II uodtUvtrod ntwi to:
"GLASILO K.S.L JEDNOTE" 0117 St. Clair A to. CLEVELAND, O.
Ttao largest Slovenian
Weekly in the United Stat« of America.
Sworn circulation 17,400
Iaaued every Tuesday Subscription rate: For members yearly ....$0.84 For nonmembers .........41.80
Foreign Countries ........$3.00
Telephone: Randolph 301?
Največji slovenski todnik v Združenih Driavah
Izhaja vsak torek
Ima 17,400 naročnikov
Naročnina:
Z« Člane, na leto________.$0.84
Za nečlane ......................$1 dO
L* inozemstvo ---------$3.00
NASLOV
uredništva in upravniltva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland. O.
Telefon: Randolph 3912.
**"* osii© ]OFFICIAL ORGAN [	^
OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Secdnd-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912.
immiiiiiimnniiiiiiiinmi
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE* OF POSTAGE PROVIDED FOR IN ^CTION 1103, ACT OF OCTOBER 3; 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Leto XII. — Volume XIL
CLEVELAND, O., 21. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1926
—V petek zvečer je nagloma preminul Josip Hrovat, stanujoč na 1067 E. 68th St. Zgrudil se je na Public Square mrtev na tla. Star je bil 48 let, samec, in tu nima sorodnikov. Ranjki je bil doma iz vasi Podkoren, pošta Kranjska gora na Gorenjskem. Tam zapušča sestro in tri brate. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika, št. 37, J. S. K. Jednote in član društva Maccabees. Naj počiva v miru!
—Zopet je en rojak postal žrtev zločinskih sleparjev. John Glavič, ki stanuje na 3812 Ma-pledale Ave., se je dal pregovoriti, da je postal dedič premoženja, ki znaša $50,000. Od tega dobi Glavič eno tretino, ako založi $1,895 pri sleparjih. Glavič je res "vložil" denar v veliko škrinjo, in ko so jo zaklenili, so lopovi odšli. Kot je pozneje Glavič pogledal v skrinjo, je bilo v njej samo $6.
GROZEN VIHAR POVZROČIL OGROMNO ŠKODO.
UMORILI BOGATEGA AMER1KANCA
Mexico Citv, 17. septembra. — Pred nekaj dnevi so mehiški bandit je napadli družbo Ame-rikancev, ko se je vračala iz mesteca Cuernavaca. . V tej družbi se je nahajal 62-letni •premožni trgovec Jakob Rosenthal iz New Yorka, katerega so lopovi s silo odvedli v gore. Ker jim je bilo znano, da nimajo Amerikanci dosti denarja s seboj, so zahtevali za ujetega Rosenthal $10.000 odkupnine. Ta slučaj je bil kmalo naznanjen policiji in vojaštvu.
Ko je minulo nedeljo hotel nekdo banditom izročiti zahtevano svoto, je pri tem našel Rosenthala umorjenega, vsled česar je policija takoj začela zasledovati morilce; v tem spopadu sta bila dva bandita na mestu ustreljena.
Ta slučaj je ameriško kolonijo v tem mestu silno razburil. Tukajšnji ameriški poslanik se je takoj zatem pritožil pri mehiški vladi zahtevajoč zadoščenje za ta krvoločni čin in strogo kaznovanje morilcev.
Predsednik Calles je izdal *a-tem strog ukaz naj vojaštvo napne vse sile, da izsledi morilce bogatega Američana. Vojaštvo je dosedaj zajelo že 11 banditov, ki so bili v zvezi s tem umorom; po kratkem zaslišanju in sodbi je bilo vseh enajst ustreljenih.
Truplo umorjenega Rosenthala bodo prepeljali v New York.
Miami, F.a., 19. septembra — Od zadnjega petka do sobote je na iztočnem obrežju Floride 60 milj v daljavi razsajal grozen orkan, kakoršnega še ne pomnimo v naši zgodovini. Velikanski vihar je divjal neprestano devet ur. Dosedaj je še težko dognati število človeških žrtev, računa se jih pa najmanj na 2,000 ter več tisoč ranjencev; materijalno škodo cenijo na 150 milijonov dolarjev. Samo v mestu Clewiston je bilo všled orkana ubitih 140 oseb. Ko je neki letalec s svojim ae-roplanom ogledoval prizadete kraje, je videl cele skupine mrtvecev na tleh ležati ob obrežju. V mestu Jacksonville je ubitih 100 oseb, ranjenih 3,000 ter 50,000 stanovalcev brez streh. Vlada je takoj proglasila nad onimi kraji obsedno stanje in izročila varstvo v oskrbi vojaštva.
V našem mestu je ponesrečenih okrog 300 oseb, v Hollywood in Palm Beach ravno toliko, brez stanovanj je pa okrog 40,000 oseb.
Ta vremen sta katastrofa se »je pričela okrog polnoči z velikim neurjem; ob eni uri je*div-jal orkan že s 120 milj brzino na uro, poleg tega je izstopilo tudi morje, ki je večji del mesta poplavilo. Mnogo hiš je do cela razdejanih, pomole je voda odnesla. Samo v našem mestu je napravil orkan za 25 milijonov dolarjev škode. Ker se je nahajalo za časa katastrofe tudi več trgovskih in prevoznih ladij v pristanišču, je morje tudi vse te odneslo na plan ali potopilo.
Guverner Martin je takoj zatem naprosil glavni urad Ameriškega Rdečega križa za pomoč, ki ima sedaj posla čez glavo.
Vsled orkana so bila prizadeta še sledeča mesta: Homestead, Little River, Lemon City, Hialeah, Coral Gables, Ojus, Hallandale, Davie, Dania, Lauderdale, Prospect, Florano, Moore Haven Pompano, Del Ray, Lake Worth, Deerfield in Boyton.
Prebivalstvo Chicaga narašča.
Chicago, 111., 18. septembra. — Friderik Rex, mestni knjižničar poroča, da šteje sedaj mesto Chicago 3,058.992 prebivalcev.
Premogarska industrija v Ohio.
Bellaire. O.. 17. septembra. — Tajnik zveze premogovnih operatorjev v iztočni državi Ohio naznanja, da se industrija v tej panogi malo bolj razvija. Danes se stalno dela v 39 premogovnikih, v 17 se obratuje le deloma, med tem, ko je 55 premogovnikov še zaprtih. Pred dvema mesecema je v teh krajih poslovalo samo osem premogovnikov.
dimniku. Utrinki so padali na slamnato streho in radi neugodnega vetra je bila hipoma vsa vas v plamenu. Tako je pogorelo dvema posestnikoma popolnoma vse posestvo, vsa živina in krma, da ne vesta, kako naj si v obupnem položaju pomagata. Dvema posestnikoma* sta ostala samo kozolc, petemu je pogorelo gospodarsko poslopje in mu je ostala samo stanovanjska hiša. Kaj je pravzaprav vzrok tej strašni nesreči, je težko reči. Ljudje govore, da že več let ni bilo nobenega dimnikarja v vas. Posestniki so bili zavarovani za naravnost smešne svote; eden za 100, drugi za 600 eden za 1,000 in eden za 1,750 dinarjev.
Na pomoč so prihitela gasilna društva iz Grosupljega, Velike Loke, Višnje gore, 2alne, Lipoglave, Gatine, Šmarja, St. Jurja, Police in Mlačeve. Gašenje je bilo zelo otežkočen, koer v vsej vasi ni nobene vode, v rezervi pa je čisto majhen studenec.
Napredek posojilnic.
V naši državi Ohio poslujoča Stavbinska in posojilna društva so dosegla letos velik rekord svojega napredka s tem, da znaša njih skupno premoženje en bilijon dolarjev. Ta slučaj se bo na primeren način proslavil v Columbusu na konvenciji lige ohijskih posojilnic, vršeči se od 19. do 21. oktobra.
Baldwin vabi premogarje na delo
tandon, 17. septembra. — Angleški ministrski predsednik Baldwin je izdal nš vse stav-kujoče premogarje širom dežele vabljiv oklic naj se takoj vrnejo na delo. Pri tem jih zagotavlja, da jim bo vlada stala na strani v svrho dosege njih zahtev. Tozadevni sporazum je bil dosežen na zadnji konferenci med zastopniki pre-mogarjev in operatorjev.
Smola pri špekulaciji.
Cudahy, Win., 18. septembra — Tu živeči trgovec Stanley Marek je napovedal prostovoljen bankrot vsled ponesrečene špekulacije s tujim denarjem. Marek je kupil pred več leti 1,1000,000 poljskih mark, za kar je plačal $7,600. Danes so vse te marke vredne samo 25 centov.
Is ureda tajnika društva sv. Mihalja, št. 163, Pittsburgh, Pa.
Več sam zaostal nekoliko brojeva "Glasila," da se nišam oglasil; jedno nišam imao časa, drugo sam pustil uredniku "Glasila" malo više časa i prostora da je uvrstio 16. konvencije zapisnik v svoje predale. Zatorej bi prosil malo prostora da obelodanim nekoliko važniji točka članom i članicam zgora imenovanog društva.
Bračo i sestre: Prvo to bi vas opomenil da bi bolj redno polazili društvene sjednice, pak budete čuli što se tamo naredi i zaključi da ne budete uvijek popitavali ovo ili ono kao na primjer naše članstvo je zaključilo na sjednici 14. juna, 1926 da svaki član ili članica plača 10 centi više onaj mjesec kada koji član ili Članica umre. I taj sklad ide za svrhe potroša-ka onim članom na primjer ču-varom i koji nose mrtvega brata ili sestru na vječni počinak. I toj predlog ili tučka ostane v kreposti od 1. julaja, 1926. Toliko do znanja svim članom, koji su na putnih listih in koji sjednic ne polaze; zato molite da ji manje umre, pak budete manje dajmov platili.
Kako sam omenio da je malo članstva na sjednici. V istini bila je letna doba pak se narod po šuma hladio; zato sada su lepe prilike da udovoljite i jedan drugome na sjednicah.
Na sjednica 12. septembra članstvo je zaključilo priredji-ti 30. oktobra plesnu zabavu (bal); da budete o tome znali a sve druge objave ove zabave budem priobčio u zadnjom bro-ju "Glasila" pred zabavom. Zato bude dobro da se bolj zanimate za ovu zabaVu'.'
Još ču vam nešto označiti. Svi člani koji niste imali pri-ljike da uplatite svoje ases-mente, ili niste bili moguči, ja ču ubirati uplate sve do zad-njoga dneva toga mjeseca; zatorej da mi bude laglje složiti tričetvrt godišnji račun, dojdi-te kod mene i poravnajte svoj dug.
Bračo i sestre! Opominjam vas za vašu i vaši dedičev korist da si čuvajte; društvo je bolje nego koja banka, jer je nezgubijeno, a svaki cajt se dobi. Zato bi opomenil sve člane, koji su suspendani i koji dugu-jete, da se opet povrnete v naše redove. A vi bračo i sestre, vas opominjam da bi svaki pridobili po jednoga novega člana v naše redove; biti če svaki Ije-po pohvaljen, a i Jednoti pak ponos i napredak. Još budete nešto čuli ljepega, ali ne prije nego dojdete na dojduču sjed-nicu.
Sa sobratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik, 121 — 44th St. Telefon: Fisk 0530 R.
ZAHVALA
S tem izrekam iskreno zahvalo za darove, katere sem prejel od milosrčnih članov in članic, oziroma od cenjenih društev naše K. S. K. Jednote v pomoč v trpljenju moje neozdravljive bolezni naduhe. Darovala so sledeča društva:
St. 25 — $5; št. 30 — $5; št. 62 — $3.10; št. 52 — $5; št. 13 — $5; št. 2 — $15; št. 144 — $12.80; št. 111 — $2; št. 98 — $8; št. 1 — $5; št. 115 — $5; št. 162 — $10.60; št. 29 — $14.70; št. 40 — $5; št 23 — $2; št. 74 — $2; št. 45 — $2; 3L 77 — $5; št. 4
—	$3.75; št. 61 — $5; št. 41 _ $8; št. »4 — $2; št. 14 — $5; št. 55 — $5.85; št. 69 — $1; št. 132 — $2; št. 173 — $10; št. 110 — $6.70; št. 171
—	$6.10; št. 146 — $5; št. 136
—	$5; in št. 70 — $2. Še enkrat: Bog povrni vsem
društvom in tudi posameznim članom in članicam! Vaš hvaležni sobrat
Frank Močnik, član društva sv. Jožefa, št. 103, West Allis, Wis.
ZAHVALA in spomini na 16. konvencijo v Pittsburghu, Pa.
Akoravno je že malo pozno
—	pa upam, da ni prepozno — da na tem mestu izrazim zahvalo vsem, kar si štejem v dolžnost, ker so mi bili vsi tako naklonjeni ob času mojega bivanja v Pittsburghu, Pa.
V prvi vrsti se zahvalim so-sestri Justini Lokar, ki mi je preskrbela tak lep prostor in tako blizu, ravno nasproti zbo-roValne dvorane.
Zahvalim se tudi Mrs. Kos za tako lepo postrežbo in gostoljubnost, ki mi jo je izkazala.
Prav uljudna mi je bila družina Perko v Millvale, Pa.; tudi njim se zahvalim za vsc^ prijaznost.
Še enkrat hvala vsem skupaj ! Spomini na 16. konvencijo mi bodo ostali za vedno ali neizbrisni. K sklepu še želim in upam, da bi naša minula konvencija obrodila veliko dobrega sadu za našo čislano Jed-noto.
Ostajam s sosestrskim pozdravom,
Josephine Menart,
delegatinja društva št. 162, Cleveland, O.
na konvenciji, temveč tedi druge. Naj bo stvar odpušča«, toda ne pozabljena! To samo omenjam, da ne boste moški
mislili, da morajo ženske vse za dobro vseti. In 4e sedaj so tako prebrisani naši delegatje, da pravijo, kar jim ni po volji na konvenciji storjenega, vse to smo me ženske naredile?! kar seveda ni resnica. Ženske namreč še s proinjo niso mogle nič napraviti, pa bodo one kaj važnega ukrenile, ker delega-tinj nas je bilo samo 42, delegatov pa 142. Iz tega je razvidno, kje je bila večina in zmaga. Ko je tretja podpredsednica sestra Prisland prosila konvenčno zbornico, naj se da ženskim društvom vsaj nekaj pomoči, da bi članice pristopale samo v Ženska društva, člani pa v moška v eni in isti nar-selbini, ne pa v moška društva brez posebnega vzroka — pa še tisto nismo dobile.
Zdaj pa apeliram na vsa ženska krajevna društva K. S. K Jednote, da se naj potrudijo, da bomo imele drugo konvencijo vsaj 100 delegatinj; tedaj bomo tvorile večino in nam ne bo treba več prositi, ampak bomo rekle: "Me zahtevamo svoje pravice
i"
Pueblo, Colo. — Odkar sem se vrnila s konvenčnega potovanja, se mi naše drago mesto Pueblo še veliko bolj dopade kot poprej kedaj, izvzemši Cleveland; to moram priznati, da nas tam v ameriški slovenski metropoli prekašate, drugi pa ne. Posebno v St. Louisu, Mo., tam je pa bilo vroče, kot bi prišel človek v sam pekel, ne pa v tako lepo imenovano mesto. Moram priznati, da smo bili tam samo osem ur, in če bi bili še toliko časa, bi se nam bila gotovo duša raztopila, kajti od hude vročine smo začeli kar po redko dihati.
Zdaj naj pa še omenim, kako se mi je minula konvencija v Pittsburghu dopadla. Moram priznati, da prav izvrstno, ker nas je bilo tako lepo število delegatinj navzočih; in take vrle žene, da sem se kar težko ločila od njih. Zatorej naj velja tudi moja srčna zahvala vsem skupaj, delegatinji sestri Bom-bach pa želim večni mir in pokoj, ker je ni več med nami, živimi. V resnici, vrata groba so noč in dan odprta! Sestra Bombach je bila vendar še tako čvrsta in zdrava na konvenciji, drugo nedeljo po povratku domov je pa že izdihnila svojo blago dušo!
Kar se tiče pa delegatov (moških), naj omenim, da nam niso bili tako prijazni kot se kažejo; posebno nekaterim nismo ženske ugajale. Naj oprostijo za enkrat; mogoče bo to na prihodnji konvenciji boljše. Moški na zadnji konvenciji niso vpoštevali enakopravnosti kakoršna je v Ameriki in zaradi tega smo morale biti ženske vedno bolj-zadnje. Ali ste pri onem Izletu videli moške, kako so hitro skočili v pripravljene avtomobile med tem, ko so za delegatinj e preostali samo "taxiji," katere je bilo treba plačati?!
Morda ta moja kritika nekaterim delegatom ne bo ugajala; pa naj še oni malo svojo jezo Otresejo, če jim bo to kaj odleglo? Mislim, da nisem bila
— $3; št. 46 — $5.35; št. 65 j edino jaz užaljena delegatinja
Upam, da bo naša druga podpredsednica sestra Champa vodila svoj urad tako vestno in vrlo, kot ga je vodila sestra Prisland ali morda še boljše, da se nam ne bo treba bati moških. Delegatje se nam samo takrat dobrikajo, kadar brez delegatinj ne morejo kaj ukreniti.
Zatorej sestra Champa! Le ne kot ženska nastopiti svoj urad, ampak kpt — mož; da jim bomo na prihodnji konven ciji še enkrat toliko stolov i zbornični dvorani zasedle ali pa še več kot smo jih na preteče-ni konvenciji. Me, druge društvene uradnice vam obljubi mo, da vam bomb šle z dušo in telesom na roke in c^a bomo delale složno z roko v roki. Naše polje je še veliko; vendar potrebuje še dosti dobrih delavk, da bo naša diČna K. S. K. Jednota rasla kot lepa dišeča roža na yelikem vrtu brato-Ijubja. Moja iskrena želja je, da bi delegacija prihodnje konvencije v Waukeganu zastopala najmanj 50,000 članstva; teda. bo naš spoštovani predsednik še bolj ponosen na svojo armado kot je bil v Pittsburghu.
Citali ste že v "Glasilu," da se sedaj naš sobrat predsednik Anton Grdina nahaja tukaj v naši državi Colorado na obisku v svrho odpočitka, kajti delo na minuli konvenciji je bilo res mučno za njegove živce. Jaz mu želim, da bi nas še večkrat obiskal srečen-in zadovoljen. Dal Bog, da bi ga prihod nja konvencija zopet soglasno izvolila za glavnega predsednika, dokler bo živel!
Tudi našemu prvemu podpredsedniku sobratu Matt Jermanu, ki je še vedno bolehen, želimo, da bi kmalu okreval in zapustil bolnišnico!
Glede delavskih razmer ne bom dosti istih hvalila, ker so vedno po navadi; dela in zaslužka je tudi pri nas le bolj malo.
K sklepu se prav lepo zahvaljujem vsem znancem in prije teljem, katere sem obiskala > Chicagu, Jolietu in v Cleve-landu. Posebna hvala našemu predsedniku sobratu Antonu Grdina, ker nas je vse delegate, obiskavše njihovo belo ameriško Ljubljano, vozil po mestu in nam razkazal v resnici krasno clevelandsko naselbino. Hvala tudi družini Debevc za njih trud in postrežbo. Bog vas živi!
S sosestrskim pozdravom do vsega članstva naie dične Jednote,
Mary Kecfnan,
delegatinja društva it. 104.
Dodatno poročilo o Železniški nesreči. Slovenska družina ponesrečena.
