LETO XVII. — Številka 73 Ustanovitelju občinski odbori SZDI Jesenic«, Kranj, Radovljica, SkofJ Loka to TrttC Izdaja CP »Gorenjsk tisk«. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik KAREL MAKUC kkanj, 22. septembra 1965 SREBA - CENA 40 DIH Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ L Januarja 1938 kot poltednik. 'M 1. Januarja 1960 trikrat tedenska. Od h Januarja 1964 kot poltednik« in sicer ob sredah In sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zavarovanje kmetov Še pred leti, ko smo pričeli s kmečkim zdravstvenim zavarovanjem, ni nihče predvideval, da bo ta služba v tako sorazmerno kratkem obdobju zajela toliko kmetov. Danes je na območju Gorenjske £e blizu 17.000 kmečkih zavarovancev, ki so sicer z dosedanjo zdravstveno zaščito zadovoljni, vendar se vse pogč-steje sliši pripomba, da bi bilo potrebno pravice zavarovancev razširiti in jih dejansko izenačiti s pravicami delavskega zavarovanja. Razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetovalcev je možno samo s povišanjem prispevka. Toda že sedanje vplačevanje splošnega prispevka in premije po finančnem načrtu ni zadovoljivo. V prvem polletju bi občina Jesenice morala zbrati preko 10 milijonov dinarjev, skupaj pa se je v sklad nabralo samo 2,641.000 dinarjev (26,3 %), kranjska občina je od predvidenih 64.754.000 dinarjev izterjala 24,575.514 din ali 35,2%, radovljiška od 29.189.000 le 8.874.814 (30,4%), škofjeloška od 40.431,000 samo 12.255,000 (30, 3 %J in tržiška od 7.517,000 samo 2.823,000 dinarjev (odnosno 37,6 %). V skladu bi torej moralo biti 151.928.000 dinarjev, je pa le 51,171.046 dinarjev^ ali za 33,7 "U.; In še drugi primer: iz proračunov občin bi morali v istem obdobja vplačati 19,256.786 dinarjev, nakazano pa je bilo nič več in nič manj kot 5,668.000 dinarjev! Bilanca stanja neporavnanih računov je zato zaskrbljujoča, saj se je vsota povzpela na 39.394.459 dinarjev. Primanjkljaj torej ni tako majhen. Nakazani finančni problemi so se letos pojavili predvsem zato, ker so davčne odmere po novem katastrskem dohodku zakasnile. Pričakovati je, da se bo položaj zboljšal, vendar samo za dosedanji obseg zdravstvenega zavarovanja kmetovalcev. Prav gotovo, da odgovorni zvezni in republiški organi ne bodo oporekali zahtevam kmetovalcem po večjih pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Vendar se bo po vsej verjetnosti postavilo tudi vprašanje večje obveznosti do sklada. Sklad se bo moral torej sam vzdrževati in r\e bi bilo pošteno in prav, če bi se razširjeno kmečko zdravstveno zavarovanje krilo na račun delavskega zavarovanja. Gre v bistvu za to, da morajo pravice predvsem izhajati iz obveznosti. D. Kastelic REFORMA-zahteva po znanju Pred nami je nova sezona izobraževanja. V sedanjih razmerah, ko smo se z vso resnostjo lotili izvajanja reformnih zahtev ima takd strokovno kot družbeno-politično izobraževanje še posebno mesto. Sicer pa je tudi praksa vsakodnevnega dela pri vodenju in samoupravljanju pokazala, da je bolj intenzivno in poglobljeno izobraževanje prva naloga. V radovljiškem območju je delavska univerza odprla naslednje oddelke za dopolnilno strokovno izobraževanje: oddelek tehnične srednje šole v Radovljici, nadaljevali pa bodo pouk četrti letnik tehnične srednje šole in tretji letnik oddelka lesne stroke na Bledu in oddelek ekonomske srednje šole v Radovljici. Pričeli so tudi že z gospodinjskim tečajem na Bledu, podobnega bodo odprli tudi v Radovljici. Pravkar pa so razpisali krojne in šivalne tečaje, ki bodo v Radovljici, na Bledu in v Gorjah. V teku so priprave za organizacijo jezikovnih tečajev. V tem turističnem območju se kaže očitna potreba po takih tečajih — zlasti za angleščino, nemščino in italijanščino. — Vendar pa je med prizadetimi, ki najbolj potrebujejo znanje tujih jezikov, vse premalo zanimanja. Precej prakse imajo zlasti na Bledu z organizacijo turističnih tečajev, ki jih bodo v kratkem razpisali. Namenjeni bodo predvsem aktivnim delavcem v gostinskih in turističnih in sorodnih organizacijah, prav tako tudi zaposlenim v trgovini, servisnih delavnicah in vsem, ki tudi kot dajalci zasebnih turističnih sob prihajajo v stik s tujci. Doslej so takšne tečaje organizirali največ na Bledu, po enkrat pa tudi v Radovljici in v Bohinjski Bistrici. Niso jih pa še prirejali v območjih, ki se na novo vključujejo v turizem. Skupaj z osnovnimi šolami bodo tudi letos odprli več oddelkov za dopolnjevanje in pridobitev znanja osnovnošolske obveznosti. V prihodnje se ne bo mogel nihče več zaposliti brez popolne obvezne šole. Take oddelke bodo odprli na Bledu, v Radovljici in povsod tam, koder bo dovolj kandidatov. Mimo rednega izobraževanja, ki ga vodi delavska univerza pa bodo tudi delovne organizacije prirejale različne strokovne tečaje za izpopolnitev znanja in za pridobitev kvalifikacije na delovnih mestih. / Strokovno izobraževanje je bilo že v preteklih sezonah v radovljiški občini dokaj dobro organizirano, čeravno ponekod še ni doseglo zaželene kvalitetne stopnje. Očitna pomanjkljivost pa se kaže že dalj časa v nezadostni skrbi delovnih organizacij in tudi političnih organizacij za družbeno-ekonomsko izobra- Trebija na razpotju škofja Loka, 21. septembra — Po vaseh Poljanske doline te dni precej govorijo o gostišču Dom pod Planino na Tre-biji. Gre za lepo urejeno gostišče, ki ne služi le turizmu v sezoni marveč tudi za prebivalstvo te okolice. Imenovano gostišče je bilo do lani v sestavu gostinskega podjetja i »Tabor« Gorenja vas. Ni pa šlo kot bi bilo želeti. Zato so ga priključili k škofjeloški »Kroni«. Tu je bilo podobno. Po enoletnih izkušnjah se je tudi kolektiv »Krone« odločil opustiti to gostišče, ker ima od njega samo izgube. Občinski orga ni so pripravili predlog za osamosvojitev tega gostišča v privatnih rokah s tem, da bi »Krona« zadržala lastništvo Poslovodja naj bi letno pla čal 2.606 000 dinarjev od loka Ia. To naj bi bila amortiza cija, vzdrževalnina zgradbe zavarovalnina in pavšaln. prispevek. Kako pa poslovod ja uredi notranjo organiza cijo in koliko bo imel prometa, čistega dohodka in po dobno, to je njegova stvar oziroma stvar kolektiva v tem gostišču. 1 Poleg tega predloga bodo člani obeh zborov občinske skupščine jutri razpravljali tudi o občinskem proračunu, o samoupravnih organih kolektiva upravnih organov skupščine, o stroških prevoza otrok v šole, - o likvidaciji čipkarske zadruge Železniki, o pripojitvi škofjeloške gasilske službe h kranjski in o nekaterih drugih zadevah. Živahna razprava Tržič, 21. septembra — Danes nekoliko po 17. url se je tu pričela seja občin, ske skupščine. Med tem, ko so ugotavljali opravičeno in neopravičeno odsotnost nekaterih odbornikov, so poudarili, da nekateri zlorabljajo zaupanje volllcev. Po poročilu o realizaciji sklepov zadnje seje občinske skupščine se je razvila živahna razprava. Do zaključka redakcije odborniki še niso sprejeli predlagani dnevni red. D. K. V__J zevanje. To so ugotavljali tudi na nedavnem skupnem plenumu ZK in SZDL, na sejah ideološke komisije občinskega komiteja in ob drugih priložnostih. Posledica take nezadostne skrbi so sa pokazale zlasti ob različnih gospodarskih ukrepih, ko r mnogih delovnih kolektivih in v političnih organizacijah niso bili dovolj pripravljeni nanje. — J. B. Tribune po terenu Pred dnevi je bil pri občinskem odboru SZDL v Radovljici posvet s predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Pogovorili so se o nalogah krajevnih organizacij SZDL v sedanjem jesenskem obdobju zlasti ob izpolnjevanju gospodarske reforme. Na posvetu so ocenili dosedanja) prizadevanja za stabilizacijo razmer na tržišču in analizirali stanje na terenu. Posebej so proučili naloge pri obveščanju članov SZDL o gospodarskih nalogah in o proračunskih težavah. Sklenili so* da bodo po krajih sklicevali javne tribune. Pred občinsko konferenco* ki bo predvidoma novembra* bodo po krajevnih organizacijah sklicevali skupne plenume, na katerih bi sodelovale vse krajevne organizacije in društva. Obravnavali bodo krajevno problematiko* naloge v zvezi z reformo in volili delegate za občinsko konferenco. -J. B. človek, proizvajalec in samoupravljavec postaja v novih gospodarskih razmerah vse važnejši. Od njega je odvisen in njemu samemu namenjen ves naš napor in končni cilj. Prav zato zavzemajo medsebojni odnosi v delovnih organizacijah še posebno mesto. Da bi odpravljali razne slabosti in čimpreje uveljavili cilje novega Zakona o delovnih razmerjih je v Kranju že drugi seminar, ki ga je pripravila Višja šola za organizacijo dela v Kranju. Na prvem je bilo 100, na sedanjem pa 80 udeležencev iz vseh krajev Slovenije, ki se bodo ob enotedenskih predavanjih in razgovorih seznanili z osnovnimi cilji in praktičnimi oblikami za uveljavljanj« človeka v družbeno-proizvajalnih odnosih NOTRANJA POLITIKA Kaj se skriva v »GORENJCU« Odpuščanje delavcev je povzročilo veliko nejevolje med kolektivom V splošnem gradbenem podjetju Gorenje v Radovljici je zadnji odpust 24 delavcev in uslužbencev iz upravno tehničnega vodstva podjetja povzročil pri prizadetih in pri ostalih članih kolektiva precej hude krvi. Člani kolektiva menijo, da vsi odpusti niso bili pretehtani, marveč plod samovolje nekaterih članov v upravi. POD PLAŠČEM SAMOUPRAVE Delavski svet podjetja je že pred približno dvema mesecema pooblastil komisijo, da naj ugotovi, koliko delovnih mest bo potrebnih za nadaljnji zmanjšani obseg poslovanja podjetja in v zvezi s tem tudi koliko bo potrebnih zaposlenih. Ta je ugotovila, da je potrebnih le okoli 320 zaposlenih, oziroma da je 100 ljudi odveč. Ker je večina od teh delavcev sezoncev, pri skrčenju obsega zaposlenih ni bilo skoraj nikakršnih težav, saj je skoraj 80 delavcev odšlo z naravno fluktuacijo. Zataknilo pa se je pri odpustih iz upravno tehničnega vodstva podjetja. Spet so pooblastili komi- Kolektlv tovarne