domačih in tujih lihtov danes opoldne naslednjo izjavo: Ko ie krali sprejel Drošnio dosedanjega ministrskega predsednika dr Kioseivsno-va. nai bi ga zaradi slabega zdravia cdve-zal dolžnosti, ki mu io ie bil Doveril. ie krali blagovolil meni poveriti sestavo nove vlade Po.cebno želim poudariti d< bo ta vlada, ki je z majhnimi izjemam' obdržala isto sestavo, vodila dosl dno zunanjo in notranjo politiko vlade dr K.io«^ Ivanova. Pri izvajanju te nolitike. mod o navdahnjene po krpi ju. s°m že do lei neka č~sa Sodeloval s Kjoseivanovrm k' m° z nj'm družijo narprisrčneš^ or?'atel js^e /veze in čigar nazirame o upr"v'j n'»i d^av- s m zmerom pop^lnnma odob'aval Okoliščine, da je oostal novi zu^avi' m n ste I ""n Pcpov. ki j" b'l zve«t ^'brc nri izvajanju doccda\ie zunanje roli';k*». ksže o. da se ta nil"t?ka ne bo spr^meril* v bod^č-no^t'. hočem z n"kaJ h°s'd mi rpsnnv-rati polUiko nov? lahko r-r~m da bo ta nnl't"ka ost~la tudi v Iv^oče politika m"ru in nevtra'ro=t' 0^' t'ka n trn-njega miru ra^dne edinosti sro t>-d"r®* e Twv7d?sre in kttlfu^^fa nanre<"f!> T" t> ka j" iv>nf>l-or?a v s ču t vi in že- ljami bolgarskega naroda. Potrebno se mi zdi podčrtati, da bo vlada. ki ii imam na podlaei zauoania in naklonjenosti državneea poglavarja čast predsedovati zastavila vse svoie sile v tei smeri. Vsa njena skrb bo veliala. kakor doslej, blasinii naroda ki bo zgrnjen okoli osebe svojega vrhovnega voditelia kralia tudi v bodeče deloval za mirno oovzdigo svoie domovine Ko ie oredsednik vlade Filov prebral tr iziavo. se ie oomudil v kraišem razgovoru s časnikarji ki so mu stavili nasled nia vprašanja: Kako ie z okrepitvijo rosordarskeea sodelovanj med Bol^ariio in nien;m' sosedi? — Filov: Ustanovitev br>learcko-iueo-■ slovenske trgovinske zbo-n^e v Beogradu in v Sofiji je dokaz t?gi stemlienia j Kdai bo skI;c?no narodno s-b-anie na zasedanje? — Filov: N^brže 24 t m in bo seio mrodnssa sobranja ctvorila ore-slolna bs^eda J Ali porn-ni vaša v'ada npko do^enr etapo na noti do norroaVzariie in d°mo-kratvadie notranie?a živ'j nia? — Fi'ov Vsaka sp^pmemba romani v neki meri ne kakšno e-aoo ToJa v tfci smcr ne orča kuife nrb^n;h oo^eb-^h *p-ememb Os-ovna črta notranje no1'4'k» "tanp i'ta k->kr I šna je bila za vlade dr Kjoseivanova. norveške izgufed v pomorski vojni Položaj severnih nevtralnih držav je zaradi gospodarske vojne zelo težaven Oslo, 16 febr s (Reuter) Vsi norveški listi se bavijo z ogromnimi norvešk.mi izgubami v pomorski vojni Danes ie bila zopet javljena potopitev l.OOOto^ske^a norveškega parnika »Bist« ki ie na coti iz Anglije v Norveško izginil in ga je treba že smatrati za izgi bljenega z vso posadko vred Ob tei priliki pravi list »Af-tenposten« da nai bi voiuioče se države končno sporočile. kak3ne pravice imaie prav za prav še nevtra'ci. Ali sme š? vo-' žiti Norveška zase premor iz Angl ie ter j premog in petrolej iz Amerike? Ali smejo j sploh še nevtralne ladie onravliati pomorski promet med nevtralnimi državami' List se vprašuje dalje kai ie prav za prav nevtralcem sedai še dovoljeno Norveška je miroljubna država in hočp mirnega ro-delovania z Nemčijo. Toda potopitve norveških ladii se moraio nehati 6 podmornic uimlcssslli v enem tednu London, 16 febr o Pn ir a 'nem p^r". č:lu admiral i tete je »n^lfJka mo-nTrioa uničila v poslednjem tednu 6 nemških podmornic. Uspeh rušilca vAsttf5ope" London. 16 febr. s Dan^c ie b:l iavlie-no. da ie rušilec ki ie or^kli petek potopil dve nemški podmo-n;ci vMia la^ia »Antilope« H350 ton) pod noveli tvom kapitana Douglasa Tri nevtralne !r?f*?e potcf!; London, 16. febr. s. (Reuter) V b'ižini vzhodne angleške obale sta bi'a danes od nemške podmornice torpedirana danska parnika »Sleitner« in »Rhone«. vsak s približno 1100 tonami S prvega je rešenih 12 oseb, z drugega pa 6. 1168-tonsko norveško ladjo »Start« pogrešajo že toliko časa, da jc je treba smatrati kot izgubljeno. Norveški in danski pntest Oslo, 16. febr. s. (Havas) Norveška vlada je vložila pri nemški vladi protest za a-di torpediranja treh norveških parnikov od nemških podmornic. Norveška vlada si pridržuje pravico, da zahteva zaradi potopitve povračilo škode. Kodanj, 16. febr. s. (Reuter). Danska vlada je sklenila protestirati pr nemški vladi j zaradi potopitve parnika »Charstina Mersk«. Ameriški korak v Berlina Berlin. 16. febr. s. (Assoc'ated Press). Ka-■ kor poročajo bo ameriški poslanik v Ber-i linu interveniral pri nemški vladi in pro- sil za pojasnilo glede poostrenega načina pomorske voine po katerem hočejo Neme potoniti vsako nevtralno ladjo, ki gre v angleške kontrolne poslaie. Angleške letalske izgube London. 16 febr s (Reuter). Letalsko ministrstvo ie objavilo nevo listo angleških izgub vojne v zraku Lista obs ga 49 imen letalskih oficirjev in vijakov Sedem od teh pogrešajo ostali pa so padli oziroma so podlegli poškodbam. Počastitev mornarjev „£xetcrja in ,Ajaxa" London. 16. febr. s. (Reuter) Zupan v Plymoi.thu je p.iredil danes kosilo na čast mornarjem iz anslešk h križark -;Aiav« in »Exeter«. 300 mor isriev ie z godbo z <>Exeteria« na čelu k raka o burro pozd av lieno od občinstva po ulicah v mestno hišo. Današnji angleški listi oraviio. di nai bi enako oarado Drir dili mornarii z obeh zmagov t h angle kih kržark tudi v Londonu. ko prideio na kosilo k londo".' mu županu »Daily Expre~s< pravi d i? najboljša propaganda k vsekakor za'eže več nego sovori. pokarati občinstvu zmagovalce »Dai!v Teiegraph« s? cb pr liki včeraj šnie-ra sprejema križarke *>Exeter« spominja ka':o sd ncr~"k' listi in rad'o o^nevne iavlisli d3 ?e ie križ »Ev' t r« pi Vt- ki z »A 'm ra'om Graf Soee« cctjp la. Nevtral rftri pes o!:e!i rj5T2?iLS:e celino \Ya^h'n'jKn. kj foj ,r s. < A*zoz ated P es3). Zrnrnji r-:n's'er Hull je denes izjavil da je trc'.:a smrtrat: na po'la-?1 o "govorov, ki so jih dal« Anglija. Francija in včeraj tudi Neirč ja na n~to o do-iečitvi nevtrcfnosine cone okoli ameriške ce'ine, da so vse tr' vo;'xr'rče se države ustanovitev take cme o klonfe. Ameriške d.žave se to-'o sc'aj posvetoval o nrdaljniih korakih k naj bi jih glede te za reve po vzele Predse n k Rocsrvelt. ki se je danes vkrcal na ameriško kr ža.ko, je izjavil na krovu križarke dopisniku agcncije da služi negovo desetdnevno potovanje po Atlantskem ocecnu izključno oddihu. Etslija bo povečala trgovino z RiMunijo Bukarešta, 16. febr. s (Havas). Samkaj bo v kratkem dospela italijanska trgovinska dclegacija. Itali;'a, ki je že od leta 1929 za Anglijo in Francijo najboljši kupec rumunskega biaga, se trudi, da še razširi svoje trgovinske odnošaje z Rumunijo. Pričakujejo, da bodo pogajanja za novo trgovinsko pogodbo v kratkem uspešno zaključena. Seja banskega sveta Včerajšnja seja je bula posvečena prcivsem gospodarskim razmeram v Sloveniji Ljubljana, 16. februarja. Debata o socialnopolitičnih in zdravstvenih vprašanjih je zavzela vso današnjo dopoldansko sejo banskega sveta. Pri-;avilo se je 25 govornikov. Na popoldanski eji je banski svet obravnaval posle finančnega odde!ka in začel razpravo o tr-:ovini, obrti in industriji. Banski svetnik dr. Leskovar je govoril -> delovnih razmerah v Mariboru. Rekel je, da je na najboljših mestih tujih industrijskih podietij še vedno nameščenih okrog ^000 neslovanskih tujcev, ki se favorizirajo v škodo naših lastnih ljudi. Tudi to ustvarja ugodna tla za razdiralno propagando. Med predlogi, ki so jih stavili razni govorniki, naj jih navedemo samo par: Skrb za brezposelne naj se prenese na občine, ki bi jih bilo treba v danem primeru tudi podpreti; na tak način bi morali ostati brezposelni v domačih občinah in bi se cotepuštvo odpravilo. Uvede naj se starostno zavarovanje za kmečko prebivalstvo. Agrarna reforma v Prekmurju naj se izvede še na obeh veleposes+vih kjer se še ni do kraja. Otvorijo nai se razno nove zdravstvene institucije, odnosno izpopolnijo in bolj podprejo že obstoječe itd. Govora je bilo dalje o viničariih. ki kljub novemu viničarskpmu redu včasih prejemajo komaj po dinar na dan. pa o podpiranju gradbenega delavstva ob času mrtve sezone, o bednih življenjskih razmerah lesnega delavstva, pobijanju alkoholizma. o prenizkih mezdah v nekaterih industrijah, v drobitvi kmetij, ki onemogoča vsako umno gospodarstvo, o beli kugi ter o drugih sličnih nerazveseljivih sociCnih pojavih na našem podeželju Seveda je bilo tudi pri tej razpravi predloženih nešmo krajevnih želi in potreb Na popoldanski seji k1 se le danes začela ob 17.. je ljubljanski frupan dr Adle-5if zahteval naj bi banovina s primerno pomole drugih faktorjev uredila na periferiji Liubljane posebne delavske kolonije * hiš:cami in majhnimi zemljišči kar bi bilo obenem naibolišp praktično pobijanje komunizma Navedel je statistiko sestavljeno za okrog 400 siromašnih delavskih 7 ljubljanske periferije. Četrtina rodbin k1 štelejo skupal preko 1600 Manov. prebiva samo v enoprostornih stanovanjih Dvorana na Gradu le razdeljenb v pet prostorov za pet družin od katerih :ma ena kar deset otrok Okrog 70 omenjenih delavskih stanovanj nima dnevne svetlobe več ko polovica jih je mofnr vlažnih Te družine imajo za eno tretjino m*n1 postelj kakor članov Na eno vodo vodno pipo odpade po 20 In po 25 gospodinjstev Ogromna večina sob 1e brez oeči Govornik 1e navedel predpise za de 'avska stanovanja v raznih ?vrop«kih državah Treba bi bilo najti sredstva, da dobe delavci tudi pri nas zdrave hišice in malo ?emlje. Banovinslti dolgovi O proračunu finančnega oddelka je poročal načelnik dr. Orel. Za odplačevanje banovinskih doleov je v novem proračunu določenih 14 milijonov din. Banovinski dolgovi znaša io sedai 145 milijonov. Od lani so se povečali za 18.148.000 din. Posojila so bila najeta: 12 700.000 za gradnjo cest, 1 milijon za gradnjo kmetijske šole v Polj-čah, 500.000 za Vinarsko zadrugo v Ptuju, 2,100.000 za gradnjo vodovodov Kram— Preddvor in Ribnica, 1,1-50.000 za gradnjo gledališke kulisarne in 608.000 din za nakup zemljišča na katerem se bodo zgradili bakteriološki zavod, Podkovska šola in ambulantna »šola za živalske bolezni ▼ Ljubljani. Podatki o gosprdarsksm položaju v banovini K besedi o tinančnem oddelku, se je oglasil le en govornik, nakar je prišel v obravnavo proračun oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Načelnik Trstenjak je podal uvodno poročilo. Ugotovil je, da so industrija, trgovina in obrt hudo prizadete spričo izvoznih in uvoznih omejitev, blo-kadnih in protiblokadnih ukrepov, ter pomanjkanja surovin, kar vse je posledica vojne. Z največjimi težavami se mora boriti tekstilna industrija, ki kljub redukcijam še zmerom zaposluje skoraj 17.000 delavcev. Velike težave so nastale tudi za kovinarsko, pa več ali manj tudi za ostale industrije in obrtne panoge. Le v premogovni industriji so se razmere izboljšale, predvsem zaradi večjih naročil iz inozemstva. Zaposlenost delavstva je lani po višku v avgustu s 108.401 zavarovanim delavcem začela trajno nazadovati. Obrtnih prijav je bilo iani za 163 manj, odjav pa za 341 več kakor predlanskim, število konkurzov je naraslo za 10, število prisilnih poravnav pa za 12. Avtobusnih podjetjih je bilo lani 53 s progami v skupni dolžini 2.253 km. Delniških družb je 85, med njimi 14 denarnih zavodov, 73 pa industrijskih, trgovskih in prometnih. 5 jih je v likvidaciji, ena je bila razpuščena, dve sta se preselili v Beograd. Poleg banovinskih hranilnic v Ljubljani Ln Mariboru, s podružnicami v Kočevju m Celju je v Sloveniji 29 občinskih hranilnic, od katerih pa jih je 15 še pod zaščito. Tujski promet je lani nekoliko nazadoval. predvsem zaradi mednarodne napetosti. Gostov je bilo lani v banovini 195.305 (od tega inozemcev 55.828), nočnin pa 1,059.011, (za 8.151 manj kakor 1. 1938.). K debati se je priglasilo 15 govornikov. Do konca seje ob 19.45 se jih je razvrstila polovica, ostali pa bodo govorili na jutrišnji seji, ki se bo začela ob 10. Tožba Stojadincvlsevsga kzzta Beograd, 16 febr. p. Lani 2. aprila je vložil v Narodni skupščini tedanji narodni poslanec Dragoslav Pantovič interpelacijo aa predsednika vlade o poslovanju agencije »Fournler«. Interpelacija je takrat izzvala veliko senzacijo v vsej javnobti Dimitrije Pantovič je v interpelaciji trdil da širi agencija Fournier v inozemstvu neresnične vesti. Ki so škodljive za naše dr žavo. ln da vodi njeno podružnico v Beogradu tedanji direktoi »Vremena« Drago-mlr Stojadlnovič. brat tedanjega predsednika vlade dr Milana Stojadinoviča Dragomlr Stojadlnovič je bivšega poslanca Pantoviča tožil ln danes je bila prva razprava. Tožbo je vložil tudi proti direktorja »Pravde« Sokiču in direktorju »Politike« Rlbnikarju, ki sta inteipelacijo ponatisnila. Na današnji razpravi je Pantovič Izjavil, da se ne čuti krivega, ker hoče vse dokazati, kar je v svoji Interpelaciji navedel. Agencija Fournier ima svoj sedež v Parizu ter je njen predsednik Georges Henry Culone Čigar zveze z Dragomirjem Stojadinovlčem so jasne. V prostorih »Vremena« sta bili uprava in uredništva beograjske podtužnice agencije Fournier. Agencija je po svetu sistematično razširjala o naši državi vesti, ki so bile lažnive. Ko je vprašal francoskega novinarja Revmonda Vernerja, urednika beograjske podružnice agencije Fournier, zakaj razširja take vesti, mu je odgovoril, da nI poslal niti ene vesti sam. temveč mu jih vse dale niefrov delodajalec Dragomlr Stojadlnovič. on pa ima lz pariške centrale naročilo. naj dela točno po Stojadinovičevih navodilih. Nadnlie navala Pantovič v svotem odgovoru na obtožbo, da je bil med prvimi ustanovitelji »Vremena« ln da je prispeval prvič 100.000 din, drugič pa 150.000 din. kar pa je vse izgubil. Ko pa je dr. Milan Stojadinovič prevzel »Vreme« ter objavil seznam delničarjev, on ni bil med njimi naveden, pač pa najrazličnejši Sto-jadinovičevi sorodniki. Pantovič je predložil sodišču večje število biltenov agencije Fournier, o katerih pravi, da vsebujejo mnoge netočne vesti o položaju v naši državi ter o njeni zunanji in notranji politiki. Te vesti so se razširjale preko Londona, Ne\v Yorka, VVa-shingtona in drugih mest ter je bila agencija Avala prisiljena demantirati jih s posebnim komunikejem, ki pravi, da so gotovi tuji listi objavili dokazano lažnive in tendenčne vesti o Jugoslaviji in njenih odnosih s sosedi. Nato govori Pantovič v svojem odgovoru na tožbo obširno o odnosih Dragomira Stojadinoviča in njegovega brata dr. Milana Stojadinoviča do Milana Schwarza-Saviča, bivšega generalnega konzula v Cu-rihu. Pantovič navaja, kako se je Schwarz prekrstil v Saviča in kako je postal z majhno šolsko kvalifikacijo generalni konzul v Curihu. za kar je bil potreben poseben amandman v finančnem zakonu. Pantovič je predlagal, naj se zasliši cela vrsta prič, med njimi direktor agencije Avale Djordje Perič. bivši šef presbiroja Boško Bogdanovič. francoski novinar Ver-ner Reymond. v Parizu pa naj se zasliši francoski novinar Jean Husar, kako ie postal delničar »Vremena« z vlogo 300.000 din. Nadalje nai sodišče prouči poročilo zunanjega ministrstva o zvezah Stojadinoviča z agencijo Fournier. Sodišče je spreielo ta predlog in se bo razprava nadaljevala 1. marca. Welles in Taylor na poti v Evropo VVashlngtOn 16. fp->r. o. Z ita.li anskim porn'kom »Rex« bosta odpotovala jutri v Evropo dva velika ameriška državnika, in sicer Tavlor. osebni Rocseveltov zastep-n 'k nri Vatikanu ter drogi državni pod-ta-n k Sunner VVrlles. ki potuje v znani ->o'it čr>' misiji v razna evropska politična sreiišča. Prpen ptsfcme pcslanik v Rimu? London, 16. febr. o. Kakor poroča »Dai-ly Telegranh« iz Rima. bo dosedanji nemški pos'anik Mackensen v kratkem odpoklican ter ga bo nadomestila kakor pravico bolj energična osebnost. Baje mu očitajo preveliko popustljivost pri izdelavi načrta o Izselitvi Nemcev iz Južne Tirolske. Kot njegovega naslednika imenujejo Pa-oena, čigar soproga ln hčerka bivata sedaj v Rimu. \ Starostno zavarovanje nemškega naroda Berlin, 16. febr. AA. (DNB). Vodja Nemčije Hitler je naročil ministru za delo dr. Leyu, naj izvede obSirno zavarovanje nemškega naroda za primer starosti. Hitler pravi v svojem pismu, da mora novi zakon o starostnem zavarovanju spominjati za večne čase nemški narod na skupno borbo za svobodo in neodvisnost i velike nemške države. Naselitev ŽIdcv v Isiblmskem okrožju Amsterdam. 