Na železnici iz LeadviUe v Pueblo, Cole., 11. sept. Poslovil sem se iz romantičnega Leadville, kjer sem preživel 15 dni oddiha. Vsak dan posebej mi je prinesel kaj novega. Visoka država Colorado je bogata v svojih zemeljskih zakladih. Milijonarji v tej državi se valijo kot pri nas pi-ščeta. Iz male investicije v zlatih rudnikih so kmalu bogatini, toda ne ostanejo tukaj, pač pa se selijo v glavno mesto Denver, ki je stoJica države. Tako pripovedujejo tu.x Toda pustimo to vstran in naj napišem še nekaj vrstic o silni železniški nesreči, ki se je pripetila 5. sept. in o kateri sem na kratko že poročal. Nesreča se je pripetila baš s tem vlakom, s katerim se vozim sedaj. Danes je že šesti dan od nesreče. Včeraj šele so potegnili zadnje dve žrtvi izpod velikanske lokomotive Pretresljiv je bil pogled. Na eni strani je ta lokomotiva vsa rjava, ker je ležala v vodi. Naš vlak je vozil tako počasi, da se je komaj premikal, da smo imeli priliko videti mesto katastrofe. Vzadej je bila lokomotiva vsa udrta od velike sile železniških voz, ki so dr-vili za njo, ko se je slednja zvrnila v osem čevljev globok prepad, v deročo relco Arkansas. Kdo ne bi s strahom pogledal na aparat, ki je zakrivil 31 smrti! Spočetka se ni mislilo, da je katastrofa tako strašna, menili so, da je živ Ijenje zgubilo \e 19 oseb, in sedaj je že, 1(2 žrtev več, in ne vedo še, pri čem so. Vseh pet dni so pobirali žrtve izpod ruševin. Dolgo sp iskali truplo neke ženske, ker so dobili samo eno njeno nogo, dočim so mislili, da je ostalo odnesla Arkansas ,?eka. Čudno vprašanje je, lul$o so ta trupla pri šla pod lokomotivo, ker ista je bila vendar spredaj, in se je gotovo morala prva zvaliti v vodo. Skoro gqtovo je bilo tako, da ko je prva stran lokomotive zadela na zemljo, da je sunek vseh sledečih 14 vozov, pritisnil s tako silo, da se je lokomotiva za hip zadej dvignila in so bile žrtve vržene skozi okna ali pretrgane vozove naravnost pod zadnji del lokomotive, nakar se je stroj pogreznil nad nje. To se sklepa tudi iz tega, ker je bilo več oseb, ki so se znašle zunaj vozov, ne vedoč kako in kaj. Na pripovedovanje prizadetih, ki so ostali živi, sem več stvari dognal. Pripovedovala mi je rojakinja Mrs. Matjašič, ki se je rešila z dvema otrokoma. Vozovi so se dvignili kvišku in padali so potem eden na drugega, kar se je dalo videti tudi iz grma de vozov, katere smo ogledovali v torek ves dan. Danes, v soboto, 11. sept. je bila zad nja dvignjena lokomotiva, dočim so druge vozove že prej spravili stran.
Ko smo se vozili naprej ob reki, smo videli kose zno-tranjščine železniških voz. katere je voda med kamenjem pomikala naprej. Mnogim potnikom na nesrečnem via ku so zginili kovčki in denarnice. Nekatere ljudi je vrglo iz vozov na prosto, druge je pa strlo kpt stiskalnica, pretrgalo noge in Život. Mno gim, ki so rešeni, je snelo obuvala in obleko, tako da se človek mora v resnici čuditi. Sinček Mrs. Matjašič ni imel čevljev niti rekelca, pobit je bil na glavi, in tudi mati je dobila poškodbe na glavi, in ima vso kožo odrgnjeno, detetu pa, ki ga je mati držala na prsih in dojila, se pa ničesar Zgodilo ni, in nesreča jih je vrgla vsakeaa posebej na drugi konec. -Ona ničesar ne ve, kako se je znašla na prostem pri vodi tik voza, ki ga je vr-
glo preko reke Arkansas.
Temu podobno so tudi drugi pripovedovali o strahotah nesreč. Mrs. Matjašič ve le toliko, da je v trenutku videla, kako je nekemu moškemu, ki je sedel na drugi strani blizu nje, na sedežu odtrgalo nogo, in je bilo takoj vse polno krvi v vozu, potem se pa ničesar več ne zaveda, dokler ni k njej pristopila neka dru-;a ženska, ki jo je vprašala, e je katoliška. To je bilo zunaj na prostem. Mati je seveda najprvo vprašala po otrocih, o katerih ni vedela kje so.
Ko smo zadnjo*sredo ogledovali trupla, 3 dni po nesreči, je tukajšni leadvillski po-grebnik, ki je imel v oskrbi skoro vsa trupla ponesrečenih, kazal nam dele obleke, ki je bila tako razcefrana, da se je zdelo, kot bi jo živina žvečila. Videli smo tudi trupla slovenske družine Bitenc iz Morley, Colo., stariše in dva otroka, toda tedaj še nismo vedeli kdo so. Šele v petek se je zvedelo, da je to John Bitenc, ki je tajnik društva sv. Jožefa, št. 140. J. S. K. J. Bil je ubit on, njegova soproga in dva 'otroka.
Tako imamo žrtve iz vseh krajev. Mrs, Matjašič je šla s svojimi otroci samo na razdaljo dveh postaj, v Salida, Colo., da obišče bolnega moža v bolnišnici. K sreči se je rešila z otroci, razven manjših poškodb. Več ponesrečencev je od jako premožnih rodbin.
Naj še dodam, kako se je nesreča pripetila: Vse je dokazano. da je zakrivila nesrečo prehitra vožnja, in sicer je bil vzrok, ker so preskušali novo, silno lokomotivo, ki je prvič vozila po tej progi. Strojevodja je bil eden najboljših, kar jih ima dotična železnica. Nahaja Se že 25' let v službi. Hotel je pokazati izvanredno moč in hitrost te silne lokomotive.- iPognal je še toliko hitreje, ker je imel 25 minut zamude. Njegov pomočnik ga je opomnil na hitro vožnjo in rekel: "For God's sake, ni-Ic&r ne vozi s tako brzino, da se kaj ne zgodi!" Par minut pozneje je že prišel usodepol-ni ovinek, ki je zahteval toli ko žrtev. Družba te železni ce že dalj časa odpravlja nevarne ovinke. Namenjenih ima v ta namen deset milijonov dolarjev. In ravno na tem mestu so dela pripravljena za odpravo ovinka. Delavci imajo tam svoje taborišče, in so bili prvi, ki so slišali strašni hrušč, ko se je pripetila katastrofa. Žalibog, da z lopatami in krampi, s katerimi so prihiteli niso mogli pomagati. Vzelo je več ur, da so dospeli iz Salida, Denver-ja in Leadville pomožni in rešilni voozvi z zdravniki, strežnicami in rešilno pripravo.
Mnogo Slovencev iz Leadville je dospelo na lice mesta, kajti iz Leadville do kraja nesreče je le 18 milj.
S pozdravom,
Anton Grdina.
-o-
K saver Meško;
V JESENI
Mirna jesen. Pač gori dan za dnevom na nebu solnce; toda njegov plamen je umirjen kakor da je izžarelo preobilno mlado moč v poletnih mesecih in se sedaj smehlja na zemljo v pokojni, blagi odpovedi. Mirna je tudi zemlja, od obilnosti sadu, ki ga je rodila in ga pravkar zadnjega oddaja človeštvu, vsa utrujena: materinstvo utruja. Polja so živa. Kmetje pospravljajo zadnje pridelke. A tudi pri delu je vse bolj mirno, bolj umerjeno nego poleti. Ni glasnega smeha zanj ic, ne vriskanja koscev in su-šilcev. Le pastirji pojo in vriskajo na travnikih in njivah; zanje, ki šele stopajo v življenje, tudi jesen nima otožnosti in težeče resnobe minljivosti; za-
je še vse samo življenje in veselje.
Časih pribeži čez polje veter. Hiti čez pokrajino in si kakor vesel fant poltiho požvižgava. Ob njegovem vihravem begu zašumi listje kostanjev ob železniški postaji glasneje, nemirno vzplapola, se deloma lušči od vej, frfota po zraku, pada na cesto, v živo mejo med cesto in njivami.
Prva hiša pod postajo, že zunaj trga, je pošta. Iz te hiše pride takega jesenskega popoldne gospod proti petdesetim letom v uniformi železniškega uradnika. Časnik in pismo drži v roki.; Počasi stopa po cesti doli v trg, ogleduje pismo od spredaj in zadaj, pretehtava pisavo, razmišlja:
"Od koga vendar?" ' Znana bi mu morala biti pisava in se vendar ne more prav domisliti, čigava roka bi bila pisala te lepe, nekoliko velike, črke., j Po: gleda znamko, pečat na znamki in se zdrzne: "Ali mogoče? Od nje, od Francke?" Vzdrhti mu roka s pismom, ves se vznemiri. Poštoji sredi ceste, spet obrača pismo. "Ali mogoče? A kaj bi mi pisala ?" Miče ga, da bi odprl pismo kar tu na cesti, in si vendar ne upa.- Vznemirja se huje in huje. Plašno se ogleda kakor mlad študent, ki je dobil prvo ljubavno pismo in je srečen in ga je sram in se boji, da bi ga kdo videl, zaslutil njegovo skrivnost, bral mu jo z zardelih lic, iz vročih oči. Naglo skrije pismo v časnik, pospeši korake, da bi bil čim preje doma, na samem, na varnem. V mislih pa venomer nemir, vprašanje za vprašanjem, ugibanje za ugibanjem:
"Po tolikih letih piše — prvič po poroki, nad dvajset let bo že tega. Kako, da se je sedaj nenadoma spomnila name? Jo je li zadela kaka posebna nesreča? Kaj pač piše?"
Ves nemiren pride domov, v svojo tiho malo sobico v p^vrfm
prej ali slej kazen. Prišla je tudi za mojo. Njemu, ki sem mu sledila, vas pa odbila, sem postala z leti brezpomembna, nepotrebna, breme morda. V tem je moja kazen, resnično velika in bridka, v tem maščevanje za vas, morda vam zadoščenje. Ne pišem tega, da bi vam svojega moža tožila in črnila. Ne. Da vas umirim, da vam povem, kako usoda kaznuje, bolje: kako pravično plačuje. Tako bodo, upam. vaša zadnja leta mirnejša; več prepričanja, da gospodujejo nad nami večne moči, večni, neizprosni zakoni, bo v duši.
"Kako bridko je, če si mora človek reči: 1 'Brezpomemben, nepotreben!' Kakšen pomen naj ima potem se življenje? Ali ima še kakšnega? — Ni še dolgo tega, kar sem slučajno slišala, kako je moj mož govoril gospodu, ki prihaja pogosto-ma k njemu in s katerim pre-sedita potem dolge večere v gostilnah in kavarnah:
" 'Jaz živim zdaj samo prijateljem.' Ne vem, je li vedel, da ga slišim? Poznate ga, od nekdaj je bil družaben, ni vZtr-pel sam. Vendar so me te besede bridko zabolele. Povejte mi, je li res prijateljstvo več ko vez zaprisežene ljubezni, ki bi naju naj vezala do smrti? Kako da se ta vez tako lahko zrahlja? Je li res breme, ker ga odvržejo mnogi tako kmalu in tako brez pomisleka? Razmišljam mnoge ure, trpinčim si srce z vprašanjem: 'Ali res ni mogoče ljubiti večno, do smrti? Je li res bližina za ljubezen strup, popolna posest ljubljenega bitja ljubezni smrt?' •
Ko pa vendar življenje stavi to trditev na laž. Ko pa se jih toliko prostovoljno odpove življenju, da slede ljubljenemu možu, oboževani ženi v smrt. Torej je ljubezeti močnejša od Smrti, če zaničuje in zmaguje smrt in sledi ljubljenemu bitju akoei mračna vrata smrti v ne-
nadstropju, preprost, a v en dam* gnane' dalje in tujine. Zakaj v
prijeten dom samca, ki živi povsem sam zase. Naglo odloži uradno čepico, vrhnje suknje ne sleče, ker se mu mudi in ker je v sobi precej hladno, dasi sije solnce v njo. Odrine stol od mize, pa ne sede. Stoje odpre z nalahko drhtečo roko pismo, vznemirjen pogleda najprej podpis,
"Res, od Francke."
Dolgo strmi v podpis, znan mu izza mladih let. Le da je sedaj pisan z bolj odločno, morda bolj težko, bolj okorno roko. Strmi v podpis in v spominih gleda tisto lepo gostilničar-jevo hčerko, ki jo je v mladosti ljubil, pa mu jo je odvzel tovariš uradnik, nakar se je dal premestiti daleč proč. Ljubil jo je tudi vse poznejše življenje, a srečali se niso nikoli več v življenju. Druge ni mogel vzljubiti, zato se tudi ni poročil; povsem odtegnil se je življenju, živel je, kolikor je pač v svetu mogoče, izključno le sam zase in svojemu poklicu.
Šele po dolgem času se zdrami iz teh spominov. Sede, obrne pismo in bere:
"Začudili se boste, dragi prijatelj, da vam pišem. Ne obsojajte me. Pišem vam, ker tudi najbolj molčeči človek mora kedaj govoriti, zlasti če čuti, da bo z besedo vsaj nekoliko popravil krivico, ki jo je kdaj v življenju storil z dejanjem.
"Zato vam pišem.
"Mislim nazaj na najina mlada leta, na leta, ko ste me ljubili. Pa sem dala srce in roko drugemu. To je bila velika krivda mojega življenja, krivica zoper vas. • Bila sem pač mlada, prenevedna, prepovršna in prelahkomiselna, da bi mogla devati vsa dejanja ljudi, vse njih besede na zlato tehtnico. In vendar bi bilo baš to za srečo življenja potrebno. Jaz sem tedaj tehtala le prešerno veselje, mogočen, bahat nastop. To je odločilo moje življenje.
"Toda za vsako krivico pride
ehem slučaju tako, v drugem ne? Edini odgovor, ki mi ga najde srce na ta žgoča vprašanja, je: 'Kazen usode.'
"Vi tega ne okušate. To vam bodi zadoščenje.
"Tudi otroci hodijo svoja pota. Vem, ni drugače mogoče: življenje je to. Zreli sad odpade drevesu, otrok z leti stari-šem. Odraščajo, govori že srce in jih vabi na druga pota, kot so jih hodili, dokler je srce bilo samo za mater in dom in ni še nič goyorilo o življenju, o ljubezni. Ne morem, ne smem se pritoževati. Doživljam, kar doživlja vsaka mati. Otroci delajo, kar smo delali nekoč mi. Usode večna pota. In vendar je tudi v tem bridkost. Vi je ne poznate. Blagoslov je to.
Vem, vse se godi, kakor bi bila morala naprej vedeti, da se bo godilo. A je vendar težko. Vendar lega na srce neka utrujenost kakor utrujenost jeseni v prirodi. Tiha bridkost se vsiljuje in vseljuje v misli.
"Tako odpada polagoma od človeka vse kakor sad od drevesa v jeseni. In ko ga tako vse zapušča, se misli tako rade obračajo nazaj v pomlad, vračajo nazaj v mladost, v lepe solnčne dni. Tako mislim zdaj pogosteje na vas. Razmišljam, kako bi bilo, če bi si bila midva dala roke za življenje in bi šla skupaj skozi življenje. Bi li bila danes tudi tako samotna, tako utrujena? Morda ne. 2e zato ne, sodim, ker ste bili vi globlji kot on, ki sem ga volila; ker ste bili resnejši. Ni vam bila vse šumna družba, dovolj ste bili sami sebi. Umeli ste pač govoriti s samim seboj in s svojim srcem in s svojo dušo — da je to največja umetnost na svetu, trde nekateri; zdi se mi, da je tudi najlepša. Takim ni nikoli dolgčas. T®ko bi vam morda ne bilo tudi ob meni, dasi na mojih licih ni več tiste lepote. ki ste jo nekdaj ljubili. Pomislite, močno sem že osi-*	na 1 strani, 5 kolona.)
Jejrlič, škof:
SPOMINI IZ AMERIKE
(Ponatis iz ljubljanskega "Slovenca")
Konec.
4:
Slovenci so 9Č naselili povsod sirom Amerike, posebno po mestih in v krajih rudokopov. Pred leti so prihajali Slovenci neorganizirani. Prihajali so mladeniči in dekleta in možje brez žena. O moj Bog, koliki so se izgubili za časnost in za večnost!
Sedaj je pa v tem oziru mnogo bolje. Družine so tukaj: očetje, matere in otroci. Po vseh župnijah, od New Yorka do Calumeta in Pueble imajo večinoma svoje hiše, premnogi so si napravili premoženje.
Pošten Slovenec, ki živi Milwaukee, Wis., severno od Chicaga ob Michiganskem jezeru. me je vozil z lastnim avtomobilom in mi je tole pripovedoval :
"Moj oče so bili doma urar. Delal in popravljal je ure na cerkvenih stolpih. Ko sem bil 17 let star, sem z njegovo pomočjo sestavil prvo stolpno uro. Znesek za njo so mi oče pustili in rekli: 'Pojdi v Ameriko.'
"Tukaj sem kmalu dobil delo. Ker nisem rad delal za druge, sem začel na svoje. Kupil sem si bicikel. Zaželel sem pa avto-cikel in ko sem ga imel, se mi je porodila želja po avtomobilu in po lastni družini. Delal sem in varčeval. In sedaj? Imam pridno mlado ženo, tri zdrave otroke, avtomobil, tri hiše in lepo trgovino. Držim pa vedno s cerkvijo in prav rad prispevam za razne cerkvene potrebe. Prepričan sem, da imam zato blagoslov božji. Imam brata, ki je bil ravno tako vzgojen, kakor jaz. tudi on dela in se trudi; toda za cerkev in za Boga ne mara, pa vkljub trudu nima nič."
V Pueblo, Colo., mi je drug mož. doma iz Strug pripovedoval tole:
"Z menoj so bili v Pueblu tudi moja mati. Darežljivi so bili, pa so vse siromakom raz dali. Ob njihovi smrti nisem ničesar imel, pa nisem bil na mater prav nič hud; še vesel sem. ker se jih ljudje hvaležno spominjajo. Kmalu sem si prihranil toliko, da sem kupil hišo in imel prodajalno. Toda pred štirimi ali petimi leti je prišla povodenj in mi je vse uničila. Nisem obupal. Zaupajoč v Bogra, sem z nova začel. In sedaj imam hišo, prodajalno ter prav dobro ženo s pridnimi otroci, ki sem jih priženil."
Skoraj vsi naši gospodarji in delavci imajo avtomobile. Z njimi so mi prihajali nasproti. Okoli tovaren, kjer delajo, stoji ixxlnevi polno avtomobilov. Ob nedeljah pa k sv. maši ne prihajajo peš, ampak se prav mogočno pripeljejo na avtomobilih.
O blagostanju priča tudi njihova nošnja. Moški so prav elegantno oblečeni. Ženske pa so popolnoma gosposke; stare mamice ne zaostajajo, pa imajo čedne amerikanske "havbice" na glavi.
Mnogi Slovenci vživajo veliko veljavo. Imamo tukaj dobre zdravnike, spretne odvetnike, priznane umetnike. O slikarju Gosarju sem že povedal. Očeta presega. Imamo pa tudi znamenitega pasarja za cerkvene predmete. Bil je v Samaso-vi livarni. Potem je napredoval po delavnicah v Nemčiji. Ko je pred 16. leti prišel v Ameriko, se mu je s početka slabo godilo. Obupal ni. Sedaj ima v New Yorku svojo tovarno, zraven si je pa zadnje čase sezidal prav lično hišo in nas je v njej imenitno pogostil. Kot umetnika ga poznajo duhovniki in tudi škofje ameriški. V ravnokar posvečeni prekrasni stolnici v mestu St. Louis, Mo., so svečniki na velikem oltarju od njega narejeni. Videl sem svečnike in umetno izdelano ograjo pri obhajilni mizi v ne-
ki angleški župniji,, ki je kakih 60 milj severno od New Yorka. Mislim, da se piše Mertel. Poročen je pa že 15 let z ženo rojeno Prosenc, ki je bila zaposlena v naši Katoliški tiskarni Prav srečna sta, živita v zakonski ljubezni in v strahu božjem
Slovenci imajo tudi javne službe. Na visokem severu okoli 60 milj nad Duluthom, Minn., sem naletel na Slovenca ki je državen šolski nadzornik. Sploh morem trditi, da so Slovenci povsod uvaževani.
Kaj pa vera in krščansko življenje? Sodeč po tem, kar sem videl, bi trdil, da je prav dobro in da. ne zaostaja za onim pri nas. Naletel sem na prav mnogo izredno odločnih katoliških mož in mladeničev, da ne govorim o ženah in dekletih.
Kamorkoli sem prišel, povsod so me spremili v cerkev, kjer sem imel pridigo in sem dal blagoslov. Cerkve so bile na tlačeno polne, na moški strani samo možje in fantje. K službi božji vsi radi prihajajo. Sve te zakramente prejemajo veči noma pogostokrat, posebno na prvi petek v mesecu.
V Jolietu sem imel prvi dan evharističnega kongresa pridi go in pontifikalno sv. mašo. K sv. obhajilu so pristopili skoro vsi moški in ženske, kar jih je bilo v cerkvi. . Ves čas sta dva duhovnika obhajala. Profesor Bogovič iz Maribora je bil ves znojen in tako utrujen, kakor Še nikdar.