Planika v Kranju skupno z borci XIV. divizije in politično javnostjo Ljubljane in Kranja se je v ponedeljek poslovil od svojega delovnega in bojnega tovariša Jožeta Klanjška-Vasje. Nenadna smrt je pretrgala njegovo življenje polno žrtvovanj, naporov za naše skupne cilje. Revolucija ga je zajela kot mladega človeka, toda polnega revolucionarnosti in zavesti. Od borca, organizatorja in komandirja ga je dvignil boj do komandanta XIV. divizije z njenim zgodovinskim pohodom na Štajersko. Borci širom po Sloveniji so ga poznali in slišali o njem, ne le kot komandantu, marveč tudi kot borcu, tovarišu-člove-ku. Bil je narodni heroj, nosilec Partizanske spomenice In mnogih drugih odlikovanj. Po izbojevani revoluciji je bil na raznih odgovornih političnih mestih v Ljubljani, od leta 1960 pa je kot direktor vodil kolektiv Planike v Kranju Tako kot je bil nekoč bo rec, organizator in politik, se je tu pokazal tudi kot gospodarstvenik. Vrzel, ki Je nastala z njegovo izgubo, bo trajna. Slava njegovemu spominu! najprej pred celotnim kolektivom in kasneje pred delavskim svetom. Ob tem ni razumljivo niti to, da so odpustili tudi ljudi iz tistih oddelkov uprave podjetja, kjer je bilo vse doslej »ozko grlo« in so skoraj redno mesečno opravljali nadure. To velja za materialno knjigovodstvo, kjer so na primer v avgustu opravili čez 200 nadur. KJE SO BILI...? Ob vseh teh anomalijah se vsakdo vpraša, kdo je sploh dopuščal, da je o vsem tem v podjetju odločala le skupina ljudi. Ko smo se pogovarjali s člani kolektiva, so nam ti zatrjevali, da so temu sijo, ki je ugotovila, da je v upravno tehničnem vodstvu podjetja odveč 24 del. mest in prav toliko zaposlenih ter odločila, da morajo iz podjetja 3 delovodje, dva tehnika, pet mehanikov, dve kuharici, snažilka, šest uslužbenk iz administracije itd. In tem so izdali tudi odločbe o odpovedi delovnega razmerja. Omenjena komisija ni izdelala nikakršnih kriterijev za slehernega prizadetega, zakaj ga odpušča, marveč je odpustila kar tiste ljudi, ki so tedaj zasedali določena delovna mesta, ne glede na to ali so dobri ali slabi delavci. Naslednja napaka, ki jo je storila komisija pri odpuščanju je ta, ker je izdala odločbe v imenu delavskega sveta podjetja, ta par o odpustih sploh ni sklepal. To kar je izdelala komisija, bi bil lahko le predlog za širšo razpravo \ Slaba dejavnost mladinskih organizacij v radovljiški občini Da ne bi postali odveč... Ze pred časom smo pisali v našem listu, da se mladina radovljiške občine pripravlja na letne konference. V postav* Ijenem roku pa ni bilo konference niti v eni delovni organizaciji, zaradi česar so morali odložiti tudi občinsko konferenco. cij v njih. Prav gotovo gle- krivi slabi odnosi upravno tehničnega vodstva, ker samoupravljanje in hkrati delitve, ni sistemi, med posameznimi delovnimi enotami še niso dovolj izoblikovani. Toda vprašajmo se, kje so bili ob tem komunisti, samoupravni organi ter sindikalna organizacija? Strokovne službe in zlasti samoupravni organi bi morali že prej posvetiti več pozornosti organizaciji dela, tehnološkim postop. kom in delitvenim odnosom, če bi to storili že prej, se ne bi dogajalo, da sedaj ljudi odpuščajo, hkrati pa ugotavljajo, da jih v nekaterih oddelkih še potrebujejo. MILAN ŽIVKOVIČ Boj proti TBC Letošnji Teden boja proti tuberkuloza, ki poteka v dneh od 20. do 27. septembra je v kranjski občini združen ^ s splošno fluorografsko akcijo, ki je v teku že od 6. septembra in bo zaključena 4. oktobra. O teh problemih so govorili tuđi na zadnjem plenumu občinskega komiteja. Ko so iskali vzroke za plahost mladinskih organizacij v ko-tektivih, so prišli do zaključka, da se mladina boji govoriti o problemih. Nek mladinec je celo izjavil: »Mladi moramo največ misliti na to, da ne bi postali »rezerva« za odpuščanje...« Vsekakor so to resni problemi, ki mečejo slabo luč tako na delovne organizacije v kolektivih kot tudi na dejavnost mladinskih organiza- dajo mladi prečrno na položaj, a kar je še važne je, pozabljajo, da so njihove organizacije tiste, ki morajo biti nosilec naprednih idej. če se vodstva mladinskih organizacij niso sposobna spoprijeti s problemi, ne predstavljajo več mladine, ki jo zastopajo in so že zaradi tega potrebne konference, da bo mladina lahko čim prej izbrala take voditelje, ki bodo zaslužili njihovo zaupanje. P. Čolnar Zdravstvena služba bo tako s pomočjo fluorografiranja vseh prebivalcev starih nad 15 let dobila popolno sliko stanja tuberkuloznih in rakastih obolenj na tem območju. Skupno bo pregledanih približno 35.000 prebivalcev. Naloga organizacij RK v boju proti TBC je predvsem* socialno zdravstvena vzgoja. Občinski odbor RK s pomoč-krajevnih odborov RK organizira in izvaja za prebivalce razna zdravstvena predavanja o TBC in drugih pljučnih boleznih, tečaje o domači negi bolnika, organizira obiske TBC bolnikov ter opravlja še vrsto drugih humanih opravil. Za izvedbo tega delovnega programa je potrebno letno približno 3 do 4 milijone din. Del teh sredstev prispeva KZSZ, del pa tudi občani sami v Tednu boja proti TBC. Pred konferenco SZDL Kranj, 21. septembra. V petek se bodo sestali predsedniki krajevnih organizacij SZDL občine Kranj. Pogovorili se bodo o pripravah za občinsko konferenco SZDL. Čeravno bo občinska konferenca SZDL predvidoma šele prve dni decembra, je občinski odbor SZDL že sedaj pričel s temeljitimi pripravami. Te dni so razpravljali o kriteriju za izbor delegatov in o kadrovski zasedbi novega občinskega odbora. Ce se je SZDL prizadevala za občinske volitve za širok, demokratičen izbor kandidatov, je samoumevno, da je tovrstno dejavnost sedaj usmerila za volitve v občinski odbor SZDL. Volilna komisija SZDL že zbira in evidentira predlagane kandidate. - K. Šentjjurjani gradijo V hribovskih vaseh Sentur-ška gora, Apno, Lenart na Rebri in Raven večkrat zmanjka vode tudi v kapni-cah. Pred tremi leti so npr. morali voziti vodo v te kraje iz Kranja in so bili stroški večji kot če bi tam kupovali radensko vodo. Zato so se prebivalci vasi, skupno s svetom krajevne skupnosti odločili, da zgradi jo lasten vodovod. Poiskali , so primeren izvir vode stu-denčnice v kraju Jagodce pri Lenartu na Rebri in začeli. Tako so napravili že preko 3500 prostovoljnih delovnih ur. Celotna investicija bo veljala okoli 16 milijonov dinarjev. Kljub dobri volji prebivalstva pa z deli ne bo mo. goče letos nadaljevati, ker še nimajo potrebnih finančnih sredstev. —č Slaba tradicija plesnih vaj Nezaupnica mladini? Manj administracije V petek, 17. septembra, je imel občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti Jesenice svoj redni občni zbor. V poročilu v delu odbora on podružnic so bili navedeni nekateri problemi, ki so se pojavili ob gospodarski reformi, živahna razprava, ki je sledila poročilu, je bila sicer preveč lokalistična, pokazala pa je težnjo po zmanjšanju splošne potrošnje in racionalizacije poslovanja v delovnih organizacijah družbenih, dejavnosti. Sindikalna organizacija naj bi bila inoia-tor za to, da se poenostavi delo v administrativnem aparatu. Zavzemala naj bi se proti predpisom, ki zadržujejo star način poslovanja v administrativnem aparatu. Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti na Jesenicah se bo vključil v proc*es reformiranega gospodarstva in bo težil za boljšo strokovno zasedbo ter učinkovitejšim delom v posameznih delovnih organizacijah družbene dejavna ti. Občinski komite ZMS Radovljica poizkuša ponovno obnoviti plesne vaje. Mladi se pritožujejo, da nimajo zabave, da gredo lahko edino v kino, da je mesto mrtvo. Komite je zaradi vseh teh pripomb organiziral plesni tečaj, ki naj bi se pričel 3. oktobra pod vodstvom diplomiranega plesnega učitelja Marjana Marolta iz Ljubljane. Zagotovili so dvorano ŠD Radovljica, vendar so prišli na težave, na katere niso računali. Pred leti so bile v Radovljici plesne vaje, ki so prerasle v prave orgije. Prišlo je tako daleč, da so te »vaje« postale zbirališče mladih huliganov iz cele Gorenjske. To se je ponavljalo nekaj let, dokler niso vaj končne opustili. Zaradi slabe tradicije nasprotuje vodstvo šole A. T. Linhart, da bi dovolilo svojim učencem obiskovanje novih plesnih vaj. Na komiteju se bojijo, da jim bo to nasprotovanje onemogočilo dobro namero. Za mnenje smo vprašali ravnatelja osemletke, ki nam je povedal naslednje: »Šola nikakor ne nasprotuje plesnim vajam. Ob slabi tradiciji mislimo predvsem na vzgojni moment. Ne moremo dopustiti, da bi naša mladina zašla v družbo, ki se je tam do sedaj shajala. Pripravljeni smo sodelovati s komitejem, vendar pa smo mnenja da naj najpreje nekaj pokažejo in si stem pridobijo zaupanje, če bo potekalo vso v redu, bomo našim učencem kasneje priporočili sode. lovanje, saj to pomeni neko vrsto estetske vzgoje, ki je nujno potrebna.« P. Čolnar r-^ Gospodarske novice OBIRANJE BOMBAŽA V- MAKEDONIJI V južnih krajih Makedonije so te dni začeli obi. rati bombaž. Prvi pridelki so vse več kot zadovljivi. V Valandovu npr. so na umetno namakanih površinah pridelali povprečno 4000 kg bombaža na ha, na nenamakanih površinah pa kakih 2000. IZVOZ »BOROVA« NA KUBO Kombinat obutvene industrije »Borovo« je trgovski tvrdki s Kube prodal 250.000 parov visokih čevljev. Vrednost te prodajne pogodbe znaša 1 mi. lijon dolarjev; IZVOZ V AVGUSTU Po prvih statističnih podatkih je dosegel izvoz v avgustu 97,2 milijarde dinarjev. Tolikšen skok po vrednosti izvoza v primerjavi s prejšnjimi meseci pa smo dosegli zgolj zaradi nrvega kurza dolarja. Če bi napravili obračun s prejšnjim mesecem po starem uradnem kurzu, bi to zneslo le 23,2 milijarde dinarjev, torej skoraj 7 milijard dinarjev manj. V__J Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« gradi na Laborah v Kranju nov obrat pnevmatikarne. Strojna oprema za novi obrat bo deloma prispela že letos, deloma pa v prvih mesecih prihodnjega leta. če ne bo nepredvidenih težav — do sedaj pa kaže, da jih ne bo — bo poskusna proizvodnja stekla že prihodnje leto. V novih obratih bodo proizvajali avtomobilske gume srednjih dimenzij, v skladu s programom specializacije, ki so ga izdelali skupaj s sorodnima tovarnama »Borovo« in »Tigar.