16. feor. j. Kakor poroča berlinski dopisnik lista »Nieuwe Rotter-damsehe Courant« je transport nemikih Židov iz Stettina že prispel v židovsko rezervacijo v lublinskem okrežju na Poljskem. Stettinskim Židom bodo v kratkem sledili tudi Zidje iz Konigsberga in Gdan-skega. Dopisnik pripominja, da Nemčija s to!ikrno naglico izseljuje Žide iz svojih severnih pokrajin najbrže zaradi tega, ker bo prostor ob Balt;k>: v kratkem postal izredno važen z vojaških vidikov. Kitajska zmaga Cungking, 16. febr. AA. (Havas). Kitajska zmaga v pokrajini Kvangsi je mor-! da prav tako pomembna kakor kitajska zmaga pri Tajerčuangu in Cansi. Tako izjavljajo kitajski vojaški strokovnjaki, ki poudarjajo, da je ne samo japonska ofenziva doživela neuspeh, ampak ca so zdaj ogrožene tudi velepomembne japonske postojanke. Kitajci stoje zdaj le nekaj kilometrov severno od Naninga. Japonske izgube znašajo več ko 20.000 mrtvih in ranjenih. Kitajski vojaški strokovnjaki priznavajo, da imajo tudi kitajske čete prav tako velike izgube, pripominjajo pa, da tolikšne izgube Japoncev potrjujejo, da je v japonski armadi nastala demoraliza-cija, kajti spričo japonske premoči v obo-rožbi ne bi Japonci smeli Imeti tolikšnih ' izgub. Naši kraji in ljudje Ob 75 letnici Cirila Pirca Danes praznuje v Kranju 75 letnico mož, katerega ime je neločljivo združeno z zgodovino slovenskega Manchestra. Ciril Pire je bil tisti, ki je zasnoval idejo industrializacije mesta Kranja in se mu je to veliko zamisel posrečilo v polni meri izpeljati. Bil je pravi blagoslov za Kranj, da je imel v povojni dobi na županskem stolu moža, ki je v pravem času tako pravilno razumel zahteve nove dobe in pritegnil v mesto tekstilno industrijo, kateri se ima Kranj danes zahvaliti za vse blagostanje ln silen razvoj ki ga je dosegel tekom povojnih let. Da ni bilo odločilnih dejanj župana Pirca, bi bil postal izumirajoče mesto. zapisano propadu. Danes, ko praznuje Ciril Pire svoj 75 letni jubilej, naj omenimo vsaj del onih velikih zaslug, ki si jih je jubilant stekel za napredek in procvit kranjske občine. Ciril Pire Izhaja iz stare ugledne kranjske trgovske rodbine. 2e oče Matej je bil vnet rodoljub, prvi predsednik Narodne čitalnice in kranjski župan. Po končanih pravnih študijah je jubilant prevzel očetovo gospodarstvo in obenem stopil v javno gospodarsko in politično življenje. Politično borbo je Pire pričel, ko je na kranjskem ro-tovžu vladal še nemški uradni jezik. Tu je začel orati ledino narodne zavesti in je s svojimi sobojevniki izvojeval prvo zmagp po silnem naporu, ko je pri volitvah v deželni zbor 1. 1895. zmagal notar Viktor Glo-bočnik. Razvoj Kranja se je s tistim dnem preokrenil, mladi narodni borec Pire, je pokazal meščanstvu pravo pot. Od tega dne naprej je njegovo Ime tesno povezano s kulturnim, gosoodarskim in političnim živi- en jem goren jske metropole. Udejstvo-val se je v vseh naprednih kulturnih društvih. postal je starosta Sokola in predsednik Narodne Čitalnice. Obe društvi sta se mu za njegov požrtvovalno delo zahvalili s tem. da sta ga izvolili častnim članom En?ko priznanje mu je izkazalo gasilno društvo. Največie in najplodovite^še pa je bile Pirčevo delo na Fosnorlprskem področju Polnih 12 let je bil deželni poslanec za kraniski in škofieloški volilni okraj, nad 40 let je bil stalni občmski odbornik in sve-t<~>vniec. potem pa polnih 15 let župan mesta Kranja. Niegove zasluge za vodovod, tržiško železnico in novi most čez Savo izviraio še iz č?sov. ko je deloval, kot deželni poslanec Ko je 1. 1921 postal mestni župan, je njegova delavnost dosegla višek. Najprvo je kupi! novo občinsko poslopje na mestnem trgu. katerega je dal po nasvetih prof Piečnika in po načrtih prof. Grebenca restavrirati, da je ohranil najlepše gradbene umetnine žal je današnja občinska uprava dala pred dvemi mesci, radi gradnje nove pošte, podreti starinski hodnik, ki je po izjavi g. Plečnika najzanimivejši del stavbe. To odstranitev je izvedla, ne da bi popreje vprašala za svet konservatorja. Najpomembnejši ukrep pa je Pire napravil, ko je izposloval priključitev Gorenje Save in Gašteja k mestni občini, kajti na ta zemljišča se je naselila tekstilna industrija, ki je prinesla mestu procvit. Na Pirčevo pobudo je bila ustanovljena še tekstilna šola. iz katere danes izhajajo domači tekstilni strokovnjaki. Odveč bi bilo omenjati kaj je v teh letih vse storil za napredek in olepšave mesta in okolice. Pri volitvah leta 1933. je bil ponovno izvoljen za župana in je skušal še marlji-vejše nadaljevati započeto delo. žal je na- gajiva opozicija, če se je le dalo, zavrla vse obsežnejše projekte. Tako predvsem gradnjo kopališča, za katerega je bil bazen že izkopan. Radi malenkostnih intrig Kranj še danes nima kopališča, ki bi že zdavnaj moralo stati in to na najlepšem prostoru, takorekoč v sredini mesta. V zadnji dobi njegovega županovanja so bili izvršeni tudi načrti za novo ljudsko šolsko poslopje, žal so te načrte pozneje ovrgli in je sedanji občinski odbor z večjimi stroški zgradil poslopje po novih načrtih. Že po letu dni pa se je izkazalo, da bi prvotni načrti bolje odgovarjali, ker v novem poslopju že sedaj primanjkuje prostora. Z uvedbo trošarine je župan Pire ustvaril občini nov vir dohodkov, tako da ne bi nikdar bilo treba poviševati občinskih doklad. Na Pirčevo pobudo se je ob zgradbi preddvorskega vodovoda uporabilo širše cevi in to radi poznejšega ojačenja kranjskega vodovoda. Po njegovi iniciativi je občina kupila lepo posestvo Prevolo za 800.000 din in je to Imetje danes med brati vredno nad 2 milijona dinarjev. Da nI opozicija posegla vmes z nizkotno intrigo, bl bila Prevola že zdavnaj Izročena svojemu namenu, kar bi bilo za kranjsko občino največjega pomena in koristi. S podporo občine so v tej dobi zgradili zdravstveni dom. Sredi najlntezivnejšega dela je bil župan Pire razrešen, ker njegovo nesebično delo ni šlo v račun njegovim lokalnim na- j sprotnikom. Toda kranjsko meščanstvo se prav dobro zaveda, kaj je Pire pomenil za Kranj in da so z njim izgubili župana-moža, kakršnega zlepa ne bodo več dobllL Najlepše priznanje njegovega županovanja so izkazale ob njegovi razrešitvi polne občinske blagajne. Za svoje nesebično delo in nevenljive zasluge mu je občina že 9. aprila 1921 leta izkazala zahvalo s tem, da ga je izvolila častnim meščanom. Nadalje je prejel pet visokih odlikovanj, med njimi najvišje in izredno ob svoji 70 letnici, ko je bil odlikovan z redom Jugoslovenske krone n. stopnje. Z ozirom na Pirčevo požrtvovalno delo ln na delovanje njegovega občinskega odbora v teku 151etne dobe, je naravnost deplasirana »Gorenjčeva« pisava povodom listove 40 letnice, da je bil kranjski občinski odbor od 1. 1921. sterilen. Gorenjec.se je ob tej priliki zaletel celo tako daleč in trdi, da je dekan Skrbeč moral priti v Kranj ter zagrabiti z obema rokama, da je rešil kranjsko gospodarstvo, ki je najbrže največ pridobilo z lesenim mostom. Naj nasprotniki pišejo in odrekajo zasluge Cirila Pirca za mesto, kolikor hočejo. Pirčevo nesebično delo. je prineslo Kranju napredek in procvit. ki ga ne bo mogla nobena zgodovina zamolčali, pa tudi politična ne. Ob 75 letnici tega odličnega naprednega in nacionalnega moža se pridružujemo kranjskemu meščanstvu in tudi mi izrekamo najiskrenejšo zahvalo in čestitke z željo, da bi še nadalje ostal tako duhovno čil pa tudi telesno zdrav in naj bi učakal še mnogo pomladi! Mraz je popusti! Ljubljana. 16 februarja Od včeraj do danes je mraz sicer za spoznanje popustil, a vse kaže da bo toplejši val z juga zimo šele postopno premagal Meteorološka postaia na letališču ie davi zabeležila najnižjo temp^a^uro —25 6. na Barju so imeli —24. vremenska hi*ica v Zvezdi pa je kazala —4 Z novim vdorom mraza so se spet začele nerodnosti v železniškem prometu ki jih ie bilo toplejše vreme za nekaj časa že odpravilo V lokal nem prometu ni bilo sicer kakšnih poseb nih zamud, pač pa so z velikimi zakasnitve mi prihajali brzovlaki zlasti Orienteksores. ki je imel 128 minu« zamude m na beo grajski brzec, ki se je zakasnil za dobre tri ure. Maribor. 16 februarja Mraz popušča Dočim je bila v četrtek maksimalna temperatura 7" C., ie bila da našnja najnižja jutrnja temperatura 22.8° C. Na periferiji in pod Pohorjem ie bila se veda nekoliko nižja Tako se ie torej zvi ša!a temperatura povprečni za 5 nO C Visi na snega v ravnini je 41 cm Tezenska me teorolo ka postaja napoveduje za maribor ski okoliš malo oblačno mrzlo in stanovit no vreme Kranj 16 februarja Mraz ki je te dni z vso silo pritisnil it na Gorenjskem dosege najviš|o stopnic na kranjski ravani od Cerkelj preko Kram« do Tržiča V četrtek ziutraj ie kaza^' živo srebro na odprti ravnim —2*» do 20" C V Kraniu je v sredi mesta doseglo 25« C., v predmestju pa 270 C Radovljica lesen'ce in ostali kraji na Gorenjskem ki leže v go- renjski kotlini so zabeležili le nekoliko nižje številke. Danes je mraz zjutraj za nekoliko stopinj popustil in se je živo srebro gibalo nad 23 in 26« C Proti poldnevu, ko je sonce razgrelo zemljo, pa je živo srebro močno padlo in smo v mestu zabeležili komaj tfi pod ničlo. Zaradi mraza v jutrnjih urah najbolj trpe delavci, ki se vozijo s kolesi v mesto Ker jim čevlji na nogah zinrzujejo, so si vsi kolesarji in vozniki, ki prevažajo v mesto les, ovili čevlje z žakljevmo. Današnji živilski trg je bil skoraj prazen. Naprodaj je bilo le nekaj krompirja, pese in mlečnih izdelkov in še to vse zmrzlo. Zelenjavo pa so imele nagfodaj le domače branjevke Zaradi strupenega mraza so seveda predvsem prizadete delavske družine k se niso mogle dovolj založiti s kurivom Zlasti pa trpe one družine ki prebivajo po lesenih barakah in ne morejo zadržati mraza niti z žaganjem in cunjami, a katerimi mašijo špranje. fikofja Loka. 16. februarja Obiskal nas je nov mraz. V torek je močno snežno, potem pa je začela temperatura padati, že v četrtek zjutraj je toplomer kazal na odprtih legah 23 stopinj pod ničlo Selščica je zamrznila v vsej svoji širini Vodno strugo prekriva plast ledu in to od Koširjevega mlina navzdol prot: šeširu Ljudje so v skrbeh zavoljo kuriva. Premoga je zmanjkalo in ga ni dobiti, pa tudi drva so draga Športni svet pa je v svojem elementu Smučišča za gradom in drugod so oblegana. V Jablanški dolini 30 stopinj pod ničlo Litija 16 februarja Iz Zasavja nam poročajo o hudem mrazu in nevšečnostih ki jih je prinese- s seboj prvi pomladin sv. Valentin Svetec je gotovo zamenjal ključe oo Korenin z onimi, ki odpirajo sibirsko zimo Preteklo noč je bilo pri nas tako mraz. kakor letos še ne. Tudi je vlekla ostra burja da je šlo skozi obleko tn Kožo do kosti. Med železničarji se je raznesla novica, da je zmrznila roka nekemu železničarju ki je bil za zavirača na tovornem vlaku. Kar ni nič neverjetnega za vsakogar, ki je doživel mraz v noči na četrtek že v zavarovanih krajih je padlo živo srebro na 25 stopinj pod ničlo. Opazovalci vremena so zabeležili zjutraj ob 8., ko je predrlo ledeni zrak sonce v značilnem krvavordečem blesku, 24 stopinj pod ničlo, še hujše pa je bilo v Jablanski dolini, ki je odprta od severa proti jugu in teče skozi nje potok. Davi so pravili došleci iz Jablanške doline, da je kazal termometer tam celo 30 stopinj pod ničlo. Posebno hudo je v hribih, kjer imajo le enojna okna in slabe peči. Ljudje, ki so prišli k nam v dolino iz štangarskih vasi so pove:ali, da se je nabralo na oknih do dva prsta ivja Tolikšen mraz je ponekod kar prelomil šipe v oknih na dve polovici. Hude skrbi imajo hribovski gospodarji ki nimajo dobrih hlevov. Nočni mraz je predvsem ovce omamil do nezavesti. Pripovedujejo. da so pri Pangriču v Stangi našli v hlevu tri ovce. ki jih je umoril noč-ni mraz Pri sosedu pa je zmrznila ena ovčka. udo je udarjena tudi divjačina. Spodnja plast je tako strjena, da drži tudi težkega moža. Po vrhu pa je zapadlo do dvajset centimetrov novega snega. Fazani, zajci in druga divjačina ne morejo razkopatl snega ln priti do hrane. Zato se je trojica fazanov zatekla prav do hiš na Grbinu pri Litiji. Lovci bodo morali zdaj pridno skrbeti za divjačino ln ji natiresati hrano. Tudi šoje. ki so sicer plašne ln samotarske ptice. pridejo trkat na okna in prosit mlloda- i pregled Horvatova zgodovina hrvatske kulture V sorazmerno kratkem času je doseglo drugo izdajo obsežno delo hrvatskega kulturnega in političnega zgodovinarja, enega najodličnejših publicistov zagrebškega kroga Josipa Horvata »Kultura Hrvata kroz 1000 godina« (460 str. 366 slik). Za sorazmerno drago knjigo, ki jo je izdal Ante Velzek v Zagrebu v krasni opremi in tisku »Tipografije«, je že to najboljše priporočilo, zlasti če uvažujemo, da ni knjiga nikaka bežna in lahkotna senzacija, marveč celo resnega in po svojem obilnem gradivu zgoščenega značaja. Josvo Horvat je pokazal tudi z drugimi spisi kakor n. pr. s Politično zgodovino Hrvatov, da je razgledan, vešč in prijeten zgodovinski pripovedovalec. Njegovi spisi so z oblikovne strani bolj eseji kakor zgodovinske razprave, to se pravi, spisani z roko avtorja, ki obravnava dognano gradivo s spretno roko literarnega oblikovalca. stremečega po sintezi preglednosti in jasnosti Tudi njegova »Kultura Hrvata kroz 1000 godina« ni znanstveno delo profesionalnega zgodovinarja, ki se mu mora povsod poznati znanstven aparat ia ki ga je treba obdati s citati in opombami pod črto ali v peti tu ob koncu knjige Pisec niti nikier ne navaja virov in se soloh ne zmeni za bibliografijo Zato pa je tem boli občutljiv glede stila in jezika ter drugih podobnih odlfk ki zanimajo skrbnega publicista Josrn Horvat zajema poglavitno snov iz strokovne literature in jo tako pregnete in izoblikuje, da sicer ne izgubi znanstvene verodostojnosti, dobi pa v svoji celotni sestavi in po oblikovnih vrlinah mnogo večjo učinkovitost, nego učeni akademski traktati in sadovi suhoparne strokovne učenosti. Od Natka Nodila dalje ni menda nihče med Hrvati pisal o zgodovini s takim stilistično-personalnlm obeležjem, kakor piše Josip Horvat. Njegovi zgodovinski spisi imajo to prednost, da ne poučujejo samo, marveč tudi mikajo in zapuščajo v bralcu močne vtise, kakor kakšne slovstvene stvaritve. Koliko je v tem načinu zgodovinske obdelave negativnega bo lahko dognala samo strokovna kritika. Piscu teh vrstic je Horvatova »Kultura Hrvata kroz 1000 godina« zgolj primer poučne knjige, ki čitatelja notranje zavzame in navduši, poučuje ln v nekem smislu usmerja. Knjiga ima za uvod pesem Vladimlrja Nazora iz cikla »Hrvatski kraljevi«, ki je do neke mere programatična tudi za Horvata kot zgodovinarja zlasti tam, kjer pravi pesnik: I ako nema raka, spomenika, Zidina, ploča, pergamena slika, Ja ipak znam što bje, i kako bje. Ne razasute na sve četiri strane, Ved u mom tijelu ukopane Otaca mojih put i kosti sve! V uvodni besedi izpoveduje Horvat svoj pogled na življenjski pomen naroda in njegove kulture. »Samo po svojoj kulturi, po svojoj duhovnosti, narodi živu i održaju se u životu, život je vrijeme, a bezvremen-stvo je bezsudbinstvo. Ima naroda, ko ji ima ju samo izvanjsku povijest, a nikakvu unatarnju. Ta poznaje samo dogadjaje, a nikakvu sudbinu, a su-bina su ideje, njihova spoznaja.