Skof Gnidovec je povsod mnogo spovedoval, jaz pa le malo. V Sheboyganu, Wis., sem birmal 160 otrok. K obhajilu so pristopili vsi birmanci, vsi botri in vse botre. V Pue bli, Colo., sem govoril z dobrim možem, ki mi je pripovedoval tole:
"Po jeziku spadam slovenski župniji, po prebivanju pa angleški. Pri obeh rad prispevam za cerkvene potrebe, kar mi Bog obilno povrača. K sv maii hodim v angleško cerkev Kako sem se s početka čudil, ko sem videl, da hodi k sv. obhajilu kar vsa cerkev, tudi vsi možje in sicer vsako nedeljo. Kaj ]?a to? Pri nas doma pa zadostuje, ako gremo moški k sv. obhajilu o veliki noči, in morebiti še v adventu. Strašno me je bilo sram, ker sem ostal v klopi sam. Skoraj žil sem se, pa hodim tudi jaz vsako nedeljo k sv. obhajilu. Ni mi žal, vesel sem in prav zadovoljno živim v svoji družini."
Dobri Slovenci pošiljajo svoje otroke v katoliške šole, izjem je le malo. Pouk je pa po državnih postavah edino le v angleškem jeziku. Doma in med seboj govore otroci običajno le angleško. Sedanji otroci razumejo še precej dobro slovensko. ker stariši • govore še slovensko. Nekateri so celo zavedni Slovenci. Toda prihodnji rod bo komaj kaj slovenskega razumel. Občevalni jezik bo in je že angleški, družine se bodo poamerikanile. Pa tudi drugače ne kaže. Vsaj so si vse dobile amerikansko državljanstvo in bodo tukaj X Ameriki ostale. Po preteku 20 do 30 let ne bo več treba slovenskih duhovnikov.
5.
Gotovo boste želeli zvedeti, kako so Slovenci v Ameriki organizirani. Odgovorim, da so ameriške organizacije le verske in dobrodelne.
Verska organizacija za može in fante je "Društvo sv. Imena." Namen je pospeševati odločno cerkveno in krščansko življenje. Isti namen ima za ženske njihovo žensko in dekliško društvo. Tudi Marijina kongregacija za dekleta je precej razširjena.
V Chicagu, 111., sem opravil sprejem za može in za žene. Pri obredu se možje in žene izredno strogo, nekako s prisego zavežejo, da bodo natančno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti kot zakonski in stariši. Nekako pretreslo me je v dno
duše, ko sem dotični sprejem bosti in pomanjkljivosti znata točno po obredniku opravljal, obe spretno izrabiti. Volitve Vendar pa se mi je strogost so navadno jako viharne in ne-zdela primerna. Le stroga za- moralno podkupovanje se v ve-veza podpira našo površnost in liki meri uporablja na obeh omahljivost, da v času skušnjav straneh. Škofje se v volitve! ne omagamo, ampak da zaveda- ne vpletajo. Vsaka stranka joč se svoje strašne zaveze ne ima dobre in slabe privržence, odstopimo, ampak odločno na- Katoličani naj volijo po svdji pnemo vse svoje moči in z bož- vesti. Škofje so zadovoljni, da jo jaomočjo zmagamo.	nobena stranka ne posega v ve-
Povsod med Slovenci je r a*- ro in cerkveno življenje, mar-širjena "Jednota." K. S. K. Jed- več v zmislu konstitucije pusti nota zahteva dosledno krščan-^raznim veroizpovedim, tudi ka-sko življenje in prejem sv. za- toliški, popolno prostost, kramentov nekod vsak mesec, Ker zgodovinski razvoj tako drugod na vsako četrtletje, stališče katoličanov • v socijal-najmanj pa enkrat v letu. S nem in političnem življenju za tem društvom je združena do- hteva, je pač primerno in bo brodelnost. Kdor prispeva ma- ostalo, dokler ne zmaga kaka le zneske, dobi izdatno podporo Cerkvi sovražna struja in bi ob času bolezni in ob času smr- začela Cerkev v njenih pravi ti.	cah in popolni svobodi omeje
To društvo šteje sedaj 30 ti- vati; kar bi položaj in nastop soč članov. Zadnje čase je škofov in katoličanov bitno iz-močno napredovalo. Uspešno premenilo.	'
ga vodi navdušeni Slovenec in	6.
katoličan Anton Grdina. Du- Naj vam podam še nekaj hovni vodja mu je župnik, Rev. splošnih črtic o Ameriki. Oman v Clevelandu. Ima svoj Konstitucija Zedinjenih Dr-odbor, ki ga volijo člani in ki žav v Ameriki je zasigurala ima večkrat razna posvetova-j versko in kulturno svobodo nja v vseh društvenih zadevah, vsem državljanom. Nikar pa To društvo je dalo moč in za- ne. mislite, da katoliška Cerkev jezilo vpliv ameriških socijali- nima v Ameriki nobenega so-stov, ki so edino zato napredo- vražnika. O sovražijo jo v pr-vali, ker takrat, ko so le-ti sle- vi vrsti prostozidarji, socijalisti pili naše ljudi, ni bilo nobene in vse razne protestantovske katoliške organizacije.	verske sekte.
Posebno imenitna je splošna Med temi so Metodisti naj-ameriška organizacija Kolum- bolj močni po številu in po pre-bovih vitezov. Ta je bolj taj- moženju. Imajo tudi v Wash-na in naperjena proti sili bogo- ingtonu velik vpliv. V času mržnih prostozidarjev. Ima grozne vojske so uprizorili za štiri stopnje; na četrti stopnji vse ugoden trenutek, pa so do-so samo preizkušeni katoliča- segli postavo zoper alkoholne ni. Sprejemni obred je tajen, pijače. Ta postava je vir silne Tudi duhovniki so člani tega korupcije po vsej Ameriki. Vi-društva. Sprejetih je precej no in žganje delajo doma; pije-slovenskih mož in mladeničev. jo obeh pijač več kakor poprej;
Štejejo par milijonov članov, pravi alkoholizem je zavladal. Natančnega števila nisem mo- Postave ne drži nikdo, tudi gel zvedeti. Med njimi so tu- možje vlade je ne izpolnujejo. di najbolj ugledni in vplivni Katoliški škofje so zoper to po-Amerikanci. Imajo odločne čla- stavo. Nadškof v Milwaukee, ne v najvišjih državnih služ- Wis., jo je pobijal v znamenitih bah. Odtod njihova velika časopisih. V Washington!! so moč. Ako se kaj zoper katoli- njegove dokaze in njegova izva-čane snuje, le ti kar mirno po- j an j a pazljivo čitali irf jih tudi vedo svoje mnenje, ki se mora odobrili.
spoštovati, ker imajo za seboj Ali se bo ta zakon odpravil? toliko odločnih mož, ki bi o Menijo, da ne. Čudno, da so pravem času, posebno pri volit- zanj viničarji in gostilničarji, vali in pri raznih glasovanjih, Skrita kupčija jim prinaša več mogočno nastopili in s svojim dobička, kakor pa javna. Za to številom pomagali, da se nas- postavo so tudi največji politi-protne krivične nakane izjalove. karji v New Yorku in Washing-Imajo večkrat važne seje. Kar tonu, in sicer tudi zavoljo dose sklene, se odločno in brez bička. Neki Amerikanec mi je strahu izvrši.	to-le pripovedoval:
Ti vitezi imajo lepo črno ob-; "Vjeli in zaprli so nedavno leko, cilinder in meč. Pri pro- trgovca z alkoholnimi pijačami, cesiji ob času kongresa so bili Podpirali so ga in mu šli na mogočna častna straža. S po- roko prvi amerikanski politi-tegnjenimi meči so skoraj ne- karje, ki so bili deležni dobička, premično stali na obeh straneh Zaslužil je pa približno 50 mili-
procesije.
Ko sem bil v Pueblo, COlo., so se sprejema in cerkvene slovesnosti uradno vdeležili. O
jonov dolarjev. Obsodili so ga na dveletno ječo. No. po preteku enega leta bo gotovo po-miloščen; med tem bo pa mo-
povzdigovanju med sv. mašo so gel hoditi v gledališče, k za-obstopili altar, potegnili meče, bavam in domu." da je kar zazvenelo in so z za- V Ameriki je mnogo dobrega, mahnjenimi meči stali ves čas močno sočnega sadja. Rode ja-v znak, da so pripravljeni Ver- bolka, hruške, slive, morda še sko resnico, tudi skrivnost sv. bolje kakor pri nas. Razno-Rešnjega Telesa braniti odloč- vrstne "so razne buče, melone in no, tudi s svojim življenjem. | drugo. Amerikanci sadja hint*-Ta nenavadni prizor me je kar , go povžijejo. Zjutraj, opoldne, pretresel.	'zvečer ga nosijo na mizo. To
Povpraševal sem po politič-jje potrebno zavoljo strašne vro-nih in delavskih organizacijah,1 čine- O kako sadje hladi!
pa nisem mogel nič jasnega do-znati. Zdi se mi, da na te organizacije cerkveni krogi ne vplivajo naravnost, ampak le v toliko, da vzgajajo zavedne katolike, ki naj v političnih in so-
Vročine smo mnogo prestali. V nekaterih krajih, posebno v dolini reke Mississippi je nenavadna suša. Ljudje zdihujejo. Neznosna je bila vročina od 22. do 25. julija. Bil sem te dni cijalnih vprašanjih postopajo i pri župniku Modru v Bridge-po svoji vesti, kakor ivedo in ville, Pa., in pri župniku Škur-znajo.	ju v Pittsburghu. Vse dni nas
Kolikor sem mogel doznati, • je znoj polival od jutra do veje delavsko vprašanje v Ame-; čera. Bilo je 44 stopinj R. V riki bistveno različno od naše-,New Yorku je med vročim žiga. Zdi se mi, da se gre le zadovjem previsokih hiš več lju-razmerje med delavci in delo- di omedlelo, okrog 20 tudi umr-dajavci, kako bi se uredile de- i lo..
lavske plače in uredil čas dela. So pa ljudje v Ameriki zares Kakor sploh v Ameriki, je tu- olikani in oglajeni. Prav vljud-di tukaj vera in njen vpliv brez no se obnašajo in ti radi pove-pomena.	,	do, česar jih vprašaš. Nobene


The North American Banking & Savings Company
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
TA BANKA JE VAJA
BANKA
Denar naložen tukaj Vam pometa da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler j« naložen pri naa
Vam vloga redno rila.
URADNI URI:
Ob delavnikih od t. de S. v soboto od t. de S. in sve-čer od S. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno po-iiliatev ed 6. de 8. prt stranskih vratih, raavea
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od (asa do časa gotovo poiiljate denar v stari kra];
To delo izvršimo Vam
točno in saastljivo
GLAVNI URAD: <
6131 St Clair Ave.
COLLINWOODSKA PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
VSa

prijazno, kakor brat z bratom.! ljali se smeleje, smejali se bolj
Celo zamorci, ki strežejo poseb-	razposajeno, ropotali bolj mono po železnicah, se obnašajo gočno in samozavestno s sijaj-
kar nekako elegantno in so iz-	no bodočnostjo. Pa so mi oma-
redno postrežljivi.	mili mlado, neizkušeno, lahko-
Vera ima v Ameriki v dru-	verno srce. Več je v življenju
žabnem pogledu veliko veljavo,	videz in drznost nego skrita ce-
Najbolj se ceni in upošteva ka-	na srca.
toliška vera. Duhovniki, poseb-	"Tako sem šla pot, ki sem jo
no škofje uživajo velik ugled,	potem morala hoditi in ki sem
vsakdo se prijazno, da spoštlji-	jo hodila pošteno in zvesto, kar
vo do njih obnaša in njihovim	mi je sedaj edina tolažba. In
željam hitro ustreže.	lupam, da se ne pregrešim zo-
So pa v Ameriki čudne vere.	per svoje poštenje, če vam se-
Celo hudiča časte in tudi na malikovalca moreš naleteti. Ko sem odhajal iz New Yorka, mi je očividec čudne reči pripovedoval. Ko sva se po širokih ulicah vozila, mi pove, da je prav blizu tam tempelj, v katerem hudiča časte. Imajo grozno spačeno njegovo podobo, okoli katere poskakujejo in ako morejo dobiti sv. hostije, jih besneč z nogami teptajo. On sam je te obrede gledal. V tempelj sme vsakdo, toda držati se mora resno. Gorje, ako bi se začel smejati!
Pripovedoval mi je tudi, da imajo pravi pravcati malikoval-ci svoj tempelj v New Yorku. Ni mogoče popisati gnjusnih živali, ki jih časte in večkrat po ulicah nosijo.
V imenu verske svobode država tudi to grdobijo dopušča, varuje in ščiti. , Konec.
Ne morem popisati, kako ljubeznivo so sprejemali mene, škofa Gnidovca in sploh vse nas, naši ameriški Slovenci z duhovniki na čelu. Prirejali so skupščine za pozdrav, celo bankete in na razpolago so nam dajali svoje avtomobile. Daleč so nam prihajali nasproti. Ni jim bilo žal ne časa, ne truda, ne denarnih stroškov.
Vse nas je vezala, družila in navduševala narodna in verska ideja. Poživila se je narodna zavest, vzplamtela pa tudi živa vera v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.
Daj Bog, da bi bili obojestranski sadovi stalni in vsem koristni v življenju in v smrti!
Vsem, duhovnikom in vernikom zakličem: ljubezen, prisrčno, plemenito, požrtvovalno vašo ljubezen naj povrne stotero in tisočero dobri Oče nebeški!
Na Olympiku, dne 5. avgusta, 1926.
daj, v življenja jeseni, ko me pač ne bi več ljubili, če bi me videli odcvetelo, osivelo in utrujeno, povem po resnici in pravici: 'Ljubila sem vas . .
"Morda mi bo po tej izpovedi laže. Tem laže, ker čutim, da se ne bova nikoli videla in mi ne bo treba zardeti pred vami, ker sem priznala, kar sem vsa ta leta nosila pokopan^ globoko v srcu.
"Želim vam, dragi prijatelj.
Mož je prebral. Roka s pismom se mu je povesila na mizo, oči so se mu zameglile. Naslonil se je z lehtmi na mizo, objel si z rokami glavo, solze so se mu usule po licih ter padale na mizi. . .
Samogovor dolarja.
"Jaz sem ameriški dolar. Včasih mi pravijo tudi 'vsemogočni' dolar."
Sem iz zldta.
Sem iz srebra.
Sem tudi iz papifja;
toda vedno se me lahko zamenja v zlato.
Jaz sem kralj vsega drugega denarja na svetu.
Vsi ljudje me imajo radi.
Mnogi me po nepotrebnem zapravljajo.
Malo jih je, ki me obresto-nosno hranijo.
Vsem tem moj poklon in zagotovilo. da se jim bom čez
da bi bili srečni, srečni vsaj j zdaj v jeseni življenja, srečnej- leta Pomnožil, ši nego vaša vdana Francka." Zrn0 do zrna P^ača, kamen Solnčni žarki so med tem, ko do kamna Palača'
je mož počasi čital, užival s ( _	0_
sladkostjo in bridkostjo sled
njo besedo, izginili iz sobe. Hlad je napolnil sobo, da se je bralec zdaj zdaj stresel od hlada, še bolj od srčne boli. Veter zunaj je postal močnejši; kakor bi* z velikim, bolnim nemirom nekogar iskal, je tekal okoli voglov in jokal z zateglim, obupnim glasom.
Amerika je v resnici dežela priložnosti. Pred 24 leti je dospel v New York rusko-polski priseljenec Benjamin Winter, in sicer brez centa v svojem žepu. Nedavno je pa kupil v New Yorku krasno Astorjevo palačo za dva milijona dolarjev.
V JESENI (Nadaljevanje iz 2. strani)
Isto velja v politiki. V Ameriki sta dve mogočni stranki: republikanska in demokratična. Ena drugo nadzorujeta in se borita za državno oblast. Sla-
surove besede ne slišiš, nobene* ga divjega pogleda ne opaziš ne na ulici, ne v trgovini, ne na železnici, ne v uradu. Raž* ni stanovi občujejo med seboj
vela. In moje oči/ ki ste mi nekaj krati pisali o njih tako laskavo, nimajo več nekdanjega ognja in bleska. Utrujene so. Cela množica tankih gub se je že nabrala ob njih; razpredajo se dalje in dalje po licih . . .
"Kakšni ste pač vi? Imate še tiste mirne, globoke oči? In še tisti otroško vdani, nedolžni smehljaj? Ali ste morda tudi Že vi osiveli? Tako je prišla za oba jesen? Pa zaveje jutri, pojutrišnjem hladni dih smrti in naju odnese s tega po-zoriŠča, kakor odpihne jesenski veter suh list. Kateri bo umiral laže? Sodim, da vi. Na nikogar niste navezani, od nikogar se ne boste poslavljali z bridkostjo, ločili v trpljenju.
Še enkrat bi vas rada videla. Morda bi vam mogla povedati, da sem v resnici ljubila le vas. A bili ste pretihi. Drugi so govorili glasneje, postav-

M
ZAHVALA
blagem spominu na najuno desetletnico poroke si štejeva v prijetno dolžnost tem potom izrekati najiskre-nejšo zahvalo za izražene častitke najunim številnim prijateljem, znancem in sosedom.
Lepa Vam hvala tudi za krasno spominsko darilo; oprostite, ker ne moreva imen vseh darovalcev tukaj navajati.
Nikdar nisva mislila in se nadejala tolike prijateljske naklonjenosti kakor ste jo nama izkazali na tej družinski slavnosti. še enkrat Vam torej lepa hvala!
želeča tudi vsem Vam skupaj vse najboljše, ostajava Vam vedno vdana in hvaležna:
JOSEPH in FRANCES PLEVNIK.
Cleveland (Nottingham) Ohio, dne 18. septembra, 1926.
m i m 11111111 n i n 111111 u 11111 i 11 u i » m i m »
F. KERŽE,
1142 Dallas Rd., N. S. CLEVELAND, O.
K. S. K. J. Društvom:
Kadar narotete zastav«, rafali)« la drugo, pazit« na moje ime Ja naslov, 6« hočete dobiti aajbeljSe blago sa najnižje cene.
Načrti ta vmed 1A8TONJI
'GLASILO K. S. K. JEDNOT&" 21. SEPTEMBRA, 1926.
L	'	'I'
"GLASILO K. S. K, JEDNOTE,,
Izhaja vsak torek.
Laatnlna Kranjako-Slovenske Katolilke Jednote v Združenih driavah ameriških.
6117 St Clair Av«.
Uredništvo in upravniitvo: Telefon: Randolph 3012
CLEVELAND, OHIO.
Za Člane, na leto Z« nečlant — Za inozemstvo .....
Naročnina.
.40.84
________4160
................43.00
OPFICCIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. i . y	Issued every Tuesday__
OFFICE: 6117 St Clair Ave.
Telephone: Randolph 3012.
CLEVELAND, OHIO.
NEKAJ ZLATIH ZRN
FRATERNALISTU V SPOMINSKO KNJIGO Živi za nekaj koristnega. Delaj dobro in pusti za seboj spomenik kreposti, katerega viharji časa ne morejo uničiti. Zapiši svoje ime s »prijaznostjo, ljubeznijo in usmiljenja v srca tisočere množice, s katero prideš v dotiko leto za letom; ako ravnaš tako, ne boš nikdar pozabljen. Tvoje ime in dobra dela bo lahko čitati v srcih onih, katere boš zapustil. Ista se bodo blestela kot zvezde na nebu.
BRATSKA KOOPERACIJA vsake podporne osganizacije širi vizijo življenja, dolžnosti in blagostanja. Ista pomeni, da sta dve roki skupaj bolj močni nego ena sama; da dvoje src skupaj utriplje bolj živahno in bolj veselo kot pa eno samo razdruženo. Fraternalizem opominja človeka tudi na njegovega Stvarnika ter na svojega so-bližnjega. Fraternalizem je torej najbolj važen faktor za pro-speh človeške družbe.
VIZIJA IN USPEH Vizija igra važno ulogo pri uspešnem življenju in podjetju. Oseba, ki pazno gleda predse in naokrog, zapazi ugodne prilike, ki so morda za naše vsakdanje življenje premalenkostne. Brez vizije (domišljije) je težko doseči ideale.* Tak človek goji samo-odločnost v svojem srcu s tem, da hoče nekaj več doseči kot pričakovano. To so uspehi vizije. Sadovi pravega uspeha raz-stejo in zorijo na vseh širokih vejah močnega drevesa vizije.
NIKDAR NE POZABI da je pravo katoliško društvo najboljši prijatelj pomoči za dom in Cerkev, in da je zavarovanje pri takem društvu v korist članu tudi po njegovi smrti.