« Na sliki: na ž^lezobetonske stebre že montirajo železno konstrukcijo. Do jesenskega dežja mora biti objekt pod streho in zavarovan, da bo lahko nudil zavetje strojem, ki bodo že prispeli... Gorenjska bo dobila komercialno - investicijsko banko 1.1. 1966-nova banka Namesto medobčinske komunalne banke, ki je doslej poslovala na Gorenjskem, bodo s 1. januarjem prihodnjega leta ustanovile delovne organizacije in družbeno politične skupnosti Gorenjske komercialno investicijsko banko. Ustanovni zbor banke bo v ponedeljek, 27. decembra 1965. Delovne organizacije, ki že- le biti soustanoviteljice, bodo morale za vsak glas vložiti v kreditni sklad banke 2 milijona dinarjev. Po en glas si bodo lahko pridobile tudi, če bodo vezale 5 milijonov dinar. Jev nad tri leta, 10 milijonov na dve leti ali 20 milijonov nad eno leto ali pa če bodo imele povprečno dnevno v banki nad 100 milijonov dinarjev sredstev. Občine Je- Devetmesečna bilanca škofjeloške industrije Znatno pod planom Pregled rezultatov gospodarjenja škofjeloških industrijskih podjetij v prvih dveh tretjinah 1965. leta pokaže, da je letni načrt proizvodnje dosežen samo s 57.2% torej 9% manj, kot bi bilo normalno. Zaostajanje za letnim planom bo verjetno v zadnjih štirih mesecih precej težko nadoknaditi. V primerjavi z enakim obdobjem lani je sicer proizvodnja še vedno za 15 % večja, zaskrbljujoče pa je, da je proizvodnja v avgustu dosegla komaj 80 % lanskoletne avgustovske proizvodnje. Za ta padec pa gotovo niso krivi samo letni dopusti, temveč predvsem novi pogoji gospodarjenja, ki so našli določene organizacije premalo pripravljene. Vse gospodarske organizacije bodo morale poiskati vse možnosti, da bi proizvodnja ne nazadovala tudi v naslednjih mesecih, ki bodo glede izpolnitve letnega plana zelo odločilni. Večina organizacij se je v mesecu avgustu srečavala s težavami glede nabave reprodukcijskega materiala, tako iz uvoza, kot domačih. Zaradi prenatrpanosti domačega tržišča so v nekaterih organizacijah morali spreminjati plan proizvodnje in se usmeriti na nove proizvode. Tudi glede izpolnitve plana po vrednosti prodanega blaga podjetja niso na boljšem. Realizacijo so dosegla podjetja v prvih dveh tretjinah leta 52,1 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa predstavlja to le 6 % povečanje. Izvoz pa je v celoti zadovoljiv, saj je bil v osmih mesecih realiziran letni plan kar z 69,8 %; če primerjamo to z enakim obdobjem lani, pa predstavlja povečanje za 58,5 odstotka. Med najboljše izvoznike sodijo podjetja: LTH (92,7 °o letnega plana), Sešir (90.8), Gorenjska predilnica (85,5) in Iskra 2elezniki (66,5 odstotka). — Z. P. Milijoni propadajo senice, Kranj, Radovljica, škoija Loka in Tržič bodo dobile določeno število glasov na osnovi pripadajočega dela bivšega okrajnega investicijskega sklada, ki je bil že lani prenesen v kreditni sklad komunalne banke in na osnovi višine lastnih investicijskih sredstev, ki so jih letos prenesle v banko. Banka, bo Imela sedež v Kranju, poslovala pa bo preko podružnic, ki bodo na sedežih vseh občinskih skupščin. Predvidoma se bo novi banki priključila tudi Komu. nalna banka Kamnik. To bi bilo za razvoj regije vsekakor zelo koristno. Skupno bo nova banka raz. polagala s preko 10 milijardami dinarjev kreditnega sklada. S temi sredstvi bo lahko bistveno vplivala na nadaljnji razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti ter na normalizacijo poslovanja delovnih organizacij. Odobravala bo kredite za ob. ratna sredstva in investicijske kredite ter se ukvarjala z ostalimi bančnimi posli. Banka bo opravljala tudi devizno poslovanje. — ABC 145 milijonov nižji proračun V sredo, 22. septembra se bosta sestala oba zbora Skupščine občine škofja Loka na 12. redno sejo.. Osnovno vprašanje 'bo sprememba občinskega proračuna za leto 1965. Predvideno je znižanje proračuna za 144 milijonov 720.000 dinarjev. Skladu za šolstvo rtaj bi se pri tem zmanjšala sredstva za 21,5 milijona, medobčinskemu skladu za strokovno šolstvo preko 52 milijonov, zdravstvenemu varstvu nad 13 milijonov itd. — Z. P. iem elektronike V soboto, 2. oktobra, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani otvorjen 12. mednarodni sejem »Sodobna elektronika«. Na tem sejmu bodo proizvajalci elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike iz Jugoslavije in večih tujih držav razstavljali najnovejše dosežke na teh področjih. Višji dohodki Iz poročila o izpolnjevanju družbenega plana občine Jesenice v prvem polletju letošnjega leta je razvidno, da je bilo število zaposlenih v prvem polletju letos v gospodarstvu 8.800, lani v enakem obdobju pa 8.680. V primerjavi s planom, ki predvideva 9.134 zaposlenih, se je ta zmanjšal za 3.7 odstotkov, v primerjavi z istim obdobjem lani pa zvišal za 3.2 odstotka. Doseženi bruto dohodki po plačani realizaciji so znašali letos v prvem polletju 4,899.044.000 din in so se v primerjavi z istim obdobjem lani zvišali za 1,052.664.000 din ali 27.4 odstotkov. Iz tega sledi, da so bili v prvem polletju lani v gospodarstvu povprečni osebni dohodki 44.728 din, medtem ko so dosegli v prvem polletju letos 61.157 din na zaposlenega, kar pomeni za 36.7 odstotkov več. Zanimivo je, da so bili v prvem polletju lani povprečni osebni dohodki v družbenih službah 47.354 din, letos pa 64.369 din, in so za 3.212 din večji kot v gospodarstvu. — U. Trgovsko podjetje »Rožca« na Jesenicah je pričelo graditi leta 1961 na Cesti bratov Rupar poslopje za nov trgovski lokal, za kar je dobilo kredit 20 milijonov dinarjev. Zaradi pomanjkanja sredstev so gradnjo ustavili, nedograjeno stavbo z vsemi obveznostmi pa s je nato prevzelo trgovsko podjete »Zarja« na Jesenicah. Toda po prevzemu je ugotovilo, da lokacija poslopja ni najboljša in se odločilo za adaptacijo Bru-narjeve hiše na Cesti žele-zarjev, kt jo je preuredilo v sodobno samopostrežno trgovino. O odkupu nedograje- ne stavbe so sklepali tudi samoupravni organi železarne, ki naj bi stavbo dogradila in preuredila v poslovno poslopje. Žal pa nedograjena stavba še vedno čaka kdo je to do končal. Milijoni, ki so bili vloženi v dosedanjo gradnjo propadajo. Zato bi bilo nujno stavbo dograditi, ali pa vsaj zavarovati pred nadaljnjim propadanjem. Nedograjeno zidov je, ki je pokrito, sicer uporabljajo lastniki motornih vozil za garažo, kar pa ne opravičuje nujnost preprečenja nadaljnjega propadanja. — U. Proizvodnja na Gorenjskem Ce bi bežno pregledali podatke o proizvodnji v zadnjih mesecih na Gorenjskem, ne bi bili zadovoljni. V kranjski občini ugotavljajo, da se je produktivnost povečala le za 0,2 odstotka, industrijska proizvodnja pa samo za 1,5% v primerjavi s sedmimi meseci lani. V občini Radovljica so po vrednosti prekoračili za 1 % lansko vrednost v istem razdobju, količinska proizvodnja pa je padla. Problem je zlasti nastal v »■Verigi« Lesce, »-Plamen« Kropa in »TIO« Lesce. V tržiški občini so gospodarske organizacije prekoračile proizvodne plane. Uspehe so zabeležili tudi pri izvozu. Jeseniška železarna je celotno proizvodnjo (v primerjavi s 7 meseci lani) dvignila za 8%. blagovno pa samo za 1,5 %. D. K. KULTURA IN PROSVETA 22. SEPTEMBER 1965 * GLAS Vtisi z letošnjih poletnih prireditev Lahko bi bi!o tudi več in boljše Lepota in domiselnost Sezona letošnjih gorenjskih poletnih prireditev je večidel pri kraju. V septembru se bo zvrstilo še nekaj nastopov folklornih skupin, v avli festivalne dvorane na Bledu pa je zdaj razstava dveh mariborskih umetnikov, slikarja Rudolfa Kotnika in kiparja Slavka Tihca. Za poživitev poletnih prireditev je letos v juliju veliko prispeval kulturni teden v Begunjah, prireditve pa so se vrstile tudi v drugih krajih: v Bohinjski Bistrici, pri Šobcu, v Podnartu in po drugih krajih Gorenjske. Prireditve so se pričele že v maju z občinsko dramsko revijo po krajih radovljiške komune, nadaljevale so se z glasbenim festivalom v Podnartu in z razstavami ter prireditvami na Bledu in na Jesenicah. Tu bi morali ločiti dve vrsti poletnih prireditev: tiste, ki so si jih ogledali domači obiskovalci, in tiste, ki so bile prirejene predvsem za poživitev turistične sezone in za razvedrilo gostov. Vrhunec v prizadevanjih prav gotovo pomenijo begunjske prireditve od 10. do 18. julija tako po množičnem obisku kot tudi po manifestativnosti. Na prireditve od maja dalje, in to predvsem za tuje in domače goste — turiste ali pa za obiskovalce različnih srečanj, kongresov ali festivalov, kot na primer ob kongresu PEN klubov, v času turnirja kandidatov, jazz festivala itd. Med največje tradicionalne prireditve se nedvomno uvr- šča jazz festival. Letos je bil Že šesti po vrsti od 3. do 5. junija. Od tujih ansamblov in skupin je bila na festivalu zelo dobra in po sestavih kvalitetna udeležba. Tudi za različne druge prireditve je bilo za letošnjo sezono več napovedi, vendar sta gostovala le dva: ansambel Akademije Mozarteum TENTA iz Salz-burga in zbor BALALAJKA iz SZ. Ostali, ki so bili na programu, niso prišli in teh ni bilo malo. Na drugi strani pa je odbotu ljubljanskih festivalskih prireditev vendarle uspelo kljub težavam dobiti na gostovanje vrsto odličnih zborov iz tujine in iz sosednjih republik. Povezava in sodelovanje bi bila v tem primeru zelo potrebna zaradi izmenjave umetnikov in zborov. • Dobro pa je bila letos zastopana na poletnih prireditvah jugoslovanska folklora z udeležbo najimenitnejših zborov, kot so Lado, Kolo in Tanec. Dobrodošlo je bilo tudi sodelovanje vseh ostalih zborov te vrste, kot so France Marolt iz Ljubljane, Tine Rožanc, ansambel Svobode z