« Kulturna zgodovina je potemtakem zgodovina idej, ki so prispevale velik delež k temu, kar imenujemo narodova usoda, in h gibalnim silnicam, ki so ga vodile na poti skozi zgodovino. Spoznavati te ideje, v gibalno energijo spremenjene duhovne sile kot činitelje zgodovinskega razvoja, pomeni spoznavati bistveno vsebino narodove zgodovine. Vse, kar se dogaja na zunaj, je samo odraz tega notranjega presnavljanja. boja, rasti. ★ Okvir tega paroči.a je pretesen, da bi mogel čitatelj do dobrega spoznati vsebinske zanimivosti in značilnosti Horvatove širokopotezno zasnovane kulturne zgodovine. Treba se je omejiti samo na bežno karakteristiko. Hrvatska zgodovina je sorazmerno malo znana in marsikje podcenjevana. V resnici so Hrvati za razliko od Slovencev narod z močnim historičnim čutom; tudi v sedanjosti neugnano doživljajo zavest svoje zgodovinske ekffstence in vsa njihova politika najsi gre za radičevsko socialno-agrarno gibanje, ali Se bolj za nadaljevanje starčevi če vske ideološke linije, je prežeta z občutjem kontinuitete ln tradicije, ki ga Slovencem dokaj nedostaja. Za to se včasi zdi. da smo mi »realističen«, Hrvati pa »romantičen« narod. Prav zaradi tega je spoznavanje hrvatske zgodovine nujna pot k razumevanju hrvatske politike v nedavni preteklosti in danes. Zgodovina vsakega naroda je najzanimivejša in najpoučnejša prav a kulturne strani. Odtod velika informativna važnost Horvatove knjige »Kultura Hrvata kroz 1000 godina.« Njen prijetni slog ln popularna i rov. Oe udari Soja a kljunom na okno, je to znak najhujše zime! Nič novega ni, da so spet znova zamrznili vodovodi. Kdor pride s hribov v doiino, je ves pre-mražen ln Šklepeta je pripoveduje o bolečinah. ki jih prizadeva mraz. de hujSe je onim, ki zaidejc v žamete. Mlin v šenko-vem grabnu je ves v ledenem oklepu. Anton Korošec f Maribor, 16. februarja V Popovičevi ulici je preminil v starosti 74 let upokojeni načelnik v poljedelskem ministrstvu g. Anton Korošec. Z njegovo smrtjo je nastala v vrstah starejše generacije zavednih narodnjakov občutna vrzel. Plemeniti pokojnik se je rodil leta 1875 v Slatini Radencih. Gimnazijske študije je dovršil v Mariboru, pozneje je študiral tudi v Gradcu. Njegova službena pot ga je vodila iz Gradca v Maribor, Slovenj Gradec, Ljubljano, Zagreb in Beograd, odkoder se je po upokojitvi vrnil v Maribor, kjer je preživel jesen življenja. Bil je v svojem nastopu ljubezniv ln pri- krtin sredstvo za izčiščenje pri slabi prebavL 2 kom din 1.50; 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.— Reg. S. br. 318S8/38 jazen. Bil je zaveden Slovan. Povsod, kjer je služboval, se je nesebično udejstvoval v naprednih slovenskih društvih. Njegovo dobro, plemenito srce pa ni mislilo le na ljudi, ampak tudi na živali, zlasti na uboge ptice. Pogreb bo v soboto iz hiše žalosti na magdalensko pokopališče. Vsi, ki so blagega pokojnika poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim naše globoko sožalje! Nevarna eksplozija v Celju Talilni aparat fe nevarno ranil delavca Celje, 16. februarja Danes ob 16.35 je razburila celjsko prebivalstvo silna detonacija, ki jo je bilo slišati po vsem mestu V predeiu okoli kolodvora so se stresle hiše in ljudje so preplašeni pobegnili na prosto, misleč, da je nastal potres. Kmalu pa se je razširila vest, da se je zgodila na dvorišču palače Mestne hranilnice nasproti kolodvoru huda nesreča Mestna hranilnica je naročila odtalitev zamrzle cevi na dvorišču To delo sta opravljala od četrtka daiie s talilnim aparatom 15-letni kleparsk- pomočnik Ivan levšenak iz Celja in 17-letni pomožn- delavec Viliem Vrus-nik V talilnem aparatu je mont'ran parni kotel s pritiskom do šest atm^sfe' in z varnostnim ventilom za štiri 9trnoptere Apa rat je izdelan iz ? mm debele pločevine in vreden I "00 Hinariev Danes ob 16. je priše* mojster pogledat. kako delo napreduje ter je še opozoril pomočnika in pomožnega delavca, naj bosta previdna Pol ure pozneje sta pomočnik in pomožni delavec končala delo pri odtočni cevi pri srednjih dvoriščnih vratih ter prenesla aparat k sosedni odtočni cevi. Vse kaže. da se je med tem ventil zamašil in nenadno je parni kotel s strahovitim pokom eksplodiral Eksplozija je aparat popolnoma raznesla Kos pločevine je priletel s tako silo v Jevšenaka da mu je razmesari! in zlomil desno nogo v stegnu. Vrus pa je dobil od pare hude opekline po obrazu in prsih Zaradi silnega zračnega pritiska je na dvoriščni strani poslopia jx?pokalo okoli 50 šip in je škode za okrog 2.000 dinarjev Oba ranjenca so reševalci nemudoma prepeljali v bolnišnico kjer se zdravniki trudijo da bi Jevšenaku rešili razmesarjeni nogo Opekline ki jih je dobi'1 Vrus. to sicer hude. vendar niso smrtno nevarne Hrvatski vlastelin toži 177 kmetov Stroški bodo narasli v neštete tisočake Zaereb 16 februarja Križevački vlastelin Josip d1 Kieoach ie vložil tožbe oroti 177 kmetorr iz oet h okoliških vasi Z njimi le v strru zaradi gozda ki obsega 1100 oralov ta gs vlastelin smatra izkliučno za svoio oosost med tem ko s! kmeHe lastfV prave do iveffa na podlag spgrepanlo lz let* 1R?2 Pred kakim mesecem sn kmetje teh vasi $1- sami v »ozd omeiili gotov de' in m»rn<>-novali 400 dreves za ooseko Prere4 dr»ve* so takoi nodrii Dogodek se 'e oonm"'' v manjšem obs*»<»n neka4 dni ko sku-oina kmetov zabela lz gozda odnravVati les, ki so rrripraviv Kierschov" drvarii Pri te* oriliV so kmette »ud: iz Tozda vlastelfnove eozdarie in drvsHe. J^eDfl^h le sr^r m'rnc re5stj ker 'ie zaveda velikih stroškov T«da do oo- ravnave nI Drišlo in ie bila naslednji dan roka oretekli četrtek Dr- sodišču v Kri-ževcih vložena tožba proti 177 kmetom Tožba ;e zaradi obsežnosti in zaradi veli-keea števila izvodov tiskana Za samo kol-kovino le bilo treba plakati 14 000 din in že ori orvem naroku bodo stroški s pristojbinami in kolki na zapisnike zrasli na 60 OOP din Lahko si ie torei oredstavliati kolikšen bo obses pravde in stroškov ob nienem koncu Iz Za sreba ie v četrtek odpotoval v Kri-ževce narodni poslanec dr Toma Ja^čiko-vič ki mu ie od strani vodstva HSS oo-veriena naloga da oosreduie med vla^te-linom Kiepachom in toženimi kmeti Sklican ie bil sestane'* okratae organizacije HSS h kateremu ie nrišel tudi Kiepachov pravni zastopnik dr Pomoer Tako ip vendar še verietno da se bo spor mirno rešiL V mrzlici je zabodla moža in otroke Žrtve pegastega legarja med muslimani v Gostizvarju Beograd, 16. februarja V Gostivaru se je pred nekaj dnevi po lavil pegasti legar ki je doslej zaiel že « domov m položil v posteljo kakih V) bol nikov Prv znak' te nevarne epidemije so se pojavili na vedki muslimansk praznik Bajram ko ie nenadno umrlo 5 bo'nikov Kar je za GostivaT gotovo rekerd umrlji vosti Bog ve kako b' se bila bolezen skriv no še širila med gostivarsk'm« muslunani če ne b- bil mora? nek' mladenič odriniti v Ljubljano kjer ie nekaj dm po prihodu zbolel >n se takoj prijavil zdravniku. To je Nazim sin gostivarskega obrtnika Ajvaza lajoviča Zdravnik v Ljubjam je takoj ugotovil pegasti legar In že je prišlo iz Gostiva ra v Ljubljano poročilo, da je v strašnih bolečinah umrl Nazimov oče in da je v njegovi družini bojnih 6 oseb Iz Jajovičevega dema se je bolezen naglo širila po Gostivarju In tako je zbolel tudi Ajvazov sorodnik Ramiz Me-metovič bister fant. ki je takoj poklical dva zdravnika Oba sta ugotovila pegavec kar je potrdil tudi Higienski zavod v Skoplju, ki je takoj poslal aparate za desinfek-cijo, da se zatre nevarna bolezen Medtem pa se je odigrala družinska žalo- igra v hiši Huseina Džaferoviča. kjer je obolela družina Ko so bolniki ležali na eni sami postelji, je v mrzlici planila pokonci Huseinova žena Emina in začela begati po hiši Pograbila je vžigalice in zažgala slam-njačo Mož se je tedaj slučajno predramil in se dvignil, da pogleda kako ie otrokom. Ko je opazil ogenj, je še sam planil pokonci in mu ie uspelo rešiti družino. Ko je bil ogenj pogašen so spet legli. Cez dobro uro se ie pa Emina spet zbudila iz vročičnega sna Pograbila je nož in ga nekajkrat zasadila v moža. ki se je okrvavljen dvigniL Preden mu je uspelo izviti ženi nož iz roke, je Emina že pehala otroke, ki so vpili na pomoč Po dališi borbi je Husein vendarle zmagal Emmo Na vpitje otrok so prihiteli sosedi, ki so priklicali stražnika in zdravnike. In ti so ugotovili, da je vsa družina okužena od pegavca Dogodek je zbudil po vsem mestu mnogo žalovanja, zdravstvena oblastva pa so poostrila ukrepe in zdaj stoje pred vsako hišo, kjer je bolezen, posebne občinske straže. iNSERIRAJTE V „ JUTRU" ! razlaga samo olajšujeta tako, tudi za naše državno sožitje prepotrebno informacijo. Horvatova knjiga je razbeljena na več ko trideset poglavij. Od .Viharja narodnih selitev«, preko »Prvega pojava Slovanov« in »Sedem plemen Belih Hrvatov«, od postanka hrvatskega prava do prvih umetnostnih in književnih afirmacij (tu je posebno zanimivo poglavje »Legende i zbilja glagoli ce«) sega v dobo hrvatskih kraljev, k viharnemu razpletu verako-politlčnlh kriz in odtod k srednjeveški socialni revoluciji, ki je zajela tudi Hrvatsko. Marsikaj zanimivega in za nestrokovnjaka novega najdeS v poglavjih »Hrvatsko pravo«, »Hrvati n umjetnosti romantika«, »Bogumil-ska zagonetka«, »Krčkl kulturni krog« itd. Lepo je prikazano kulturno življenje Dalmacije z vsem njenim mediteransko sočnim tvornim vzgonom. Poglavja ae potlej razpletajo preko hrvatskega baroka v 18. in odtod v devetnajsto stoletje, dosezajo ilirsko gibanje ln ae zaključujejo z opozorilom na Ideologijo dr. Ante Radiča. Le-ta dovršu-je narodni prerod s socialno akcijo in prinaša »nov ohrat cijele kulture orijentacije Hrvata — obrat k narodu, njegovim tradici jama, njegovem duhu. S tfan povratkom k narodu likvidlraju se traženja priključaka na zapadni svijet, on oeta je učiteljem za materijalnu civilizaciju, ali duhovni uticaj njegov nova orljentadja otklanja« (str. 429). Z resnično duhovno zvedavostjo potuje čitatelj preko sledov tisočletnega kulturnega življenja Hrvatov in spoznava, da je v marsičem upravičen njihov ponos z narodno zgodovino J. Horvat prepleta svoja izvajan ia s primeri iz narodne in umetne literature, z izvirnimi, a za današnjega povprečnega izobraženca razumljivo tran-akrlbiranlmi tekati starih listin Itd. Vse OPOMBA k brezimnim »Pripombam k podelitvi mestnih knjižnih nagrada v »Slovenskem domu«, Anno Domini M.CM.KL (9. ll ). Spesnil Igo Gruden, »rejeni sodobniški lirik«. Rejen sem, hvala bogu, kakor župnik, a ti, vse nerejenosti zakupnik, za moje pesmi imaš ušesa gluha, ker poln si ozkogrudnega napuha, zagrizen vase brez vesti in duha. Se Nekdo: Kaj misliš, ker si suh, da res te je sam duh in da vsak debeljak je za v svinjaki to povečuje zanimivost njegove knjige, ki obravnava najvažnejše in najtrajnejše iz hrvatske zgodovine in se nikjer ne izgublja v odvečnih ln neznačilnih podrobnostih. Skozi vso knjigo čutiš vekovitl utrip neumrljivega narodnega srca, njegov boj za obvladanje stvarnosti in njegovo večno hrepenenje po višjem in nedosežnem. številne odlično reproducirane večbarvne slike v prilogah in sila obsežni ilustrativni dodatek v zadnjem delu knjige prikazujejo najvažnejše in najzanimivejše, kar morejo zgodovina, narodopis in umetnost prispevati k zgodovini hrvatske kulture. Naj ob koncu še pripomnim, da pisec navaja na str. 30 raziskavanja prof. Ljudmi- Domače vesti Vprašanje en odgovor o odlikovanjih Gospod urednik: Kmalu Do mesec dni, odkar je umrl profesor Pavle Grošelj. V meni pa Se vedno zveni odmev topliii posmrtnih člankov, v katerih je bilo opisano pokojnikovo življenje in znanstveno delovanje. Veste, česa sem pa pogrešal? Nikjer niso bila omenjena odlikovanja tako odličnega slovenskega moža, o katerem je njegov tovariš, vseučiliški profesor dr. Boris Zamik, rekel pri slovesu, da je bil enkraten človek. Toda... kaj pa, če Pavle Grošelj sploh nI bil deležen kakega odlikovanja ? ... Čudili se boste, zakaj vas to vprašujem. Hm, takole osamljen inteligent na deželi razmišlja o marsičem pa celo tudi o odlikovanjih. S Pavletom nisva bila bliže znana. Vedel sem ga ceniti po njegovih delih, še prav posebno po »Proteju«, ki sem ga vselej hlastno prebral. Osebno pa mi ostane v spominu od tiste nedelje, ko smo se pred leti v Ljubljani zbrali vsi napredni akademski starešine. Takrat je nastopil tudi Pavle Grošelj. Imel je tisti znameniti govor o svojem slovenijanskem traku. Kako si je zjutraj po dolgih letih s ponosom pripe' čez prsi svoj dragi slo-venjanskl trak, kako se je pogovoril z njim, z zvesto pričo mladih let, kako je poljubil