138. številka.
Trst, v soboto 21. junija 1902
Tečaj XXVII
„Cdlaont"
Izhaja takrat aa 4m. racaa Mdil| ta
pr s talko t. ob 4. ori zvečar.
MknIiIm aaaia:
celo leto........SA kroa
pol leta .•••....•It „
četrt leta........• „
•a ricmc • ......» S krosi
»lortaino ja plačevati nap raj. Ha aa* brc« prtloiane aarofnin« M apitt«
M .j«ira.	_
I O to lakarnah v Trato M tta tsi Številka po 6
tr» Tr-rta pa po 8 stotink (4
im
t \ ta
*e prodajajo po* atotink (3 svc.);
BVČ.)
Telefon »tv. »76.
Glasilo političnega druitn „Edinoit"
Primorsko. ^
T edinosti jo
Oflan
aa vainnnjo po vratak v petlto. Za »iN kralao naroČilo a primerni« po portom Poslana, osmrtnice In javne zahvalo do-atfl oglasi Itd. ae računajo po pogodbe
Val dopisi aaj se pofiiljajo aroinlltvn Nofrankovani doplai ae ne aptajaaaajo Bokopiai ao aa vračajo.
Maročnino, reklamacije fn oglasa »prejema sprnvnlltv«. Naročnino in oglasa ja plačevati loco Trst.
C vodali ive In tlakama se aakajata v
alicl Oarintia Stv. IS. 1'pravatitve, In ■projeanaje laaeratov t ulici Malin pteeolo Itv. 3, II. natlHtr.
isdajatalj in odgovorni urednik Prai Oodalk.
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost,, v Tra
Tržaškim socijalistom ozirom ia vprašanje.
(Članek, pisan izven uredništva.) I.
Vedno se povdarja v tem listu, da je vsa uredba sol v Trstu taka, da je namen prejasen, namen potujčevanja slovenskih otrok. Oesto je Že povdarjala »Edinost« povsem resnično, da je izlasti otrok ubogega slovenskega delavca izključen od šolskega pouka, posebno srednješolskega. In tudi mi ponavljamo: Sile naj bodo urejene tako, da bodo pristopue za vse narode in z a v s e sloje! Šole naj bodo urejene tako, da bo mogel biti deležen pouka toliko siromak, kolikor bogatin, toliko Slovenec, kolikor Lah in Nemec !
Zakaj smo naslovili ta nas članek na adreso tržaških socij&listov ? — To bo razvidno iz nadaljnjih izvajanj, ker iz istih bo tudi razvidno, da glede na šolsko vprašanje zavzimlje naša stranka stališče, katero ne le more, ampak tudi mora akceptirati, kdor je resničen j a 1 i s t!!
Stališče tržaških Slovencev glede na šolsko vprašanje odgovarja popolnoma demokratičnemu načelu. A to je važno, neizmerno važno, v prvi vrati za vse tiste stranke, ki se ponašajo z demokratičnim programom. Izlasti socijalnim demokratom — obeh narodnosti — dajemo to na razmišljanje. In zadnji Čas je, da tudi oni posvetijo svojo pozornost šolskemu vprašanju v Trstu, ako res mislijo na svojo bodočnost.
Mi si upamo celo trditi, da je šolsko vprašanje za demokratične stranke celo važ-neje, nego to običajno delavsko gibanje, ki ee poja vlja skoro izključno le v stavkah. To gibanje dela za danes do jutri, šola dela za bodočnost!!
sv. Cirila in Metodija, naj zahajajo v italijanske šolo!!
Ali je tako stališče res ▼ soglasju s socijalno demokratičnim programom, ki vendar mora biti v prvi vrsti — demokratičen ! Mi bi ga hoteli poznati, kdor bi se drznil trditi, da so tu v Trstu vse ustanove, katerih uprave ima takozvana »liberalna« stranka v svojih rokah, tudi — demokratične!!
Mi pa smo si o socijalnih stremljenjih sedanjih dob priredili tak koncept, da mislimo, da gredo ista v prvi vrsti za tem, da se vsejavno življenje demokra-t i z i r a. Kajti še le po demokratiziranju uredbe človeške družbe, še le v družbi, urejeni po demokratičnih principih, pride tudi »mali človek«, pridejo tudi široki sloji, pride tudi delavski stan do primerne veljave.