Jesenic in drugih. Delež domačih zborov iz območja dveh občin je bil kar zadovoljiv. V mislih imamo predvsem jeseniško Svobodo, gledališče Tone Čufar, folklorne skupine iz Gorij in Bohinjske Bistrice, pevskih zborov in še nekaterih skupin. V prihodnje pa bo potrebno prispevek domačih v poletnih prireditvah še povečati. — J.B. Likovni program, ki ga je posebna komisija zveze kulturno prosvetnih organizacij sestavila letos spomladi, se pravzaprav že izteka. Prirejen je bil za poletno turistično sezono, vendar je razstavno obdobje dejansko nekoliko daljše, saj se pričenja že z majem in traja še ok- Tesni prostori glasbene šole Značilno za letošnje leto na Glasbeni šoli v Kranju je veliko novih učencev in izredno zanimanje za pouk glasbe. — Sedaj je vpisanih 300 učencev na oddelkih za klasične in ljudske instrumente in na oddelku za solo petje. Poleg tega se na šoli vzgajajo godbeniki kranjskega pihalnega orkestra. Najbolj je porastel vpis na oddelke za pihala in trobila ter na oddelkih za kitaro ter harmoniko. Seveda je v zvezi s tem nastala stiska s prostori, ki je bila očitna sicer že prej, a je sedaj dobila tolikšen obseg, da terja skorajšnjo rešitev. Zagato povečuje tudi dejstvo, da šola nudi gostoljubje še pevskima zboroma France Prešeren ter Učiteljskemu pevskemu zboru. Ce govorimo o sami šoli, i moramo ob tem vsekakor omeniti njen godalni orkester, ki je v času svojega ne-dolgotrajnega delovanja dosegel vidne uspehe. Koncerti doma in gostovanja, ki niso redka, to je vsekakor dobro spričevalo mladih kranjskih godbenikov ter obenem tudi glasbene šole. D. V. tobra. Razstava akademskega slikarja RUDOLFA KOTNIKA in akademskega kiparja SLAVKA TIHCA je nekako zadnja individualna likovna prireditev rednega letošnjega programa, za njo pa bodo pripravili kolektivno likovno razstavo slikarjev amaterjev radovljiške občine. V teku so še pogovori za razstavo planinske tematike. Razstava obeh umetnikov iz štajerskega likovnega območja pomeni v razstavnem programu spet nekaj povsem novega, sodobnega in modernega. Rudolf Kotnik je doma iz Maribora, kjer tudi živi in ustvarja. Njegova dela ne bi mogli povsem upravičeno imenovati slikarska glede na posebno tehniko ustvarjanja. Bolje bi se izrazili, če bi rekli likovno oblikovalnega dela, saj umetnik v resnici oblikuje, gradi in veže z značilnimi rekviziti, kot je pločevina in železne paličice, dreto platno, kovinske zanke in oljnate barve. Na tak način nastanejo prav značilni slikarski produkti, ki jih slikar imenuje armirano platno; to so podobe s plastično reliefno ploskvijo, z domisel. nimi kombinacijami tehnične eksponati videz tehnično pre-vezave in barvnih tonov in odtenkov. Kot taki zbujajo cej novih prijemov oblikovanja s sodobnim izrazom estetike in hkrati dekorativne narave. V vsebinskem pogledu bi težko našli odgovor na vprašanje, kaj pravzaprav predstavlja s podobami, ker je dokaj subjektiven in neizrazit oblikovalec moderne smeri. Pač pa oblikujejo njegovo ustvarjalno delo različne lepe in uspele tehnične in barvne kombinacije. V celoti so razstavljene slike zelo, zanimive, le da se človek nekoliko pomudi ob njih ter poišče njihovo pravo vrednost. Prav razočaran pa bi bil, ako bi hotel razbrati iz podob zgolj pomen ali vsebino izraza. Kipar Slavko Tihec je po rodu Mariborčan, učenec Borisa Kalina. Zrasel je v samoniklega slikarja mlajšega rodu. Znana so številna njegova uspela kiparska dela, med njimi spomenik Pohorskemu bataljonu, ki je ena najboljših rešitev na področ- USPEL POIZKUS V soboto, 18. septembra; so v avli festivalne dvorane na Bledu odprli rastavo slikarjev amaterjev iz radovljiške občine. To je prvi poskus te vrste. Javnosti se predstavljajo sami slikarji, ki se iz ljubiteljske vneme poskušajo v slikarstvu. Zvezi kulturno prosvetnih organizacij je uspelo zbrati k sodelovanju na razstavi 20 amaterjev, ki so se predstavili javnosti z več kot 30 deli. Na prvi blejski razstavi slikarjev amaterjev predstavljajo svoja dela naslednji avtorji: Marjan Kraigher iz Zasipa, Jože Cerkovnik iz Stare Fužine, Janez Cvetek tudi iz Stare Fužine, Marija Korošec iz Bohinjske Bistrice, Danica Bem z Bleda, Alojz Lazar iz Krope, Rok Šolar iz Podnarta, Mira šraj iz Radovljice, Jože Smole iz Radovljice, Polde Markelj iz Bohinja, Jernej in Stanislav Jensterle iz Spodnjih Gorij, Janez Ravnik iz Raven v Bohinju, Darinka Bajec iz Radovljice, Nace Hladnik iz Lesc, Anton Markelj iz Kamen j v Bohinju, Jože Cesar iz Bohinja in Marjan Rozman iz Kamne gorice. Dela za razstavo je izbrala posebna žirija, ki so jo sestavljali akademski slikarji Janez Ravnik, Melita Vovk, Albin Polajnar in umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin. Izmed številnih predloženih del je žirija izbrala najboljše. — Da-siravno je razstava prvi poskus, odkriva nekaj prav nadarjenih ustvarjalcev, ki so bili doslej širši javnosti več ali manj neznani. Čeprav je opaziti na tej razstavi tudi nekaj povsem začetniških poskusov, zgledovanja po tujih vzorih, okornosti in drugih pomanjkljivostih, ki spremljajo delo slikarjev samoukov, izpričujejo dela močno ustvarjalno hotenje in iskanje, domiselnost in dokaj pestro skalo različnih tehnik in smeri. Lahko rečemo, da je razstava uspešen poskus združiti vse ustvarjalce amaterje in jih spodbuditi za nadaljnje delo. J. B. Vito Globočnik: Begunci, 1944, linorez r Razpis abonmaja PG Prešernovo gledališče Kranj razpisuje za sezono 1965/66 abonma red »Premierski« (predstave bodo predvidoma ob torkih) red »Četrtek« — abonma red »Dijaški I.« in »Dijaški II.« SE abonma je vključeno 6 predstav Mestnega gledališča ljubljanskega iz okvirnega repertoarja in 2 predstavi Prešernovega gledališča Kranj. Vpisovanje abonentov bo od 22. do 28. septembra 1965. Abonenti imajo 7.5% do 20% popusta na redne cene. Posebej poudarjamo, da vstopnine nismo zvišali. Vpisovanje bo v pisarni P. G. Titov trg 6, kamor lahko pošljete razposlane priglasnice, ali na telefon 21-355, kjer lahko prejmete tudi vse ostale informacije. V.__ ju spomenikov NOB. Na Bledu se predstavlja le z neka: kiparskimi deli precej abstraktne narave, obenem .pa so tudi po oblikovalni in izrazni tehniki dokaj specifičnega značaja. Kipar se je to pot spoprijel z oblikovalnimi kompozicijami, ki "jih sestavlja povsem vsakdanji material: železne paličice in cement. Z njimi oblikuje svojevrstne plastične like in sestave z velikim posluhom za domiselno dn estetsko dovršeno ustvarjalno delo. Oba pomenita prijetno osvežitev in novost. Takšna sta zbudila med gledalci do volj pozornosti. Jože Bohin« \ 22. SEPTEMBER 1963 * GLAS PANORAMA IV dni po SVi'tU TITO V BOLGARIJI Predsednik SFRJ in generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je danes, v sredo, začel uradni obisk v LR Bolgariji. V Bolgarijo sta ga povabila prezidij narodnega sobranja in CK KP Bolgarije. Obisk bo trajal do 27. septembra. ZAČETEK ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE Včeraj se je v New Yorku začelo 20. redno ' zasedanje Generalne skupščine OZN. Skupščina zaseda v času, ko se je položaj v svetu znova zaostril, zlasti na področju Azije. Zato ves svet upravičeno pričakuje, da bodo delegati, ki se bodo zbrali na to jubilejno zasedanje z vsemi močmi skušali prispevati, da prenehajo sovražnosti, da se utrdi mir in da se predvsem Združenim narodom da tisto veljavo, ki jim spričo njihove funkcije za ohranitev miru gre. ULTIMAT KITAJSKE 2e v četrtek, 16. septembra, so Kitajci poslali Indiji ultimat, da mora v treh dneh umakniti svoje čete z meje međ LR Kitajsko in Sikki-rnom in da mora prenehati sleherna vojaška aktivnost na tej meji. V nedeljo, 19. septembra, pa je kitajska vlada še za tri dni podaljšala rok Indiji. Ce do srede — to je danes — zvečer Indija ne bo zadostila zahtevam prve kitajske note bo »v polni meri odgovorna za vse hude posledice« piše v zadnji kitajski noti. VS ZAHTEVA Varnostni svet je v ponedeljek izglasoval sklep, naj Indija in Pakista« »ustavita sovražnosti v sredo, 22. septembra, zjutraj ob 7. uri po srednje evropskem času ter umakneta svoje vojaške enote na položaje, ki so jih zasedale pred 5. avgustom«. Čebelarji vsega sveta Prejšnji teden so Jugoslavijo obiskali najboljši znani čebelarski strokovnjaki na svetu, in sicer dr. Townsend iz Kanade, profesor na univerzi v Ontariu, dr. Roberts iz ZDA, gospod Adam Kehr-le iz Anglije, najboljši čebelarski strokovnjak na svetu za vzgojo matic, in dr. Corr iz Irske. Bili so na XX. mednarodnem čebelarskem kongresu v Bukarešti (od 28. avgusta do 1. septembra), ki sta se ga iz Slovenije udeležila tudi prof. Edi Senegačnik in predsednik zveze čebelarskih društev Slovenije Valentin Benedičič, potem pa so obiskali še Bolgarijo, Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Omenimo še, da je bila v Bukarešti v času kongresa tudi velika mednarodna čebelarska razstava, kjer je bila Jugoslaviji podeljena zlata medalja za med (edina, ki je bila za med dodeljena), kar je za naše čebelarje veliko priznanje. V Sloveniji so si gostje ogledali Čebelarski muzej v Radovljici, -potem pa so bili gofetje novo ustanovljene ple-menilne postaje »Antona Janše« na Breznic'i; •fu je doslej edina plemenilna postaja v Sloveniji. Ogledali so si tudi nedavno prenovljeni Jan- na Goren!skem šev čebelnjak, kjer je ob kruhu in medu stekla beseda o čebelah med ljudmi različnih narodnosti in nazorov, pa vendar tako topla, da bo ostala vsem še dolgo v spominu. Profesor dr. Tovvnsend je povedal nekaj povsem novega o čebelarjenju v vzhodni Kanadi. Tam vzgajajo tako imenovane »paketne\ čebele« in z njimi dosegajo izredno visoko stopnjo medu na panj. Čebel preko zime ne čuvajo in ne hranijo, ampak jih enostavno uničijo, zapustijo jih, spomladi pa dobijo nove roje iz oddaljene Floride. Ob dobri paši in krmljenju se čebele dobro in hitro razvijajo, tako da od panja dobijo od 75 do 100 kg medu; za primerjavo povejmo, da je gorenjsko povprečje letos 15 kilogramov medu od panja, ostala leta pa še manj — le zares dobro gozdno medenje lahko včasih, vendar redko, da do 40 kg medu od panja. Gostje so si po razgovoru ogledali še rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, kjer jim je Marinka Senegačnik v angleškem jeziku recitirala t) pesem Vrba, prof. Edi Senegačnik pa Zdravljico. Ko so si ogledali še blejski grad, so se odpeljali v Ljubljano. Navedimo na koncu še odgovor dr. Townsenda iz Kanade na pozdrave in darila ob Janševem čebelnjaku: — »Tako prisrčnega sprejema sploh nismo pričakovali; to presega vsa naša pričakovanja! V teh besedah je povedano,vse, zato ne mislim govoriti nič drugega.