svoje edino odlikovanje — da, to je bil Pavle... In glejte, to ml je sililo pod pero. zato vas pa vprašam, gospod urednik aH tak mož res ni bil spoznan za vrednega. da bi prejel kakšno vidno javno priznanje. — Gospod doktor, vaša domneva Je bila pravilna. Pavle Grošelj je bil eden izmed tistih naših delavcev, ki najdejo zadovoljstvo v delu samem in jim še na misel ne pride, da bi iskali laskanja ali vidnega priznanja. Pri tem pa seveda Pavle v vprašanjih našega javnega življenja ni bil šle-va. slovenijanski trak mu je bil svet simbol zavednosti in značajnosti. Pavle Grošelj je vselej storil svojo dolžnost, kadar ga je klicala v ospredje ideja, kateri se je zaobljubil v mladosti. Ali, prosim vas, vse to je malo v primeri s tistimi našimi sodobniki, ki se krčevito pehajo v imenu politike. Pavle Grošelj skratka ni Imel nikoli tistih funkcij, ki dandanes dajo kvalifikacije za odlikovanja. Ni bil na primer imenovan župan ali bivši poslanec ali kakorkoli zaslužen za javne zgradbe. Bes, smo zadnje čase videli dolge sezname odllko-vancev, toda med njimi na primer ni bilo onega upokojenega šolskega upravitelja, o katerem smo nedavno čitali v »Jutru«, kako so ga leta 1914. v graških zaporih do krvi pretepali zaradi srbofilstva, kako so ga po prevratu madžarski boljševlki obsodili na smrt in kako je naposled bil degradiran za učitelja, upraviteljsko mesto pa je zavzela mlada učiteljica. Takih primerov, gospod doktor, bi vam lahko našteli dolg seznam. Toda bojimo se, da bi opravljali dvojno delo. Upamo vsaj, da imajo organizacije, ki se jih to tiče. popisane vse take in podobne primere. Treba bo takim ljudem dati zadoščenje, v kolikor bo še čas. Kajti primer Pavla Grošlja je pokazal, da jugoslovensko orientiran Intelireot v Sloveniji — »živi, vmerje brez... odlikovanja«. m. ^mu Ovo kuu.Kvtv. itaz^isana je bila licitacija z najnižjim ponu-kom -40.000 ciin. Les pa je bil prodan za 305.472 oin. pokopu sa ga tr. je zagreUšk. lesni trgovci. tvupn na je zadostna, da bo mesto ltn-ževci spet uredilo stanje svoje blagajne. * Smrt dubrovniškega rodoljuba V starosti 77 let ie umn v Duuiovniku Niko markiz Bona eden izmed poslednrh du-brovniških olemičev Vse živlienie ie bil odlečen naciona.ist voditeli dubrovniških Srbov, ki ie v svetovni vojni moral v ječo in v koncentracij .-ka tabor šča Zadnjega pol stoletja ie v vei.k man or.p mogel k napredku Di brivnika Po njeeov; zaslugi ie Dubrovnik leta 1911 d bi i cestn železnico kot eno izmed redkih napredn.h mest na Balkanu Ko se ie po Drevratu vrnil iz i internacije, ie ustanovil Narodni svet Bil je vnet pristaš Nared ie radikalne stranke Njegov pogreb ie b 1 veličasten Od doma v Gružu ie neslo njegovo k: sto šest m ad;h Koravl anov v narodnih nošah. V p greb-ni sprevod se le uvrstil ves Dubrovnik in za svojci so stopali zastopniki kralja ored sednika vlade in razn:h visokih oblastev Nesli so v sprevodu nad 50 vencev * Zavarovalnica n°če več «a varovati. Poročali smo da se v Sisku skoraj dan za dnem vrstijo požari. V četrtek zvečer je gasilska si:ena spet klicala na pomoč. V Petrinjski ulici je gorela hiša upokojenega orožnl§kega naredn ka Baža Sari-ča. Gasilci so hiteli na pomoč, toda n'so mogli dobiti vode ker je v hu em mrazu popolnoma zamrznila. Gasilcem ni toiej preostalo nič dnigega kakor da so z velik ani kavlji razrušili tramovje m zmanjšali silo požara. S podstreš.a so kakor zrele hruške padale v Ogenj gnjati in k o-basa, saj je Sarič šele nedavno zaklal dva težka prešiča. Hiša je popolnoma pogorela. Zavarovana je bila za 80.000 dm prt družbi »Rossia Foncier«. Staja, zavarovana za 10.000 d n pa ni pogorela. Takoj naslednji dan Je družba »Rossia Foncier« ukinila svoja zavarovanja v Sisku kajti zadnji čas so po vrsti pogorela poslopja, ki so bila pri njej zavarovana. • Men ngltls nevarna otroška bolezen, se dalje širi po Splitu in Dalmaciji. Oboleli so tudi že nekateri otroci na Braču in na Makarski. začudo se je bolezen lotila tudi nekega 45-letnega moškega. Koderkoli se je pojavila otroška paraliza, so zdravniki takoj izvršili potrebne ukrepe. Pri izpostavi banske oblasti v Splitu je bila v četrtek anketa, na kateri se je razpravljalo o zatiranju te bolezni. Bilo je med drugim sklenjeno da se takoj zaprejo vse šole v Sp itu in v krajih, kjer se je bolezen pojavila. • Iz Zagreba pregnan se Je vrnil v »mrt. V bližini »Narodnega kina« na Trnju na zagrebški periferiji je bil od nekega neznanca ustreljen vlomilec Milan Cer-jak. Takoj po strelu Je morilec pobegnil. Policijska komis'ja, ki je bila kmalu pri ustreljenem, je spoznala v njem svojega starega znanca, vlomilca, kl je kljub svojim 28 letom b i 2e neštetokrat v zaporih in je bil tudi izgnan lz Zagreba. Pred tednom so ga poTcijski agenti spet srečaj i na zagrebških ulicah in ga odgnali v Si-sak. Takoj z naslednjim vlakom pa se je benjamino gicli kralj pevcev, najslavnejši sodobni svetovni tenorist v svojem najnovejšem velikem pevskem filmu MELODIJA mm Poje arije lz oper: »Marta« — »Lohengrm« — »Romeo in Julla« — »Afričanka« in nebroj prekrasnih napolitanskih pesmi. Napeta ln pretresljiva vsebina filma o burni in tragični usodi slavnega pevskega para! Krasni naravni posnetki iz Italije! DAKES PREMIERA! Sodelujejo: Kirsten Hei-berg — Hilde Korber in VVerner Fiitterer. Predstave ob 16., 19. in in 21. urL Kino Union, tel. 22-21 1 i -m i i« mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Kakor Je že naslov tega filma eksotičen, tako tudi vsa snov ln vsebina, kl bo vsakogar elektrlzlrala. — Predstave ob 10., 19., 21. I I Kakor Je že naslov tega filma eksotičen, tako tudi vsa snov ln vsebina, kl bo vsakogar elel Anaeli a a r i o v h S a C EINO MATICA, tel. 21-24 Režija: Mihael K e r t e z g Dr. SToSSEL švicarski kozmetični preparati so odlične kakovosti in I nizkih cen. - Depot Parfumerlja »VENUS«, Tyrševa 9 j * Direktor ljubljanske podružnice Hlpo-tekarne banke odhaja v Sarajevo. G. Dragan Banjac, direktor podružnice Hipote-karne banke v Ljubljani, je bil Imenovan za direktorja podružnice v Sarajevu. » Za dvajsetletnico smrti slovečega ko-mltskega četniikega vojvode Jovana Ba-bunskega pripravljajo danes in jutri v Velesu velike narodne svečanosti. Drevi bo sipam nska akademija, na kateri bo govoril o četni-štvu gimnazijski ravnatelj Jovanovič ln bo pelo pevsko društvo >Mo-kranjac« iz Skoplja. Jutri pa bo svečanost na grobu vel kega junaka:, o katerem so razširjene številne legende ln pesmi. * Srečna občina, ki Ima vcJik g°zd. Staro hrvatsko mesto Križevci ima poleg obsežnega posestva tudi lep gozd široko Brezje ki obsega 163 oralov. Ker mestna blagajna ni posebno polna, so sklenili prodati nekaj lesa. Banska uprava je dovoli- — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, /.gagi, povzročeni po težki znneki ie zelo nrimerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode. ziutrai na tešče na isto množino Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za či5čenje črev. <>BI re* S or Cerjak vrnil v Zagreb in poiskal svojo prijateljico, kl Je bila takisto izgnana pa se je skrivala v Zagrebu. Sklen la sta, da gresta zvečer v Narodni kino. Ko sta stala v čakalnici, je pristopil k Cerjaku neznan človek, kl se je takoj spopadel s Cerjakom. Podala sta se na prosto in že je odjeknil strel. Cerjak se je zgrudil, zločinec pa izginil. Policija sodi. da gre za obračun med dvema vlomilcema. • Po 17 letih bo nadaljeval *azen. Policija v Senti je prijela Antona Molnarja. kl je pred 17 leti pobegnil iz Lepoglave, kjer je bil moral presedeti 4 leta v ječi. Dolgo so ga zaman iskali. Ko je kazne-nec menil, da so že davno pozabili na njegove grehe, se je vrnil v domači kraj ln začel spet vlamljatl. Prišel je pred sodnike. ki so ga obsodili na leto dni zapora. Sodniki nti niso vedeli, da je begunec lz Lepoglave in so mu odgodili nastop kazni. Po naključju pa je sodišču pršla v roke tiralica za Molnarjem. katerega so takoj prijeli in ga odgnali v Lepoglavo kjer bo odsedel z novo kaznjo tudi precejšen ostanek stare kazni. * Prt peči je umrl od gladu. V skromni hišici blizu vasi Perhartovca na Hrvatskem je ž!vel siromašni 60-letni šimen Hajster Zadnji čas nI bilo samotarja več na spreg'ed, zato so šli vaščani pogledat, kaj se je ž njim zgodilo. Mož je klečal naslonjen ob hladno peč. Vaščani so ga stresli, toda nI se ganil. Umrl je bil od mrazu in glada. Po gane so mu že popolnoma razgrlzle trebuh 'n vso drobovino, oglodale so mu tudi vso levo nogo. Mož je zapusti! tri otroke, kl pa se zanj n;so brigali. Hrano so mu dajal vaščani. Zaradi mraza in žametov zadnji čas niso mogli do samotne kolibe mož pa tudi m mogel v vas ln Je tako končal žalostne smrti. • Nesrečna igra s smodnikom. Po dežel. je Se vedno dovolj nesreč zaradi lahkomiselnega igranja s smodnikom. Otroci ga že iztaknejo, če gp še tako dobro spraviš Tu dl 161etni posestnikov sin Ludvik Lanj-šček v Berkovcih v Prekmurju je dobil v roke ščepec smodnika. Hotel je preizkusiti njegovo eksp'ozivno moč ln s'i?atl pok, pa ga je natresel v ključevo luknjo, .u jo je zamašil s primernim žebljem. Ko je močno udaril po žeblju, se je ključ razletel. Nerodni strelec je slišal pv>k začutil pa je tudi bolečino na levi roki. Ko je roko natančneje pogledal, je videl, da ima samo še štiri prste, neteča pa mu Je odtrgalo • V počastitev spomina blagopokojneg?-Vlktorja Nemca, dolgoletnega sodnega uradnika v Murski Soboti, so člani mur-skosoboškega kegljaškega kluba »Cefldllai poklonili namesto venca na grob 170 din Jugoslovenski uniji za zaščito dece ln 170 din Ciril-Metodovl družbi v Murski Soboti • Sejem v Subnl. Ker Je zaradi prestopnega leta sv Matija 25 t. m., bo sejem v 2ubni zaradi nedelje 26. t. m (ne 24 kakor le pomotno označeno v nekaterih pra-tikah). Iz Ljubljane u— Pravniki so imeli svoj občn; zbor. V četrtek zvečer ie društvo »Pravnik« v veliki razoravni dvorani iustične palače polagalo obračun o svoiem delu preteklega leta Zborovanie ie vodil ored«ednik univ. prof. dr Metod Dolenc ki ie poročal o tem. kako ie društvo na lep na^in praznovalo 501etnico svoiega obstanka Toplo se ie zahvalil številnim plemenitim dobrotnikom, ki so društvu ob tel priliki orL*.oši;alo svoie plašilo Začela se ie tudi akci'a ' da bi druStvo pomagalo dijakom pri nabavi učn'h kni'e Prav tako se ie intenzivno nad^iovala akciia za bdaianle strokovno dovr5an!h ed'cii zakon kov. Vsa pozornost ie b'la posvečena društvenemu elasilu »S^ven^k' nravn?k«. katerega naklada se 1e znatno oovečala. Aktivno so se p^avrrki ud istvo-vali t»ri raznih kuH"rn!h orlr^d?*vah izven svo1e«a strokovnega ocd^oMa ln so nrsnevall primeren mesek tudi za odkup PreSemove ro'stne hiš« na VrM K-> 1» oo ročal Sp blagain'k dr An*oi Urban- In 'e občni zbo'- na predlo« reviz">Ha dr Ž^ov-nlka soglasno Izrekel ra^r^S^co. bil vno"i? IrvMIeri dosedanll odV>or z un'v nrof dr Dolencem na Nan«vn 1p bil nritp~H°n samo ka«aoNck! s^n'1' d- Av-•nisf Mnn^a namps»o dr AndrMa l!1a kl se mu le trMfPdnHc to^o rahvalll U— Občni zbor oblastnega odbora Aero-kluba. V četrtek zvečer se je v prostorih Avtomobilskega kluba vršil občni zbor oblastnega odbora Aerokluba. Zborovanju so prisostvovali tudi zastopnik komandanta divizije podpolkovnik Ahačlč. zastopnik bana banski svetnik Pokljukar ln zastopnik mestne občine mestni svetnik Inž. Skof. Predsednik, načelnik banske uprave dr. Orel, je pred prehodom na dnevni red pre- Danes premiera ! KINO SLOGA. tel. 27-33 VAŠKI BEMm Trpljenje mladega dekleta, ki se ne more vživeti v življenje na vasi. v katero je £ slučajno zašla. — Film češke produkcije z veliko filmsko umetnico JIRJNO £ £ STEPNICKOVO v naslovni vlogi! V ostalih vlogah: Mittersteiner, Volker, Sz..rov * __£ ; č al pozdravne brzojavke, ki jih občni j zbor pošilja Nj. Vis knezu namestniku I Pavlu, komandantu vojnega letalstva generalu Jankoviču ln namestniku predsednika glavnega odbora Aerokluba Inž. Son-dermajerju. hkratu pa so se zborovalci poklonili pokrovitelju kluba Nj. Vel. kralju Petru n. O delu kluba, o katerem smo že včeraj objavili kratko poročilo, so poleg predsednika poročali tajnik Svetozar Hribar. blagajnik inšpektor Osana ln načelniki sekcij, za motorno dr Rape. za jadralno Majde) In za modelarsko Cenčič Zani-mtva je prlmenava, koliko odpade na Ljubljano ob delitvi državne subvencije. Ljubljana je na primer za pilotsko šolo dobila 6.1%, Beograd 76 3% b) Zagreb 17 9T, Pilot, kl se Je Izšolal v LJubljani, velja državo 7500 din. v Beogradu 10.700 din. v Zagrebu pa 10 937 din Pri nadomestnih volitvah so bili soglasno Izvoljeni gg Tort. Lobe, Čolnar in podpolkovnik Pavlčevič. u— Nagrada lovcema, M sta ugnala protektorja v Tlčlstanu. Društvo za varstvo ptic pevk je upravi našega lista poslalo 100 din s prošnjo da po 50 din Izročimo g Tratniku sodelavcu ornitološke-ga zavoda In pa lovskemu čuvaju v Tivoliju v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila za kraljestvo tivolskih krllatcev. VODSTVO PO RAZSTAVI SVOJIH OLJ IN PLASTIK BO IMEL JUTRI V NEDELJO OB 11. URI DOP. ING. MITJA ŠVIGELJ V JAKOPIČEVEM PAVILJONU. la Hauptmanna o začetkih hrvatske zgodovine in omenja, da je pot v to smer naznačil dr. Niko Zupanič. Vprašanje Hrvatov na Korožkem in njih zveze z vstoll-čenjem na Gosposvetskem polju je pri Horvatu obravnavano dokaj drugače kakor v slovenski zgodovini. Zapiski ANTOLOGIJA O SF SAVI Saul-č. V drugem letniku zbirke za leto 1940 »Knjiga za porod cu i školu« je Izšla v uredništvu ge. prof. A. Sauličeve zanimiva Antologija o sv Savi V vsebinsko skrbno urejeni zbirki se nizajo besede Nj. Sv. patriarha Gavrila, življenjepis ln delo sv. Save iz peresa prof. Bezdolne, odlomki iz spisov sv Save, odlomki lz biografij Do-mentijana in Teodozija, nadalje narodne in umetne pesmi o sv. Savi, legende itd. Antologija nam nudi globok ln pisan pogled v duhovno poslanstvo sv. Save in v njegovo svetovno naziranje. Odkriva nam sv. Savo kot pobornika dobrega v borbi zoper zlo, ki rovari v človeku in človeštvu. Sv. Sava skuša zlomiti zlo in daje napotke, ki so trajne vrednote tako za človeka 13. kakor 20. stoletja. Velika etična osebnost. učenjak, izreden psiholog in pedagog ter oče svojega naroda je sv. Sava postavil sebi večen spomenik še za časa življenja ne le pri Srbih, temveč tudi pri Hrvatih, Bolgarih in Rusih. V Antologiji so zlasti zanimivi kratki članki o književnem delu sv Save od Po-poviča. Coroviča ln A. Sauličeve, kl nam osvetljujejo to silno srednjeveško osebnost v novi luči. Urednica prof. Anica Saullčeva je prikpevala še kratke Študije: »Sv. Sava je prispevala še kratke študije: »Sv. Sava »Sv. Sava v narodnih umotvorih« in »Po stopinjah sv. Save«. Kot književnlca je pa Anica Saullčeva posegla globoko v pisateljsko delovanje sv. Save in s svojimi kratkimi jedrnatimi študijami zopet doprinesla lep prispevek k Izgradbi monumentalne študije o največjem sinu srbskega naroda. Antologija obsega 112 strani, stane 16 din in je zelo priporočljiva zlasti za učitelj-. ske knjižnice, ker podaja mnogo novega in zanimivega gradiva o največjem jugoslovanskem srednjeveškem narodnem vzgojitelju in državniku. Naroča se: »Knjiga za porodicu i školu«, Beograd, Kralja Zvonl-mlra ulica 62. M. t. K. T>~ešernova proslava v Zagrebu. Zagrebški dnevniki posvečajo hvale vredno pozornost Prešernovi matineji, ki bo v nedeljo. 