Do takega demokratiziranja človeške družbe, oziroma javnega življenja je pa je glavni pot: demokratiziranje šolstva, oziroma popu-lažiranje vsega šolskega pouka.
To je: šolski pouk mora biti pristopen vsakomur, mora biti načelno in brezpogojno brezplačen za vseh ! Po demokratiziranju šolstva pridejo v javnem s o c i- življenju v velikem številu do veljave tudi demokratično misleči elementi. Ti se prikop-ljejo do viših in nižih mest, bodo vplivali primerno na javno življenje in javne oprave in preko njih pride do veljave demokratični princip. To se pravi, nič več in nič manje: širši sloji bodo imeli primeren delež na vplivu na vse javne stvari.
Ali oi to cilj, katerega bi morala imeti ravno socijalna demokracija v prvi vrsti pred očmi ?! Z njenega stališča, v interesu njenih glavnih ciljev, ne more biti torej glavno vprašanje, ali je šola liberalna ali klerikalna — ker vidimo, da »liberalno« nikakor še ni identično z »demokratičnim«, a
vidimo tudi, da so ravno Šole naše družbe
D a •• *
' sv. Cirila in Metodija, čez katere socijalisti
delajo križ, ker da so »klerikalne«, strogo Tu moramo opozoriti na fundamentalno demokratične, ker služijo v prvi vrsti revnim zmoto, v kateri se nahajajo .slovenski socijalni 8i0jem. Glavno vprašanje za socijalno demo demokratje, ali vsaj njihovi voditelji, ozirom	„tranko, ako hoče biti zvesta svo-
na šolsko vprašanje.	jemu ppogranm in hoče uresničevati svoja
Na raznih thodih nam je bila že prilika načela, mora biti, da se šola demo-uveriti se, da voditeljem socijalne demokra- kritizira, da neha biti privi-cije, kadar razpravljajo o šolskem vprašanju, legij tistih, ki lahko plačajo, je glavni, da, odločilni moment ta: ali je šola	To isto zahtevamo pa tudi mi tržaški
liberalna ali klerikalna ? Na nekem precej vi- Slovenci. Z našim stališčem ozirom na šolsko
vprašanje se torej mora popolnoma strinjati vsaki socijalist, bodi Slovenec, Italijan ali Nemec ! In če ne ne strinja, Se naši narodni stranki nasprotuje tud: ob tem vprašanju —
harnem shodu se je jeden rečenih voditeljev (imena ne navajamo, ker ne treba) spozabil celo do izjave, da raje, nego da slovenski otroci zahajajo v »klerikalne« šole, družbe
Koerber zavrnil g. Kloiača. Ali praška »Politik« si ne more prav predstavljati avstrijskega ministra, iz katerega ob vsaki važni enuncijaciji govori le nemško srce.
Zato ne more u meti, kako da je gosp. Koerber energičen le tedaj, kadar brani činitelje is nemškega rajha. Cel<5 tedaj, ko je navstal v nemškem taboru vihar proti nadvojvodi Ferdinandu radi znanega izreka, o gibanju »proč od Kima«, da naš ministerski predsednik ni vedel druzega, nego da se je zvijal tako, da se je videlo malone kakor da celd pritrja nemškim strankam.
Kje je bila tedaj eneržija g. Koerberja ? Zakaj mu prihaja ista le tedaj, kadar zavrača slovanske poslance ? No, to bi bila še na vBe zadnje le stvar forme v nastopanju, ali gosp.
PODLISTEK.
MELITA.
Povest iz naše Spisal Josip Evren Tomie; prevedel Radi.
Prvi del. III.
Ali ljubezen je izumljiva, a kedar se dreza v njena prava, iznenadja s svojo obrambo. Ta fiasko, nikdar še doživljen, je tako ozlovoljil markezo, da je nepričakovano hitro odšla iz zdravilišča pod pretvezo, da je dobila od moža jako važno pismo, zbok katerega mora takoj domov. Ona je pa v resnici odpotovala v drugo zdravilišče v Karpate. No, zato pa ni pretrgala zveze s svojima hrvatskima znancema. Ona jima je, vrnivša se po dolgem času v Benetke, takoj odpisala in nadaljevala z mlado grofico že precej živahno korespondenco, katere grofica, da ostand dosledna v h v oje j nlogi, ni mogla pretrgati.