« In še geslo mednarodne čebelarske organizacije API-MONDI, katere članica je tudi naša država: »Tudi čebele združujejo narode na trnovi poti do mira.« Jože Vldic Nova »razprodaja« i Potem, ko je že razprodala v obliki takoimenovanih »ljudskih delnic« tovarno »Volksvvagen«, se je bonnska vlada odločila za podobno »razprodajo« podjetja VEBA (Vereiriigte Elektrizitats und Bergvverks A. G.). Akcije tega podjetja je od avgusta, ko je začela razprodaja, kupilo že približno 2 in pol milijona Nemcev. «Razprodaja« tovarne VW je pokazala, da so mnogi na novo pečeni lastniki akerj lete kupovali zgolj zato, da bi jih pozneje z dobičkom preprodali. Tako so se akcije v večji meri že znašle v rokah večjih kapitalistov. S tem se je razbila iluzija o »ljudskem lastništvu«. Krščansko demokratska unija je s to iluzijo opravičevala denacionalizacijo. Zaradi tega so celo prodajali akcije pod dejansko vrednostjo in dovolili, da jih posameznik kupi le omejeno število. Velika beda v Haiti ju Povsod po svetu so vzbudile veliko pozornost najnovejše informacije o zelo slabem ekonomskem stanju v srednjeameriški državi Haiti. Ameriški list Time piše, da je bil Haiti vedno siromašen, postal pa je zdaj še siromaš-nejši. Dohodek na prebivalca Kašmir 1965 (»Guardian«, Vel. Britanija) letno znaša le 88.000 dolarjevi prehrana pa je tako slaba* da prebivalec povprečno na dan ne dobi več kot 1870 kalorij. Prav zaradi tega je tudi povprečna življenjska doba ljudi v tej državici komaj 32 let. Prav ti trije podatki uvrščajo to deželo med najsiromašnejše na svetu. V Haitiju je 90 odstotkov prebivalcev nepismenih, gostota prebivalstva pa je izredno velika — kar 415 jih živi povprečno na kvadratnem kilometru. Beda sili ljudi k nekaterim skrajnim dejanjem, ki so za naše pojme skoraj nemogoča. Naskrivaj so pričeli odstopati svoje otroke tujcem, seveda za denar. To je prikrita oblika prodaje otrok. Starši taka dejanja opravičujejo s skrbjo za otroke, ki jim pogosto grozi tudi smrt od lakote. Zato otroke prepuščajo premožnejšim staršem za izredno majhne denarje — za 500 dinarjev, če to preračunamo v dinarje. LJUDJE I\ DOGODKI Na zahodu nič novega Nedeljske parlamentarne volitve v Zahodni Nemčiji so potekle pravzaprav brez senzacije, ne pa tudi brez presenečenj, vsaj kar zadeva nemško socialistično stranko. Njeni voditelji so se namreč nadejali zmage, ki so jo napovedali tudi posamezni instituti javnega mnenja. V najslabšem primeru pa so mislili vsaj za toliko dvigniti svoje glasove v parlamentu, da bodo lahko soodločali o prihodnosti dežele v naslednjih štirih letih. Vendar se to ni zgodilo. CDU je skupaj z bavarsko CSU dobila 47,5 °/0 vseh glasov, kar pomeni 2,2 % več kot leta 1961. Tako je maltene dosegla pred leti zgubljeno absolutno večino v parlamentu. Tuđi SPD je povečala za 3 % glasove napram 1961. letu in je skupaj zanjo glasovalo 39,2 % volivcev. Vendar so ti glasovi dovolj samo — za opozicijo. V bonski vladi torej ne bo bistvenih sprememb. Nobenega dvoma ni, da bo Erhard ostal še naprej kancler. Prav tako bo po vsej verjetnosti obveljala tudi trojna koalicija krščansko demokratske zveze s Strausovo bavarsko krščansko zvezo in McndejevimI svobodnimi demokrati. Zakaj so ostala pričakovanja voditeljev SPD neizpolnjena? Predvsem ne smemo pozabiti, da je ZR Nemčija dosegla povojni gospodarski vzpon pod zastavo desne koalicije. To so uspeli krščanski demokrati dodobra izkoristiti v predvolilni propagandi. Ker je Erhard uradno »oče« tega »nemškega gospodarskega čudeža«, jim je to uspelo toliko laže. Zlasti, ker so slabe plati povojne konjunkture uspeli zamolčatl ln preložiti njihovo reševanje na čas po volitvah. Vladna koalicija je izkoristila tudi napeti mednarodni položaj. Prepričala je volivce, da je pač potrebno »izkušeno vodstvo«, ki bo edino lahko sposobno pravilno uravnavati državno krmilo v razburkanih mednarodnih vodah. Nemalo krivde za tak razplet dogodkov nosi vodstvo SPD samo. SPD po kongresu v Bad Godesbergu pravzaprav sploh nima enotne idejne osnove. Prelevila se je v čisto navadno meščansko stranko, ki Je socialistična le Se po imenu. Ra- zen tega nima povsem določenega lastnega programa, niti notranje političnega niti zunanje političnega. Tako kot drugod po svetu v deželah »klasične« demokracije, tudi v Zvezni republiki Nemčiji vodeči stranki predstavljata pravzaprav samo volilne ne pa idejne partnerje in se med seboj ne razlikujeta niti toliko kot sami v sebi. Prav to dejstvo je povzročilo, da so nekatere progresivne sile odpadle od socialistične stranke ter so jih zajele druge stranke. To Je otopilo ost opozicije in olajšalo ponovno zmago desne koalicije. ABC 3EZERNIK PANORAMA Primer 37. »Vsako stvar je treba začeti pri začetku. Tudi letenje. Fant morda misli: prideš, sedeš v letalo, pa zletiš. Bratec, takih talentov letalstvo ne pozna. Ali sploh veste, zakaj letalo leti po zraku?« Branko, učitelj začetniškega tečaja, se Je ozrl po fantih, ki so sedeli okrog njega. »Zato, ker je lažje od zraka,« je menil nekdo. »Kaj še! Ce bi bilo tako, potem se sploh ne bi moglo spustiti na zemljo. Pilot bi ob visel v zraku in bi se od lakote in domotožja posušil kot suha hruška!« 38. »Letalo nosijo v zraku krila. Zaradi hitrosti nastaja pod krili zračni pritisk, zgoraj pa srk. Oboje imenujemo vzgon. Ta vzgon preprečuje, da letalo zaradi svoje teže ne pade kakor kamen na tla. Kaj pa, če hitrost letenja preveč zmanjšamo? Potem se zmanjša tudi vzgon in pričeli bomo padati. Sedaj pa še močno nagnimo krila. Zrak se ne bo Imel več kam upreti, zdrsel bo mimo njih. Nekaj podobnega se je včeraj zgodilo Petru. Videli ste, kakšne so bile posledice!« 39. Branko je tolmača tečajnikom aerodinamike. Spet so slišali stvari, o kal«^ se nekateri učili že v šoli pri fiziki. Zdaj jtoi^o žal, da si niso v šoli več zapomnili. Le J*^c Je kuJaI: »Meni Je vseeno, zakaj leti letal« i Jfaku. Cemu nas morijo s to neumnostjo! RajA) pas brž naučijo letenja.« — »Saj te učijo,« *\ ujezil Peter. »Kakšen pilot pa boš, če niti tft% boš vedel, kdaj lahko treščiš na zemljo!« 40. Nedaleč vstran je zahrumel motor. Fantje so radovedno stegnili vratove in poskočili. »Glejte, Triglav!« To ponosno ime nosi eno naših najlepših jadralnih letal. Stari dvokrilec P02 ga je potegnil kakih petsto metrov visoko. Tečajniki so z zanimanjem opazovali jadralca. V ostrih zavojih je krožil in se neprestano dvigar. »Tega ne razumem!« je vzkliknil Marko,« kako se more jadramo letalo brez motorja tako lepo dvigati?« PANORAMA Iz dela ameriške obveščevalne službe Koliko stane škand Ves svetovni tisk je zabeležil afero, v katero je bila vmešana tudi ameriška Centralna obveščevalna služba (CIA) v Singapuru. V zvezi s tem škandalom je znani ameriški publicist Art Buchwald v New York Herald Tribune napisal tale sestavek, ki ga v celoti ponatiskujemo. V Washingtonu so precej tardevali zaradi težav, ki so Jih imeli s singapurskim predsednikom vlade Li Kuan Jiemom. On je v nekem novinarskem razgovoru povedal, da so mu ponujali podkupnino v višini 3 milijone dolarjev, če bi zamolčal nek polom ameriške Centralne obveščevalne agencije leta 1961. Gospod Li je povedal, da je z gnusom odbil denar, ker se niti on niti njegova Btranka ne dajo podkupiti. Zunanje ministrstvo ZDA Je demantiralo, da bi se incident kdajkoli pripetil. Tedaj pa je gospod Li pokazal neko pismo, ki mu ga je napisal državni sekretar Dean Rusk. Ameriško zunanje ministrstvo je spričo tega moralo izjaviti, da je, kar zadeva demanti, prišlo do nesporazuma — in zgodba predsednika Lija se je tako potrdila. Med rdečimi obrazi, ki sem Jih videl, je bil tudi obraz »enčilanskega« ambasadorja v ZDA, ki je večerjal sam v hotelu »Brez skrbi«. Vprašal sem ga, zakaj je tako vznemirjen. »Imam neprijetnosti s svojo vlado zaradi Singapura.« »Kako to? Singapur vendar ni v Južni Ameriki?« »Vi to ne razumete. Pred štirimi leti je prišel v mojo deželo eden izmed agentov vaše CIA in ponudil enemu izmed naših uslužbencev veliko podkupnino, da bi tako dobil informacije o naši vladi. Pri tem so ga zalotili in zaprli. Nekaj tednov pozneje je prišel k meni visok funkcionar vaše vlade in me vprašal koliko bi veljalo, da spustimo agenta iz zapora.« »Dejal sem pet tisoč dolarjev. Oni pa so ponudili tri tisoč petsto, nakar sem priporočil svoji vladi, naj ponudbo sprejme. Sedaj sem v kaši, ker so lahko v časopisih brali, da so agenti iste ustanove ponudili singapur-ski vladi tri milijone dolarjev, da bi spustila tamkajšnjega agenta CIA. Moja vlada se močno jezi name, ker smo se tako poceni prodali.« »Lahko si mislim, da se jezijo,« sem dejal. »Vaše zunanje ministrstvo me je zelo razočaralo. Mi smo bili vedno dobri prijatelji in zato bi bilo prav, da bi dobili za agenta CIA povprečno tržno ceno.« »Toda nihče pred tem ni postavil cene za agenta CIA. To torej ni bila vaša krivda.« »To sem tudi jaz dejal svoji vladi. Toda oni pravijo, da je to tipično za ameriško politiko v Latinski Ameriki. — ZDA bi plačale tri milijone dolarjev, da prikrijejo škandal na Daljnem Vzhodu, toda samo tri tisoč pet sto dolarjev, da ga prikrijejo v Latinski Ameriki. Kakšna »Zveza za napredek« je vendar to?