18. t m. ob 11. dopoldne v Malem ka-zalištu v Zagrebu. Matinejo prireja v duhu slovensko-hrvatskega kulturnega sodelovanja prosvetni odsek društva Narodru dom v Zagrebu. Comšdle frangalse bo gostovala 9. marca v Zagrebu z dvema Igrama: Proepera Merimčeja »Carosse du Salnt-Sacrement« ln Baclna »Andromaque«. Med Igralci so Marle Bell, Jeanne Sully, Jean Tonnel ln Alme Clartond. Slovenec v sodobni angleški Url"!. Zagrebške »Novosti« so priobčile v številki z dne 16. t. m. članek 2. V. »Llstajučl Jed-nu englesku antologiju«. kako su »zagre-bačke cipele« ušle u englesku poeziju«. Gre za antologijo najmodernejše angleške lirike »N e w V e r s e«, kl jo Je v redakciji pesnika Geoffreya Gr. g s o n a Izdala londonska založba Faber A Faber. V pesmi, ki Jo »Novosti« prinaflajo v celotnem hrvatskem prevodu, opeva Geoffrey Grig-son nekega Slovenca. Pesem ae imenuje »Srečanje na travniku«. Med drugim piše angleški nadrealistični pesnik: In zažgal je ogenj — Slovenec belega lica. — tam. kjer je bilo še suho — tam pod bori. — Potešil je črn in oguljen — bakreni pi-skerček za kavo — ln malce kruha s čebulo. Kapljice dežja so se cvrle na ognju. — Mokra in segreta — sva srkala vročo kavo — (Slovenec se je naučil — angleški v Bostonu). — Govorila sva ob grmenju — o Evropi, o trgovini s krznom — o gromu, o dežju — o nevidni postrvi. — O svileno modri Savi — in zopet o Evropi, o mejah. — Njegovi zagrebški čevlji so bili tanki — a travo, kl jo Je utrgal — ob snegu, na nervozni meji — je nosil dra-žestni hčeri spodaj v vasi...« Februarski zvezek »žen kega sveta« prinaša na uvodnem mestu prvi del predavanja, kl ga je Imela dr. Marja Boršaik o nedavno umrli slovenski pisateljici Marici Nadllšek-Bartolovi. Spominu urednice prvega slovenskega ženskega Usta »Slovenke« je posvečen tudi članek Kristine šulerjeve V tem zvezku se nadaljuje pripovedna proza Milice S. Ostrovške »Erika, Tomo in njegova mati«. Z lirlko sta zastopani K. Borova ln Ruža Lucija Petelinova. Posebno zanimiva je »poljska balada« L. R. Petelinove. Opeva namreč usoda Cho-pinovega srca, ki je postalo žrtev vojne katastrofe v Varšavi Omeniti je še prezo M. Husove »Izprijenka« ln članek Erne Muserjeve o mednarodnem kongresu za žensko volilno pravico. Številki zaklj orf- poroča občanom v č'm boM človeški oh' u — Prva izvedba Prešernovega »Sonetnega venca«, ki ga je uglasbil za soli, so-lotercet, moški zbor in veliki orkester skladatelj L. M. Skerjanc, bo v ponedeljek. dne 26. t. m. ob 20 uri v veliki Union ski dvorani. Vsa čuvstva, izražena v tem najpomembnejšem in najlepšem spevu naše literature, so zgolj čustva moža, in ni nikjer govora o odzivu. Zato je sklenil skladatelj, da porabi samo moške glasove. Da pa ne bo ta način preveč enoličen ter b' se soneti razlikovali po individualni skupinski vsebini, je razdelil vse sonete na troje bistvenih zasedb v izvedbi: 1. tenor-solo in bas-solo, 2. troje solistov iz zbora {tenor, bariton in bas). 3. moški zbor. Važno vlogo ima veliki orkester s svojimi medigrami in spremljavo, predvsem solistov, dočim nastopa zbor po večini a ca-pella. Orkestralni part je v rokah Ljub ljanske Filharmonije. Občinstvo opozarjamo, da si kupi programno knjižico v predprodaji, ker se komponirani tekst razlikuje od splošno znane izdaje »Sonetnega venca«. Prodaja vstopnic bo od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— Društvo medlcinoev priredi dne 16. marca v prostorih Kazine svoj vsakoletni dobrodelni ples pod pokroviteljstvom minstra za sociano politiko »n taroeno zdravje, g. dr. Sndjana Budisavljeviča. V zvezi s tean plesom je organ zira-a tudi nabiralna akcija v prid medlcinsem bi me-dienski knjižnici Medicnci prosijo cenjeno javnost, da se v čim večji meri odzove njihovi nabiralni akc ji! (—) u— Akademija dijakov s klasčne gimnazije. V Frančiškanski dvorani je bila v četrtek prisrčna akademija učencev ln učenk klasične gimnazije, poimladkarjev Rdečega križa. Pred nabito polno dvorano so učenci ln učenke Izvajali posamezne točke, kl so jih skrbno izbrali m pripravljali s svojimi profesorji S. MeMhar-jem. Vlasto Tomnškovo in učiteljem petja Danilom Cererjem. Na sporedu so b'le pevske tečke ki so pokazale, da se na klasčnl gimnaziji skrbno goji pet Si in od 15. pr-*Vern ie7;Vii V na^ovrti vlogi T naihn'ii5!) fioflrn iffral k** P''m ie na crT-invorbl v ^Cncri« I_^ u — Tntri na Polževo. Prijave danes Putnik (—) U— K^nr io v sre<1n n<-> r»T>~rni nr^d^avi no nnt: do ,i^ni^ po tviVivVi s-* vVnd^o da jo Od da v bank' Slaviji pri vra*ariu. a— Zan'miva polnočna slika nai Dravo. Mariborčani, ki so šli okoli polnoči v noči na četrtek preko Drave, pripovedujejo o zanimivi sliki, ki se je tedaj po-avila nad Dravo Iz Drave so se sunkoma dvigali veliki stožci vodene pare ki so se vezali z dimom Bil je prizor kakor pred izpuhom oamja Navzlic strupenemu mrazu so očividci postaiaM sredi mostu in si z zanimanjem ogledovali zan'miv prirodni po~av a— Pomanjkanje vo^e. v mrazu se čuti pomanjkanje vode V višiih nadstropjih voda le slabo priteka, ponekod sploh ne tako da morajo stranke po vodo v nižje ležeče prostore Zaenkrat pa ni bojazni da se bi morala zaradi tega omejiti uporaba vode. J Nesrečnemu Ambrožu je snela kožo z glave in ga takorekoč skalpirala. Razen tega ima Ambrož še zlomljeno levico. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je precej resno. a— Smrtno nevarne poškodbe je dobil 281etni voznik Josip Pačnik z Hudega kota. Hlodi so mu štrli prsni koš. Pačnika zdravijo v mariborski bolnišnici. Njegovo stanje vzbuja skrb. Iz Celja Materinski tečaj. Z lepim uspehom je predavala v sredo zvečer dr Leban-Klemenčeva o negi in zdravju otrok, pred-snočnjim pa dr. Trstenjak o materini osebnosti kot najmočnejšem vzgojnem činite-Iju V ponedeljek to predaval dr S. Goga-la o svobodi in avtoriteti, v četrtek pa dr Pihiar o aniji za zaščito otrok in njenih nalogah. a— Na Koroški cesti je gorelo. VSeraj dopoldne je pričelo goreti skladišče Popove mizarske delavnice na Ko*o"ki cesti 21 Zgo-elo je precej lesa in pohištva Mari borski gasilci so takoj odbrzeli na krai požara. ki so ga omeiTi. škoda je precejšnja a— Zakonska idila, v Trebetinci pri Sv Andražu v Slovenskih goricah je nastal med zakonci š razburljiv prepir Mož je planil s polenom nad ženo in ji prebil lobanjo ženo so praneljali v boln:šnico. ii— Skalpiran. Usodna nesreča se je pri perila včeraj zjutraj na poljčanski železniški postaji Kakor navadno je bil 44 letn" delavec Josip Ambrož zaposlen pri čiščenju lokomotive, iz katere je spravljal pepel. Pri tem je Josip Ambrož stal v jami med tiri Ko je opravi] svojo delo in ie lokomotiva odpeljala, se je vzravnal. Ne srečno naključje pa je hotelo, da je v naslednjem hipu spet privozlla lokomotiva Glavna kolektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK, LJUBLJANA. BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja z dne 16. februarja, V. razreda 39. kola: DIN 100 000.— št. 18545 DIN 60.000.— št. 99021 DIN 50.000,- št. 47867 57222 DIN 40 000.— št 39796 88432 DIN 30.000.— št. 26500 99091 DIN 24.000.— št. 40995 85374 DIN 20 000.— št 18137 44458 68061 70462 DIN 16 000.— št. 25878 57708 74991 DIN 12.000.— št. 50249 51676 PO DIN 10 000.— 17023 23641 54036 57494 58228 80305 86311 PO DIN 8.000 — 48006 54646 55744 59520 61121 67960 69801 74157 76997 83771 25042 63725 91415 44931 63840 96022 PO DIN 6 000.— 10884 13555 14435 14444 59221 85691 87881 94214 95283 PO DIN 5 000.— 10622 23923 35695 36355 36798 77792 78107 82812 83464 83812 99639 PO DIN 4.000.— 4676 8110 8269 14085 1428? 25693 26061 33680 37339 38432 51668 5?170 57123 77508 81690 83980 17024 26749 3131 5030 65173 78230 456 4034 46508 59845 84810 91129 1425 1708 13139 14070 22279 22673 30418 33611 49018 50592 71069 72123 90706 92654 Nadalje te bilo izžrebanih Se veliko Število dobitkov po din 1.000.—. Rer so bili dobitki favfleni telefonično, eventnelna pomota nI izkljnčena. Rre*hp <*r 4p na rarnnlago. Prihodnje žrebanje bo v soboto 17. t. m. 9993 19095 28575 40817 57557 87023 11229 19430 29247 41042 63746 88361 e— Sokolsko društvo Celje-mati ca prosi brate in sestre, ki bi imeli kakšno fotografijo iz prvega desetletja Celjskega Sokola, ki bi prišla v poštev za »Zgodovino Sokolskega društva Celja-matice«, da bi jo posodili temu društvu. Sokol matica bo pri bavil kliše ln nato fotografijo lastniku vrnil. Dobro dožle so tudi fotografije iz poznejše dobe, kl so morda samo pri po-j edincih, društvo jih pa nima. Doslej je za i knjigo zbranih okoli 60 slik. Ker bo delo profesorja brata Janka Orožna oddano prihodnji teden v tisk, je prošnja nujna. e— Dvignite bencinske karte! Sresko načelstvo v Celju vabi vse lastnike motornih vozil, da dvignejo izkaznice pri referen tu za motorna vozila na sreskem načel-stvu. e— Pododbor Udruženja rezervnih pod- ofioirjev v Celju je prejel na brzojavko. poslano ob priliki ustanovnega občnega zbora, od g. ministra za vojsko in mornarico armijskega generala Nediča zahvalo in čestitke. e— Samarijanski tečaj Rdečega križa. Sreski odbor društva Rdečega križa v Celiu pripravlja spet samarijanski tečaj, v katerega predvsem vabi žene in dekleta vseh slojev ki imajo voljo do resnega dela tn hoče 'o vztrajati do konca tečaja Prijave se sprejemajo vsak dan do konca februarja od 10 do 12 dopoldne na zdravstvenem oddelku mestnega poglavarstva dvorifčna zgradba 2 nadstropje soba št 23 Samarilanski tečaj se bc pričel v za <*etku marca e— Ugotovitev. Pred kratkim smo poro *.ali. da je b;l zaradi suma tatvine v nek' eostHni v Gaberiu aretiran neki C. Pri nadeti g Aloir Cainko b Cfaberja nam je se^ai pokazal uradno sodniško oofrdilo da ie kazensko postopanje v tej za^ev1 oroti n.temu ustavljeno in je bil iznuščer iz pre^kova^o^a ^anora ker se je izka ^ala niporiva "p^oi^nost. e— DijaeKj kuhinji v Celju sta daroval "r^ova po viš-Vm davčnem upravitelju ga Marija žumrova in son~o?e včerai za^ovariat. pred tričian^k'" ^anatom okr^žn^^a so'1'5'a Oče ir s;n str-se na sod'"šču p^b^ta^a Oče je bi: obsoje" aa 1 mesec zapo-a. e— Pevsko ^rurtvo ">r>!jka* v Ce"u im avoj redni letni občni -"bor v nPdel'0 18 t -n ob 9 donoMae v društvenem lokalu v ^brtnem domu. (—) Iz HrastniSca h— Stotič na odru bo drevi naš priljubljeni sokolski igralec g. inž Riki Freyer Naše soko^ko gledališče uprizori namreč drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 17 Nu-šičevo komedijo v treh dejanjih »Dr« Pf dolgem presledku se spet oglasijo naši sta ri sokolski igralci v izredno zabavni ko mediji, v kateri se bo gotovo sppt izkaza naš 'ubilant g. inž. Frever K stotemu na stopu mu iskreno čestitamo! h— Zvočni kino Sokol bo predvajal zaradi gledališke predstave v nedeljo le ob 15 in 20 in v ponede\jek ob 20 film »Moja zvezda sreče«, s priljubljeno Sonjo He-nie. Iz Novega mesta n— Dva nai onega. iz Tre.elneja se je vračal v Podtuien kmečki fant Janez Murgelj Na cesti sta ga napadla in z noži pobila France Novak in Maitin Ž2.gar. Prizadejala sta mu nevarne poškodbe po glavi ln obrazu. Murglja so našli m prepeljali v bolnišnico. Tja so uovedli tu li Franca Bevca od Sv Kiiža pn Mokicino-gu. V Bevčevi druž ni je že dolgo bil spor med bratoma Francem ln Alojzijem. In tako je Alojzij krvavo pretepel orata Franca, po vrhu pa ga še obdelal z nožem po glavi in hrbtu. Francu fcodo v kandijski bolnišnic; komaj rešili življenje n— V mrazu je podel s peči. Spričo hudega mraza si je v Selih pri šumeerku kar na peči uredil ležišče 66 letni posestnik Nace Cerne Peč je b la topla, pa se je mož večkrat obrnil in se je tako pri-sukal na rob peči Naenkrat mu je zmanjkalo ravnotežje in je zgrmel na Ua. Pob 1 se je po licu glavi in levi rami tako hudo, da so ga morali pripeljati v bolnišnico. DOLENJI LOGATEC. Zvočni k no Sokol bo predvajal danes ob 20. uri in nt i v nedeljo 18 t m cb 16 in 20 uri zvečer veseli zabavni velefilm »Marika« V glavnih vlogah Frančiška Gaa o a in Th~o Lingen Prihodnji spored bo v sredo in četrtek: »Ženska kaznilnica« Vsem obiskovalcem našega kina ogled toolo priporočamo (—) LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes ob 20 in jutri ob 16 in ob 20 film »Tarzan«. Dodatek Foksov zvečni tednik Naslednji film bo 24. in 25 tega mesca. (—) RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal jutri v nedeljo popoldne in zvečer ob običajnih urah film »Angel« Za dodatek Paramountov zvočni tednik Zaradi ponovitve igre »Pesem s ceste«, ki jo uprizori nocoj ob 20 društveni dramski odsek na odru v Sokolskem domu, današnja filmska predstava odpade. Dobiček od te predstave je namenjen v dobrodelne namene. Gospodarstvo Ponovna konferenca gospodarskih zbornic zaradi davčne reforme Te dni smo poročali, da je posebna delegacija predstavnikov gospodarskih zbornic v Jugoslaviji pod vodstvom predsednika ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina izročila finančnemu ministru dr. šuteju spomenico o davčni reformi, sestavljeno na podlagi sklepov konference gospodarskih zbornic, kl je bila 18. ln 19. januarja v Ljubljani. Finančni minister je predstavnikom zbornic izjavil, da bo v najkrajšem času sklical konferenco med strokovnjaki finančnega ministrstva ln predstavniki zbornic, na kateri se bodo podrobno proučili vsi predlogi, tzneženi v spomenici, ln ostala vprašanja, ki so v zvezi z davčno reformo. Pristavil pa je, da niso možne take korekture, ki bi spreminjale osnovo zadnje davčne reforme. Tehnične nedostatke tn hibe pa bo finančno ministrstvo čim prej popravilo. Glede na informacije, kl jih je delega-j clja prejela o možnostih spremembe davčne reforme, so se včeraj sestali v ljubljanski Zbornici za TOI tajniki gospodarskih zbornic, da se v zvezi s spomenico, ki j je bila Izročena finančnemu ministm. pogovorijo o deflnitivnih minimalnih zahtevah za spremembo davčnega zakona in da te minimalne zahteve ugotovijo. Na konferenci sta ljubljansko zbornico zastopala generalni tajnik g. Ivan Mohorič ln tajnik g. Žagar. Konferenca je trajala od pol 17. do 20. ure ln se bo danes nadaljevala. Pričakovati je, da bo napovedana konferenca med predstavniki finančnega ministrstva ln gospodarskih zbornic sklicana za 25. ali 26. februar. Seznam blaga, ki spada pod kontrolo cen V »Službenih novinah« od 14. februarja t. 1. je objavljena uredba o kontroli cen, ki je s tem dnem stopila v veljavo Bese dilo uredbe smo že prinesli v »Jutru« dne 14 t. m. Uredba, kakor znano, določa, da bosta trgovinski minister in minister za socialno politiko, določila, kateri predmeti i? čl. 1 uredbe o pobijanju draginje so podvrženi kontroli cen po predpisih uredbe o kontroli cen. Trgovinski minister in minister za socialno politiko sta včerai podpisal odlok oo katerem «e ima kontrola cen izvajati ya naslednje blago: kruh. moka fizvremšl Oeg). otrobi, do-n-.ače testenine, riž. kava In njeni surogati ča.1. jedilno oMe (razen v steklenicah In ročkah do 5 kg) mast. meso milo ')mi>?"