VSAK MLADENIČ ALI MLADENKA bi moral ali morala spadati h kaki katoliški organizaciji. Tudi mladina potrebuje pomoči in korist dobrot, kakoršne daje prava krščanska organizacija.
FRATERNALIZEM JE 'KLJUČ ki odpira zaklade do prijateljstva, sobratstva, zdravja, sreče in večkrat tudi bogastva. Ce zgubimo ta ključ, zgubimo akušene-ga prijatelja; to izgubo bomo vedno obžalovali.
VAŽNO VPRAŠANJE Katoliški Slovenec, Slovenka! Ali se zavedaš svoje velike dolžnosti, ki te veže, in ta je: da MORAŠ kot tak spadati edi-nole h kakemu katoliškemu društvu in katoliški Jednoti? Pomisli in presodi! Pri naši K. S. K. Jednoti so ti vrata za pristop vedno na stežaj odprta!
iz leta ki ao naprejene naravnost proti veri in duhovščini:
1.	Vsak duhovnik mora biti rojen v Mehiki.
2.	Poduk v vseh šolah, javnih ali privatnih morajo voditi
lajiki; duhovniki so torej izvzeti.
3.	Nobena verska korporacija ali skupina ne sme imeti ali voditi svoje posebne šole; vse privatne šole so namreč pod kontrolo vlade.
4.	Vsi samoktani, redovne hiše in »lični zavodi se morajo razpustiti. Ako bi se predstojnik^ teh samostanov protivili novi naredbi, jih zadene kazen do šest let zapora v ječi, posameznike pa od enega do dveh let.
5.	Kdor bi kako osebo silil iti v samostan, ga zadene primerna kazen.	A
6.	Duhovnika, ki bi nasprotoval kaki politični instituciji ali državni postavi v obče, zadene kazen in sicer v ječi.
7.	Slična kazen zadene tudi duhovnika, ki bi s silo ruval proti vladi ali kritiziral vlado.
8.	Duhovnikom je prepovedano spadati h kaki politični skupini in tudi nimajo volilne pravice.
9.	Vlada ne priznava uradno študij v semeniščih.
10.	Verski listi se ne smejo vmešavati v narodne politične zadeve.
11.	Politično zborovanje v cerkvah je prepovedano.
12.	Vsi verski obredi se mprajo vršiti samo v cerkvah, toda le pod nadzorstvom vlade.
13.	Duhovniki ne smejo nositi cerkven^ obleke drugače nego v cerkvi.
14.	Kontrolo nad vsem cerkvenim premoženjem ima državni tajnik notranjih zadev.
15.	Vsakemu je dana moč in pravica, da lahko pri vladi ovadi osebo, ki krši kako izmed teh postav.
16.	Nobena verska skupina (cerkev), ne sme lastovati kaj svojega premičnega ali nepremičnega premoženja; isto je last ljudstva, oziroma države. Država sama določa od nje priznane cerkve.
17.	Nobena verska ali cerkvena slavnost se ne sme vršiti na prostem, ampak samo v cerkvi. .f
To je samo polovica radikalnih postav naprej enih proti vernikom in cerkvam v Mehiki.
Predstavljajte si, kaj bi reklo ljudstvo v Združenih Državah, če bi se godilo pri nas kaj sličnega. Predsednik Coolidge bi naj na primer ukazal guvernerjem vseh držav Unije, da naj le-ti določajo število katoliških in presbitarijanskih duhovnikov; tako naj tudi le-ti duhovnike za razne cerkve izbirajo?
Kaj bi reklo ljudstvo, če bi vlada Združenih Držav za šest let zaprla urednika lista "Christian Science Monitor," ki vedno kritizira sedanjo zvezno imigracijsko postavo?
Kaj bi rekla javnost, če bi bil predsednik sloveče Columbia univerze vržen za šest let v ječo, ker je enkrat v svojem govoru v dvorani univerze omenil tudi Boga?
Kaj bi reklo ameriško ljudstvo, če bi naša vlada vse privatne šolske zavode (seminarje itd.) zaprla? Ce bi se vedm duhovnikom in pastorjem vzelo volilno pravico? Ce bi se jim prepovedalo zborovati? Ce bi se jim ne dalo priložnosti zagovarjati se pred poroto?
Sedanji predsednik Mehike ima v resnici jako malo pojma o svobodi in pravici ljudstva. Vse to je s svojimi brezverskimi pristaši spojil s pravim tiranstvom, ki bo moralo enkrat prenehati.	"■'•	'
PR0TIVERSKI BOJI V MEHIKI
(Po "Sunday Visitor")	>
Kdor hoče izreči povsem pravično sodbo o sedanjih proti-verskih homatijah v Mehiki, ta bi moral najprvo prečitati zadnjo mehiško ustavo (konstitucijo) iz leta 1917. Ta ustava je bila narejena ter sprejeta na neki narodni konvenciji, kamor ni imel nihče drugi pristopa in pravice glasovanja kot samo oni, ki so bili vneti pristaši bivšega mehiškega predsednika Car-ranza. Označena ustava ni bila nikdar mehiškemu ljudstvu predložena za glasovanje. Na kratko .povedano, ta čudna usta-var je dokument, na podlagi katerega ima tudi sedanja mehiška vlada glavne vajeti v svojih rokah. Mehiški predsednik ima več moči in pravice v svojem uradu kakor vsak drugi vladar na svetu, bodisi že kralj, cesar ali predsednik. On lahko dela postave po svojem poljubnem okusu, in vse take postave so pra-vomočne in veljavne.
Prva, oziroma stara mehiška ustava je dovoljevala ljudstvu versko svobodo; sedanja ustava od leta 1927 pa isto prepoveduje; isto velja tudi za svobodno izobrazbo in svobodo tiska. Pristaši sedanje mehiške vlade pač zatrjujejo, da je ta svoboda vsakemu posamezniku zajamčena. Ta svoboda sloni samo na teoriji, ne pa v praksi. Kdor bi jo hotel izvrševati v skupini drugih, bi ga zadela primerna kazen.
Mehiška ustava iz leta 1917 naravnost prepoveduje verskim skupinam izvrševanje bogoslužja, če se te skupine ne podvržejo strogim naredbam vlade, oziroma države. Teh postav, oziroma določb je 33 po številu in so tako tiranske, da jih ne more noting Verska Skupina odobriti.
Kakor znano, so pristaši sedanjega mehiškega predsednika Callesa sami framazoni, ateisti, radikalci, socialisti in komu nisti; njih namen je .v prvi vrsti zatreti in ponižati katoliško Cerkev v Mehiki, ki ima okrog 12,000,000 pripadnikov. Mehika je pričela preganjati vero in cerkev prav po boljševiškem načinu, kar ji bo prej ali slej dosti škodovalo. Naši katoliški sosedje v Mehiki bi radi imeli versko svobodo, svobodo pri i*-dbrazbi in svobodo tiska; toda tiranska vlada jim vse to za-branjuje.	•
Mehiška vlada pravi, da ima samo ona pravico določevati kaki duhovniki naj opravljajo bogoslužje; to diktatorstvo so pa vsi katoliški škofje v Mehiki odklonili. Posledica tega je bila ta, da je višja cerkvena oblast naročila duhovnikom, naj ne opravljajo več službe božje v cerkvah v znamenje protesta, ker hoče imeti vlada kontrolo v tem oziru. Cerkve v Mehiki nieo res zaprte; ljudstvo jih še obiskuje, toda službe božje se v istih začasno več ne opravljajo. Škofje so vernikom svetovali, naj še hodijo molit v cerkev; dalje so jim priporočali skromen način življenja, oziroma nepotratnost.
Tukaj navajamo nekaj drastičnih točk označenih v ustavi
"innilllinimuilimm""...............................imninnimiiiiniiiinitmiinilll
Konvenčni paberki
(Piše urednik "Glasila.") .......................1111..............................................................
(Nadaljevanje)
Ko je v petek večer pri oni poskusni vaji v konvenčni dvorani postalo delegatu Jeršinu samo navidezno slabo, ker se je baje preveč rib najedel, so se tega prizora nekatere dele-gatinje tako prestrašile, da so jo hotele kar domov odkuriti. Najbolj se je revež smilil moji ženi, ki mu je takoj prinesla kozarec vode in ga začela po glavi in vratu oblivati, da je bil ves moker. V resnici, ženske so bolj dobrega srca, kot pa moški, pa jim v zahvalo nismo priznavali enake pravice. Le Čitajte, kaj piše danes neka delegatinja iz Pueblo, Colo. Na prihodnji konvenciji bomo morali pa mi - moški tako plesati, kakor nam bodo delegatinje narekovale. Ker bodo v bodoče tudi moški lahko pristopali k ženskim društvom, bom skušal tudi jaz prestopiti k našemu dekliškemu društvu ali pa k Magdalencam, če me bodo hotele sprejeti v svojo sredino. *
Baš ko smo se oni petek vračali iz K. S. Doma, je zunaj lilo kot za stavo. Ker nisem imel nobenega dežnika, mi je služil žepni robec in kos "Glasila" za streho ko smo korakali vedrit v .bližnjo šolo. Z nami vred je šla tudi naša sedanja podkraljica Mrs. Prisland in njena mlada dvorna dama iz Sheboygana. Tam smo vedrili pri kozarcu newyorčana in pri polnih krožnikih piškotov, katere nam je lastnoročno delila Mrs. Prislandova. Vidite, kako so bile delegatinje z nami enakopravne, celo pri sladkih piškotih, in mi moški jim ni-
smo hoteli dovoliti $5 prestopa za članico od ženskega društva k moškemu!?
*
V današnji številki se mi slavni Šivalni klub iz Sheboygana zahvaljuje za poslano mu konvenčno spominsko darilo. Poslal sem jim sledeče stvari: primerno fehrambo za šivanke, klopčič debelega sukanca, primerno šivanko, nekaj lima in naprstnik (fingret) in eno rožo, katere ni treba nikdar zalivati. Ce oni naprstnik ne bo za rabo pri šivanju, ga lahko rabite, ko se boste sladkale z dobro kavo ali čajem; pa tudi
za sladoled bo pripraven. ♦
S sobratom Murnom sva bila večkrat v prepiru radi tobaka in fajfe, imela sva namreč samo eno škatljo tobaka na razpolago; Murn je trdil, da ga je kupil še v Jolietu, jaz pa, da sem ga kupil na našemu St. Clair ju. Ko se zopet kje sesta-neva skupaj, bom jaz svoj tobak hranil v posebnem mehurju, pipo si bom pa k žepu privezal.
*
Najbolj sem bil jezen zadnje jutro, hoteč se obriti, pa ni bilo mogoče. Na konvenciji so me nekateri itak radi in vedno "Žajfali" kot peto kolo pri vozičku ;toda omenjeno jutro pa ni bilo v kopalni sobi pri Bal-kovcu niti koščka mila; briti se pa brez žajfe je zelo mučno in težavno. Od tedaj sem skle-1$, da nosim na potovanju s seboj vedno večji kos mila v
žepu. Vsaka šola nekaj stane! •
Še na neko nepriliko sem tamkaj na slavnemu Butler St. naletel. Radi čezurnega dela sem imel polovico svoje garderobe in perila na stanovanju, drugo polovico pa v moji elegantni pisarni (garderobi K. S. Doma). Enkrat, ko je bilo treba preobleči srajco, sem se spomnil, da je nimam pri sebi; moral sem torej to delo izvršiti v garderobni sobi tik pred začetkom seje; tudi s hlačami
sem imel nekoč tako sitnost. •
Tako je, če človek preveč misli na delo. Dne 14. avgusta sem si dal zadnjič osnažiti čevlje še v Clevelandu, in ravno s takimi, oziroma precej umazanimi čevlji sem se vrnil čez osem dni nazaj. Kdo je sploh mislil na "zbiksane" čevlje tekom konvencije, kogar se drugi radi "biksali." Na Butler cesti tudi nisem videl ni enega prostora, oziroma "Shoe shine beauty parlorja;" s tem sem si najmanj par grošev za dober nameh prihranil.
Neko 'jutro ob peti uri sem dosegel to redko čast, da sem se od 54. do 57. ceste po Butler St. vozil s Special poulično karo samo za 10 centov. V kari sem sedel namreč popolnoma sam. To me je tako razveselilo, da sem dal kondukterju en kvoder napitnine za eno smod-ko.
Prihodnjič bom poročal, kako dobro smo se imeli v Hein-zovi tovarni med kislimi kumarami in hudim hrenom. -o
Vdova.
Neruda.
V oddelku drugega razreda sta bili dve osebi. Prva je bila okrog šestindvajset let stara gospa visoke rasti, temne polti, črnih, žarečih oči in bujnih las. Poteze njenega obraza so bile nenavadno plemenite, posebno pozornost je vlekla nase oblika nosu in malih rdečih ustec.. Na vaakem njenem gibu, in naj je bil še tako prikrit, je bila opaziti neka posebnost. Odkar so se odpeljali iz mesta, je neprestano gledala skozi okno v da ljavo. Vzrok temu je bil prav blizu. Ko so zapuščali postajo, je pogledala na sopotnika; ta jo je tako odkrito in vprašujoče motril, da je hitro proč obrnila svoje oči in se ni nič več zmenila za svojega soseda.
Ta sosed je bil prav tako zanimiv. Bil je velik in vitek. Njegova vpala in suha lica je kljub temu prikrivala zdrava barva in njegova moška zagore-lost je lepo pristojala črni, dolgi in skrbno negovani bradi. Obrvi so bile izbočene in pod njimi . . . dama je imela prav, ko je opazovala pokrajino, da bi ne prišla po nepotrebnem v zadrego — kajti pravtako trdovratno, kakor ona skozi okno, je gledal on vanjo.
Vendar pa ni bilo v tem pogledu nič sovražnega, izražal je celo neko gotovo zadovoljnost. Ko je videl, da dama ne obrne oči od okna, je zaigral na njegovih ustih skoro sarkastičen nasmešek.
Ko je tako že celo uro molčal, je nenadoma stegnil roko in se dotaknil komolca dame, ki je kar vztrepetala od presenečenja.
"Prosim, po kom nosite žalno obleko?"
Dama se ponosno proč obrne in iznova gleda skozi okno. Sosed se nasmehne in nadaljuje:
"Vprašal sem, lepa gospa, po kom nosite žalno obleko?"
"Čudno vprašanje!" odvrne dama kratko, "če vi vedno tako začenjate zabavo, vam ne morem odrekati neke gotove izvirnosti." Ni mogla vzdržati smeha, njene oči so zapustile okno in vprašajoče obtičale na drz-fi^m vprašalcu. Ta pa je zadovoljen pokimal z glavo. y^'Tako, tako, lepa gospa, le nikaga sovraštva, tega ne maram Glejte, milostljiva, to vprašujem v lastno korist in mi je mnogo na tem, da mi odgo-
4'jspte; če Želite, lahko vi potem vprašate in jaz vam bom prav tako na vee odgovarjal."
Nisem radovedna," se je smehljala.
"Ne? To je lepo, to je zelo lepo! Bom torej sam povedal. Tudi jaz nisem radoveden, pa vas moram izprašati. To je važno zame."
Že vidim, da me boste vso pot mučili, če vam odgovarjam. Žalno obleko nosim zaradi smrti svojega moža."
"Vašega moža? Tako, to me veseli!"
"Ne, ne, oprostite T Bil sem nenavadno zamišljen in tako mi je ušla beseda, ki se v vsakdanjem življenju tisočkrat sliši: Prosim, kaj je bil vas mož?"
"Polkovnik v pokoju."
"Hm, ta je moral biti že zelo star."
"O ne, o ne! Ko je pred dvema letoma umrl, je imel šele 72 let," je v opravičilo umrlega hitro odvrnila.
"In vi nosite že dve leti žal no obleko za njim?"
Gospa se je iznova obrnila vstran.
"Saj vas vendar nisem užalil."
"Veste že, kar ste hoteli deti."
O ne, vi nosite izrazito žalno obleko — je morebiti tudi vaš oče umrl?"
Gospa je zmajfcla z glavo in vzdihnila.
Tega ne prenesem, da bi vi vzdihovali; čemu vzdihovati ob spominu na vašega očeta?"
"Gospod, vaša vprašanja so mi že neznosna."
"Vi ste gotovo edini otrok?"
"Ne!" je odgovorila mirneje.
"Imate tudi brata?"
"Dva brata in pet sester!" je odvrnila jezno, a se kljub temu ni mogla vzdržati smeha.
"In kaj je, prosim, vaš oče?"
"Davkar, bivši stotnik, 60 let star in katoliške vere in meri šest palcev."
Oba sta se zasmejala.
"Še eno vprašanje, potem vas morda pustim v miru." "Morda?"
"No seveda — morda — tega sedaj še ne morem vedeti Prosim, vam je gospod soprog zapustil premoženje ?"
Gospa se zopet molče obrne proč.
"Ali je imel veliko premoženje?"
"Zadovoljim se s svojo pokojnino in njegovim imenom.
"No, to me veseli. Bom sedaj pa jaz pripovedoval. Jaz sem bogat posestnik iz Poljske Prej sem imel večje premoženje, kakor sedaj, četudi ga je še veliko. Vendar sem v kratkem pol milijona zapravil — potem pa sem se naveličal zani kernega življenja in sem se vr nil v domovino. Čeprav bil znan kot razuzdanec, se je vendar mnogo' nevest potegova lo zame. To se mi je zagnusilo in ostal sem samski. Živel sem kot puščavnik; končno sem se tudi tega naveličal in zato sem sklenil oženiti se. Izmed okoli čank nisem hotel nobene, dru gih nisem poznal. In tako sem se iznova napotil po svetu, da bi si poiskal žene. Ce ne dobim nobene se ustrelim. Vi mi ugajate, ali bi se hoteli z menoj poročiti?"
V odgovor je bušila v glasen smeh. Izraz njenega obraza je bil odkritosrčen in dočim se je ona smejala, je postajal sosed vedno bolj resen in — žalosten. Zato je gospa prekinila smeh in s sočutjem zrla v svojega soseda.
"Ce mi obljubite, da ne boste zlorabljali mojih besed, vam povem dva razloga, radi katerih vas ne morem vzeti. Prvič nimam drugega kot pokojnino, katero bi v slučaju možitve izgubila — in potem se godi mojemu očetu in družini trenotno tako slabo, da jim nesem izkupiček za nekaj prodanih stvari, ki mi jih je bil moj mož svo-ječasno daroval, in tudi pokojnino delim ž njimi."
Nato je pokrila svoj obraz z
žepnim robcem.
'In drugi razlog?" je silil sosed vanjo.
'Sem li rekla, da imam dva razloga? Obljubila sem seveda, da bom odkritosrčna. Predno sem se poročila, sem ljubila. Toda s tovarišem moje mladosti sem se sešla šele po smrti mojega moža, pa komaj je preteklo leto žalovanja, je umrl moj
zemn.
'In zaradi njega nosite še žalno obleko?"
'Jaz sem vdova dveh mož," je vzdhinila in se zopet obrnila oknu.
"Dospeli smo do cilja, tamle je moj oče doma."
Vlak je vozil počasneje. "Prvi razlog," povzame besedo sosed, "je zaradi mojega premoženja brez pomemben, drugi odpade že sam po sebi. Ce me hočete, me vzemite, saj s tem ne napravite nikake napake. Osrečili boste mene in morebiti tudi sebe. Dovolite, da z vami vred obiščem vašo družino, moje bodoče sorodnike!"
Gospa ga je nemo motrila. Zdelo se ji je, da je izraz njegovih oči odkritosrčen in do-brosten.
Vlak obstane in oba izstopita. Gospod stisne sprevodniku dva srebrnika z naročilom, da spravi njegovo t prtljago. Nato hiti za črnooblečeno gospo, ki je bila že nekoliko naprej. Ponudi ji roko in ona se je naslonila nanjo.
-o-
LJUDSKO ŠTETJE NA GORIŠKEM.
V goriškem okraju je bilo po italijanskem ljudskem štetju 1921. prebivalstva 94,853. Italijanov 15,405, Slovencev 68,873 (ki govore tudi ital. 3350), tujcev 989. V Gorici je bilo izkazanih 14,190 Italijanov, 6141 Slovencev (ki govore tudi ital. 2139), tujcev 840. Ajdovščina je štela 99 Italijanov, Slovencev 386. občina Kal 2 Italijana. Slovencev 2385, Kanal 95 Italijanov, Slovencev 1588, Dom-berg 11 Italijanov, Slovencev 2136. V Ločniku je bilo izkazanih samo 91 Slovencev. V Mirnu je bilo Italijanov 27, Slo-vencevN1482. Prvačina je imela 45 Italijanov, Slovencev 1175. V Podgori je bilo 142 Italijanov, Slovencev 2438. V Solkanu so našteli 300 Italijanov, Slovencev 3080. Občina Kojsko je imela 49 Italijanov, Slovencev 4090. V Sv. Križu je bil 1 Italijan in 1,769 Slovencev. Občina Vrtojba je izkazala 2383 Slovencev in 54 Italijanov. V Gorici je seveda več Slovencev nego samo 6141!