Markeza Marv je že v zdravilišču obe-
da, le a tem, ako ostaja pasiven, prida, da je pač aocijalno-demokra ličen strankar, a da ni — ni socijalist ni demokrat!
PolitiCtii pregled.
T Trsti, 21. junija 1902.
Državni S bor. (Gospodska zbornica.) Včeraj je imela gospodska zbornica svoje poslednjo sejo v sedanjem zasedanju. Začetkom seje se je predsednik spominjal smrti kralja saksonskega in je na to prijavil zbornici zahvalo francozke vlade za izraze sozalja ob priliki katastrofe na otoku Marti nique.
Grof Sohoabornin dr. Habieti-n e k sta predlagala, naj se preči taj o poročila o zakonskih načrtih, ki so bili vsprejeti v poslanski zbornici, na kar so bili ti načrti,	Koerber tudi meritorično ni imel prav, ko je med drugimi tudi zakonski načrt o davku	j trdil, da berolinske izjave nimajo vsenemških na v osne listke, postavljeni na dnevni red	tendenc. Saj potrjajo nemški listi sami, da včerajšnje seje. Tekom razprave o zakonskem	sedanji boj mej Nemci in Poljaki ni le boj načrtu, tičočem se povišanja mirovin, prosil	mej prusko državo in nje poljskimi podaniki, je pl. P 1 e n e r finančnega ministra, naj tudi	ampak mej narodi brez ozira na državne za finančne stražnike zaprične slično akcijo,	meje. Tako sodijo tudi diplomatje iz polj-Finančni minister pl. Bdhm-Bawerk je izja-	ekega »kola«, ki vendar v svoji hladnosti vil, da vlada nameija iz dohodkov davka na	segajo že preko dovoljene meje in na škodo vozne listke zboljšati tudi mirovine finančnim	svoje lastne narodnosti. Jeden teh diploma-stražnikom, kar da se zgodi naredbenim po-	tov je v pogovoru s sotrudnikom »Peterb. tom. Zakonski načrt o davku na vozne listke	Vjedomosti« izjavil, da govor cesarja Vije bil na to vsprejet v drugem in tretjem	Ijelma ne žali njih toliko, ker se boje za čitanju; istotako tudi zakonski načrt o stvi-	svoje sorojake na Pruskem (ker ti da že šanju mirovin. Zbornica je slednjič brez raz-	prenesejo tudi ta pritisk), ampak žali jih prave rešila še VBe zakonske načrte, ki so	postopanje avstrijskega ministra za vnanje bili na dnevnem reda, na kar je bilo zase-	stvari, ki je povsem obnemogel nasproti danje odloženo.	Nemčiji.
Hemško srce gospod* dr*. Kor-	Poljsko kolo da se hoče protiviti tro-
beijft in Vi^olmov govor. Mi smo iz-	zvezni politiki, dokler ne bo Nemčija drugače
vajali tudi včeraj, da mnoge komplikacije in	postopala proti Avstriji in se hoče do vla-
parlamentarni zapletljaji v dobi zadnjega za-	darja samega obrniti s posebno spomenico,
sedanja so pribajali od todi, da g. Korberju,	k^jtl bankerot politike grofa Grnluchow-
ki je sicer v besedah nepristranski in nev-	skega je oa dlani.
tralen do ekscesa, srce vendar-le ubogava	Mi, od »Edinosti« pa pravimi: ta po-med stranke na levi, kjer ao — nemška- litika grofa Goluchowskega, ki je doživela
srca. Gospoda Korberja nemško srce je ubeglo	bankerot, je ravno politika zveze z Nemčijo
med druga nemška srca na levi izlasti tudi	in Italijo.