« »Ali vam je kdo že odgovoril na.to vprašanje?« »Dejali so mi, da je bil agent CIA v Singapuru zapleten z nekim dekletom, pa da so zaradi tega morali plačati več.« »Toda tri milijone? To je moralo biti strašno dekle!« »Na to sem tudi jaz pomislil. Tudi mi v naši deželi imamo lepa dekleta, toda tri milijone dolarjev — to mi ne gre v glavo.« »Kaj torej nameravate ukreniti s tem v zvezi?« »Primer bomo obravnavali na naslednjem sestanku Organizacije ameriških držav. Povedali bomo Združenim državam, da v Latinsko Ameriko lahko pošljejo kolikor želijo agentov CIA, toda da bodo morali za vsakega, ki ga bomo ujeli plačati tri milijone dolarjev. Mi vendar ne moremo spuščati cene pod Singapur.« »Ali ste o tem govorili z Deanom Ruskom?« »Napisal sem mu pismo, toda njegova tajnica mi je povedala, da se je gospod Rusk odločil, da nikomur več pismeno ne odgovarja.« »To je verjetno dobra politika,« sem soglašal. Ambasador je vstal in se pripravil za odhod. »Sedaj je zadeva v rokah ZDA. Menda razumete, da sto nespretnih agentov CIA lahko reši probleme naše plačilne bilance za dve leti?« NeHj anekdot o Ijneju »Ko me je mati nosila pod srceiOi« J^jal Heine, je brala veliko leposlovja in tako se*^i pesnik. Mati mojega strica Salamona pa j* tj^em C25" brala življenjepis roparja Cartoucha' ^ tako je moj stric postal bankir.« Heine je bil zelo navezan na brtt^sa. Večkrat mu je prebiral svoje pesmi, # J \ b»I Prav; kar napisal in rad je slišal brato* ^valo ali kritiko. Nekega dne mu je priznal Maks, d^j on dela verze in mu jih je nekaj prebral. »Piši raje prozo, moj ljubi MakiL je dejal Heine, »že en sam pesnik je dovolj m ,>esreča za družino.« Neka zelo pomembna dama, ki ?V° vabi^ goste, nikdar ni povabila Heineja,"tyi0 zaradi njegovega porekla. Nekoč pa mu je dejala: »Pridite vendar kdaj na črno kavo.« »žal, ne morem, grofica« ji je odvrnil Heine, »jaz vedno pijem kavo tam, kjer kosim.« »Kaj je pekel,« je pripomnil Heine, »je zvedel Pluto šele, ko je pripeljal domov Proserpino.« Heineju niti težka bolezen ni vzela volje hi duha. »Moj sedanji položaj ima prav tako prednosti,« je dejal, ko je obležal. »Kdor me želi obiskati, vsaj ve, da me bo gorivo našel doma.« Alexandru Weillu, ki ga je obiskal, je dejal: »Pravkar sem napravil oporoko. Vse sem zapustil moji ženi, pod pogojem, da se takoj po moji smrti zopet poroči. Tako vem, da me bo vsaj en človek vse dni obžaloval.« Mathilda, njegova žena, je klečala ob postelji ko je umiral ter prosila boga, naj odpusti njenemu soprogu njegove grehe. »Zakaj bi mi jih ne odpustil?« je menil Heine, »saj je vendar to njegov posel!« Novo življenje Uprave kaznilnic v Veliki Britaniji so dovolile kaznjencem, ki žele, da s pomočjo plastične operacije spremene svoj obraz pred odhodom na svobodo. 214 zapornikov je že izkoristilo to priložnost. Policija pa je dobila tako še več dela: fotografirati morajo vsak tak nov obraz in ga priključiti dosieju. Tetovirana morala Neki angleški študent ni bil sprejet na univerzo, ker ima na roki tetovirano golo žensko. Ko se je pritožil univerzitetnim oblastem, so našli kompromisno rešitev: študent bo sprejet, vendar mora dati ženski tetovirati obleko. Rojstva otrok V prvem razredu neke ženske gimnazije v Parizu je bila postavljena naloga: »Kaj veste o otrokih?« Neka učenka je med drugim zapisala: »V Franciji najdejo mame deklice v rožah, a dečke v zelju. V ZDA prineso otroke štorklje, a v vseh ostalih državah se rodijo normalno.« Lepa tašča 32-letni Italijan Antonio Ruso se je zaljubil v svojo 42-letno taščo in je z njo pobegnil. Svojo ženo Emo je ' zapustil brez besede. Njegov svak je oba prijavil policiji, ker je njegova žena odnesla s seboj vse prihranke, da bi ji bilo lepše »sladko življenje«. IIHIH1 Humoreska, satira, ali celo kaj več... Prispevek je B po poreklu iz Poljske. Njegov avtor je Arnold Mostovič. HH Najprej je bil objavljen v poljskem listu »Szpilki,« potem j§H pa ga je pozval v goste sovjetski satirični list »Krokodil.« Hf Od tam je zajadral na strani »Ekonomske politike« in v == glasovo »Panoramo.« Razni ljudje, a iste razvade ... Tovariš K. že dolgo dela v naši ustanovi. Pred mnogimi leti, na pragu svoje kariere, je bil tovariš'K. zadolžen, da enkrat na leto napiše poročilo o svoji dejavnosti. Prvo poročilo je napisal zelo amatersko: na majhnem listku s samo šestimi ali sedmimi rubrikami. Hkrati z razvojem gospodarstva pa se je razvijala tudi njegova rutina pri pisanju poročil. Kaj hitro je tovariš K. začel poročati že dvakrat letno in še posebej štirikrat mesečno. Postopno je dosegel sedem mesečnih poročil (v vsakem je obdelal po štirideset vprašanj) in devet letnih poročil (v vsakem dvesto enajst vprašanj). V obdobju decentralizacije se je pojavila nova oblika poročanja; Moral je pisati tako imenovana lokalna poročila. V tem času je sestavil že tri tedenska poročila, dvanajst mesečnih in osemnajst letnih. Potem je bila decentralizacija nekoliko omejena, zaradi česar je tudi poročanje utrpelo nekatere spremembe. Tovariš K. je začel poročati trikrat na dan, osemkrat na teden, sedem-najstkrat na mesec in štir.iindvajsetkrat na leto. Kot discipliniran delavec je tovariš K. skrbno izpolnjeval vsa poročila in jih v skladu s planom pošiljal ustreznim ustanovam. Spričo tega se je počutil, da je zelo pomemben član družbe. Katastrofa se je primerila povsem slučajno. Ob neki priložnosti je tovariš K. pozabil odposlali na določen naslov eno izmed mesečnih poročil. Ko je odkril svojo napako, je z grozo čakal kaj se bo zgodilo. Čakal je mesec, čakal dva, toda nobeden se ni spomnil zgubljenega poročila. Ko je občutil, kako se podirajo postavljeni principi, se je tovariš K. odločil, da bo še nekolikanj eksperimentiral. Naslednji mesec je zavestno ostal dolžan trem ustanovam mesečno poročilo. Rezultat je bil enak. Nobeden ni opazil, da bi manjkal kak dokument. Tako je tovariš K., poln sluten j, samovoljno likvidiral najprej vsa mesečna poročila, potem vsa tedenska, pa celo vsa dnevna... Nedavno tega sem srečal tovariša K. Bil je ves skrušen. Priznal mi je, da si je zmislil nekaj strašnega: končno je likvidiral tudi letna poročila. — Če tudi na ta ukrep ne bo nobeden reagiral, — mi je dejal ves solzan, — preprosto ne vem kaj se bo z mano zgodilo! Brez upanja Neki norveški sodnik je moral končno obsoditi 73-letno prostitutko. Sodnik je prišel do prepričanja, da je ženska brezupen primer. V zadnjih dvajsetih letih je bila veliko krat pred sodiščem zaradi prostitucije, a je bila vedno oproščena, da bi se ji tako nudila priložnost, da spremeni način življenja. Ko jo je obsodil na šest mesecev zapora, je sodnik izjavil: »Gospa, izgleda, da ni veliko upanja, da boste spremenili svoj poklic« Pisma Romeu in Juliji V italijansko mesto Verono pride vsak dan od 15 do 20 pisem, ki so naslovljena na Romea in Julijo. Čuvarji groba slavnih ljubimcev so problem dostavljanja rešili na ta način, da vsak dan zažgejo zaprta pisma pred grobom. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IM RAZCESTJV Nevarna so tudi nasprotja med i| iti Bolgari v zvezi z Makedonijo. Ne Srbi ne Bolgari ne prH; jlakedoncev. Vsa ta ozemlja niso narodnostno enotera. Teritojjfte avtonomije bi zato narodnostnih vprašanj ne rešile. Sodrug'^ma vidi zato rešitev edinole v uresničitvi personalnega načela t-^ne avtonomije potom avtonomije občin in v tem, da bi balka^ narodi v smislu beograjske balkanske socialnodemokratičneWtyer>ce ustvarili balkansko federativno republiko. Tega pa ta vojna ne bo uresničila. Prečile bodo velesile in razdelile Balkan med vladajoče dinastija\sesi velesil in dinastij pa niso ljudski interesi. Boj za ljud* interese je zato mogoč samo v boju proti internacionalnemu ktfijjzmu- Ta boj mora bojevati in dobojevati so^ demokracija. Vojne ne odpravljajo imerializma velesil iOpkoriščanja ljudstva. Socialisti so zato proti vsaki vojni. Vedi^a Jih netijo in se z njimi okoriščajo velesile. Tudi to vojno %jzgale. Ne samo ruski carizem, predvsem avstro-ogrska monarhije s svojo veleposestniško politiko in diplomacijo ustvarila venskih državah tako nevzdržen položaj, ki je povzročil vojno p» Turčiji. Ce se avstro-ogrska diplomacija iz te vojne ničesar n^ući, potem je monarhija gnila in lahko brez škode pogine. Pogumne so te besede. Pogumen pobornik za socializem je dr. Turna, ki jih je zapisal in upal objaviti v Zarji. Bogve, če ga zaradi teh besed ne bodo zaprli, se boji Stefi. Ne bo ne prvi ne zadnji, meni ladijski strojnik Bajberle. Nekdo je vendar moral izpopolniti nekatere nejasnosti v stališču avstrijske centralne strankine eksekutive do balkanske vojne. Balkan balkanskim narodom, to pomeni zmago balkanskim narodom! Kaj so jim dali Turki? Pustili so jih v zaostalosti. Vsaka sprememba na Balkanu, četudi bi ne bila v skladu z željami socialistov, bi, gledana s tega stališča, pomenila napredek. To in še marsikaj drugega pripoveduje strojnik Bajberle. Glavno besedo ima. Stefi ve, da strojnik veliko bere. Tudi takrat, kadar odhaja na morje, jemlje s seboj marksistične knjige. Pravega sobesednika bi v tej družbi lahko našel samo v Francu. Toda Franc se je najbrž pogovora že naveličal. Ni mu do debate kakor navadno. Videti je, da Bajberla sploh ne posluša. Samo ustnice stiska in nem zre predse. Kaj mu je, da je tako molčeč. Kaj ga muči, vprašuje Stefi, ko odhajata proti domu. Nič mu ni, ji zatrjuje. Samo dolgočasil se je. Mar bi šla kam drugam, kakor da sta šla k Bajberlovim. Čudno? Sam je želel, da bi šla tja in da bi z Bajberlom malo podebatirala. Zdaj pa pravi, da se je dolgočasil. Stefi ne ve, da je bil Franc skoro ves čas z mislimi v Hart-bergu in da ga hartberški poraz še vedno skeli. ENAJSTO POGLAVJE November je in že štirinajst dni neprestano dežuje. Tudi danes je dež. Tako dolgotrajnega dežja v Trstu že dolgo ni blo. Tako pravi r