Tik pred zaroko.
Snubljenka: "Preden vam sežem v roko, pomnite, da nikakor ne maram, da bi me kdo jemal zaradi dote."
Snubec: "Gospodična, kako morete kaj takega misliti o meni?"
Snubljenka: "Prav. Jaz sem namreč vso doto pri notarju pripisala svoji sestri Zinki."
Snubec: "Oprostite, ali je Zinka še samska?"
Kdor misli, pa ne pomisli kaj misli, ta ravno toliko misli, kakor bi nič ne mislil.
'"AKO BI LJUDJE LE VEDELI,
kako hitro 'Severa's Esko zdravi srbeče izpahke, jaz sem gotov, da bi ne rabili ničesar drugega," piše Mr. Mike Dzedzei, Pellston, Mich. "Jaz sem trpel več mesecev srbeče izpahke, nobeno zdravilo ni nič pomagalo, dokler nisem naročil Severa's Esko. Takoj po prvi uporabi so srbeči ne prenehale in v kratkem moja koža r je bila zdrava." Kupite 50 centov lonček. Severa's Erko mazila pri vašem lekarnarju. W. F. Severa Co.,- Cedar Rapids, Iowa.
* (Adv.)
....................
K§ S. Kt
ttiimin
iimi
CPBPCD
JEDNOTA
DOBE
GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO STI!, JOLIET, ILL. Solvenmost aktivnega oddelka znaša 100.43%; solveafnost mladinskega od dtlka znaša 135.42%. Od ustanovitve do 1. julija 1926, znaša skupna izplačana podpora $2^00,364.00. GLAVNI URADNIKI: GUvni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd It, Cleveland, OU*.
I.	podpradsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Paafclo, Cak.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn.
III.	podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Am, Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St, Jaliat m. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway. Joliet, 111.
Wis.
Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. ŠOth St., Cleveland, Ohi Vrhovni zdravnik: Dr. J os. V. Grahek, R. 303 Amw. Stal« Bask 600 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR} Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago, I1L John Jench, 1849 W. 22nd St., Chicago. I1L John Germ, 817 East aC" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium. Mich. Martfri Kremesec, 1941 W. 22nd Place, Chicago, UI. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR} John Dochman, Box 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Hsllock Ave., Brooklyn. N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pusblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivaa Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IUL. dopis«, društveno vesti, razaa naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ZAPISNIK
ODBOROVIH SEJ K. S. K. J. PRI POLLETNEM IN PRED-KONVENČNEM ZBOROVANJU
Zborovanje se vrši v Jedno-tinem uradu, Joliet, 111.
Navzoči so od glavnih uradnikov: glavni predsednik Anton Grdina, drugi podpredsednik Anton Skubic, glavni tajnik Josip Zalar, glavni blagajnik John Grahek, vrhovni zdravnik Dr. Jos. V. Grahek. Duhovni vodja Rev. J. J. Oman je vsled nujnih službenih poslov zadržan.
Od nadzornega odbora: so bili: Frank Opeka, John Jerich, John Germ, John Zulich in Martin Shukle.
Od porotnega odbora: John R. Sterbenz, Martin Kremesec in Frank Trempus.
Od pravnega odbora: John Dečman, John Murn in John Butkovich.
Od gospodarskega odbora: Josip Sitar, Rev. J. M. Trunk, John Sterle, Leopold Kushlan in John Zefran. .. .Dopoldanska seja dne 11.
avgusta, 1926. Glavni predsednik otvori zborovanje ob 9:30. Rev., J. M. Trunk moli.
Po kratkem pozdravu navzočih povdari predsednik važnosti tega zborovanja tik pred konvencijo. Imenuje Rev. J. M. Trunka za zapisnikarja.
Po daljšem razmotrivanju se odbori odločijo za skupno raz-motrivanje in pretresovanje vsaj onih točk, ki posegajo v področje več odborov. Po možnosti se bo reševalo zadeve, spadajoče edinole v področje onega odbora na sejah teh odborov in se bo podajalo na skupnem zbyovanju primerno poročilo.
Najprej pride na vrsto razprava o načrtu i>oslovnika za konvenčno zborovanje. Poročilo poda načelnik gospodarskega odbora, brat Kushlan, in se reši točka za točko. Predlogi na konvenciji naj bodo podani, če le količkaj mogoče, pismeno. Pismeno se mora izročiti predlog, ki se po enkratni odklonitvi ali sprejemu ponovno hoče zopet spraviti na dnevni red.
Predsednik prečita prošnjo, došlo mu po konzulu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za po zadnji povodpji prizadete. Predsednik se pooblasti, da objavi v "Glasilu K. S. K. Jednote" primeren oklic. Seja se nato ofc 12. uri prekine. Anton Grdina, glav. preds.
J. M. Trunk, zapisnikar.
Popoldanska seja dne 11. avgtarta, 1926.
Glavni predsednik otvori sejo ob 2. uri. Po otvoritvi prebere predsednik pismo brata Jo-
sip Stukla iz Jolieta, ki pozdravlja uradnike in podaja nekaj nasvetov in smernic za delovanje Jednote. Razne točke se temeljito razmotrivajo in se posebno ideja sirotišnice obdrži na vidiku.
Brat Kushlan predloži prošnjo društva št. 12, Ely, Minn, za neko podporo. Ker je še več prošenj, se sklene, da se odstopijo vse prošnje poškod-ninskemu odboru na konvenciji. Enako predloži brat Kushlan pismo društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111, ki obsega razne želje in predloge. Točke se pre-tresavajo od raznih govornikov in se posebno povdari potreba, da se pritegne v delovni krog Jednote tudi Kanada. V enakem smislu se razmotriva pismo društva sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn.
The North American Bank & Savings Co, Cleveland, O, pozdravlja odbornike in konvencijo in ponuja svoje usluge pri denarnih transakcijah.
Brat Kushlan želi pojasnila od vrhovnega zdravnika o obsegu pojma "pohabijenost člana." Vrhovni zdravnik Dr. J. V. Grahek poda pojasnilo, ki se vzame na znanje.
Glavni predsednik otvori nato razmotrivanje o lastnem predlogu, ki obsega poseben oddelek članstva, kateri naj bi se vpeljal pri Jednoti in bi obsegal gotove kategorije kandidatov, ki drugače ne morejo postati člani Jednote. Ta oddelek naj bi tvoril neko družabno članstvo (Social membership). Predlog in ideja glavnega predsednika najde vsestransko priznanje in odobrenje. Posamezne točke načrta se pretre-sejo in bo obris predložen konvenciji, da se sprejme v pravila.
Vzame se v pretres lestvica zavarovalnin. Poleg dosedanjih svot naj bi se vzela še ena zavarovalninska svota. Predlog ne najde odobren j a, nakar predlaga brat Sitar in podpira brat Sterle, da naj ostane pri starem.
Razmotriva se v slučaju vpeljave splošne centralizacije bolniških podpor potreba novega oddelka. Po mnenju brata Deč-mana bi ta oddelek obsegal zavarovalnino dnevnika 50 centov, za kar bi mesečna zavarovalnina znašala 35 centov. Predlog brata Dečmana še vsestransko pretresava in se na predlog brata Zefrana sprejme.
Brat Kushlan spravi v razmotrivanje stališče dijakov pri Jednoti. Brat Sitar pojasnuje zadevo iz lastne skušnje med dijaki. Brat Zalar opozarja na onemogli sklad, ki bi se lahko pritegnil v to svrho. V pretres se vzame tudi zadeva poškodb in operacij pri dijakih, in se po vsestranskem pretresu pri-
de do zaključka, da naj se z dijaki postopa kakor z vojaki.
Rasprava se vrši glede ases-menta za posmrtnine. Dosedanji asesment je mogoč le, ker donaša naložen denar lepe obresti, a na znižanje ni misliti, ker naš narod je večinoma za poslen na nevarnih mestih, in se bo sčasoma moralo misliti na lestvico za visoki riziko (heavy risk), ako se hoče Jed-noto obdržati na stopnji dosedanje solventnosti. Predlaga in podpira se, da ostane ases ment pri starem.
Obravnava se zadeva sklada za operacije in poškodbe. Ker se te od dne do dne množe, dosedanji asesment 8 centov ne zadostuje. Izvanredne naklade niso priljubljene. Brat Kushlan predlaga, brat Shukle podpira, da se asesment poviša na 13 centov in se to konvenciji priporoča. Asesment na "Glasilo" ostane: Asesment za upravne stroške naj znaša 15 centov. Asesment za enomogle naj se mesto dosedanjih 25 centov meseca junija razdeli na 2 centa mesečno.
Plače uradnikov se pri odbo ru ne vzamejo v pretres, temveč se na predlog brata Zulicha, ki je podpiran od brata Sitarja, pripusti to zadevo za odločitev konvenciji.
Brat Zulich predlaga, da se pretres prekine, in glavni predsednik zaključi sejo ob 6 uri. Anton Grdina, predsednik. J. M. Trunk, zapisnikar.
Dopoldanska seja dne 12. avgusta, 1926.
Glavni predsednik otvori sejo ob 9. uri. V pretres se vzame finančna stran Jednote. Brat glavni predsednik poda obširno in temeljito poročilo o potrebi reforme finančnega vprašanja. V zadnjih letih se je s članstvom pomnožilo premoženje Jednote na veliko svo-to. Dosedaj se je v denarnih zadevah sicer zelo previdno in umno postopalo, a nove razmere zahtevajo tudi na finančnem polju, da ukrene Jednota novo, razmeram primerno pot. Brat Sitar omenja, da je bilo denarno poslovanje dobro, a ni dosti napredovalo s časom. Zadeva se od vseh strani dodobra pretrese, in od vseh govornikov se povdarja potreba,, da se v finančnem zadevah krene na pot, ki je sedanjim časom primerna. Brat Germ opozarja posebno na panogo poslovanja z zemljišči, oziroma posojili na zemljišča, ki je zdaj stopilo v ospredje. Brat Zulich pojasnuje stanje finančnega vprašanja od vseh strani, ki so zdaj na dnevnem redu. Treba je moža, ki bo poleg dobre volje imel tudi potrebno strokovno znanje in bo znal postopati tako, kakor postopajo razni zavodi, ki imajo velike finančne transac-cije. Ta strokovnjak naj bi bil predsednik finančnega odseka, kateremu se mora dati od konvencije večjo moč bolj prostega postopanja.
Brat Jerič predlaga, brat Zefran podpira predlog, da se sestavi za konvencijo posebna re-zolucija, ki priporoča konvenciji v smislu tega razmotrivanja rešitev važnega vprašanja v smernicah, kakor se je od odborov zadeva prerešetala.
Brat glavni tajnik poda svoje polletno poročilo, ki se vzame na znanje in se priloži zapisniku.
POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA, predloženo glavnim uradnikom in nadzornikom na seji dne 12.. avgusta, 1926.
Moje poročilo o poslovanju prve polovice tekočega poslovnega leta za aktivni oddelek bo bolj kratko, in sicer iz dveh razlogov:
Prvič zato, ker se vrši prihodnji teden glavno zborovanje ali konvencija, in imam v ta namen pripravljeno bolj obširno poročilo o poslovanju minulih treh let vštevši prvo polovico letošnjega leta, in drugič zato,
da bo zapisnik današnjega zborovanja bolj kratek, da ga bo mogoče pravočasno nastaviti in tiskati za predložitev konven-čni zbornici prihodnji teden
FINANCA Dohodki od i. januarja do 30. junija, 1926:
Prejemki od društev $203, 363.67.
Obresti $41,451.82.
Razni dohodki $8,840.00.
Skupni šestmesečni prejemki $248,155.49.
Izplačila:
Plačana posmrtnina $87,904.-05.
Plačana poškodnina in opera cijska podpora $17,400.00. Plačana odpravnina $600.00. Centralna bolniška podpora $27,662.50.
Dolgotrajna bolniška podpora $140.00. Onemogla podpora $600.00: Sedemdesetletna starostna podpora $1,345.02.
Skupaj plačane podpore $135,651.57.
Razni drugi stroški $26,-945.23.
Skupni šestmesečni stroški $162,596.80.
Šestmesečni prebitek $85,-558.69
Preostanek 1. januarja, 1926 $1,438,329.38.
Preostanek 30. junija, 1926 $1,523,888.07.
Se nevplačan, oziroma vplačljiv denar 30. junija, 1926: Neplačani asesment od društev $3,333.82. Obresti $13,977.48. Najemnina $15.00. Imetje "Glasila" $2,080.05. Inventar $7,480.00. -Skupaj $26,886.35. Skupno imetje $1,550,774.42. Neplačani dolgovi $17,264.74. Cisto imetje 30. junija, 1926 $1,533,509.68.
ČLANSTVO: Tekom prve polovice leta je pristopilo v Jednoto 1,451 članov in članic. To je lepo število, vpoštevajoč okoliščine in razmere. Želeti je, da bi tudi v drugi polovici leta pristopilo, ako ne večje, vsaj enako število novih udov. :
Marljivim in pridnim uradnikom in uradnicam krajevnih društev, kakor judi posameznim članom in Članicam, ki so se trudili in pridobivali nove Člane in članice,, izrekam najlepšo hvalo.
Ob zaključku junija meseca 1926 je štela Jednota v odraslem oddelku 18,581 članov in članic. Njih skupna zavarovalnina pa je znašala $16,147,500.
Da bo agitatorjem za pridobitev novih članov in članic tudi v bodoče bolj lahko delati in Jednoto priporočati, zato priporočam, da ostane prosta pristopnina do prihodnje seje glavnega odbora, ki se bo vršila januarja, 1926.
Nagrade: Do razpisanih nagrad prve polovice tega leta so opravičena sledeča društva:
I. Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., sprejelo 103 ude.
II.	Društvo sv. Štefana, št.
1,	Chicago, 111., sprejelo 93 udov.
III.	Društvo sv., Jožefa, št.
2,	Joliet, 111, sprejelo 75 udov.
Zgoraj omenjenim društvom,
kakor tudi vsem ostalim, ki so marljivo pridobivali nove člane in članice, prav iskrena hvala.
Priporočam, da nagrade tudi za drugo polovico tega leta ostanejo kakor so bile. Društva:
Naslednja nova društva so bila sprejeta v Jednoto:
1.	Društvo Marije Majnika, št. 204, Hibbing, Minn, sprejeto 14. januarja.
2.	Društvo Marije Vnebovze-te, št. 205, Ely, Minn, sprejeto 19. januarja.
3.	Društvo sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111, sprejeto 19. januarja.
4.	Društvo sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O, sprejeto 9. februarja.
5.	Društvo sv. Ane, št. 208,
Butte, Mont, sprejeto 30. marca.
Ustanoviteljem in ustanoviteljicam novih društev prav lepa hvala, društvom pa želim največji uspeh in napredek.
Nagrada za ustanovitev novih društev priporočam, da ostane kakor je bila do sedaj.
Umri! člani in članice.
Tekom prve polovice leta je umrlo izvanredno veliko Članov in članic, namreč 96.
Izmed smrtnih slučajev sem moral dvoje izplačil pridržati in vam jih tukaj predložim v presojo in sicer:
George Savor, cert. št. 4711, član društva sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa, umrl 20. aprila, 1926. Pokojnik je bil zavarovan za $500. Prej ko se ta posmrtnina zamore izplačati, je potreba, da glavni odbor zadevo dobro pregleda in potem določi, kar se izplačila tiče.
Frank Gofce, cert. št. 1285, član društva sv. Jožefa, št. 21, Federal, Pa, umrl 5. aprila, 1926. Zavarovan je bil za $1,000. Ravno tako je v tem slučaju potreba, da glavni odbor zadevo natančno pregleda in določi o izplačilu.
Podrobnejše podatke o teh slučajih bom podal, ko pride do razmotrivanja o tem. Tožba:
Michael Požega, član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont, zavarovan za $1,000 umrl 3. januarja, 1924. Zavarovalnino je imel zapuščeno svojemu bratrancu in oskrbniku George Draškovichu.
Dne 10. decembra, 1924 se je izplačilo posmrtnine nakazalo Mr. Anthony Lucas, Pittsburgh, Pa, kot postavnemu pooblaščencu, dediča George Dra-škovicha.
Neka Frances Capan je v svojem imenu in v imenu Franka ter John Požega vložila na okrajnem sodišču Allegheny County, Pa, tožbo proti Jednoti. Tožite!j ica trdi v tožbi, da je ona sestra pokojnega Mihaela Požega, ter da sta Frank in John Požega pokojnega brata, zato trdi ona in brata Frank ter John Požega, da so opravičeni do posmrtnine.
Kdaj bo prišla tožba do obravnave, ne vem. Denar pripadajoč nedoletnim in neznano kje bivajočim dedičem.
V	smislu sklepa glavnega odbora Jednote se je izplačalo smrtninske deleže pripadajoče nedoletnim in neznano kje bivajočim dedičem na Joliet Trust and Savings Bank, Joliet, 111. Izplačila so se vložila na bančne knjižice in sicer na ime posameznega dediča in K. S. K. Jednote. Denar je naložen na 3% obresti, ki bodo pripisovane k glavnici.
Do dne 30. junija, 1926 je bilo v to svrho naloženih $18,-738.46.
V	potrdilo tega vam tukaj predložim vse vložne knjižice.
Razno:
Društvo sv. Antona Padovan-skega, št. 71, Crabtree, Pa, se je dne 6. junija, 1926 združilo društvom sv. Antona Pado-vanskega št. 158, Hostetter, Pa.
Društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 201, South Bend, Ind, je prenehalo s poslovanjem 1. junija, 1926.
Jednota je štela z dnem 30. junija, 1926 skupaj 166 krajevnih društev.
POROČILO O MLADINSKEM ODDELKU Dohodki:
V	prvi polovici leta se je prejelo od članstva $10,005.51.
Obresti $991.31.
Skupni šestmesečni dohodki $10,996.82.
Stroški:
Posmrtnine se je izplačalo $1,290.
Za prestop med odrasla članstvo $609.75.
Upravni stroški $3,580.45
Skupaj $5,480.20.
Šestmesečni prebitek $5,516.-62.
Preostanek 1. januarja, 1996
$47,734.05.
Preostanek 30. junija, 1926 $58J50.67. Dne 10. junija, 192« it ne vplačan, oziroma vpJnčljhr denar:
Asesmenti od strani društev $163.80.
Dozorele obresti $993.75.
Inventar $1,250.
Skupaj $2,407.55
Vsota $55,658.22.
Neplačani dolgovi $666.40.
Cisti prebitek 30. junija, 1926 $54,991.82.
V	prvi polovici tekočega leta je pristopilo 1,189 članov in Članic. Število članov in članic mladinskega oddelka je znašalo 30. junija, 1926 11,425.
Do razpisanih nagrad prve polovice tekočega leta so opravičena sledeča društva:
Prva nagrada pripada društvu sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111.
Druga nagrada pripada društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, lil.
Tretja nagrada pripada društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111.
Prav lepa hvala zgoraj omenjenim društvom in vsem ostalim, ki so se za pridobitev članov in članic trudili.
Priporočam, da enake nagrade ostanejo tudi za drugo polovico 1926.
Končno naj omenim, da šteje Jednota skupnega članstva v obeh oddelkih 30,006. Skupno čisto imetje pa znaša $1,588,-501.50.
Društvo sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo, je postalo z dnem 30. junija, 1926 največje društvo po številu Članov in članic odraslega oddelka, ter je tako dobilo Zlato kladivo.
S tem zaključujem moje poročilo. Natančna in obširnejša pojasnila o raznih posameznih točkah bom dal, ko se bo o njih razpravljalo in debatiralo.
Sklepčno se prav lepo zahvaljujem vsem sokolegom glavnim uradnikom, društvenim odbornikom in odbornicam, kakor tudi vsem članom in članicam, za prijaznost skazano mi do dosedaj, ter ostajam z odličnim spoštovanjem,
Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet, 111, 12. avgusta, 1926.
Poročilo brata glavnega tajnika se vzame z odobravanjem na znanje.
Brat glavhi blagajnik John Grahek ima tudi svoje poročilo, ki bo predloženo konvenciji. Kar se tiče poročila glavnega tajnika, se vse točke natanko strinjajo. Odbor vzame poročilo na znanje.