tedaj, ko je zadnji pot odgovarjal posl. Klo-	I* ogrske zbornice. Avstro-ogrska, faču rudi znanega nemškošovinističnega go-	ako še ni, pa postane kmalu prarvi eldorado vora nemškega kancelarja grofa Bulowa. G.	krivonosim Abrahamovim potomcem. Ker jih Korber je izjavil, da v Bulcwem govoru ne	že nikjer ne marajo, pa se ti raznovrstni vidi nikako propagande. I seveda: kdor nosi	Jajtelesi neprenehoma iz druzih držav selijo nemško srce, ta gleda skozi nemške naočnike,	v Avstro-ogrsko. Glavno mesto ogrske, Bu-a skozi nemške naočnike se vidi vse, kar je	dimpešta, je že dobilo pridevek Judapest, nemškega, lepo, pravo in dovoljeno. A če je	ker je tam skoraj vse gospodarstvo v židov-bilo vso prav, kar je govoril Bulow, potem	skih rokah. Sedaj pa so začeli Židje iz Roni moglo biti prav, da je poslanec Klofač	munije kar trumoma prihajati na Ogrsko, videl v večkrat omenjenem govoru vsenem-	ker jim je na Romunskem — kakor smo ško propagando. Po diktatu nemškega srca	poročali nedavno — vsled nekega novega
bi bila torej umevna eneriija, s katero je g.
2S> tala grofici, da jo obišče v Zagrebu ob prvej izkusila, ali v svojih avancah nasproti njej priliki, a to obljubo je večkrat ponavljala v sta pokazala mnogo nespretnosti, katerej se svojih pismih. Grofica jej je v nekem pismu jo markeza mogla smejati od srca. Vendar naznanila da bo na dan obletnice njiju poročnega j pa seje videlo, da markezi ugaja črnoko-dne v njenem dvoru veča družba in posvala j d rasti huzarski poročnik, morda ravno radi je markezo, naj jo obišče. Ooa oe je odsvala svoje mladosti. In res, brčiće so se mu Še le pozivu in prišla. Njen živi, ali vedno odličen razvijale na zgornej ustnici, a barva obraza način občevanja, njena duhovita, vsa kej situ- je bila še rdeča in ovefta kakor pri odraslem
zakona bivanje otežavljeno. Včeraj se je radi
vaciji prilagodjena konverzacija, si je osvojila j dečaku. To je markezo za Čudo mikalo, skoro vse moško. Največ se je bavil ž njo j Zdelo ae jej je, kakor da bi si mogla na modrolasi grof Gjaro Šumski, kateri je bil kolena posaditi tega jedrega, cvetočega mla-
pred dvema dnevoma dobil na oavskem dirkališču najodličnejio domačo nagrado, a ra-
deniča in ne poigravati ž njim. A ta »mla denič« je ves gorel v obraza, gledajoči v
zun njega tudi mladi grof Artur, ki je tudi ognjene črne oči markezine in motreči bujno sodeloval na dirki, ali brez vapeha, čemur je njeno telo, katerega dovršene oblike so se bila (po njegovoj sudbi) kriva neuka in za (dražestno oznanjale ▼ slikovitoj narodnej noši. dirko še ne dovolj izvežbana »bedevija« (ko- j V svojem slepem navdušenju je grof Artur bila arabskega plemena) enega njegovih pri- šel tako daleč, da je markezi v prisotnosti jateljev.	jovojega tekmeca stavil na razpolago »svojo
Sedaj sta oba mlada gen tlom a na tekmo- sroe, svoja Čuvstva, vso svojo dušo.« vala za milost zapeljive markezo, katera je j Markeza, čuvša to na učeno frazo, katero o smehljajočim in aemooveotaim obrazom iz- je mladi grof kje Čul ali čital, je udarila v gla-kušene krotiteljice možkih glav motrila to sen smeh. In s tem smehom je- bila čarobna; dvojico svojih mladih dvoriteljev, o katerima človek bi mislil, da posluša najlepšo fioritaro je vedela, da ata za svojo mladost še precej koloratnrne pevke.
»Kaj naj jaz s temi vašimi darovi?« je vprašala ona, skrivajoča smejajoči se obraz za lahko pahljačo iz najfinejših čipk. »Vi ste še tako mlad.... »un grand bćbć« (Velik bčb<S.)
»Bčbč?« je vskliknil Artur in obraz mu je postal resen, dočim se je grof G^uro zlovoljno smejal nesreči svojega mladega druga.
»Da, un grand, tres joli bebč! (velik, jako dražesten bćbć), je ponovila markeza. Ali, dasi je s temi besedami laskala mlademu grofa, vendar se ta ni mogel pomiriti. V njegovej skoro deškej naivnosti ga je silno raajezilo, da njemu, cesarskemu oficirju, objestna žena daje ta deški sramotilni naslov.