?i lilircHvnn) sveče vseh vrst o ara "in, drva, premog, molino. srbsko platno. bombažno platno beljeno, pravi gradi obeh najcenejših vrst. kreton obeh najcenejših vrst. bombažna preja, sukanec od 200 do 1000 yardov (vse vrste razen svilenega), flanela in parhent za obleke, sukno. volna za n'etenje In vezenje, lopate, kose, srpi in motlke. Urad za kontrolo cen pri trgovinskem ministrstvu in pristojne obče upravne oblasti druge stopnje bodo takoj začek opravljati poverjene jim funkcije v zvezi kontrolo cen gori naveHpnpo? b1a«*a Ta odlok stopi v vptlavo. ko se razglasi v >S'u?bpnih novirah«. Za gori navedene oredmete ne smei^ ■ivoznlki trgovci na debelo in proizvajale' 'predP'ovalcl> v not^aniem pmmptu po vi *ati cene če tega povnAan1a predhodna ne nriia^ir nr'»4 <>h ;e bilo v oktobru število zavarovancev o 5 675 manjše nego v preifniem letu O ■krožnih uradov, ki so obdržali nesprem« ijeno področje, zaznamujeta povečanje n« proti pre-šnjemu letu predvsem okrožn urada na Suraku ada 4M6 nn odro^jt Niša 128* m na področje Skoplja 422 zavarovancev V ietu 1938 je zavod predpisal 32.0 mi ona din Dras|»evko\ vptačanil- pa je bil« b milijonov lam pa so vnašala vpiačiia *upaj z za« stanK: 3h milij«nov to je 6*7, predpisa V prvih dveh etih obsto 9 je beograjski Pokojninski zavoa preje »reko 68 ^1111010% din na predpisanih pn pevkah Oc nabiamb s.edstev je 'mei ot 11 za 7 6 milijona din zemljišče v 8eogra iu kjer 31 bo postavil paJačo Izp ačila s< e nalenkostna Ket plačuje zavod same dpravnine svojcen. umrlih članov V prvih veh letih j* umno 56 članov in je zavod vojcem izpi«čai 738 00C dlD odpravnin Ma podlagi prejšnjega zavarovanja pn okojmnsketr. zavodu v Ljubljani pa sta ili priznani dve renti Zavod bo v leto njem letu pnčei dajati Kredite zavarovanec za gradnjf hiš sam pa namerava gra-uti poleg lastne palače v Beogradu še tanovanjske hiše v Novem Sadu Nišu m "koplju. Eahtave hrvatskih gss^3darskih zfejrssic Banska oblast banovine Hrvatske je nedavno pozvala gospodarske zbornice na svojem področju, naj ji dostavijo predloge, kl bi jih bilo treba po mnenju zbornic upoštevati pri sestavi gospodarskega programa banovine za letošnje leto. Hrvatske gospodarske zbornice so svoje predloge medtem že dostavile banski upravi in zahtevajo v glavnem naslednja: Ustanovi naj se ustavno sodišče za spore zaradi pristojnosti med banovino Hrvatsko in centralno vlado v Beogradu Pri podružnici Narodne banke v Zagrebu naj se ustanovi devizni odbor z uvoznim in izvoznim pododborom, kakor tudi s posve-. tovalnimi odbori predstavnikov gospodarstva pri imenovanih treh odborih. Nadalje naj se ustanovi gospodarski svet banovine Hrvatske, v katerem naj bi imele svoje zastopnike vse gospodarske zbornice ter ostale zvezne organizacije gospodarstvenikov. V nobenem primeru naj se ne izdajajo predpisi, ki bi povzročili, da bi se gospodarstvo v banovini Hrvatski bolj obremenjevalo ne'jo v ostali državi, ker se da le na ta način pobijati tendenca za selitev '-dustrije in podjetij iz banovine Hrvatske. Rešiti je treba vprašanje kompetenc v zvezi s potrebno revizijo obrtnega zakona. Cim prej naj se Izda novi devizni pravilnik ln enotna kodifikacija veljavnih deviznih predpisov Pri dodeljevanju deviz naj se v letošnjem letu pri posameznih podjetjih vzame kot osnova uvoz v prejšnjih letih po količini in ne po vrednosti. Pri tem naj se ne dela razlika med uvozom blaga lz klirinških ali neklirinš'nh držav v prejšnjih letih. Nujno se mora Izdati uredba o Industrijskih prodajalnicah. Pri sreskih na-čelstvih naj se postavijo gospodarski referenti. Glede izvajanja uredbe o pobijanju draginje pa predlagajo zbornice, da naj se predlagajo prijave rednemu sodišču šele tedaj, če prvostopno obiastvo. ki vrši preiskavo glede upravičenosti cen. pride do prepričanja, da ie pov!šanje neupravičeno *>ostB po 198 in v delnicah Trboveljske po 250. Dci-taf Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.60 —177.80, Pariz 98 65 — 100.95 New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1006, Amsterdam 2350.50 — 2388.50, B:uselj 745.50 — 757.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.68 — 218.88. Pariz 121.92—124.22 New York 5480 — 2520, Curfa 122818 — 123818 Amsterdam 2903.02 — 2941.02, Bruselj 920.73 — 932.73. Cur h. Beograd 10. Pariz 9.98. London 17.6150. Nevv Tork 446, Bmselj 75.20. Mi-an 22.52. Amsterdam 236.95, Berlin J78 75 Stockholm 106 20 Oslo 101.33. KOb nhavn 88 1250. Sofija 5.50. Budimpešta 79.50. Atene 3.30, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.35. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna. 126 — 429, 4»/, agrarne 50 — 52. 4*/« se-/erne agrarne 50 — 52, 6% beglušks 77 — 78 (77.50), 7*/# dalm. agrarne 71 - - 72 (71.50), 6% šumske 68 — 70, 7«/. atafoi-liz. 96 den., T/, invest, 98 — 99.50, 7*/, Seligman 100 den., 7»/, Blair 89.50 aen., 3% Blair 98 den.; delnice: Narodna banka 7450 den., PAB 198 — 200 (198), Trboveljska 243 — 250 (250), Gufcmaa 60— 30, šečerana Osijek 155 den., Osiječka lje-•aonica 160 den. Beograd. Vojna škoda 427.50 — 429 (428), 4<7« agrarne 53 den., i«/, soverne agrarne 50.75 den., 6=/0 begluške 76.7» — 77.25, 6% dalm. agrarne 70.75 den., 5*/« iumske 69 — 70 7«/« lnvest. 98 50—99.50, 7»/, Seligman 100.50 den., 7«/„ Bla:r 89.50 Jen., (90). Narodna banka 7550 den., PAB 199.50 den. PFAFF ŠIVALNI STROJI IGN.VOK,TAVČARJEVA 7 Blagovna tržišča 21 to + Chicago, 16. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 99.875. za julij 97.25, za sept. 97; koruza: za maj 56.25, za sept 57.375. + Winnlpeg, 16. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86.25, za okt. 88.JO. -f Novosadska blagovna borza (16 t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: baška okol Novi Sad 200 — 202; gor b. 201 — !03; . em. 197 — 199; slavonska 19* — 200: ladja Tisa 204 — 206 Rž: b?»-«ka 157 50 — 160 Oves: baški sremski in slavonski 151 — 153 Ječmen: ha«ki in s' maski 64/65 kg 172.50 — 175 Koruza: bf^ka aova 127 — 128; nova pariteta Ta^jija 126 - 127 Moka: baška in banatska »0r- in •Ogg« 300 — 315: »2« 285 - 295: »5- "65 — 275- »6« 245 — 255 »7« 215 — »8« 130 — 14"? Otrobi: bački in sremski 130 — 132; ban. 127.50 — 130. Mesec 3 ii v S.^vi Kresnice 10 februarja V bližini Kresnic kitr se Sava cepi na Iva dela ie nac'el posestnik France Godec •ruplo nekeea neznanca ki ie bilo nan av-jeno na bregu Godec je takoj odh'tel v Kresnice k orožnkom Orožmška patru'ja ie preiska'a pokojnika in na^a v dena-ni-.ri več oisem z naslovi »Ribič Ivan vas i.»riče pr Moravčah« Orožniki so n«t. izvedli poizvedbe Patru'ia je od"la v Moravče kjer so povedali da pogrešajo Ivana Ri-">'ča že od 16 lanuaria Ribič se ie obnaša' zadnje čase precej ču-lno Menda je doživel živčni pretres Neki njego\ znanec ie izpovedal kako mu je toži! da mu ni več mar življenja in da si že-i smrti S svojim vedenjem in govorjenjem ie kazal Ribič znake da njegovo duševno stanje ni več v starem redu Vse kaže da je odšel sredi januarja Ri-oič iz Moravske doline do Kresnic m je amkai skočil sam v vodo Takoj po najdbi oko zo-vtr-o postavo častite goStilničarke in pomirjen odšel. Med Hrvati ln Srbi Jo van Danjanin o »velesrbskl fronti" — Borba za Srbe na Hrvatskem — Vedno kaj nsvega o Bunjevcih — »Obzorovi" očitki radikalom — Akcija Srbskega kulturnega kluba V »Jugoslovenski otadžbini« le g. Jovan Banianm Dod naslovom »Velikosrbska fronta« naDisal članek v katerem predvsem odločno zavrača kamoanio zagrebškega »Obzora« in liub'ianskega »Slovenca«. ki sta skušala predlog Jugoslovenske nacionalne stranke o sodelovanju opozicije oroelasiti za poskus organizacije veliko-srbske fronte G Banjanin onozaria na ooasnost da Drevlada neodsovorna agita-ciia na eni in na drugi strani in ustvari teren za cilie raznih špekulantov in za ne-zaželiene volive od zunaj. Stranke, ki se zaveda io svoie odgovornosti za naciona^o in državno oolitiko. imaio oravico in dolžnost zastaviti vso svoio moč. da se zaustavi fatalni razvoi dogodkov Gctva eo-SDoda. ki govori skozi nekatere zagrebške in liubljanake liste noče slišati iskrenega Driiate'.i?keaa nasveta kliub temu Da ii ie tr°ba reči: ako hočejo voditi realno oolitiko. moraio Driti iz oblakov na zemljo. Snrevideli bedo da ie edina zdrava ooli-tika ta. da iščemo v močni in k epki Ju-goslaviii svobodo, enakopravnost in neodvisnost za vse nas. G Banjan:n odločno odklanja zamisel in oJitek velesrbrke fronte. Vse tri velike ODoziciiske stranke so se z dr Mačkom Dri decembrskih volitvah borile za sporazum k' bi enako zadovoMil Srbe. Hrvate in Slovence Takrat so iih na naiboli brezobziren način napadali in ni7kotno kleve-tali oni. ki danes intimno sodelujejo s HSS Radikalna in demokratska strada sta bili leta in leta v tesni zvezi s HSS ln sta z nio oodoisali oktobrski Dakt iz leta 1937 Jusoslovenska nacionalna stranka tega pakta ( ki ie v ostalem oostal brezpred-meteni ni nikdar soreiela. niti Dodnisala toda iskreno in lojalno ie sprejela politiko in m:?el sporazuma na osnovi sknonih odločitev. storjenih pred volitvami leta 1938 Vse tri stranke so svoio dolžnost do kraja izoolnile in se tudi niso protivile. ko se ie dr Maček pričel pogajati na drugi strani G Banianin protest;ra proti temu. da se seda; ko se poiavlia stremljenje. da te strarko pri vseh svodih programskih in ideološki razlikah te~neje sodeluielo v interesu državne celote, na nie zliva nravi Dli'"ek psovk in klevet. »Slovenec« pot^arja v svoii vč^raišnil številki smisel Banianinovega članka in psuie odličnega mosa no s+ari navadi, očitajoč mu povrh da ie nekdaj »v senatu bruhal oeeni in žver1 o na Slovence«... * V Zagrebu je iz^la tretja številka ted-n;ka »Srbska riječ«, ki poskuša pridobiti Srbe. nase'iene v banovini Hrvatski, za po-l;t kc JRZ Po zagrebških informacijah se nahaja v konzorciju, ki izdaja »Srpsko ri-ječ« cela vrsta bivših intimnih prijateljev dr Milana Stojadinoviča List je dobro ure-jevan in razpolaga očividno z bogatimi fina, enimi sredstvi. Hrvatski listi pozorno zasledujejo pisanje »Srpske ri ječi« in opozarjajo Srbe v banovini Hrvatski, naj zlasti ne nasedajo nje-n' gonji proti SDS, katere položaj je nesporno jako težaven. »Hrvatski dnevnik« pravi, da je daleč od Hrvatov že sama mi-se kakorkoli škodovati Srbom ki prebivajo v banovini Hrvatski in da obstoje vsi pogoji za bratsko in složno sodelovanje med Srbi in Hrvati na teritoriju banovine Hrvatske Mi vemo prav dobro, kdo financira razne akcije na Hrvatskem, da bi se izzval protihrvatski pokret med našimi Srbi Toda ti ljudje naj se zavedajo, da je H-vatska močna dovolj da bo zatrla vsako njihovo namero. Nova Hrvatska bo vla-dana v znamenju socia'ne pravičnosti in srbski krnet bo videl kmalu v njej zaščitni-ct, tudi svojih pravic Čim se bo sestal in priče' delovati hrvatski sabor bodo zama-šena usta tudi poslednjemu kričaču in to ne z goriačami, nego s poštenjem, pravičnostjo in svobodo.« ★ »Subotiške novine«, ki jih ureja msgr. B a ko Raič. posegajo v razpravo o bodoči ureditvi Vojvodine in njeni pripadnosti k eni izmed velikih avtonomnih edinic. List ogorčeno zavrača mišljenje srbskih politikov. da je vladal skozi desetletja med Bu-njevci in Srbi v Vojvodini mir, ter pravi: »Ni res, da so Srbi in Bunjevci živeli leta in leta v miru. ljubezni ir slogi. V naši zgodovini je dovolj dokazov, da so Srbi neprestano hoteli izkoriščati Bunjevce. ki so morali na račun sloge s Srbi marsikaj prenesti in še več požreti. Izg.eda pa, da so bile vse te bunjevske žrtve zastonj Kdor tega ne veruje, na) se samo ozre okoli sebe Hrvati Bunjevci za naše Srbe ne pomenijo ničesar Niti tu v Subotic nimajo nobene pravice do soodločevanja. Zato ne preostaja danes Hrvatom Bunjevcem drugega kakor da čim bolj povežejo m združijo svoje vrste.« ★ Zagrebški »Obzor« ni zadovoljen z govorom prvaka Narodne radikalne stranke inž Miloša Bobiča, ki smo ga v izvlečku tudi mi objavili. Po mnenju zagrebškega lista so pomisleki in očitki, ki jih je izne-eel inž. Bobič proti sporazumu od 26. avgusta. povsem neosnovani. »Obzor« pravi: »Objektivni kritiki sporazuma morajo priznati, da bodo ohranili Srbi tudi po preureditvi države dominanten položaj v središču države ln v njenem večjem (srbskem ) delu. Zato bi lahko radikali raztol-mačili srbskemu narodu, če je resnično proti sporazumu od 26. avgusta, da je na pogrešni poti. To bi bila prav za prav naravnost dolžnost radikalov, saj je g. Bobič še posebej naglasil, da je bila Narodno radikalna stranka vedno za sporazum. Mislimo pa, da tolmači ravno izjava g. inž. Bobiča stališče glavnega odbora NRS v tem vprašanju Ml vsi vemo, za kak sporazum je bila vedno NRS. V političnem besednjaku te stranke je bila beseda sporazum sinonim za hegemonijo in diktat privilegiranih elementov, za vidovdansko ustavo, za Pašičevc geslo o »Srbih treh ver« itd Ker je g. Bobič trdil, da so radikali ckoll glavnega odbora pravi nasledniki Pašičeve politične zapuščine, je stvarno prav malo upravičen up, da radikali niso danes več na tisti liniji, na kateri so bili zadnjih 20 let. Težko, prav težko verujemo. da bi se radikali otresli svojih hege-monističnih stremljenj. Z zadovoljstvom pa sprejemamo na znanie izjavo g. Bobiča, da so za radikale edino merodajnl interesi srbskega naroda. To stališče je stvarno bilo za radikalno stranko vedno merodajno, najsi so pri tem govorili, da jim leže v enaki meri na srcu interesi »celokupnega našega naroda«, to je tako Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev. Sedaj je g. Bobič odkrito ovrgel to neresnico in postavil stvari na svoje mesto.« ★ V nedeljo dopoldne ie bil v Somboru shod tamošnje oodružnee Srb_ke?a kulturnega kluba Shoda se ie oo poročilih listov udeležilo okoli 3000 liudi. ki so manifestirali oroti av+onemiji Voivod:ne ter za nieno priključitev k bodoči srbski upravni edinici. Govorniki so bili v svo- jih Izjavah zelo ostri. Vseučlllški profesor dr. Aleksander Ivič je zakliučil svoj govor z besedami: »Prepričali se bodo tudi Hrvati da Srbi sicer znamo popuščati, da pa so tudi meje. pri katerih pravimo: do tu in ne dalje.