Na poziv brata glavnega predsednika poda nadzorni odbor svoje poročilo o pregledu knjig in listin, katere je našel vse v redu. Brat Shukle želi samo, da se rubrika "Razno" pri "Glasilu" bolj natanko specificira. Zbor vzame poročilo nadzornega odbora na znanje.
Brat Opeka se oprosti od seje radi nujnih zadev.
V	pretres se vzame nekaj zadev in vprašanj pri raznih društvih.
Brat duhovni vodja je radi nujnih opravkov zadržan osebno vdeležiti se razprav in podaja pismeno poročilo, ki ga bo po možnosti spopolnil še na konvenciji.
Brat vrhovni zdravnik Dr. Grahek opozarja na svoje tiskano poročilo, katero bo razdelil delegatom na konvenciji in nima posebnih pripomb; radi nujnih opravil se oprosti od nadalj-ne vdeležbe. Opomba: Poročilo vrhovnega zdravnika bo priobčeno v konvenčnem zapisniku.
Sledi pismeno poročilo brata urednika "Glasila," ob enem z naznanilom, da se osebno ni mogel vdeležiti te seje. Poročilo se pridane zapisniku. Polletni račun "Glasila" bo priob-čen v ken venčni številki "Glasila," triletni račun pa v konvenčnem zapisniku.
Glede spremembe Jednotine-ga imena se sklene, 4« se konvenciji priporoča enourao de-
bato v to svrho, in se vse drugo prepusti odločitvi na konvenciji.
Seja se ns to prekine radi obravnave v neki zatožbi. Anton Grdina, glav. preds.
J. M. Trunk, zapisnikar.
Popoldanska seja dne 12. avgu-glista, 1926.
Popoldanske seje se vdeležita tudi podpredsednica sestra Mary Prisland in brat John Butkovič, član pravnega odbora.
Brat glavni tajnik Josip Zalar poroča o zadevi sosedne hiše, oziroma lota. Sedanji posestnik se je obrnil na Jednoto z načrtom, da se 12 Čevljev široki prostor, ki je namenjen za dovoz (alley), prestavi za še prazni prostor 65 čevljev nazaj. Brat Sitar pojasni, da bi bila zahteva Jednotinemu domu le v korist, ako ni nobenega drugega pridržka. Po pregledu posestne listine. Po pregledu Ča brat Zulich, da ni zadržka in se zahtevi lahko ugodi. Po vsestranskem pretresu . stavi brat Sitar predlog, naj se premik posestniku dovoli pod pogojem, da odstopi Jednoti 20 čevljev širok pas zemljišča na dotičnem mestu zadaj. Brat Shukle podpira predlog, ki se sprejme.
Otvori se debata radi izdajanja stenskega koledarja. Brat Zalar poroča, da so se razna društva obrnila na Jednoto s prošnjo, naj se koledar nabavi v zboljšanj obliki. Brat Sitar je mnenja, da naj se izdaja za eno leto opusti. Brat Jerič povdarja, da bi bila to napaka. Sicer je nekaj stroškov, a koledar je izborna reklama za Jednoto. V enakem smislu, govori tudi brat Trempushj ki stavi predlog, da zadevo priporoča in pripusti konvenciji. Brat Sterle podpira predlog, na kar se sprejme.
Brat Sitar vpraša, če se je neko društvo sprejelo brez zdravniške preiskave v bolniško centralizacijo. Ker pride vprašanje o centralizaciji pri konvenciji na dnevni red, se ■adeva odloži za konvencijo.
Zboru se predloži neka prošnja za podporo. O enakih slučajih se bo razpravljalo na konvenciji o zadevi onemoglega sklada. Brat Germ predlaga, brat Zefran podpira predlog, da se počaka, kaj ukrene konvencija. Sprejeto.
Brat glavni tajnik Josip Zalar poroča o upravičbi za nagrade, razpisane po bratu glavnemu predsedniku. Prva nagrada pripade bratu Karol Ske-betu v Clevelandu, O, druga bratu Franku Grilu v Chicagu, 111, tretja bratu Johnu Germu v Pueblu, Colo, ' četrta bratu Jakobu Sega v Jolietu, 111. in peta sestri Agnes Benkovič v South Chicagu, 111. Zbornica vzame zelo zadovoljiv izpad na znanje in izreče zahvalo bratu glavnemu predsedniku za podeljene nagrade.
Brat Germ vpraša glede razsodbe porotnega odbora v neki pritožbi. Brat glavni predsednik pripomni, da je porotni odbor še na delu.
V ponovni pretres pride zadeva finančnega, oziroma nadzornega odseka. Brat Zulich opozarja na važnost te zadeve pri rastočem prometu. O stvari govorijo brat Sitar, zelo in-struktivno brat Germ in brat Jerič. Brat Zefran predlaga, brat Sterle podpira, naj se konvenciji predloži rezoiucijo, ki bo primerna ti važni zadevi.
Na dnevni red pride število podpredsednikov. Brat Zefran j« mnenja, da bi bilo v velik prid Jednote, če bi se za vsako državo, ki ima najmanj tisoč članov, postavil poseben zastopnik za dotično državo (state deputy). Brat Zulich odobrava to idejo. Ker bi pa vsekako tak zastopnik moral imeti čin Jednotinega uradnika, bi se morda zadeva lažje in bolj primerno rešila v obliki podpred-(Dalje na 6. strani)
LIPE AND LABORS
of
Rt Rev. FRQHUC BARAGA,
First Bishop of Msrqnette, Mich.
B J
P. CHRYSOSTOMUS
O. P. M.
VBKWYIT.
of Los Aofslat, CsL
J
poor Indian woman coming towards the house. "Oh, there comes that old begging woman milies, have been slaughtered again," he exclaimed, mention-in this horrible war by their ing her name. She was admiU brethren and fellow citizens, ted, of course, to see the bish-
Already 700,000 men and youths, who were the support and bread-earners of their fa-
and countless* useful citizens have become miserable cripples for life. Many of them had both legs or arms shot away, so that they are in the most helpless condition and cannot even take their own food. How many thousands of families have been reduced through this unhappy war to extreme poverty! How many have been reduced to beggary! How many poor orphans have lost their protectors and supporters, wander about without anyone to care for them and go, perhaps, to meet their eternal ruin! And what vandalic desolation has not come upon those States, which are the immediate theatre of this terrible war! Whole towns and cities have been burnt down, farms and plantations ruined and large fertile tracts of land entirely desolated! This unhappy land now owes many thousand millions of dollars and this debt increases two million every day during this war. This country's debt will proba-
op and F. Terhorst withdrew. In a few minutes the good bishop came into F. Terhofst's room and said: "Father, can you lend me three dollars to give to that poor woman? I will return the money." The Father gave the desired amount, to his bishop, remarking: "You see, Bishop, that we cannot always carry out instructions about not giving alms to the Indians. Sometimes it may be necessary to help them a little."
It seems that-poor Indian women have the custom of going to their spiritual Father when in corporal need. This reminds the writer of a little incident that happened, we believe, to Bishop Marty some years ago. One day he was giving Confirmation in a Sioux mission where some Sisters had charge of the school. While the good bishop was preaching and praying and working in the church, one of the Sisters was preparing the dinner. A
good old Indian woman wa3 sit-bly never be paid. We will be1 ting in the kitchen eyeing hardly able to pay the annual eagerly the preparations for interest of these debts.	the grand episcopal dinner.
"The saddest thing is that no The Sister took the pot < of one can tell the end of this ter- boans from the stove-end pot a -and e^deaypp js ^ cpm^t the nbie war and thaTwel&TOW nice roast into the oven. Sh£ '
"This year, a Provincial Coaneil was to have been held
at Cincinnati, but on account of the war disturbances the Archbishop of Cincinnati considered it advisable not to hive it this year. I had gone as far as Detroit to attend the Council, whin I was informed that there would be none this year.
"My first missionary visit this year I made to an entirely new place called Alpena, where not long ago a nice country town was started and where there are many Catholics. I spent six days in this place and said holy Mass on Sunday in a large school house. It was the first holy Mass ever* said in this place and the people assisted at it with much devotion and feeling. After Mass I preached, and said among other things, that it would be desirable to have a church built there. In the afternoon we met again in order to deliberate about building a church. I bought a lot in the middle of the growing village for $150 and opened a subscription list to animate the people to con tribute toward the new church. I subscribed $100 as my contribution, after which some subscribed ten dollars, others twenty dollars, forty dollars and fifty dollars. Even the Protestant population contributed liberally and now a nice church will be built here, which with God's assistance, will be completed next year.
"From Alpena I went to Beaver Island in Lake Michi gan, on a small steamer, where I had established a mission 32 years before. Here the zealous missionary Father Murray labors. With great labor and ipuch exertion he has built a pretty large church and house for any priest, that may be stationed there. He has accomplished much good since he came there. His principal, aire
prospect of an early peace.
"The South declares stubbornly and enthusiastically that it will accept no other conditions than the acknowledgement of its independence, and the North declares just as stubbornly that it will never acknowledge the independence of the South. What will come of this God alone knows. Here in the distant North we do not feel exactly the immediate evils of this desolating civil war; only a great dearth of everything. Everything has risen in price terribly. For many things we must pay twice or three times as we used to formerly, and it is to be feared that these high prices will continue to rise."
We give the following anecdote of F. Terhorst, as it gives an insight into the kind-heartedness of B. Baraga:
One time B. Baraga visited Father Terhorst at L'Anse. An Indian, hearing that the bishop was there, came to see him. In the course of conversation he said to the Bishop: "You spoilt the Indians; you gave them too much." The good bishop seemed to pay no great attention to what the In dian had said to him. When the latter had departed, B. Baraga said with much emotion betrayed in his voice: "Did you hear what he said to me? See, I have done everything for them, and now they tell me that I spoilt them." Then assuming an air of authority he said to F. Terhorst: "Don't you give them anything!" "Well, Your Grace," said the Father, "but sometimes it may be impossible to refuse them; they may be in great need of help." But the bishop insisted on his prohibition. While the two were thus conversing in the room B. Baraga looked out through the window and «aw a
had occasion to go out for a moment. When she came in again, what was her horror at seeing a hungry Indian dog running away with the roast whilst the poor old squaw was helping herself to the beans and digging her fist into the pot, at the same time innocently exclaiming:
"How good the beans are which the good God gives to our Father!"
When, after divine service, the bishop came jp and was told by the disconsolate Sister how dreadfully his dinner had fared, he could not help laughing heartily at the ludicrous misfortune, and he dined minus roast and beans.
CHAPTER LV. Labors of Bishop Baraga in 1864 — Two Letters Dated September 18th and November 29th, 1864.
Instead of giving mere abstracts from Bishop Baraga's few remaining letters to the Leopoldine Society, we prefer giving them in all.
"Since my last report many things have happened in these unhappy States (written September 18th, 1864). Our most destructive civil war continues raging more violently than ever. Our president does not want to hear of any proposals of peace and has lately ordered a conscription of half a mil lion of soldiers. The whole country suffers in consequence; everything is twice and three times as dear as formerly and the whole country is being deprived of its most aetive and useful citizens. Our mission aries suffer very much as a matter of course. Everywhere they complain that many mem bers of their congregations are being taken away, others fly
SPORT'S AND SOCIAL ACTIVITIES
Iditatbf Steakf
Sheboygan, Wis.
How about the K. S. K. J. Sewing Club from Sheboygan? Oh, still in active. Just planned our party, which will be held on Tuesday evening September 28th at eight o'clock, in the School Gymnasium, for members only. Gdod time is assured.
To advertise our sewing, Each member of this club has decided to make a »small gift for the first baby born in 1927. The mother must be a member of the "Kraljica Majnika" Society. Who will be the lucky baby?" Oh! just wait and see.
Bowling season is here. Two teams have1 already been organized among the club girls. We wish to participate in all sports. We will match any bowling team that will come to Sheboygan. Everybody come. Watch Sheboygan girls
shine.
At the last meeting, we decided to hold our sewing club at the private homes for the winter months.
Herewith, we wish to thank Mr. Ivan Zupan for the gifts given to our club, brought by our Sheboygan delegates, Mrs. Prisland and Miss Falle. Everything was O. K., except the thimble. We all tried it on and it seemed to be too small for every finger. Just the same, we are thanking you heartily for your presents and appreciate your interest in our Sewing Club very much.
The club girls are indebted to the Sports Editor Stanley Zupan for his high opinion of us Sheboygan girls.
With best regards to the K. S. K. J. girls and boys. * Josephine Cerpich, Assistant Secretary.
| | | l 1»| i | |»H t IMl HM< 1 H >»»»»'H*»1I»< H;;
;; Pred ognjem in tatovi |
so asi« varnostno ikrinjios vodno vara«. V njih lahko hranite vse svoj« vrednostne papirje, ssvsrovslne police, zemljiške prepise, bonde in sploh vse, kar js vredno hrs-niti. Iste «0 vam vedno dostopne m«d uradnimi mfami od 0. dop. do 3. j>op. proti mali najemnini sa $3 M leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa Skrinjice ni kdo ne mor« odpreti.
Todi «o vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenj« in veUvsaJ« od strani drugih
_M_„ Wš pregledate svoj« papirje ali
p« odstriiete obrestne kupone ns svojih bondih.
Naši uradniki so vam z veseljem ns razpolag« pri posvetovanju rsdi nakupa vrednostnih pspirjev, kojih obrestna mera jc višja od aa-
Smrt v parnem kotlu. V
grebški tovarni perila v Kra-jiški ulici se je pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Andro Lepčin je bil v družbi strojnika Dragotina Talana zaposlen pri čiščenju parnega kotla. Pri tem je Lepčin prišel v stik z močnim električnim tokom. Strojnik ga je takoj potegnil iz kotla ter ga i- z umetnim dihanjem skušal spraviti zopet k zavesti a zaman. Nesrečnež je bil že mrtev. Lepčin je bil oženjen ter je zapustil vdovo in šeste-ro nepreskrbljenih otrok.
-o-
t • —
SVOJI K SVpJIMJ,*— DRŽITE SE YEDN0 TEGA, GESLA!
CITAJTE IN ŠIRITE "GLASI LO K. S. K. JEDNOTE."
Vsak član ali članica naj pri dobi enega novega člana!
FUR COATS.
Ako nameravate kupiti Fur Coat suknjo iz kožuhovine in si prištediti precej denarja oglasite se pri nas in si bode-te prištedili na vsaki suknji najmajn $25.00 pa do $100.00 gotovega denarja.
Se Vam priporočam Benno B. Leustig. 6424 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
vice of temperance amongst his people., For this purpose he established a temperance society, which many have joined The Sunday I spent on Beaver Island I confirmed 60 perspns and gave Holy Communion to 110. Amongst the confirmed were some old people, who heretofore had had no opportunity to receive the Holy Sacrament of Confirmation. The first chance I had I left the island and returned home. I stayed there but a short time as I still had much traveling to do in this extensive and laborious diocese.
"I visited La Pointe, where I founded a mission thirty years ago and in which Rev. John Chebul labors with undaunted, praisworthy zeal, at present. He has several missions to attend. The principal place is Bayfield, where the missionary generally resides. His mission is very laborious. He has four churches to attend which are far distant from each other. . I spent ten days in his mission and confirmed 53 persons, mostly Indians and half-breeds.
"From Bayfield I went to Ontonagan, where we have an Ursuline Convent, the only one in this poor diocese. It is in a flourishing condition, has 15 Sisters and novices and about 30 boarding scholars; they have also a day school for outside pupils. Rev. Martin Foi, a German priest, is the confessor and director of this eon-vent, whose active and prudent directorship gives assurance that the convent will be kept in good order. In addition to this convent and church to at tend at Ontonagan, Rev. Father Fox has three other churches to attend far distant from each other. At present an assistant has been given to him, who relieves hi mconsid erably in the care of his ex-
. mn»MI HI I t IHHIIIKI IIUII III 1 1 1 11 > 111» Ulj.
to Canada for fear that they will be compelled to serve in I tensive mission, the war.	I	be continued)
Največja slovenska unijska tiskarna
v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin. '
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih •■/ časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je , naša učiteljica.
PLAČILNE KNJIŽICE
odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J. imamo v zalogi.
V svojem lastnem poslopju.
Ameriška Domovina
6117 St Clair Aw. CLEVELAND, O.
i......min.....i........mi'
vsdnih vlog in kojih vsrnost vsm ne bo nikdar delala skrbi.
V vseh denarnih zadevah obrnit« ae z zsupsnjem de kapital i« rezervni sklad znaša več kot $740.00e.M.
ase. NsA «•
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON ST. s: JOLIET, ILL. t
Wm. Redmond, preda.	Ctaaa. G. P««rce, kssir,
Joseph Duads, pomoL kasir.
£
s: <►
<►
a
<►
<► A
Phone: 5456 J.
508 Division St.
Jolietska popravljalnica streh
JOHN J. VERSHAY, lastnik.
Naj vam mi naredimo novo streho na vaši hiši. Dimnik popra-mo z vsako novo streho ZASTONJ.
Popravljamo tudi samo dimnike in izvršujemo vsa strešna dela. Predno se obrnete drugam, vprašajte nas za ceno. Z našo postrežbo in ceno boste gotovo zadovoljni.
SVOJI K SVOJIM!	^
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiwm:
PREVIDNO in PAMETNO
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jib MI prodali ▼ popolno xadovoljnost. Pišite nam ea pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje.
A. C. ALLYN & CO
67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
POZOR ODJEMALCI!
Z današnjim dnem vam vljudno naznanjamo, da smo se z
g. ALOIS SKUU-em
323 EPSILON PLACE, BROOKLYN, N. Y.
zjedinili in da ima imenovani gospod edino zalogo naših harmonik vseh vrst in prosimo cenjene odjemalce, da se pri naročilih obračate na g. Skulja, ki je cone harmonikam znatno znižal, da vas bo lahko točno in dobro postregel, ko ima veliko zalogo harmonik.
Opozarjamo tudi na našo novo "PATENT-MEHANIKO," ki jamči za precisno, natančno in dobro kunfcijoniranje in prav posebno za dobro zaporo zraka.
Zagotavljamo tudi še, da bomo vedno pošiljali samo prvovrstno blago, se zahvaljujemo cenjenim odjemalcem za dosedanja naročila in prosimo ,da ohranite zaupanje v naše delo tudi v bodoče.
AVSTRIJSKA IZDELOVALNICA HARMONIK
FRANC LUBAS in SIN
Celovec, Avstrija.
JAKOB ORAŽEM
WENONA, ILL.
Prvi in edini slovenski pogrebni zavod
v tem mestu in okolici, La Salle, Peru, Livingston in Rntland, 111.
Oskrbuje pogrebe v popolno zadovoljnost strank. Ima na razpolago avtomobile za poroke, krste in druge slične prilike.
Lastnik tega podjetja je član K. S. K. Jednote.
sednikov. Brat Zefran spopol-ni predlog v tem smialu in brat Germ podpira, da se stavi konvenciji primerna resolucija.
Brat Germ opozarja na potrebo posebnega obrednika za sprejem novih članov. Ogrodje takega obrednika je v delu in se bo predložilo konvenciji v praktični demonstraciji. Obrede naj bi izvršil podpredsednik v dotičnem okrožju ali državi.
Odbor pozdravi idejo. Na predlog brata Sterle, podpiran od brata Jeriča se sestavi na konvencijo primerno rezolucijo.
Brat glavni blagajnik poroča o zbirki darov med članstvom in društvi za svrho ev harističnega kongresa. Zbirka se je odposlala na slovensko sekcijo. Se vzame na znanje.
Rev. Benigen Snoj prosi odbor za besedo v zadevi proti-verske pisave gotovega časopisja. Jednota naj zavzame kot katoliška organizacija primerno stališče. Zbor sklene, da se poveri tri člane, ki naj sestavijo in predlože primerno rezolucijo na konvenciji. Sprejeto.
Brat 'Germ prosi za pooblastilo, da pošlje obolelemu prvemu podpredsedniku Matt Jermanu v Pueblu, Colo., v imenu vseh odborov brzojav v pozdrav z željo skorajšnjega ozdravljenja, kar se z odobravanjem sprejme.
Predsednik porotnega odbora brat J. Sterbenz poroča o razsodbi porotnega odbora v neki pritožbi in v drugih spornih vprašanjih kakor sledi:
'1. Mi ostali porotniki K.
velikega pomena, če bi se moglo dobiti to stavbo. Brat Germ predlaga, brati Shukle podpira, naj se izvoli tri člane, ki naj takoj to zadevo preiščejo na licu mesta. Brat glavni predsednik imenuje v ta pododbor brata Sitarja, Zulicha in Germa, ki se podajo takoj na delo.