»Ako sem vam piemlad, še bćt.ć«,* je rekel grof z nepritajeno razburjenostjo »tedaj se temu da od pomoči. Vašemu okusu gotovo bolj odgovarjajo starejši kavalirji, ne li, markeza ?!«
»»Med njimi je jako dražestnih, Često dražestnejših nego-li med mladimi«, je rekla ona, ne spremenivši niti črte na svojem veselem obrazu.	(Pride še.)
tega priseljevanja Židov na Ogrsko uložila v budimpeštanski poslanski zbornici interpelacija, na katero je odgovarjal ministarski predsednik pl. Szell. Ta je interpelante tolažil se za t r Ji lom, da so se glede naseljevanja romunskih Židov izdale stroge odredbe. Vsek romunski Žid, ki se hoče naseliti na Ogrskem, da mora imeti potni list in najmanj« 400 kron premoženja, ali pa vozni list za v inozemstvo.
Po našem menenju pa so te odredbe toliko kakor brez vsake vrednosti. Romunska vlada bo Židom rada izdajala potae liste, le da se jih resi enkrat za vselej ! Prebrisani Ž'dje pa bodo od »svojih ljudij« ie dobivali po kakih 400 kron posojila, toliko, da l>odo mogli ta denar pokazati na ogrski meji. Saj ga bodo lahko že istega dne zopet vračali onemu, ki jim ga je posodil.
Potovanje kneza Ferdinanda Bol-garikega ▼ Racijo. Parižki »Figaro« objavlja pogovor z ministerskim predsednikom
Danevom, ki je potrdil, da ima potovanje kneza Ferdinanda politično važnost. V razgovorih med carjem Nikolajem in knezom Ferdinandom, ter grofom Lambsdorfom, ruskim ministrom za vnanje stvari, in bolgarskim ministrom Danevom, da ni ostalo nijedno vprašanje nerazjašneno. Temu pa je oporekal Danev, da bi knez Ferdinand stre-mil po kraljevi kroni.
Ozirom na nesporazum ljenje, ki je na-vstalo med Srbijo in Bolgarsko .radi imenovanja škofa Firmi liana v Skojlju, je Danev sicer priznal, da je ta afera ozlovoljila na Bolgarskem, ali vendar da so bile vse vesti silno pretirane. Da pa v Makedoniji tudi male stvari zadobivajo veliko ostrost, na tem da so krive abnormalne razmere. Bolgarska da ne more odgovarjati za turške nerede. V Carigrad bi morale vlasti pošiljati svoje opomine, da bi zavarovale spoštovanje ljudskega prava. Evropi da je dolžnost podpirati Bolgarsko. Bolgarsko posojilo 106 milijonov frankov da je zagotovljeno.
Smrt kralja Alberta Sakson -ikega in nori kralj. Včeraj so na saksonskem odposlanstvu na Dunaju izvršili so-žalne ob-ske: cesar Fran Josip, minister za vnanje stvari, grof Goluchowski in Bekeijski načelnik grcf Lutrow. Na eožalni poli pa so se podpisali nuncij Taliani in drugi členi diplomat ičnega kora, ministerski predsednik dr. Korber, minister a latere grof Szćchćvri in drugi dostojanstveniki.
V Sibvllenort, kjer leži pokojni kralj Albert na mrtvaškem odru, došli so včeraj sedanji kralj saksonski Jurij, prestolonaslednik Friderik Avgust se soprogo in drugi princi. Danes so truplo pokojnega kralja prepeljali v Draždane.
Sedanji kralj Jurij Saksonski je brat pokojnega kralja in je že 70 let star. Tudi sedanji kralj ima slavno minolost, ki si jo je pridobil na bojiščih skupno se svojim bratom, pokojnim kraljem Albertom. V poznejših letih je bil sedanji kralj vrhovni poveljnik saksonske vojske in tudi vojni inšpektor jednega nemškega inšpekcijskega oddelka. Tudi s političnimi vprašanji se je intenzivno bavil in ee je neprestano udeleževal sej državnega sveta, kjer je pozitivno deloval in si pridobil velikih zaslug za svojo domovino.
Zanimivo je, da je jeden sinov sedanjega kralja, princ Maks, duhovnik in profesor cerkvenega prava na teologični fakulteti frei-burške univerze v Šv»ci. Princ Maks je odločno odklenil kardinalske čast, ki so mu jo hoteli podeliti z ozirom na njegovo visoko pokoljenje in hoče živeti istotako, kakor ostali duhovni. Sedanji prestolonaslednik saksonski je najstarejši sin kralja Jurija, princ Friderik Avgust.