Bajberle, ki je prišla s svejim Ivančkom voščit Slavku za p- ni cl*p. Otroka se igrata. Slavko ima novo majhno jadrnico. Podaril mu jo je očka. Nekoč bo mornar kakor stric Bajberle ali stric Ferdo. Stric .Ferdo ni mornar Je samo ribič. Med ribiči in mornarji je razlika. Stric Ferdo lovi samo ribe, pripoveduje Ivanček. Njegov očka pa pluje po daljnih morjih z ladjo, velika kakor hiša. Materi ju opazujeta. Prihodnjo jesen bosta oba šla v šolo. Moj bog, kako čas hiti. Konec bo brezskrbnih otroških let. Prve skrbi se začno s šolo. Treba se je naučiti črk in številk. Morala bosta sedeti med zvezki in knjigami. Staršem je vselej hudo, kadar mineva otrokom zadnje predšolsko leto. Vedo, da se s šolo začenja prvi del človekovega samostojnega življenja. Samo deset mesecev še. Ne, devet mesecev, pravi Stefi. Danes je vendar predzadnji november. Tudi njo napravlja ta misel otožno. Pozabila je že, da otroci ne razmišljajo o tem, marveč jemljejo življenje tako, kakor se jim odpira. Ne spominja se več, da se je nekoč veselila že celo leto naprej, ko je zvedela, da bo morala prihodnje v šolo. Otroka bo treba za šolo pripraviti. O tem se prihodnje dni pogovarjata tudi z možem. Na ulici v bližini hotela Central jo je zajela ta skrb ob pogledu na šolarje, ki jih je v strnjeni vrsti po dva in dva vodila priletna učiteljica. Franc je ni razumel. Pred seboj je zagledal Loretto v spremstvu z nekim moškim. Opazil je na sebi njen pogled. Zardel je, nato pa prijel Stefi pod roko in jo skoraj potegnil za seboj na drugo stran ulice. . Tam je manjša gneča, je rekel. A++^2:++/+++^.+/++4^^ PANORAMA _ 22. SEPTEMBER 1965 »GLAS 8--■-------" — Po Prešernovih stopinjah Iskanje podobe Še vedno vznemirja našo javnost nerešeno in nerešljivo vprašanje, kakšen je res bil avtor nesmrtnih »Poezij«; po zunanjem. Kranjčane gotovo najbolj, kakšen je bil doktor Prešeren v letih, ko je bil nekdanji njihov soobčan. Podobo pesnika kakršen je bil v svojih zadnjih ljubljanskih letih (do I. 1846), nam je ohranil F. K. Golden-stein, ki je Prešerna naslikal po spominu, komaj leto dni po smrtli. Njegova podoba je splošno znana in velja za najbolj avtentično. Po njej so pesnika upodabljali vsi poznejši naši slikarji in kiparji, ki so hoteli ustvariti čimverjetnejši pesnikov portret. Toda vsem, od Goldenstei-na dalje je šlo za podobo, ki bi prikazala Prešerna v letih njegove življenjske moči, takega, kakršen je bil tedaj, ko je ustvarjal Sonetni venec ... Nismo pa si mogli predstavljati, kak mož je bil pesnik ob koncu svojih let, tedaj, ko je živel in hiral v Kranju. Dosti, močno pomanjkljivih, zapisov sicer imamo, a nobenega takega, ki bi nam zares plastično predoči] tedanjo Prešernovo zunanjo pojavo. če izvzamemo častno izjemo, kroparskega rojaka, ob pesnikovi smrti inženirja pri Upravi cest na Jesenicah, ki je v zadnjih urah, ko je Prešeren že ležal na mrtvaškem odru, rotil in prosil Matevža Langusa, naj vendar pohiti in naslika vsaj podobo mrtvega našega Petrarka — se moramo današnji pesnikovi častilci zares čuditi malomarnosti tedanjih naših izobražencev. Ne le, da niso poskrbeli, da bi se nam ohranila vsaj kaka skica pesnikove resnične vnanjosti, niso poskrbeli niti za izdelavo smrtne maske, ki so bile prav tisti čas tako v navadi, da so jih odlivali celo štu-katerji, ne le kiparji in podob ar ji. Sicer pa se naše začudenje ob taki brezbrižnosti pesnikovih sodobnikov sprevrže kar v ogorčenje, ko pri nobenem Prešernovih sošolcev in prijateljev, me najdemo kaj prida točnih opisov pesnikove pojave. Večinoma so opisovali sebe in svoje drobne problemčiče. Celo Levstiku se ni zdelo potrebno, da bi na Dunaju stopil do Ane Jelovškove in jo spoznal. Raje je pestoval svojo trmo. Prešernova Ernestina pa je živela celo do leta 1917 _ a tako malo razi. skovalcev pesnikovega živ. ljenja je našlo pot do nje. Le ljubljanske narodne dame so se hotele pokazati usmiljene in so ji ostareli ši- vilji belega perila, dale sem in tja, kaj zakrpati in ji to pošteno plačale ... Toliko bi lahko zvedeli o Prešernu, o njegovi notranji in zunanji podobi, če bi se Matija Koželj: Dr. France Prešeren tedanji prešernoslovci in pre-šernoljubci malo bolj pozanimali in ne v svojih delih skoro vedno iskali le sebe m svOjo lastno slavo. Tedaj, menimo drugo polovico 19. stoletja, je bilo še mnogo živih spominov na pesnika, celo precej ljudi je še živelo, ki so Prešerna osebno poznali — danes pa zbiramo in lovimo le drobce, ki so se po tem ali onem naključju k sreči še ohranili. Kako bogata pa bi bila naša bera v onih letih! Matija Koželj V to temo grenkega in brezupnega obžalovanja pa je le posijal droban žarek: v »Naši sodobnosti« je bila 1. 1957 objavljena informacija o Ko željevi sliki, ki naj bi predstavljala ostarelega in že bolnega Prešerna, takega kot je bil v svojih zadnjih kranjskih letih. Zanimiva slika, za nas Kranjčane še prav posebno, visi danes v pisarni predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Slika, pravzaprav risba s svinčnikom, je velika 34 in pol x 47 cm. Narisal jo je, kot pove podpia, slikar Matija Koželj v aprilu L 1872 — torej spet, kot Goldenstein, le po spominu ... Lepo in čisto risana podoba nam predstavlja Prešerna že malo zanemarjene vnanj-ščine, nič več negovanih, pač pa zmršenih las, nekoliko zabuhlega v obraz (voderrTč-nost!) in izgubljenega pogleda... Z desno roko si opira brado. Risba predstavlja pesnikovo glavo v nekoliko manjši velikosti, kot bi bila narav- na. Spodaj, pod portretom je kaligrafično izpisano: »Dr. France Prešeren.« Kako pa so našli to sliko, ki ji poznavalci ne odrekajo določene avtentičnosti? Sicer, je že pokojni France Kidrič vedel zanjo in jo iskal pri Koželjevih sorodnikih v Kamniku. A žal, slike ni našel, ker bi jo sicer prav gotovo priobčil v svojem »Prešernovem albumu« 1. 1949. Šele 1. 1956 je slikarjev vnuk dr. Vence Koželj, odkril dragoceno sliko med starimi papirji. Bila je v mapi, v kateri so bile, po njegovem mnenju, zbrane risbe, ki naj bi staremu očetu pripomogle do sprejema na dunajsko slikarsko akademijo. Ta sen se Matiji Koželju (1842 — 1917) ni uresničil; ostal je le malo znani podeželski cerkveni slikar. Pač pa sta se povzpela med slikarje umetnike njegova sinova Maks in Anton. Prvega poznamo kot izvrstnega kraji-narja alpskih vrednot, drugega pa kot izrednega ilustratorja (Gregorčičeve »Poezije«, »Balade in r :>mance«, »Slovenske legende« i. dr.) Bistre oči Kot kaže podpis, je bila risba narejena 1. 1862, torej celih trinajst let po pesnikovi smrti. Družinsko izročilo Koželjevih ve povedati, da je njihov ded Prešerna nekajkrat videl v Kranju. Tjakaj je hodil s svojim očetom na sejme. Moral pa je biti tudi Matijev oče kaj zanimiv možak. Kupčeval je s platnom in do Sti potoval. Po kupčijskih poteh je bil samo v Trstu kar čez stokrat! — No, in tudi v bližnji Kranj, je jemal nadebudnega sinčka s seboj, saj od Vodic, rojstne fare Koželjev', ni bilo dolge poti! Močno verjetno je, da je razgledani oče opozoril svojega bistrega sina na nenavadnega moža v Kranju, prav znane in veljavne osebnosti že tedaj slavnega pesnika. Izgleda, da se je fantiču, v katerem je gotovo tlel že tedaj izrazit risarski talent, podo" ba moža, ki mu ga je pokazal oče, globoko vtisnila v spomin. Pa naj si je videl pesnika v krčmi, v pisarni aLi na cesti. Pesnikova pojava je že morala fanta tako pretresti in prevzeti, da jo je pozneje, na pragu svoje slikarske kariere, spravil na papir. V tem času I. 1862 je namreč Matija Koželj dovršil risarsko šolo pri prof. Oblaku v Ljubljani. Dr. Vence Koželj, ki je to sliko odkril, jo je koncem 1. 1956 podaril predsedniku Slovenske akademije Josipu Vidmarju. Ta jo je sprejel in izjavil, da se smatra le za skrbnika tega dragocenega dokumenta. Zakaj le, tako dragocenega? »Koželjev portret je edina Prešernova podoba, v kateri je podana tragika pesnikovega življenja. Podana pa je preprosto, nevsiljivo in prepričevalno. — Gotovo je mlad človek ni slikal zavedno, pač pa po neizbrisnem vlzuelnenf' spominu. — Prav ta neizu-metničenost, čistost — vzbuja zaupanje v resničnost doživetja.« Koželjeva slika, očitno delana brez kake vednosti o obstoju Goldensteinove podobe, potrjuje nekatere opise o fi-ziognomiji Prešernove glave: tu so ona značilna ozka usta, priprte oči, podolžen nos... Tudi trditev pesnikovih sorodnikov, da je bil dr. Ivan Svetina, še najbolj podoben svojemu daljnemu sorodniku, je s sliko izpričana: prav tak kot Koželjev Prešeren, je bil znani ljubljanski profesor. Njegovi učenci, ki jih še mnogo živi, to lahko vsak čas potrdijo. Verodostojen portret Vse to govori v prilog verodostojnosti Koželjeve podobe. Saj je edina, ki je poleg Goldensteinove, slikana po spominu. Seveda je razlika v obeh portretih! Goldenstein je bil že zrel in ustaljen slikar, ko je 1. 1851 skušal iz spomina prenesti na platno podobo svojega prija- nes neznanih nam razlogov močno in globoko presuniJ. — Koželjev portret je izrazit, značaja poluresnlčen izra* tragedije Prešernovega iiv ljenja.« Za naše razmere polpretekle dobe pa Je vsekakor ti' pično, da je bila Koželjeva podoba odkrita in objavljena šele tako pozno (1. 1957). Sicer so slikarjevi potomci vedeli zanjo, celo razstavljena je bila nekoč (1. 1910) —- a se je vendar skrivala med ostalimi založenimi listi tako dolgo. Začuda pa niti ob razstavi 1. 1910 ni vzbudila med. prešernoslovci kake posebne pozornosti. Niti registrirali je niso... Zato je njeno ponovno odkritje in objava zares velik kulturni dogodek, saj nam. slika približuje "Prešerna v novi, zanesljivi in intimnejšt podobi. Posebno ljuba mora biti podoba Kranjčanom —» kaže nam pesnika takega, kakršen je živel nekoč v našem mestu. V Prešernovem spominskem muzeju sta sedaj razstavljena oba pesnikova, portreta, Goldensteinov in Koželjev. Prvi je v izvirniku, drugi pa, žal, le v sicer natančni fotokopiji. Bilo bi zares prSlepo, če nam bo kdaj uspelo, pridobiti tudi izvirnik Koželjeve podobe, tako tesno zvezane s pesnikovimi zadnjimi dnevi v Kranju. Seveda pa objava ostarelega in zanemarjenega, skoro beraškega Prešernovega obraza, ni bila prav vsem všeč. Nekateri bi raje imeli v spominu mladostnega, kakršnega je ustvaril v svojem kipu »Oprostite vi, Koželjev Prešeren, moje srce gori za Jakče-veera Prešerna!