Brat Sterbenz poroča o posestvu, katerega je prevzela Jednota v Calumetu, Mich. Treba bo nekaj poprav. Spodnji prostori so oddani, morda bo mogoče dati v najem tudi zgornje Odbor vzame poročilo na znanje, in poveri brata Sterbenza, da izvrši potrebne poprave. Ob enem se mu izreče za dosedanji trud v ti zadevi priznanje in zahvala.
Brat glavni predsednik zaključi sejo ob dvanajstih. Anton Grdina. glav. preds.
J. M. Trunk, zapisnikar.
Popoldanska seja dne 13. av
» gust a, 1926.
J
Brat glavni predsednik otvo-ri sejo ob dveh.
Po rešitvi nekaj manjših zadev poda pododbor poročilo o Hennebery Building (Stern). Brat Sitar poroča, kaj so dognali. Vsa zadeva kaže zelo ugodno in se je dobil za morebitni nakup potrebni rok (option). Predlaga, brat Sterle podpira, da se zadeva priporoči konvenciji. Ob eitem se sklene, da se napravi od hiše primerna slika.
Bratu Zulichu in bratu Trem-S. K. Jednote priznavamo, da Pushu ** dovo,i odhod' ker ima*
je predsednik porotnega odbora K. S. K. Jednote brat John R Sterbenz pravilno odgovoril na pritožbo Tomo Stefančiča. čla na društva v zadevi volitev de legatov pri društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29. Joiiet. lil
"2. Porotni odbor K. S. K Jednote odobrava sklep vrhovnega zdravnika Dr. Graheka. ki je odklonil operacijsko, oziroma odškodninsko podporo sobratu Frank Debelaku, članu društva sv. Roka, št. 132 v Frontenac, Kans., za operacijo na ustih. Na podlagi Jednotinih pravil se za take operacije ne pla čuje nobene podpore in ne po-škodnine.
Po vsestranskem pretresu se vzame ta razsodba na znanje.
Brat Skubic predlaga, brat Shukle podpira, da se seja zaključi. Brat glavni predsednik zaključi razmotrivanje in seja se ob pol šestih zaključi z molitvijo.
Anton Grdina, glav. preds.
J. M. Trunk, zapisnikar.
Dopoldanska seja dne 13. avgusta, 1926.
Sejo otvori glavni predsednik ob pol devetih z molitvijo. Zapisnikar prečita zapisnik dosedanjih sej. Brat Sitar predlaga, brat Germ podpira, da se zapisnik v vsem obsegu odobri.
Radi nujnih zadev se bratu Jeriču dovoli odhod.
Brat glavni predsednik postavi na razpravo kot prvo točko razgovor radi Jednotinega doma in omeni, da je zadeva še na onem stališču, na katerem se je nahajala pred tremi leti.
Brat glavni tajnik razloži v glavnih potezah, kaj vse se je vzelo v pretres, namreč lego in ceno raznih stavbišč in stroške za morebitno zidavo doma. Brat Sitar naznani, da je na Chica go street še drugo stavbišče na ponudbo, enako omenja brat Zulich.
Brat Sitar je mnenja, da se izvoli stavbinski odbor, ki bi vzel stvar v roke, a bi ne imel polne moči lastne odločbe. Brat Zulich opozori, da je izvedel slučajno za neko stavbo na Chicago street, ravno nasproti slovenski cerkvi. Stavba je skoz-inskoz moderna zidava, ima lepe prostore in je zelo primerna. Baje je radi razmer posestnika na prodaj za ceno, ki je daleč pod resnično vrednostjo. Po daljši debati pride odbor do zaključka, da bi bilo za Jednoto
ta nujne zadeve. Za informacijo predloži brat glavni tajnik zboru načrte in proračune za stavbo Jednotinega doma na Hickory in Ruby street.
Razpravlja se ponovno o številu glavnih uradnikov. Brat glavni predsednik omenja, da je .porotni odbor premajhen (trije člani), ker se je delo zelo pomnožilo. Brat Zefran predlaga. brat Shukle podpira, da se vsaj ta odbor pomnoži za dva člana, tako da bi obsegal pet porotnikov. Brat Zalar je mnenja, da bi se porotni odbor združil s pravnim odborom. Sestra Mary Prisland predlaga, naj bi se v ta razširjeni odbor pritegnila tudi kaka članica. Sprejeto.
Na vrsto pride razgovor radi dnevnic delegatom. Brat Ze fran predlaga, brat Shukle podpira, naj ostanejo dnevnice kakor prej, namreč osem dolarjev. Sprejeto.
Brat glavni predsednik opozori na važnost, da se na konvenciji razpravlja na podlagi poročil odsekov. S tem se prihrani čas in se pride do boljših uspehov. Brat Sterle predlaga, brat Sitar podpira, da se stavi konvenciji tozadevna rezolucija.
Na to se vrši razgovor o več razsodbah ' porotnega odbora.
Kdaj naj se vrši konvencija se pripusti konvenciji sami za odločitev. Enako se pripusti konvenciji zadeva centralizaci je bolniških podpor, združitev več društev in še več manjših zadev.
Brat Kushlan poroča o delu pravnega odseka, ki je sicer ze lo napredovalo, a bo treba še nekaj dela na konvenciji sami.
Sestre Marie Prisland hoče nekaj pojasnil glede umobolnih članov. Po daljši debati in razpravi stavi predlog, podpiran po bratu Germu, naj se zadeva spoji z zadevo onemoglega sklada, kar se sprejme.
Brat Sterle opozarja na ne-praktičnost poslovnih knjig, ki so preokorne. Brat Germ predloži vzorec, kakor ima društvo v Pueblu vpeljano. Ker je stvar zelo praktična, se bo vzelo zadevo po glavnem tajniku v pretres.
Brat Sitar predlaga, sestra Prisland podpira, naj se seja konča. Brat glavni predsednik zaključi sejo, kakor običajno, ter še naznani, da se dopoldne prihodnjega dne vrši še kratka in zadnja seja. Seja se za-
ključi ob pol sedmih. Anton Grdina. glav. preds. J. M. Trunk, zapisnikar.
Sklepčna seja odborov dne 14. avgusta, 1926.
Brat glavni predsednik otvori sejo z običajno molitvijo ob devetih. Zapisnikar prečita zapisnik sej prejšnjega dne. Brat Germ predlaga, brat Sitar podpira, da se zapisnik popolnoma v prečitani obliki odobri.
Glavni predsednik predloži priziv društva sv. Jožefa, št. 2 v Jolietu, III., v zadevi razsodbe porotnega odbora. Po vsestranskem pretresu se pride do zaključka, da ostane pri prvotni odločitvi porotnega odbora.
Brat glavni tajnik hoče izvedeti mnenje odbora glede svojega postopanja pri združitvi društev. Brat Sitar omeni, da so pravila v bes^ilu pomanjkljiva, ker o tem nimajo nobene izrecne določbe. Ni pa dvoma, da v smislu pravil ni mogoče postopati, ker je glavni tajnik edina inštanca, ki mora združitev izvršiti, in se potreba združitev na podlagi pravil ne more drugače tolmačiti. Tako je naziranje vsega odbora. Potemtakem je glavni tajnik pravilno postopal.
Brat glavni predsednik predloži pismo društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, ki se vzame na znanje in se bo izročilo gospodarskemu odseku konvencije.
Izvleček priporočil raznih društev se priloži zapisniku. Glasi se:
Za spremembo imena se je izreklo 21 društev, proti 9. Za splošno centralizacijo bolniška podpore devet društev, proti, oziroma prostovoljno centralizacijo pet. Konvencija naj se vrši na štiri leta 13 društev, tri leta pet, na pet let eno društvo. Vsako društvo naj ima pravico poslati enega ;ast>pni-ka na konvenciiQ_js£*icm» društev. Vsako JrWVu IVa j plača svoj edelegate: troje društev. Roberts Rules of Order na konvenciji dvoje društev. Konvencija naj se vrši v Minneso-ti dvoje društev. Naj se kupi nov dom eno društvo, proti eno društvo. Za premestitev urada v Chicago eno društvo, pr.v ti eno. Jednota naj napravi lastno tiskarno šest društev. Glavni odbor naj se pomnoži eno društvo. Jednota naj pošlje duhovnika v kraje, kjer ni slovenskega duhovnika, f'a člani opravijo spoved,' eno društvo.
Brat Germ s popolni svoj predlog glede obronnika za sprejem članov še s tem, da bi se obrednik raztegnil tuoi na krajevna društva, s »je teh društev itd. in bi se povsod enako postopalo. Se vzame na znanje. Brat Sitar predlaga, brat Sterle podpira, da se znpisni kar ju pripozna za delo dvojna dnevnica.
Ker so glavni predsednik in razni uradniki imeli povodom kampanje poleg dela še izredne zasebne stroške, je mnenje brata Dečmana, da se konven ciji priporoči, naj se dotične za to delo odškoduje in se jim stroški izdani za Jedn. to pokrijejo. Brat Sitar podpira pred log, ki se sprejme.
Brat Kushlan poroča, da je delo gospodarskega odbora sko-roda končano. Otvori se debata, kako naj se postopa. Brat Muren meni. da bo najboljše, ako se napravi Rama prvi odtis stavka s prostorom za pripombe, in se tiskarni naroči, naj stavek ohrani za natis. Sestra Marie Prisland opozarja na netočnosti pri zadnjih pravilih. Zato predlaga brat Murr., da naj ostane pravni odbor pri konvenciji vsaj tako dolgo še skupaj, da vse takoj uredi. Brat Sitar podpira, na kar se predlog sprejme.
Brat Kushlan predlaga, naj se razni odbori izvoljeni na
(izvoljo predsednike itd.). Brat Sterle podpira in se sprejme.
Na predlog brata Sitarja se poverjenje tega zapisnika opusti. Brat glavni predsednik iz govori sklepčno besedo z za hvalo vsem odbornikom in jih prosi za enako vstraino dtlo na konvenciji.
Seja se na to zaključi z molitvijo ob enajsti uri.
Anton Grdina. glav. preds. J. M. Trunk, zapisnikar.
. ZAPISNIK
I. seje delegatov centralnega bolniškega oddelka 19. avgusta. 1926 v Pittsburghu, Pa.
Vsied utrujenosti in odsotnosti glavnega predsednika Anton Grdina. otvori sejo glavni nadzornik John Zulich ob pol osmi uri zvečer z molitvijo.
Otvoritelj glavni odbornik Zulich po j as ne pomen in potrebo večerne seje delegatov in priporoča, da si delegacija \iz-voli predsednika in zapisnikarja za to sejo. Za predsednika je bil soglasno izvoljen John Zulič, za zapisnikarja pa John Murn.
Sledi klicanje imen delegatov centralnega bolniškega odbora; navzoči vsi.
Predsednik v kratkem govoru navdušuje in spodbuja delegacijo za nadaljno delo za splošno bolniško centralizacijo.
Delegat Sterle predlaga, da se preide k delu za izboljšanje pravil centralnega ^bolniškega oddelka. Predlog je bil soglasno sprejet.
Sklene se, da se pokliče na sejo glavnega tajnika, da poda svoja navodila in priporočila k izboljšanju pravil.
Na dnevni red pride vprašanje glede dobe bolniške podpore.
Stavljena sta dva predloga: Prvi, da se bolniška podpora izplačuje, dokler je član bolan. Drugi, da se bolniška podpora podaljša za Aadsljnih šest mesecev, tako da Cian dobiva šest mesecev celo 'bolniško podporo. naslednjih 12 mesecev pa polovično podporo. '
Med debato ?pride v dvorano glavni tajnik Josip Zalar.
Na prosrvjo^delegacije poda glavni tajnik $voja priporočila; med drugim svari delegacijo, da za enkrat naj nikar ne sprejme trajne bolniške, ker bi to ogrožalo napredek bolniškega sklada, pač pa je prepričan, da se bo to lahko storilo na prihodnji konvenciji, ako bo bolniški sklad tako lepo napredoval. Po priporočilu glavnega tajnika delegacija osvoji predlog, da se polovična bolniška podpora podaljša za nadaljnih šest mesecev.
Sklenjeno je, da mora vsak član onega starega društva, ki hoče pristopiti v centralni bolniški oddelek, plačati $2 pristopnine in mora vsak član biti zdravniško preiskan.
Sprejeto je: Člen M, točka 30 v starih pravilih naj se glasi namesto dvakrat: enkrat; iz vzeti so pri tem člani, ki bolehajo na neozdravljivih boleznih.
Delegat Kushlan priporoča, da bi bilo koristno, da se v centralizacijo uvede še en razred bolniške podpore, in sicer po 50 centov na dan, za katero bi se plačeval mesečni asesment po 35 centov. Sprejeto
Glavni odbornik John Murn omenja, da je nemogoče, da bi delegacija izvršila vsa izboljšanja pravil, ker je ura pozna in svetuje, da si delegat je izvolijo odbor, ki naj ima polno moč za sestavo pravil.
Predlog je bil stavljen in sprejet, da se ta odbor poatavi, ter se mu da popolna pravica za sestavo pravil.
V	ta odbor sta izvoljena Kuš-lan in Murn.
V	odbor za resolucije in ini-cijativo so izvoljeni: Zupan, Zulich, Matoh, Hočevar, Kuš-lan in Joaip Grdina.
Nadalje je delegacija osvoji-
Čevanju glede centralizacije pravico glasovati samo glavni odborniki, spadajoči v centralizacijo.
Pre$ zaključkom seje naprosi predsednik delegate, da naj vsak delegat, ki ima kako priporočilo k izboljšanju pravil, isto izroči pravnemu odboru.
Seja zaključena ob 11:30 zvečer z molitvijo. Jehn Zulieh, preds. seje.
John Murn, zapisnikar
njanL|	II
__	___	Hčlena, Mont., je zastopal de-
konvenciji takoj konitituirajo la predfog," daTmajo *pri odio-jlegat Joseph M. Sasek, društvo
Druga seja dne 20. avgusta zvečer.
Sejo otvori brat John Zulich ob 7:30 zvečer. Navzočih je 63 delegatov in delegatinj.
Čitanje zapisnika prejšnje seje. Na predlog brata Sterni-sha in podpiranem od brata Josip Grdina se zapisnik sprejme kot čitan.
V razpravo pride vprašanje treh društev, in sicer društvo sv. Petra in Pavla, št. 62, društvo sv. Ane, št. 105 in društvo sv. Jožefa, št. 16, ki so bila ustanovljena pred konvencijo in so na priporočilo glavnega tajnika zadržala pristop v centralni bolniški oddelek, čakajoč izida konvencije glede splošne centralizacije, ki pa sedaj žele pristopiti v centralizacijo, ne glede na ukrep konvencije.
Na predlog brata Josip Grdina in podpiranem po bratu Sterletu se sklene, da se gori omenjena društva sprejmejo v centralni bolniški oddelek na podlagi in v soglasju s sedanjimi pravili in njih člani se morajo podvreči zdravniški preiskavi. Bolniška podpora bi bila plačljiva tem Članom po preteku treh mesecev po vstopu v ta oddelek, razven, če pri vstopu plačajo poleg svojih rednih prispevkov svoto $2.50 v ta sklad, nakar so deležni bolniške podpore od dneva pristopa v ta oddelek.
Druga društva, ki so že v Jednoti in niso tu omenjena, se sprejemajo v ta oddelek na enak način in pod istimi pogoji vendar pa morajo napraviti tozadevno prošnjo ter jo poslati glavnemu tajniku, ki mora isto takoj naznaniti in objaviti v 'Glasilu." Nato tisti člani glavnega odbora, ko jih društva spadajo v centralni bolniški od delek volijo, ako se društvo sprejme ali ne in svoje tozadevne glasovnice pošljejo glav nemu tajniku tekom 30 dni po objavi prošnje v "Glasilu." Če se dve tretjini omenjenih glavnih odbornikov izreče za sprejem, se društvo sprejme, če ne, se pa prošnja odkloni. Novim društvom ni potrebno delati prošnje za sprejem v centralni bolniški oddelek, vendar pa morajo o svoji nameri poročati glavnemu tajniku takoj ob ustanovitvi svojega društva.
Na predlog brata Sterleta in podpiranem po bratu Josip Gr-dinatu se sestavo pravil za ta oddelek izroči bratoma Leopoldu Kushlanu in John Murnu ter se jima da' polno moč vredi ti, spremeniti, dodati ali odvzeti katerokoli točko v teh pravilih.
Na predlog brata Sterbenza in podpiranem po bratu Sterletu se sklene, da se člani stari nad 45 let ne morejo zavarovati sa več kot $1 bolniške podpore na dan.
Sklene se, da se članicam centralnega bolniškega oddelka plača za porod vsakega njihovega otroka $15 porodne podpore.
Sklene se, da se ves denar centralnega bolniškega oddelka prenese iz sedanje banke na North American banko v Clevelandu, in sicer takoj po prvem januarju, 1927. • John Zulieh, predsednik. Leopold Kushlan, zapisnikar, v	-o--—
8t 59 v Eveleth, Minn., pa delegat George %Brince in Frank Peterlin.
V	seznanu pošiljalcev brzo-javov prečitanih na četrti seji naj se pravilno čita tretje ime Mary Bajt, članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., namesto Mary Kaušek.
V	zapisniku šeste seje je bilo pri glasovanju glede Jednotinega imena pomotoma izpuščeno ime delegata društva št. 64, so-brata John Skoff, ki je glasoval za staro ime. Med delegati se pač nahaja eno ime Skoff, to je bila pa sestra Johana Skoff, soproga sobrata Johna Skoffa, ki je zastopala kot dele-gatinja društvo št. 128.
Zapisnikar.
Poplave v Bački so uničile 1,203 hiše. Prizadetim se bodo zgradile nove hiše, katerih vsaka bo stala okrog deset tisoč dinarjev, skupaj tedaj približno 12 milijonov dinarjev, ki jih bo Rdeči križ najel kot posojilo, plačljivo v 30. letih. Oni pa, ki se jim bodo zgradile hiše, bodo morali plačevati majhen prispevek v fond, ki bo služil za podpore v slučaju novih poplav. Ko bi ne bilo centralizma, bi se donavski nasipi popravili kot so se preje in povo-denj ne bi naredila te ogromne škode.
Toča je potolkla vse pridelke in sadje v okolici Jelš pri Šmarjah. Škoda je ogromna.
-o---
Leta 1880 je veljala ena unča platine samo 35 centov, danes pa stane $120.
Žetve otožne Libitine (boginje pogrebov)!"
POPRAVKI:
Na drugi strani zapisnika sta pri društvih sv. Cirila in Metoda, št. 45. in 59 mesti zame-Društvo št. 45 v East
Pričetek jeseni
Jesen se prične dne 23. septembra. Pesniki opevajo njeno lepoto in melanholijo narave, ki se pripravlja na zimske sanje. Toda latinski pesnik Horace je že več kot pred 1900 leti svaril pred njeno zapeljivostjo rekoč: "Boj se jeseni, dobe
Zdaj je prava doba, da imate Trinerjevo grenko vino vedno doma pri rokah. Ako je telo prosto strupenih snovi in če kri utrjujete s Trinerje'imi zdravili, vas bo to ščitilo pred napadi nevarnih bolezni. "Austin, Minn., 30. avgusta. Jaz sem prestajal hude bolečine v želodcu, toda Trinerjevo grenko vino mi je pomagalo, zato ga imam sedaj vedno doma pri rokah. To je v resnici izborno želodčno zdravilo. Steve Svar-dal." Za revmatizem in živčne bolezni, ki so zdaj v sezoni, poskusite Trinerjev Liniment. Ce Trinerjevih zdravil ne dobite v bližnji lekarni, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111.
(Adv.)
ZIMSKE SUKNJE.
Smo ravnokar dobili.
Sedaj je čas da si izberete Vašo zimsko suknjo kakor tudi suknje za Vaše dekleta in deklice po jako nizkih cenah. Vse suknje bodo pozneje precej dražje in to radi velikega štrajka krojačev ženske oprave v New Yorku.
Izberite si suknjo sedaj plačajte na isto $5.00 ali $10.00 in jo spravimo za Vas do 10 tega decembra, po isti ceni kakor so sedaj, Sem prepričan da se nebodete kesaji.
Se Vam priporočam
Bcnno B. Leustig.
6424 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
Pristopajte!
prvi, najstarejši in največji slov. kat. podporni organizaciji:
Kranjsko - Slovenski Katol. Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj že izplačala raznih podpor v znesku
$2,746,454.00
Ta Jednota je solventna ali nad 100-procentna.