. I
Tržaške vesti.
Vladanje našega cesarja. Z včerajšnjim
dnem je ce*ar Franc Josip dopolnil 53 let ia 199 dni svoje vlade, torej najdaljšo dobo mej vsemi 21 vladarji habsburške dinastije.
Papeževa sodbe o tržaških italijanskih kanonikih. Nastop >rudeče« italijanske ideje po tržaških cerkvah in po vsej škofiji je prinesel vznemirjenje in razburjenja med slovenske in hrvatske vernike. Nekateri italijanski kanoniki, mesto da bi bili zastopali koristi katoliške cerkve, so se podžigali vročekrvne mlade reformatoije. Tako se je dogajalo in se še dogaja, da se na, škodo Kristove cerkve preganjajo slovenske propo-vedi, slovenske molitvice in slovenski svečeniki. Proti takemu postopanju so poslali
Slovenci in Hrvatje več pritošeb na Sveto Stotico.
Dunajski »Vaterland« pa prinaša vest, da sta bila prošt Petronio in sanonik Buttignoni za časa njiju zadnjega bivanja v R<mu v avdijenciji pred papežem. O tej priliki | u je a v. Oče resao svaril ia jima po lagal posebno na srce lj a bel« a do drugih narodno-a t i j, i« narodnostnega miru.
V Rimu so torej konačno spoznali, kaki so naši rudeči gospodje! Zato cvili današnji »Piccolo«. To jih boli, da so v Rimu izgubili vso veljavo ljnbljeaei Židov in framasonov !
Novi škof pa naj gleda, da ne ostane tudi ta papežev opomin mrtvo slovo. Slovenci ne napadaje nikjer italijansk i pravic, svoje pa bodo znali braniti z vsemi zakonitimi sredstvi.
Naša berba ze enakopravnost. Prejeli smo: V zaključku dopisa v cenjenem Vašem pistu, kjer pripovedujete, kako vrli naš g. Stanko (rodina brani pravice našega naroda, pravite tudi, da ste jako radovedni, na kako stal šče se postavijo c. kr. državne oblasti ? !
Morda bi Vam utegnil jas povedati to. Pa potrpite, da Vam prej povem, knk«* sem jaz prišel do tega sposnsnja. Zopet imam opraviti s slavnim magistratom, ker me tirja za neko plačilo v okrajno bolniško blagajno. Poslal mi je radi tega poziv — v laškem jeziku, to se umeje —, naj pridem na magistrat ! Popred pa sem prosil v slovenskem jeziku, naj mi sporo&e, kaj zahtevajo od mene ; dotični uradnik pa mi je sporočil, da on £na ne vem koliko jesi kov, samo slovenskega ne ter da pošlje redarja po-me! In čez dolgo časa je res prišel redar in jaz sem moral na magistrat. Poklonil sem se uradniku, on p« mi je hitro pojasnil, da ne zna slovenski. Udal sem se in govoril sem žajiin, kakor sem mu povdaril, izjemoma po — nemški, ker je bil še precej prijazen. Napisal je mal zapisnik, a jaz nisem hotel podpisati, ker ni bilo slovensko.
S tem je bila stvar za sedaj rešena in mislil sem že, da so vse položili lepo ad aeta. Kako sem se motil ! Ćez mnogo časa so mi poslsli laški napisan nalog za mnogo tirjatev in z zažuganjem — eksekucije ! Nalog pa sem vrnil s prošnjo, naj mi po slovensko naznanijo, kaj želijo od mene, ker jaz da sem Slovenec.
Zdaj pa da Vam povem: tudi mene je zanimalo vedeti, kako vlada misli o našem zahtevanju ravnopravnosti ?! Šel sem torej na namestništvo, da poizvem, kar sem želel vedeti. Ko sem dotičnemu višemu uradniku razložil, kako magistrat z nami ravna, da-si je naš jezik pri poznan deželnim jezikom in mora torej imeti iste pravice kakor laški — veste, kaj mi j-» odgovoril ?! Rekel je, d a ravnopravnost je le na papirju!! Tudi mu ni bila všeč moja opazka, da na magistratu ravnajo samovoljno, kajti odgovoril mi je, da tržaška občina je avtonomna ! Ista da se drži le avojih sklepov ! Po moji odvrnitvi, da tudi občina je podrejena državnim zakonom, in da, ako ne spoštuje teh zakonov, je samovoljna, mi je odvrnil dotični gospod uradnik, da državna vlada ne more nič proti tržaški občini! Druzega sredstva — je menil — da sploh ni, nego razpuščanje mestnega sveta. Tega da vlada pa ne more storiti radi takih — malenkosti ! Obžalovalje torej, da ne more nič pomagati!!