« vega Prešerna!« telja-pesnika. Ker pa je bil Goldenstein pač rutiniran bi-dermajerski slikar, je sliko gotovo idealiziral, kot je ve lela tedanja šega in meščanski okus. »Koželjev portret pa je delan z naivnostjo otroka in prirodnega kmečkega sinu, ki ga je Prešernov pojav iz da- Alojzij Gangl ali pa romantičnega lepotca iz upodobitev Božidarja Jakca. — Nam Koželjev Prešeren pa ni le ljub, pač pa tudi najbolj resničen in verjeten, tak je moral hoditi po Kranju, tak j« posedal po starih krčmah tak je zrl že v neznano... ČRTOMIR ZOREČ ŠPORT - IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV GORENJSKA ROKOMETNA LIGA Duplje zmagale v Radovljici V tretjem kolu je bilo najzanimivejše srečanje med Radovljico In Dupljami. Tekmo je odločila rutina bivšega conskega moštva, saj so domačini vodili že s tremi goli razlike. Po krepki zmagi Kranja nad Savico so se Kranjčani zaradi boljšega količnika povzpeli na prvo mesto v lestvici. Tudi Selca se je s krepko zmago nad Krvavcem povzpela z dna lestvice v sredino. V tekmi S t oržič : Kranjska gora je prvi, kljub temu da niso nastopili 3 najboljši igralci, premagal goste, žabnica je na svojem terenu krepko pregazila igralce iz škofje Loke. REZULTATI: Savica : Kranj B 10:29 (6:16) Zabnica : Sk. Loka 21:8 (15:3) Selca : Krvavec 18:7 (11:6) Radovljica : Duplje 15:Io (8:8) Storžič : Kr. gora 29:19 (15:7) Občinska moška liga : 2abnica B : Križe B 3:15 Besnica : Duplje B 5:0 w. o. Gorenjski klubi tekmujejo Občinska ženska liga: Zabnica : Duplje 5:0 w. o Kranj B Duplje 2abnica Storžič Radovljica Selca Sk. Loka Kr. gora Krvavec 3 3 0 0 61:31 6 3 3 0 0 63:40 6 3 2 0 1 60:43 4 3 2 0 1 64:53 4 3 1 0 2 50:50 2 3 1 0 2 38:49 2 3 1 0 2 25:47 2 3 0 1 2 50:63 -3 0 1 2 28:59 - Pokal Triglavu V soboto so imeli atleti Triglava na stadionu v športnem parku interni atletski miting. Na mitingu se je poslovil od svojih tovarišev Lado Konc, ki bo odšel v JLA. Prav tako bodo odšli v JLA še trije kranjski atleti: sprinter Dušan Pirje-vec, metalec Rajko Mežek in srednjeprogaš Janez Zumer. Nekaj rezultatov mitinga: člani — 60 m: 1. Kuralt 7,4, 2. Kaštivnik 7,5 3. Galjot 7,7, 400 m ovire: 1. Kaštivnik 57,8, 2. Kleč 58,3, skok s palico: L Konc 310, disk: 1. Konc 33,88, mladinci — 60 m: 1. Strojan 7,5, 2. Milek 7,6, 3. Ferjan 7,7, 400 m ovire: L Fister F. 62,0, 2. Pangerc 62,8, palica:l. Milek 320, 2. Strojan 310. Srednjeprogaši pa so v nedeljo nastopili na tradicionalnem teku po zdraviliškem parku v Beljaku. Kranjčani so bili tudi letos najhitrejši in so tako ponovno osvojili ekipni pokal. Na tekmovanju, ki je sicer klubski dvoboj med Triglavom in Beljakom, pa nastopajo tudi drugi najboljši tekači s Koroške. Rezultati — mladinke (600 metrov): L Bernik (Tr) 1:29,0, 2. Heller (KAC) 1:29,2, 4. Kristane (Tr) 1:32,0, pionirji (600 m): 1. Su&er (KAC) 1:14,4, 2. Sraj (Tr) 1:14,6, 4. Hafner (Tr) 1:16,0, starejši mladinci (1200 m): 1. Han-žič (Tr) 2:52,6, 2. Graf (KLC) 2:52,6, 4. Florjančič (Tr) 2:57,0, 5. Rožič (Tr) 3:00,0, NOGOMET i PORAZ KRANJČANOV Kranjski Triglav je v nedeljo izgubil srečanje v Kidričevem z Aluminijem s 3:1 (0:1). Kranjčani so naredili napako, ker so se v drugem polčasu odločili predvsem za branjenje svojih vrat. Deset minut pred koncem tekme je bil iz igre izključen Stane Verbič. Za Triglav je bil uspešen Kitic v 42. minuti igre'. JESENICE : USNJAR 5:0 (2:0) Kljub razmočenemu^ igrišču so domačini slavili visoko zmago. Odlikovali so se predvsem z borbenostjo in požrtvovalnostjo. Tekma ni bila na višji kvalitetni ravni. Gole so dosegli: Kačar v 16., Medja v 25. ter Hribar v 59., 66. in 88. minuti igre. LOCAN : SLAVLJA 1:3 (1:0) Klub vodstvu v prvem polčasu so morali prepustiti domačini zmago boljšim gostom. Olimp. : Triglav (mladinci) 2:1 (1:0) ODBOJKA ZMAGALE SAMO JESENICE Od gorenjskih predstavnikov v republiški odbojkarski ligi so bile v zadnjem kolu uspešne samo Jesenice, ki so premagale Hoče s 3:1. Z zmago so se Jeseničani utrdili na drugem mestu v lestvici. Nastopili so v naslednji postavi: Potočnik, Reslar, Baje, Prešeren, Bogataj in Eržen. Najboljša sta bila Potočnik in Prešeren. KANAL : ŽIROVNICA 3:0 V zanimivem srečanju so se Zirovničani zopet odlikovali z borbenostjo, ki pa jim ni zadostovala za zmago nad boljšim nasprotnikom. PORAZ KRANJČANOV Igralci Triglava so izgubili z vodečim Mariborom z rezultatom 3:0. Najboljši pri Kranjčanih je bil Sajovic. Nastopili so v postavi: Sajovic, Soklič, Bizjak, Koželj, Jenko, Keše, 2epič, Marko-vič. Triglav je na četrtem mestu v republiški lestvici. Borbenost in izenačenost kro % J. 'Z1' d,sk: *• 4- Slt™ (Tr) 10:15,0. Ekipno: 3- F. FkČt' » Jo FlSter 37'60' *• Triglav 25:36,0 sek., 2. KAC "ter 37,48. 28:41,4. M. Kuralt V nadaljevanju tekmova. nja invalidov v okviru športnega dela proslave invalidskega tedna so bila na sporedu tekmovanja v streljanju in kegljanju. STRELJANJE Malokalibrska puška: L ZROP (Šestovič 69, Bizjak 64, Svctelj 55), 2/ ZVVI (Radoj-čič 66, Zura 53, Bevc 49). Zračna puška: 1. ZVVI (Ra. dojčič 140, Žura 134, Bevc 133 krogov), 2. ZROP (Kožuh 159, Šušteršič 157, Bizjak 142 krogov), 3. ZB NOV (Kočevar 159, Oman 137 krogov). Vojaška puška: 1. ZROP (Svetelj 96, Bizjak 91, Ravnikar 81), 2. ZVVI (Radojčič 82, Resman 65, Bevc 55 krogov). KEGLJANJE Borbene partije: 1. JLA 571, 2. ZROP 554, 4.ZVVI 355. 3. ZB NOV 502, Med posameziki so bili naj. boljši: Kordež (ZB NOV) 448, Ziberna (ZVVI) 432, Stare (ZB NOV) 428, Jošt (ZROP) 412, Podgoršek (ZROP) 403, Zukevič in Jurgale (oba ZVVI) 401 in Tiac (JLA) 400 kegljev. KOŠARKA ZMAGA IN PORAZ JESENIC Najboljši gorenjski klub je imel med tednom kar dve srečanji. V prvi tekmi je premagal Svobodo s 76:64 (28: 37). Koše so dosegli: Koren 3, Svetlin 20, Sodja 21, Jeraj 12, Pelerman 8. V nedeljskem srečanju so Jeseničani odšli poraženi iz Šoštanja. Zmagala je Elektra z 69:61 (35:27). Za Jesenice so bili uspešni: Sodja 6, Svetlin 17, Koren 13, Pcterman 6 in Jeraj 19. Jeseničani so na tretjem mestu v lestvici. DOMŽALE : SORA 70:50 (25:26) Domžale so nepričakovano visoko premagale Soro. Lo-čani so trenutno na sedmem mestu v lestvici slovenske lige. Triglav : Medvode 97:39 (48:29) Tržič :Kranj 11:7 («y:5) Pred 100"gledalci so domačini premagali Kranjčane. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, vendar je vse pokvarilo slabo vreme, tako da igralci niso mogli pokazati vsega kar znajo. Edina draž dvoboja je bila v borbi za točke, iz katere so izšli kot zmagovalci Tržičani. Tekmo je dobro sodiL Djurdjevič iz Kopra. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: TR2IC : Lajbaher L Ude, Godnov, Vitlovič 5, Jane 3, Hladnik 2, Teran, Lajbaher II, Jekašič 1 in Dovžan. KRANJ : Cebulj, Bevk, Pašar, Hvasti, Gros M., Gros, Krampelj 1, Polka, 1, Arh 1, Bregar 4 in Zavrl. IgJ^gLOVNIH KOLEKTIVOV O IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV TRI GLAVNE POSTAVKE IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV 9 IZ DEL 4 V Planiki so ugotovili, da jim boljšo proizvodnjo zavirajo predvsem trije osnovni elementi: L prevelika režija, 2. ovira pri nabavljanju strojev, in 3. centralizirana nabava surovin. Organi samoupravljanja so odkrili v režiji velike rezerve. Na drugi strani se kaže potreba po novi delovni sili v proizvodnji ter bodo zaradi tega vso edvečno delovno silo paeusmerili v neposredno proizvodnjo. Strojna oprema se izredno hitro izpopolnjuje. Ugotovili so. da ne morejo iti v korak z inozemskimi partnerji. Čeprav so imeli svoja devizna sredstva, so morali dve leti čakati na odobritev za nnkup novih strojev. V kolektivu ugotavljajo, da so med najslabše opremljenimi tovarnami v državi v čevljarski industriji. Pri izvajanju gospodarske reforme smatrajo, da bi bilo potrebno sprostiti nabavo surovin. Strokovne službe so ugotovile, da so nekateri materiali na zunanjem trgu tudi za 50 odstotkov cenejši kot doma. V kolikor bi jim bila omogočena nabava izven domačega trga, bi lahko računali na še večjo konkurenčnost na zunanjem tržišču. Gradnja v Hrenovici Podjetje . »Sava« z Jesenic bo v kratkem pričelo z deli na dveh objektih za Železarno Jesenice. Zgornji del sedanjega skladišča ognjevzdrž-ne opeke so pričeli rušiti člani stanovanjske zadrug". Podjetje pa bo tu pričelo graditi zgradbo za zvračalni-co vaeonov. Drugi objekt, ki ga bo gradila »Sava« bo presipna postaja, ki bo nad odstavnim tirom. V delu so že glavni projekti in računajo, da bodo spomladi dela v polnem teku. Železarna pričakuje še v letošnjem letu za obrate* v Hrenovici stroje s Poljske. Reorganizacija sindikata V tovarni Sava v Kranju so izvedli reorganizacijo sindikata. Sindikalno podružnico so razdelili na šest samostojnih podružnic. Ker imajo nove podružnice v sestavu po več ekonomskih enot, je s tem lažji vpogled v posamezne enote. Pri ustanavljanju podružnic je sindikalni odbor podjetja ustanovil komisijo za gospodarjenje in upravljanje, komisijo za prošnje in pritožbe, komisijo za družbeni standard in socialno delo ter komisijo za kulturno-pro-svetno dejavnost in izobraževanje. Izključitev nevestnih Pred kratkim se je v jeseniški železarni sestal DS enote šamotarne. Pogovorili so se o svojem delu in uveljavljanju programa. Med drugim so odobrili tudi poročilo predsednika disciplinske komisije svoje enote, ki je povedal, da je komls ja soglasno sklenila, da je po trebno izključiti iz delovne skupnosti 4 nedisciplinirane delavce. Vsi štirje delavci so večkrat neopravičeno izostali iz dela in