Njeno premoženje znaša $1,534,408.00 Članstva v obeh oddelkih šteje 30,000
Ima 168 krajevnih društev sirom držav.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika (co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 čl. zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jot. Zalarja, 1004 N. Chicago St. Joiiet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00.
Važno! Tekom ponovne kampanje je prost pristop y Jednoto!
Katoliški Slovenci, pristopajte k naši K. S. K. Jednoti!
(Nadaljevanje)
Ko so mu otroka pokopali, ni maral iti domov. Sedel je na grob, težko glavo si je podprl •/. rokami. Hude so morale bi ti misli, ki so mu jo težile.
Zena je jokala in tarnala. A upala je: "Posedi kako uro, i se naveliča in se vrne."
Martinek pa je sedel do noči Mica se je zatekla k staremu župniku, očetu vseh trpečih. Prišel je, da izpregovori sosedu tolažilno in dobrotno besedo. Martinek je molčal. Ali je slišal, ali ni slišal? Rekel ni ničesar, niti: "Hvala!" — niti: "Pustite me in odidite!
Po večernem zvonenju je prišel k njemu stari cerkovnik Jože Saj bald. Z obzirno, prijateljsko silo ga je hotel spraviti s pokopališča.
A s še večjo silo se ga je Martinek otresel.
Vso noč je presedel na grobu otrok. Drugo jutro so se vaš-čani, posebno dečad, zbirali v gručah ob pokopališčnem zidu; začudeno so gledali godca, sključeno sedečega na grobu, tiho razmišljajočega.
Prišla je Mica in je prosila: "Glej, ljudje to opazujejo! Pozneje pa ne bo spet miru. Samo pikanje in zbadanjei Pojdi vendar domov, Martinek. Otroka sta pri Bogu."
Martinek se ni zmenil za njo. Sedel je molče, povsem skl/u-čen, sam v se pogreznjen.
Proti večeru se je zdelo staremu cerkovniku in grobarju, da gode.c tiho joka. akoj je naznanil Mici. a pa je hitela po župnika . . . "Sedaj ga morda pregovorimo"
Župnik ji je spet voljno sledil. Dolgo in lepo je govoril Martinku; dal mu je vse dobrotne in tolažeče besede, kolikor jih je vedel in imel.
Po dolgem prigovarjanju je krojač nenadoma vstal. Zamahnil je zaničljivo z roko in trdo odgovoril:
"če je Bog tako neusmiljen, da mi je vzel vse, pa tudi jaz od njega ničesar na maram." "Mlakar!"
Starec duhovnik je od groze odstopil. *
"Ne poslušajte ga, častiti du hovnik!" — je jokala Mica. — "Meša se mu! Zdaj res vidim, da ga je spravila ta nesreča ob vso pamet . . . Martinek . . . Martinek ..."
|A Martinek ni poslušal. Počasi je šel doli pa vasi in je zavil k Brodnjaku.
A župnik ni strpel v sobi. Bolj je ljubil nečakinjo, nego-je kdaj pokazal. Bolelo ga je sr-ee, ko je videl njeno usodo, a ji ni mogel pomagati. In bolelo ga je srce, ko je videl, kako izumira stari, bogati njegov rod.
Hauptmanič ga je slišal, da je kmalu spet šel po stopnicah doli. ' Stopil je k oknu in je videl, da gre starček v cerkev.
"Tudi meni bi bilo laže pri srcu, ko bi šel tja in bi molil. A saj brž niti več ne morem, izbrano vsaj ne. Vse se se mi
smrt!"
"Pošteno segreje se vsaj lahko ob .njem. Morda bo potem
b1JalPen8Zoanzeb1jihana račun n^vrti v glavi. - Ko bi legel?" sreče in na račun smrti. Bilo	Je bil oo anevne no-
jim je vseeno: sreča ali nesre-da je komaj sta. A v po-
ča. smrt ali življenje.	se mu ™
A drugi so bili tem bolj pre- bal ^ je je, kakor^bi čakala v
plašeni. Strašna krasota veličastnega nočnega ognja se jim je zdela ob grozotah smrti, ki
so polnile deželo, tem strašnej-ša.
Martinek se je opiral ob podboje duri: široko in plašno je strmel dol po polju; ves drgetal.
"Ali gori ves svet? Zdelo se mi je in slutil sem, da bo konec takšen. Vse gori: sodni dan! — Morda pa nisem več na svetu, ampak v peklu ... O, gorim, gorim, Pomagajte, ljudje božji! O Jezus, ti usmiljeni, čemu si me zavrgel?"
nji bolezen in smrt.
Primaknil je težki naslonjač od mize k oknu, sedel je vanj in je zastrmel in zasanjal v mirno sanjavo noč, nekoliko še razsvetljeno od požara v Tur-nišu. Sicer je bilo vse tako pokojno in tiho, kakor bi bila sama sreča na svetuj ne tako strašno gorje. Ali tiho in mirno, kakor bi vse človeštvo izumrlo ...	I
"Zdi se mi tako blagoslovljena in čudežna noč, kakršna je bila ona sveta, posvečena noč pred 16. stoletji, ko je na trpečo zemljo prišel Kralj miru. In glej, vendar jokajo v sled-
ki In ne
Divje je kriknil: sesedel ae, ..	o
je na prag in jokal. Dolgo mu njI hiši • • je moral Brodnjak govoriti in1 Pomishl Je na vso «rozo> dokazovati, da ga je malo umi- J® * ■«■* ^ vldeL ril. Hotel ga je spraviti domov,'^ danes, že tedne in mesece, a Martinek ni maral. Zato ga|dan za dnevom. Strašno! In je položil na dolgo in široko,nikoli miru' ne P° dnevu, ne po klop ob veliki peči. Tam bi se'noči! In kdaJ kon<*. kdaj? naj toliko prespal in okrepčal,'	bi mo«el ubežati kam
da pojde drugo jutro domov daleč, kam v samoto I Da bi
ali začne iznovs piti.	bil sam! Da ,ne bl ?ledal ved'
Pri Rajavcu pa je bila tedaj!110 te strahote! Da bi se v mt-
bolezen v gostih; ob durih pa ru odpočil!"
je prežala smrt in je čakala
,V°Ko jeCRajavec videl, s kako!sladkimi rokarai 8e,fa * mo*-nenavadno močjo in divjostjo!neje in močneje oklepala.
Bolj in bolj se mu je ovijala I srca prijetna, vabljiva misel. S
je bolezen Roziko napadla, se je spomni] prikazni onega pomladanskega večera. In zelo majhno je bilo upanje, ki mu je tolažilo srce.
"Bilo bi res čudno, če bi prizanesla moji hiši ko pa sem bil jaz prvi
m
"Ubežil Odpočijpš si!" t Blodna misli in podobe so mu polnile glavo; n^l^ je izpodrivala druga drugo.
"Kaj prinesejo prihodni dnevi, tedni ? . Rešitev ali smrt ? Ali sem res dolžan, da stavim
ki se mu je naznanil* ^ M dnevom' uro,zaDuro ž,iv" Čudno le, da me ni že poprej lje"j,e v nevarnosti? Brez ko-
risti! Ker pomagati tako ne
obiskala."
Poslal je po brata, župnika. Ta je prišel in prinesel zaboj zdravil. Večinoma jih je po deželi delila duhovščina; ker zdravnik ni mogel priti k vsa
morem.
"Res, telesno ne mnogo, a duševno," mu je govorilo iz tihe noči kakor ljubeč opomin, tiha prošnja skoro. "In glej,
kemu bolniku; navadno bi pri- ni manjše delo usmiljenja, če
Šel tako prepozno.
tolažiš in umirjaš trpeče in ob-
"Pošlji takoj po mestnega "Pajoče, nego če bi ozdravljal fizika v Ptuj!"—je ukazal du- bolnike, obujal mrliče!" hovnik.	i "A vendar — mlad sem še,
"Ali se naj oglasi hlapec tu- živel bi še rad. Stariše imam di pri Sagadinovih?"	doma v Rušah, sestre, brate.
"Ne!" — je odločno odkimal Vsi pričakujejo pomoči od me-župnik. — "Kaj hočeš z njim ne. In če umrem? Ali jih naj sedaj tukaj? To bolnico le tako bridko varajo upi in sanje bolj vznemiri. Pomagati pa ji mnogih let?
I "Cemu te skrbi? Umreš la-
Leseno je tako ne more. sedel za mizo in je naročil vi-' čez nekaj minut je hlapec hko povsodi, tudi v mirnem ča-na.	j odjezdil. Po poldrugi uri se je su. In kdo ve, ali dekla božja
Sedel je v krčmi že drugi vrnil s poročilom:	nima naloge, da pokosi očeta,
dan, ko je prihitela tja brzo- "Gospod fizik je v Turnišu. mater, brate in sestre. - Morda obolenju
Divji ogenj!" je zvenel krik groze širom po deželi prav kakor v sedanjih težkih dneh. , (Dalje prihodnjič)
OBLEKE
ali ste si že ogledali našo veliko zalogo, finih svilenih in drugih oblek za žene in dekleta katere dobite pri nas od $5.25 do $25.00.
Posebno Vas opozarjam na naše krasne Party obleke ja-ko pripravne za tovaršice in veselice katere dobite pri nas po jako niskih cenah
za obilen obisk se Vam priporočam
Benno B. Leustig. 6424 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
krila vest o hudem Rozikinem.
"Bolna" je v težki glavi raz-
Graščakinja je na porodu, od še pred teboj!" strahu pred časom. K nji je Nekako v polsanjah, ki ga "je moral. A pride ponoči ali jutri v nje zazibalo razmišljanje, a mišljal godec, a počasi in straš- zjutraj."	tudi utrujenost, telesna in du-
no nejasno. — "Bolna? Tudi Tedaj je duhovnik vedel: do- ševna, mu je živeje in živeje umre! — A počakaj! Ali ni- ločeno je, kmalu je dopolnje- vstajala pred dušo zgodba o du-sem nekomu za slučaj njene no! Zapovedal je, da so vsi za- hovniku najemniku, ki je v ne-bolezni ali smrti nečesa oblju- pustili sobo. Spovedal je ne- varnosti bežal. Davno že je bil? ... A komu? In kaj? ( čakinjo, takoj nato ji prinesel bral to čudno in žalostno histo-Počakaj — ali ne gospodu Sa- sv. obhajilo.	rijo; povsem jo je skoro že po-
gadinu . . . ?"	| Kmalu potem je prišel ka- zabil. A glej, zdaj se mu je
Nejasno mu je šinilo skozi plan Hauptmanič. Ves dan je nenadoma zbudila v globočini težke misli, da bi brž moral sa- hodil po vaseh, je spovedoval, duše; oživela je pač, da ga po-kuriti krese. Vendar ni prav svetoval, dajal pogum umirajo- svari, mu vrne pojemajočo moč, vedel.	• čim, delil tolažbo zdravim, a upadli pogum.
"Počakaj! Treba stvar na- povsem potrtim in obupanim,i Kakor bi se vse pravkar vr-tanka in korenito premisliti!" ker so že pokopali enega ali>šilo pred njim, v zabrisanih
miliMM>l>MWHMWi
KAŠELJ IZGINE,
razdraxeaje in fcrapavest se odstrani i pravočasno rabe zdravila
Severa's Cough Balsam.
Je piiljubleno zdravilo tekom zadnjih 4« let; vsledtega je preiskufteno.
Cena tS in SQ centov. Vprašajte zanj v lekarnah.
P. SEVERA CO.. CZDAK RAfIOS. IOWA
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne diiave, Knajpovo ječmenovo kavo ta tmpor-tirana zdravila, katera priporoča magr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK.
Piiite po brezplačni cenik, v katerem je natoratko popiaene vsaka rastlina sa kai ae rabi.
V	cenika Mete nail* le ataoge dragih koristnih stvari.
-
rr*
___i: sees
ataho«ab*i «•«
JNO A. TEŽAK
SLOVENSKA CVETLIČARNA, vogal N. Chicago ia
JOUBT, ILL.
V aaloct lauuB ink nki hm ««m ta uriU koeka m *a-roke 1» n Malini«*.
NaroHla M »pril—i« trn* ate. taMoaMate ta ftnajavatep*.
Indiana Si
Ako vam spadajo lasje ali ste lih že izgubili. Moja "Alpen - tinktura" napravi, da v 8 dneh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje in dsme rabijo samo mojo "Alpen - tinkturo" za rasti in proti izpadanju las, ker je dokazano, de je Alpen-tinktura edino prvo serstvo na avetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8 do 14 dneh tako na lasje takoj počno rasti. "Brusuo-tni-tura" zoper sive lase takoj izvrstno deluje, da postanejo Issje v 8 dneh popolnoma natumi kakor v mladosti. Dalje imam najboljša zdravila zoper Reumatizem, rane, opekline, srbečo kožo, kurje oči, bradovice, potne noge, solnčnate pike aH drugo nečistost na obrazu itd. $5.00 vsakemu ki bi rabil zdravila bez uspeha, piiite po cenik ga pošlem zastojn.
JACOB WAHC1C, 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio.
ZASTAVE, BANDERA,
REG ALI JE in ZLATE ZNAKE
za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje
EMIL BACHMAN
2107 S. Hamlin Ave„ Chicago, III. Piiite po eenik!
TVIefon urada: 749 Telefon atanovaaja 4 S? T
WEESE PRINTING CO.
1 JEFFERSON ST, JOLIET, ILL. S. nadstropje, pri noatu. Jate« O. Wot**, poslovodja Tiskarna te itdelovalnica Itaupiiij i« kariuka. Tlakama t t šefa jeiikih.
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET. ILL. Telefon 2380-J.
JOS. KLEPET, javni notar, InMiraitce. Real Eatate, Loans, Bonds. 107 N. Chicago SL	Jolirt, 111.
Prodajem tV/r 1st mortgage note po $100 in več. Garancija A-l. Zglasite se ali piSite po nje. Tel. R-5768 ali 1991-R.

Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin
Tako je tuhtal in pil, pil še več svojih dragih, ali so stali bolj, da bi se laže domislil. |ob njih bolniški postelji in so V mraku je nastal v vasi vik jih videli goreti v "divjem og-in krik. Tudi Martinek je vstal j nju," kakor so mnogi bolezen
in opotekaje se šel na cesto, ker so vsi drugi hiteli iz sobe. Vse polje je žarelo: goreli so veliki hlevi turniške graščine.
"Lep kres so si zakurili," — je^opomnil nekdo glasno zs-
smehljlvo.
"V tem zgori morda Ae črna kom vrmlš v iupnišče
j-v
imenovali, ali pa so klečali in jokali ob umirajočih ali pravkar umrlih.
Bil je težak čas! Se enkrat je zadivjala morilka z vso močjo in neusmiljenostjo.
Proti polnoči sta se z župni-
obrisih polsvetle noči, je gledal tiste čudne dogoclke; ne samo začetka, ko je najemnik, ker pastir pač ni bil, sicer bi svoje črede ne zapustil, sramotno ubežal, temveč tudi grenko njegovo spoznanje, srca pekoči kes.
Povprek in počez po deželi, po mestih in po vaseh, je tudi tedaj udarila užaljena, maščevalna roka boija. "Črna smrt!
PRIPOROČILO
Podpisani se priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Jolietu, III., ter bližini za izvrševanje pleskarskih in dekoracijskih poslov (Painting and Decorating) hiš in stanovanj. Jaz prenavljam aobe s papirjem (wall papering), čistim stene in sem špecijalist pri cerkvenih dekoracijah; prenavljam tudi kipe. Delo je prvovrstno.
Svoji k svojim!
Toplo s*priporoča:
JOSEPH MUREN
kontraktor, sobni slikar in decorator
202 STONE ST, JOLIET. ILL
Telefon: 306» M.
iiiimimiiniimiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiii
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na:
ALOIS SKULJ 323 EpsOon Brooklyn, N. Y.
HgSukj&t
LUBASOVIH
NAD 20 LET
že izdelujem
HARMONIKE
ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma iz vseh krajev širom držav.
V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge
PIANO ROLE IN plošče za gramofone
Pišite po cenik. Pri meni
vsak
boste dobili muzikaličfti inštrument, nudi ali veliki za rfilto ceno.
Blago razpošiljam po celi Ameriki.	.*.
Se uljudno priporočam rojakom
ANTON MERVAR
Music Store
6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Wm»»i»»«»iiiiMnn»
ZAHVALE Farmington. W. Va. 23. avg. 192«. Cenjeni rojak
Naznanjam vam, da sem prejel od vas poslano mi harmoniko, in sem prav zadovoljen ž njo, in so tudi lepše kakor sem mislil. Lepa hvala vam. Pri-ooročam vaše delo vsem godcem po Združenih državah. S pozdravom
Frank Bobnar, Box No. 9.
M II lltMIMH III I I D 111 ■ I II I IIIIIIII Ht H I < I I Ml II I I
KALIFORNIJSKO
GROZDJE
i
Tekom zadnjih petih let sem jaz razposlal nafiim rojakom na v*« strani Združenih Držav raznovrstno fino kalifornijsko grozdje v njih popolno zadovoljnost. To izvr&uiem tudi letos. Pišite ali brzo-javite mi nemudoma glede cene grozdja, ki je letos izbo: no obrodilo. Bas sedaj je sezona trgatve v polnem tiru.
WALTER PREDOVICH
naslednik: Bakulieh-Predovieh Co. ;; 216 CALIFORNIA FRUIT BLDG.	SACRAMENTO, CALIF.
^♦♦♦»♦(^♦♦♦♦♦♦♦HWIIfH t 4 t 11 1 S**H >•!'! Hit i ■> i I'M i
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiinniiiiitmm:
Pueblo, Colo, 2. sept. 1926. Mr. Mervar:
Prejela sem vašo harmoniko in sem prav zadovoljna ž njo, in tako tudi moj sin. Harmonika je lepa in fina. Torej se vam lepo zahvalim ker ste se ppmujali, da ste mi naredili tako lično harmetaiko. Vsak, kdor jo .vidi, jo pohvali. To harmoniko sem dala že iz-učenim godcem "trajat" (na poskui-njo), da so videli kakšna je, in so jo prav pohvalili. Bom že vas priporočala tudi drugim in bom s tem vam povrnila vaš trud za mene. Torej sprejmite lepe pozdrave od Mary Babnik, East B St.
Newyorsko grozdje.
Svojim dosedanjim odjemalcem in drugim rojakom naznanjamo, da bomo tudi letos razpošiljali newyorško grozdje, katero daje najboljši sok za naš okus. Vedeti pa je treba, da ni vse grozdje v državi New York enako, eno daje boljši sok nego drugo. Naša Šestletna izkušnja v tem poslu in naše poznanje vseh vinorodnih krajev zagotavlja našim odjemalcem najboljše grozdje. Naš zastopnik bo osebno nadziral vse po-šiljatve.
Zaradi toplega vremena obeta biti kakovost newyorškega grozdja izredno dobra, kakor že več let ne.
Za nadaljna pojasnila o cenah, plačilnih pogojih, o načrtu raspošiljanja itd., pišite čim prej aa:
JUGOSLAV-AMERICAN CORP 465 W. 42d St., Nsfw York, N.Y.
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari krsj. PiSite ali pridite osebno.
			
—......			
MNOGOTERE
-S1H0 ZADOVOLJILI -S TISKARSKIMI DELI -ZAKAJ NE BI VAS?!
NAŠA TISKARNA
izdeluje vsa tiskarska dela lično, točno in po naj zmernejših cenah.
Slovenska društva
ki naročajo tiskovine pri nas so z našim delom in našo postrežbo zadovoljni.
J	1 *	»i f't. •	'■ ■ V 1 t»
Cena in postrežba
so pri veakerH H&rdSilu in kupu glavna faktorja. Na, nje se vsak ozira. Zato pa vedno, predno oddaste naročilo za tiskovine drugam, pišite tudi nam za cene in potem primerjajte.
Slovenskim društvom, gg. duhovnikom, trgovcem in obrtnikom se priporoča za naročila.
KATOLIŠKA TISKARNA
"Amerikanski Slovenec"
1849 West 22nd Street	Chicago, III.
Established 1157
Pridružite ae našim 1927 počitniškim klubom, -snujejo se zdaj.
Mi imamo šest vrst klubov na izbero. Ako si vsak teden prihranite in vložite v banko 50c, $1.00, $2.00, $5.00 ali $10.00 za dobo petdeset tednov, boste imeli prihodnje leto potrebno svoto za počitnice.
ProHraftenJe te banke
iimm,NUN