« Odvetnik Jovan Konjovič Je naglasil. da je Vojvodina srbska in da gredo njena pota samo s Srbijo, s katero se je za večno zedinila 26. novembra 1918. Dolg govor je imel predsednik sombor-skega občinskega sveta Djordie Cvejano-vič. ugleden pristaš JRZ. Izjavil je. da v Vojvodini sploh ni Hrvatov, temveč da žive v njej samo Srbi. Bunjevci in Sokci. Končal je: »Mi verujemo predstavniku Vojvodine ministru inž. Bešliču. ki je Sirom Vojvodine objavil, da ne bomo odstopili nikdar niti pedi Militičeve srb6ke Vojvodine in to nikomur Prav tako smo prepričani, da bo storil naš senator dr. Kosta Pooovič pri definitivnem določevanju banovinskih mej vse. da bo ostala celokupna Vojvodina v mejah bodoče srbske banovine.« Beležke Ulja MIha i lovi 5 pri Aci Sta ns je vi cu Kakor poročajo iz Niša. je član glavnega odibora JNS Ilija Mihajlovič včeraj obiskal šefa radikalne stranke Aco Stanojeviča, s katerim je imel nad eno uro dolg razgovor. Zatem je imel Ilija Mihajlov č konferenco s strankinimi zaupniki v Nišu. Novinarjem je izjavil, da se je razgovar-jal z Aco Stanojevičem kot s starim prijateljem 'n da je bil ta ra.zgovor povsem informativnega značaja. Z zadovoljstvom je opazil, da se g. Aca Stanojevič počuti zelo dobro. Na vprašanje, kaj je s predlogom JNS za tesnejše sodelovanje treh največjih opozicijskih skupin, je odvrnil Ilija Mihajlovič: »Naš predlog je popolnoma načelnega značaja, če bo sprejet, bo izdelana tudi programska podlaga. Naša želja je, da bi ce to sodelovanje uresrrčilo.« Obnavljanje radikalne stranke V Niš je prispel iz Beograda član glavnega odbora Narodne radikalne stranke Kr sta Miletič, ki je takoj obiskal šefa stranke Aco Stanojeviča. Kontenrala sta nad dve uri. Po konferenci je g Miletič izjavil novinarjem, da sta razpravljala v prvi vrsti o vprašanjijh, ki so v zvezi z obnovo delovanja stranke. V smislu nedavnega sklepa, da se ima pričeti čim intenzivnejše delo za obnovo stranke, so se vršile zadnje dni številne konference pristašev Narodno radikalne stranke v raznih delih države. Tako so se že konstituirali sreski odbori NRS v Sarajevu, Višegradu, Rogatici, Travniku, Visokem, v Somboru in Caribrodu. Madžari in JRZ Po beograjskih vladnih listih, in po agenciji Avali smo poročali, da so se pridružile JRZ tudi narodne manjšine v Vojvodini in da so njih zastopniki dobili v pred-sedništvu, odnosno v odboru JRZ za du-r.avsko banovino odlična mesta. Vojvodinski madžarski listi prinašajo sedaj članek Ir Imra Varadvja, ki je bil kot vodja madžarske manjšine izvoljen za podpredsednika vojvodinske JRZ, z izjavo o tej stvari. V7 njej pravi, da so sicer Madžari na raznih svejih sestankih nag'asili, da bi bilo potrebno sodelovanje z vladno stranko, niso pa še zavzeli končnega staluca o vstopu v stranko. Pripravljenost sodelovanja z JRZ mora šele potrditi veliki zbor madžarske manjšine, ki se bo kmalu vršil. Toda tudi v tem primeru bodo prvak. dob'li le pooblastilo, da se pogajajo z vladno stranko o pogojih sodelovanja. Ako bodo Madžari res pristopili v JRZ, se bo to zgodilo pod predpostavko, da se izpolnijo obljube, ki jih je v teku razgovorov dal predsednik JRZ g. Cvetkovič. Izgraditev hrvatske av£mcmije Službeno glasilo HSS »Seljački dom« objavlja članek, v katerem pravi da so bila ta teden v Beogradu zelo važna posvetovanja med predsednikom vlade Cvetkovičem dr Mačkom in banom dr. Šubašičem o izgradnji hrvatske avtonomije V prvi vrsti so se nanaJali ti razgovori na prenos poslov ministrstva notranjih del na bansko oblast v Zagrebu Ban dr. Šubašič je v tem oziru že zdavnaj izdelal načrt uredbe, ki je sedaj predmet razprave v ministrskem svetu. Drugi del razgovorov je bil posvečen vprašanju finančne samouprave banovine Hrvatske. ki bo pričela s 1 aprilom voditi samostojno finančno gospodarstvo. Izde'an je že proračun izdatkov banovine. Sedaj se vrše pogajanja za razdelitev državnih dohodkov Pri tem stremi dr Maček za tem. da ne bodo uvedeni nobeni novi banovin ski davki v zvezi z uvedbo finančne avtonomije. Poleg tega se vršijo pogajanja za decentralizacijo Narodne banke ;n državne hipo-tekarne banke Dr Maček ie v Beogradu konferiral z viceguverneriem Narodne banke dr. Belinom in generalu m direktorjem Drž. hip. banke. Decentralizacija naj bi se izvršila tako, da bi v Zagrebu poslujoči podružnici obeh zavodov dobili čim širšo avtonomijo ter bih povsem samostojni zlasti pri podeljevanju kreditov. Profesorski senat zagrebške univerze jej imel zadnje dni celo vrsto konferenc na katerih je razpravlja! o načrtu nove uredbe o hrvatskem vseučilišču. V načrtu so povsem nove smernice za vzdrževanje vseuči-liške avtonomije in pa za način organiziranja akademskih strokovnih in reprezentančnih drštev. Vse upravne ob'asti na področju banovine Hrvatske so dobile te dni navodila, da pripravijo organiziranje ljudskega štetja v banovini, ki se bo vršilo prihodnje leto, ko bo tako štetje tudi v ostali državL Občni zbor šentjakobske JNS v Ljubljani Z občnimi zbori okrajnih organizacij obnavlja in osvežuje JNS svojo ljubljansko organizacijo za tekoče leto. V četrtek je bil občni zbor šentjakobske JNS, ki se vsako leto izkaže z obsežnim in izčrpnim obračunom svojega dela Polna Loža r jeva dvorana je nudila razveseljivo sliko strnjenosti pristašev iz najrazličnejših siojev tega okraja. Skupščino je vodil predsednik g. Marn, skrbno tajniško poročilo je podal odvetniški pripravnik g. Rudi Zore. Poleg odbora, ki je imel 10 ožjih in tri širše seje, so delovale še propagandna, gospodarska in socialna sekcija. Najmarljivejša med njimi je bda prva pod vodstvom g. Frana Žitnika. Propagandni odsek je skupno z glavnim odborom zlasti skrbel, da je dobila šentjakobska organizacija JNS tudi lepo število mladega naraščaja. Otvorjena je bila posebna mladinska m društvena soba. Šentjakobska organizacija je ena največjih v Ljubljani, saj ima dve volišči. Ocftor se je zavedal zlasti tudi svojega socialnega poslanstva in je za božič po svoj;h močeh sodeloval pri božičnici sreske organizacije JNS. Tajnikovo poročilo se je končalo z ugotovitvijo, da je v najstartišem ljubljanskem okraju ostala napredna misel čvrsta in ne bo podlegla nobenemu viharju. Blagajniško poročilo ie vestno kakor vselej podal g. Ivan Ilovar. Po odmoru go sledile volitve in je bila zaupnica izražena v glavnem dosedanjemu odboru, nekaj pa je novih moči. Pri konstittrranju po zboru je g. Marn zaradi prezaposlenosti odklonil zopetno Izvolitev za predsednika, kar je odbor vzel z obžalovanjem na nanje, nato pa je bil za predsednika soglasno izvoljen g. Franjo Žitnik. Poslevodeči podpredsednik sreske JNS g. Rudolf Žitnik, je temperamentno pretresal politične razmere v Ljubljani. O obrtniških zadevah je izčrpno informiral poslušalce g. Josip Rebek. Burno je bil pozdravljen dr. Albert Kramer, ki je učinkovito obravnaval vsa pereča politična vprašanja, tičoča se razmer v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. Sledilo je stvarno, informativno poročilo gospodarskega urednika »Jutra« g. Frana Seuniga o ljubljanski občinski gospodarski politiki. S toplo zahvalo je predsednik zaključil krasno uspelo zborovanje in povabil vse prisotne, naj se v «oboto udeležijo družabnega sestanka pripadnikov JNS v Kazi- Polemika mtk ..Novo riječjo" in »Slovencem" V eni zadnjih svojih številk je »Slovenec« napadel vodilne može Samostojne demokratske stranke, češ da so centralistični bogovi in da hočejo na vsak način očuvati centralistično ureditev delavskega zavarovanja in privilegije SUZOR-a v Zagrebu. Pri tem je »Slovenec« trdil, da je Slovenija morala v dveh desetletjih žrtvovati milijone delavskega denarja za uatanove, ki jih je brez potrebe vzdrževal zagrebški centralizem po drugih krajih. Službeno glasilo SDS »Nova riječ« ostro odgovarja na ta »Slovenčev« napad in pravi med drugim: »Ljudje okrog »Slovenca« so praktično skozi 20 let podpirali beograjsko centralistično državno ureditev kot pomočniki diktatorskih režimov tipa »Milanče vodja«. Na spreten način so izkoriščali centralizem za svoje ljudi po oni narodni: »Uml-ljato janje dvije majke sisa.« Kar se tiče »Slovenčevega« očitka zatrjuje »Nova riječ«, da OUZD v Ljubljani nikdar ni ničesar prispeval za druge pasivne urade, ker je vedno komaj vzdrževal ravnotežje med svojimi dohodki ln izdatki. Gospoda okrog »Slovenca« ae 20 let nI brigala za decentralizacijo tega socialnega zavoda, niti za decentralizacijo državne uprave. Kar se tiče delavskega zavarovanja pa bodo odločili Interesi delavcev in delodajalcev, ki se bodo dali voditi ne od demagoških parol, temveč od izkušenj znanja in računice. Krščansko-socialno glasilo o denunciantih Krščansko-socialna »Delavska pravica« objavlja članek z naslovom »šuft« V njem ostro obračunava z denunciantstvom. ki je pričelo, kakor pravi zadnje čase zopet cve-teti pri nas. List piše med drugim: »Denunciant je že od nekdaj veljal za najnižji izmeček v človeški družbi Njegova duša je pač podla in nizka. Tudi nagib denunciantstva je umazan- egoizem, ošab-nost, maščevanja željnost itd. Pri vseh narodih je denunciant osovražen. Najbolj značilno ime so mu dali Nemci Njihov pregovor pravi, da je denunciant največji šuft v deželi. Slovenci nimamo tako točnega izraza za denuntianta Ime baraba je preveč nobel. Ime šuft je bolj točno in značilno.« »Denunciante srečujemo — nadaljuje krščansko-socialno glasilo — tudi v politiki, zad nje čase zlasti v časopisju Seveda se ne predstavi kot tak. Ofcl?če se v obleko najbolj spodobnega človeka Dobrika se oblastem, delavstvu, narodu. Še ceio krščanski pušeljc si vtakne za klobuk P^bližno tako nastopa kot oni inteligent ki je sprem'jal visokega cerkvenega dostojanstvenika, pa je namenoma tako napravil, da mu je padel na tla rožni venec, ko je potegnil iz žepa robec. Odvratnost proti šuitom se mora razširiti tudi v javnosti. Če drugega ne bo. bomo dosegli vsaj to, da se bo zavedala da je tukaj bolj proti šuftom. da jih poznamo in da ne morejo ostati skriti, pa naj se skrivajo za tako ali tako sredstvo. Tru- diti se moramo, da «e bo tudi v naSem narodu uveljavlja izrek: Denunciant je največji šuft v deželi.« K tej razpravi naj citiramo iz nekega glasila za mlado inteligenco: »Samo nekateri slovenski listi vršijo idejno borbo proti komunizmu. Drugi del tiska zamolčuje akcijo komunistov, ki upropašča državo in narod. Gre za našo banovino! In del tiska naše banovine molči Seveda spada »Jutro« samo v ta del tiska kot eden glavnih muta-stih krivcev. Velik del mlajše inteligence je pasiven, ker si iz oportunizma noče pokvariti dobrega razmerja s komunisti I Koliko je takih profesorjev na vseh šo'ab in na univerzi! Češ: saj bodo tudi komunisti potrebovali učnib moči! Da. da' Treba je imeti dvojno železo v ognju Gre za inteligenco. gre za sokolsko, liberalno, jeenesarsko. napredno slovensko inteligenco! V njenem okrilju, v n lenih gnezdih se skriva, se koti, se razvija komunizem. Država plačuje na stotine in stotine profesorjev. Kako se more zgoditi, da sta dve tretjin- absolventov srednjih šol levičarsko. aH vsaj proti-krščansko vsmerjeni? Prva razlaga za to je razdvojenost v učnem osebiu. ki ni zadostno vsinerjeno v krščanskem in protilevi-č"rskem smislu, ampak je deloma inficira-no od svobodomiselnega naprednjakarstva. Saj ima ta del inteligence veliko večjo mržnjo proti Vatikanu kakor proti Krem-Iju.« Belo rezervnih oficirjev Z občnega zbora njihovega ljubljanskega pododbora Ljubljana, 16. februarja. Pod geslom »za kralja in domovino« so sinoči zborovali rezervni oficirji na svoji 17. redni skupščini. Predsednik ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev inž Ladislav Bevc je uvodoma pozdravil najprej navzočnega zastopnika komandanta divizije brigadnega generala Kukavičiča, ki se je zahvalil s toplimi, vzpodbudnimi besedami. Med ovacijaiii, navzočnib je predsednik prebral pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., vojnemu ministru generalu Milanu Ne-diču in predsedniku Udruženja rezervnih oficirjev v Beogradu. Zborovalci so se nato stoje s trikratnim »Slava!« oddolžili spominu kralja Petra Osvoboditelja, Viteškega kralia Aleksandra Zedinitelja. Neznanega junaka ter vseh umrlih tovarišev. Bilanca upravnega odbora za preteklo leto je zelo uspešna in plodna. Novo ustanovnega pror>?nar>dna sekcija je skrbeh za smotrna predavanja k izpopolnitvi strokovnega znanja rezervnih oficirlev. Z okrožnicami je visoko dvignila volaško zavest in čut odgovornosti rezervnih Oficirjev Pododbor čakalo tudi v sedanlem letu ve1'Ve naloge, med druf?m tem°ljlta ore-ure^;tev po.^nvania ter ?e te«nejše sodelovanje s sosedami pododbori in z vso nariev denarnega pmmeta ln zn?$a čisti d ob« ček 9.897 din. Po izrečeni razre«n?cl 1e bila prebrana reso^uHia, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija se glasi: »Zbor Udruženja rezervnih oficirjev, pododbora v Ljubljani, ugotavlja z rodoljubnim zadoščenjem, da je ves naš narod trden in nezlomljiv v svoji odločnosti za obrambo Jugoslavije, njene svobode in neodvisnosti. Strnjen okoli svojega kralja, složen in enoten v ljubezni do domovine in zaupajoč v junaštvo in požrtvovalnost svoje vojske, gleda naš narod vedro, mirno in neustrašno v bodočnost, ki naj mu prinese tudi uresničenje neizpolnjenih narodnih idealov. Vedno pripravljeni izpolniti vzvišen* dolžnosti do kralja in domovine, izjavljajo rezervni oficirji, da bodo nadaljevali svoja prizadevanja, da bi se v sedanjih trenutkih usodepolnih odločitev vse zdrave narodne sile združile v skupnem deln za duhovno pripravo in gmotno nsposoblje-nje naroda in vojske za velike naloge bodočnosti. Smatrajo, da sedanje razmere zahtevajo od vsakogar, da osredotoči vse sl'e in misli predvsem na obrambo temeljev svobodnega in častnega narodnega in državnega življenja. V tem smislu poziva zbor vse rezervne oficirje, da združijo vsa svoja stremljenja in prizadevanja v neumornem delovanju pod naSim vodilnem geslem: »Za kralja in domovino!« Zbor se v imenu rezervnih oficirjev zahvaljuje ministru vojske in mornarice ar-mijskemu generalu g. Milanu Nediču za ogromne in uspešne reforme, s katerimi je postavil rezervne oficirje na mesta, ki jim pripadajo, in jim omogočil pospešen napredek pri izpopolnitvi strokovne izobrazbe. S posebnim zadoščenjem ugotavlja zbor odločnost gospoda ministra, da vzpostavi najtesnejši stik med vojnimi oblastmi in aktivnimi oficirji na eni strani ter Udruženjem rezervnih oficirjev na drugi strani. Zbor se g. ministru zahvaljuje za pomembne reforme, ki jih izvaja v cilju udarne sposoLnosti in notranje trdnosti naše vojske ter ga v spoštljivi podrejenosti pozdravlja z zagotovilom, da bodo rezervni oficirji ne samo obdržali, temveč stalno stopnjevali svojo vnemo za sodelovanje pri vseh vpraSanJih, ki zasledujejo Izpolnitev in učvrstitev naSe obrambne pripravljenosti Prav tako izraža zbor svojo zahvalo komandantu dravske dlvizijske oblasti, divizij skemu generalu g. Drag. štefanoviču za vsestransko razumevanje in podporo, ki nam je omogočila uspešno izvriitev nalog naše organizacije, "•jM. V ^V-Jfe- ■ "v Končno izreka zbor zahvalo onim svojim tovarišem — aktivnim oficirjem, ki poleg opravljanja svojih rednih dolžnosti posvečajo svoj prosti čas strokovni izobrazbi rezervnih oficirjev.. Resolucija obsega nato še tri točke, ki pa se nanašaj«* zgolj na notranje organizacijske zadeve. Proračunska debata je iznesla za tekoče leto 26.000 dinarjev predvidenih izdatkov. Članarina ostane nespremenjena, vendar pa je pododboru treba spričo izjemnih razmer, ki povečujejo društveni delokrog, novih izdatnejših denarnih virov. Čeprav bi morala funkcijska doba upravnega ln nadzornega odbora trajati še eno leto, so se kljub temu vršile volitve, da dobi uprava novih, svežih moči v delu. Izvoljeni so bili: v upravni odbor: predsednik ing. Ladislav Bevc, podpredsedniki Alfonz Lorger, Josip Pogačnik in Josip Ovsenek, tajnika Edvard Prinčič in Ivan Vrančič, blagajnika Aleksander Kuharič in Nace Zelez-nik, člani uprav, odbora France Ahčin. Et» bin Bežek, Marjan Dobovšek, Rudolf Ga-šperin, Franjo Gorkič, dr. Josip Hebein, Pero Horn, dr. Zeljko Jeglič, Peter Klinar, Rudolf Kobilica, dr. Josip Kovačič, Franc Kraigher, ing. Peter Kresn'k, ing. Albin NeFima, dr. Franc Ogrin. Milan Robežnik, Milan Sterlekar in dr. Vinko Vrhunec; v nadzorni odbor: predsednik Josip Zupančič, podpredsednik Vladimir Janušič, člani ing. Stanko Dimnik. Milan Grego-rič. Avgust Kalan. ing. Joško Kobi. Janko Lajovic. Faiko Paulin, ing. Nace Perko in Milan Rudolf; v častno razsodišče: predsednik dr. Janko Zirovnik. tajnik Rudolf Badiura. člani ing. Janko Mačkovšek, dr. Rudolf Sajovle in dr. Stanislav 2itko. Kot delegati za kongresni odbor Udruženja rP7ervnih oficirjev so bili določeni odborniki po vrstnem redu izvoljene liste. Pri slučajnostih ie bilo iznešenih iz vrst članstva več perečih, umestnih predlogov in misli, tako o preskrbi družin vojn'h obveznikov ter o raznih internih organizacijskih zadevah. Vzorno skupščino, ki je potekla v najlepšem redu in popolni slogi zboroval cev je zaključil predsednik inž. Ladislav Fevc. pred zaključkom na je še spregovoril brig. general Knkavičič. pododboru v zahvalo ln vzpodbudo, da naj še naprel vestno ln častno deluje v ohranitev nacionalnih Idealov in v vdanosti do kralja in domovine. gle?Mišče DRAMA Sobota, 17.: Profesor Kiepec. Red A. Nedelja, 18. ob 15.: Snegulčica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. »Profesor Kiepec«, je zgodba iz ljubljanskega meščanskega kroga. Osrednja oseba je profesor idealist, ki živi v svojem abstraktnem svetu; v stiku z realnim pa zaide v hude stiske političnega in ljubezenskega značaja, dokler se vse ne raz-vozlja v srečnem koncu. Predstava bo drevi za red A. Pavel Golla: Snegulčica, najstarejša in najbolj znana mladinska igra, ki je našla v novih stihih Pavla Golie, in z novima likoma razbojnikov Friceta in Frače ta naj-živahnejši odziv. Čudovito lepa in vzgojna pravljica pomeni za otroke velik dogodek, zato pripeljite svoje malčke k tej lepi Igri, ki bo v nedeljo popoldne. Cene znižane. OPERA Sobota, 17.: Trubadur. Gostovanje bari-torista Borisa Popova. Premierski abonma. Nedelja, 18. ob 15.: Lum/pacius Vagabua-dus. Izven. Ob 20.: Rusalka. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. BaHtonist Boris Popov, ki je nastopal že na najznamenitejših odrih sveta, in ki je bil nekaj let tudi član pariške opere C°-mhjue ln milanske Scale, bo pel drevi grofa Luno v Verdijevem »Trubadurju«. Po-pov je pevec izredno kultiviranega glasu, mehkih linij, polnosti in barve. Tenorsko partijo Manrica bo pel Franci, Id jo šteje med svoje najboljše, Leonoro Basičeva, Azuceno pa Kogejeva. Dirigent dr. švara. Predstava bo za premierski abonma. V nedeljo popoldne bodo ponovili veselo Nestroy-štritofovo glasbeno burko »Lum-pacius Vagabundus«, z Modestom Sanci-nom, Jankom in Zupanom v glavnih vlogah. Delo je Izredno zabavno in prepleteno s številnimi glasbenimi vložki. O uspe-losti vprizoritve najboljše pričajo vse doslej razprodane predstave. — Zvečer bo na vrsti čudovito poetična Dvorakova »Rusalka«, s Heybalovo v naslovni vlogi in s Praaclom, Kogejevo, Lupšo in Basičevo v ostalih partijah. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20.15 Sobota, 17.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Nedelja, 18. ob 15.15.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Popoldanska predstava. Poslednjič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 17.: Cigan baron. Red B. Nedelja, 18. ob 15.: Zaroka na Jadranu. Znižane cene. Ob 20.: Konto X. Znižane cene. R A Sobota 17. februarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: NapovedL — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Pravljice pripoveduje ga. M. Boltar-Ukmarj eva, nato Cidbanove prigodbe. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Letalski napadi in protiletalska zaščita (inž. Mušič). — 19: NapovedL poročila. — 19.20: Nac. ura: Petro-lejska Dolja v Hrvatski. — 19.40: Objave. — 20: Pregled zunanje politike (dr. A. Kuhar). — 20.30: Matajev Matija spet v Ljub-ljanL — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec igra radijski orkester. Beograd 18: Petje. — 19.40: Lahka godba. — 20.30: Komemoracija. — 22.30: Plošče. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Ske -jančev klavirski koncert. — 20?° ~ - e pesmi in romance. — 22.20: T V t in ples. — Praga 20: Zvočne i: K - baret — 22.20: Lahka gla. — Sofija 18.30: Kvartet mandolin. — i Godalni trio. — 20: Mali orkester. — i ;: Italijanske pesmi. — 21.30: Plošče in p^esi. — Dunaf 15.30: Pester spored. — 20.15: Godba na pihala. — 23: Lahka godba. — BerTn 20.15: Godba nc "»'hala. — 22.45: Melodij« -r 24-10: Nc :ni koncert. HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM pu 5« pat ea besedo. Uin 3. davka sa ««ok ogla« to enkratno pn Ctojbino Din 3. sa Slfro ali dajanje naidovuv plaAaJo oni. kt lWeJ«. jlužlt. Najmnnjftt (nrwlt ea «iikratn«» objavo u£|mmm I Mri It.—. Doptiu in trnltvc Din I.— ea hejM*1n. Din S. davkb ta vsak ogla« tn enkratno pristojbino Dtn 5. sa Slfro aH dajanje naslovov. Najmanj Al cneaeb t* enkratno objav« ngliMit Din 11.—. rt Pri Putrichu danes in iutri ples. Odprto do 1. ure. Igra prvovrsten i »22. Vljudno vabljeni. ' 3263 18 Sluibodobi Kleparskega in kotlar. pomočnika spreimem. Josip Otorepec, Ljubliana. Za gradom 9 3186-1 Perfektnega strugarja kateri bo tudi opravlial zalogu železa in nadomestnih delov, išče za svoio poprav-lialnico veleindustrna v Sloveniji. Prednost ima|o prosilci, ki imaio moistrski izpit Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Stalno mesto strugarja«. 3164 1 Orod. ključavničar ki zna delati rudi na stražnici, dobi službo. Prednost imajo orodiarp za črno pločevinasto blago. Cen), ponudbe na Publicitas, Za-ereb pod »55373«. 6 3162-1 Trgovski pomočnik mlad, z dežele, vajen že-leznine, stekla in barv, — dobi takoi službo. Stano vanie in hrana v hiši. Ponudbe z vsemi podatki na ogl. odd. jutra pod šifro »Železninar«. 3158-1 Brivsko pomočnico ali pomočnika, mlaišo moč in vajenca, ki se ie že učil sprejme Simonišek, frizer. Cel ie. Mariborska. 3271-1 Brivskega pomočnika dobrega in stalnega sprejme 29. II. Oton Heim-gartner, Slov Bistrica. 3201-1 Samostojen kmetovalec t kmetijsko šolo 2a Dolenjsko, vešč tudi sadiar-stva in vinogradništva, sta-reiši, poročen, dobi mesto. Plača din 600, vsa oskrba in procenti od pridelka. — Enomesečna poskusna doba. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Delaven, pošten in ljubitel) živali«. 3248-1 INSERIRAJ V JUTRU"! Službe išče Strojnik, monter z dolgo.etno prakso pri elektrarnah, parni žagi rudniških napravah ln sllčno, veSč v elektroteh nikl ln varjenju ter v montaži ln popravilih strojev želi prernenitl mesto. Dopise na ogl. odd. Jutra pod Strokov njak< 2698-2 Italijanska tovarna dobavita veletrgovcem, instalaterjem dovršene jeklene kotle vsake velikosti, za centralno gretje s toplo vodo, s kurjavo na premog, les ali nafto. Prihranek na kurivu 20%. Zahtevajte poskusni vzorec. Paolo Bau dino. Corsoroma 9, Rapallo Italia. 3258-6 Sobe isie Sobo prazno, pn tazno. svetlo, nairajši s prebrano, za svo >o hčerko, ne predaleč od centra, iiče za tako' «•' poznejši čas veliko odsot na, poštena m mirna iivilia Reflektira samo na stalno sobo Ponudbe na oglasn odd. Jutra pod iifro »Pri iazna soba«. 2858-23a Dopisi Ločeni računi a subotn n 6 sati čekam dolazak pristopite. »236-24 Šofer Kdor želi res treznega, po štenega in vestnega šoferia, k se razume tudi na vsa popravila, naj pošlie ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Priden in zaneslitv«. v 3245-2 Frizerka mlaiša. izvežbana moč, — išče stalno mesto v Liub-liani. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Izurjena«. 3238-2 Kino poslovodja in izprašan operater, z dolgoletno prakso, išče službe. Ceni. ponudbe na poštni predal 270 Liubliana. 3270-2 Vdova sredniih let. z večletno gostilniško prakso, vaiena sa r stoinega pospodinistva, iščt za takoi gostilno na račun v bližini Maribora. Gre tudi za natakarico. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vdova«. 3253-2 Vajenci (ke) Učenca sprejmem v trgovino z že-leznino. steklom in barvami takoi. Prednost imaio kmečki sinovi s primerno šolsko izobrazbo, stanovame in hrana v hiši. Interesenti nai se iavijo na ogl. odd. Jutra pod značko »Stroga vzgoja«. 3159-44 Zaslužek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 3127 3 9illM' flf/U Prodam recepte za izdelovanie vseh vrst umetnih mlinskih kamnov ter šmergl mešanice za Schelimaschine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Vsak lahko izdeluje sam«. 3249-6 Perzijske preproge zelo lepe komade, proda ABC. Liubliana. Medvedo va cesta 8, poleg kolodvora Šiške. 3252-6 Pohištvo Spalnico iz orehove korenine in več boljših kuhinjskih oprem proda po stari ceni K rž t Franc, mizarstvo. — Vrhnika. Ogleda se na skladišču v Ljubliani Prečna ulica 6, nasproti Mestnega kopališča. 3199 12 Renomirano gostilno z vinogradom v mariborski okolici, telefon v hiši. prodam ali dam v naiem. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 3251 19 Tesarji! Za opažbe in ladijski pod nudim trostrani stroj iz za-1 loge v Ljubljani. DOV2AN IVAN, Liubliana. Frančiš kanska ulica 4. 3155-29 Smrekovih hlodov kupim vsako množino, iste prevzamem za razžaganit Žaga tik postaie Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod a Komno. da boste tudi vi uživali krasote "ega Smučarskega raja! V tihi mrzli noči, ko luna srebri bledi vrhove Razorja ta Prisojnika, takrat Je pr poti proti Vršiču lz Kranjske gore najlepše Onstran mostu čez Pišenco naglo mine vajo ovinki, že so pod nami zasnežene se nožeti v Klinu tn vsa širna Krnica se od pira pogledu. Kmalu pridemo pod široke "Tornado Prisojnika, na drugI strani p« nosi poševna stena Mojstrovke na temenu debelo naložene plasti snega. Kar naenkrat se prikaže griček ta med smrekami hiša lz katere se prijazno vije dim. to je tople zavetje Erjavčeve koče na Vršiču V prvih jutranjih urah obseva Mojstrovko prve Jutranje solnce Izza Skrlatice, v tlsočlt kristalih blestijo srebrna pobočja. Po opoldanskem okrepčllu ta smučanju na Vršiču se veselimo na urni smuk nazaj proti dolini. Kako sika. šumi ta poje sneg pod do- tikom Jeklenih robov, vsak gib Je moč ta zdravje, vsaka kretnja užitek ta slast. Kdor je enkrat vozil po vijugasti široki aic4i z vrSiCa v dolino, bo zmerom znova silil v ta edinstveni zimski paradiž. Na Krvavcu je vse živo. 2e v zgodnjih urah mažejo smuči. Jutranji izprehod vodi v Tiho dolinico, potem dalje proti stenam nad Kokro ta po grapi med Vel. Zvohom ta Krvavcem čez ravnino do vrha Krvavca, ta nato v smuku nazaj proti Domu. Smuka je sijajna. Lahek puhast sneg se pri vsakem zavoju zaprši visoko v zrak, da se snežinke kakor kristali leskečejo v jutranjem sotacu. Prelepe dni preživi smučar na Krvavcu. Tudi onim, ki še niso povsem tzvežbanl v alpskem smučanju, so te krasote ta užitki dostopni, vodja stalne smučarske šole na Krvavcu vzame vsakogar v svoje varstvo ter ga izvežba ta uvede v kraljestvo bele opojnosti. Pridite na Krvavec — vsi ste vaoljeni! Z majhnimi stroški je zvezan Izlet smučarja na Veliko Planino. Vlak do Kamnika, s smučmi ali — če je dovolj denarja z avtomobilom do Stahovice, dalje mimo Sv. Primoža čez Pasje Peči ta Kisovec do Male Planine, kjer že pričnejo prostrana smučišča. Cim višje gremo, tem bolj se odpirajo pogledi na vse strani: Gorenjska z belimi vrhovi Julijskih Alp ta Triglavom, proti jugu Snežnik z vso Notranjsko, na drugI strani mogočni masiv Grintavca. Od koče SPD na Veliki Planini je le pičlih 10 minut do Tihe doline, kjer so prostrana lahka smučarska terišča. Izrabite mesca februar ta marec ta razvedrite se v prelepem zimskem svetu, vrnili se boste spet prerojeni ln polni dobre volje v vsakdanje življenje. Vrsta tekem na snega V Planici. • • Planica. 16. febr Priprave za nedeljski srnua c Mecesnov oa greuo nemoteno dalje Sinoči je pu&pe-.a semkaj Štiričlanska nemška ekipa, ki jt lanet ves dan prebila oa piugi leKino-vaici, poseono Ivoruei. ki je očitno najbolj ii med njuni, je Kai ne morejo prenvaliti. ako glede trase same KaKoi tudi Kakovosti snega Reb pa je, da so zdaj snežne in .remensKe razmere v fianici res idealne. tCaKSua oo udeleZba domačih Lekmoval-jev. gleae Katerih je Pil včeraj jojavijei. >Klep UZSP. ki prepoveduje svojim članon. tdeležbo na tej prireditvi — niže objavlja mo ojegov preklic - se zdaj seveda nt .nore reči V Planici trenirajo zaenkrat ^lani Ilirije, vsi štirje Nemci. vmet. pa sta ie 2van Kot trenet ta pa LuKanc. Ki je priSei iz Tržiča VseKaKoi bi ono šKoda. če oi ta sKrbno pripravljena prireditev žara li sporov m nesoglasij za zelene mizo osta-ta omejena na tako pičlo udeležbo. Službeno iz JZSS JZSS razveljavlja odlok UZM st. 341 / dne 15. t. tn.. •> katerim je prepovedala čla n um OZSP udeležbo na gornji prireditvi SK Ilirije v Planici. Mer ta odiok po pra t illh ni utemeljen Kliiltom (iZM je na pro sto dano. da se prireditve Sli flirije ude teže ali ne, prepoved udeležbe pa m mo