Ste-li čuli ?!
Sedaj pa mi dovolite, da dokončam prejšnjo povest! Čakal sem, da mi magistrat odgovori na mojo prošnjo, ker mi je bilo rečeno tudi na nnmestništvu, dn mora odgovoriti. Ker pa odgovora le ni hotelo biti, ia tudi eksekneije ne, sem zopet misUl, da je šla stvar ad aeta. Te dni pa je prišel k meni magistralni služabnik in je, kakor pravi pravcati pajdaš a vite eolture, vstopil, ne da bi kaj pozdravil, in sel, ne da bi bil koga vprašal za dovoljenje, ter začel pisati. Zahteval aem po slovenski, naj pove, česa želi, on pa je odgovoril, da slovenski ne zna! A v tam, ko je tako trdil, je začel precej gladko govoriti po — slovensko! Zato se mi je zdelo, da mora biti Slovenec. Ali hitro se je skssal, in ko je moj uradnik prišel k pisalni mizi, je mož magistratov postil mene ter je v prašal uradnika v blaženem jeziku: »kaj da tukaj delamo?« Na to aem ga jaz predstavil svojemu uradniku kakor sugistratovea ter velel (uradniku), da ne treba laški govorili, česar moj uslužbenec tudi res ni storil. Na to se je mož t magi-
strata ujezil, pobral svoje papirje in odišel, žugaje v slovo, da me bo »eitiral« in da bom moral plačati 50 K globe.
Tako se godi s nami — z ljudmi, ki se zavedamo svojih pravic ! Z ljudmi, ki se ne dajejo plašiti in ki tudi znajo govoriti. Kako se pa še le godi potem z našim u bo gim slovenskim ljudstvom !! Jaz poznam to ljudstvo in vem, da vse želi dosego svojih pravie, pa si ne zna pomagati, ali tudi ne sme, Se noče trpeti škode!	T^
Ali res ni pomoči? Ni je, ali lahkfr bi bila. Jaz vsaj bi mislil, da je državnim oblastim v dolžnost, skrbeti za to, da se spolnjujejo zakoni in da jih nikdo ne krši in lomi. Ali, kakor ste čuli, gg. predstavitelji oblasti tirajo politiko v zmislu zistema, se ne dajejo motiti in puščajo, naj le kriči tistih par »prenapetnežev« ! Saj to dobro ljudstvo molči, ker — mora molčati! Oni pa nič ne mislijo na to, da ti »kričači« ne zahtevajo le za-se, ampak tudi za tisto ubogo ljudstvo, ki ima često zamašena usta in vezane roke! Še je takih bedakov, ki sami voljno prenašajo krivico, ki pa ne morejo trpeti, da bi se drugim krivica godila. Pa jih je zmerom manje. Še le potem, ko je začelo bučati ljudstvo, prihajajo oblasti navadno do spoznanja in pri poznavajo »kričače« ter jih včasih celd kličejo na pomoč.
Kako lep mir bi bil, ako bi povsod i ' spoštovali zakone in postopali po pravici ! Tudi pametni Italijani v Trstu želijo mir, kakor mi, in nam ne kratijo pravie. Kratijo pa nam jih mogočna gospoda, ki gledajo le v minolost in nočejQ obrniti pogleda v bodočnost ! Ali kolo časa se vrti vedno le naprej in jih tudi semleje. Mi pa glejmo, da as to zgodi — čim prej!
Ni torej druge pomoči, nego ta, da se borimo naprej. Pa ne le nekateri, ampak kolikor le možno čim več si moramo prizadevali, vsakdo po svoji moči, da dosežemo čim prej, kar želimo. Tudi posvetne oblasti menda menijo ozirom na nas Slovence: Pomozi si sam, potem ti pomorem tudi jaz!
V. Mat. Živic.
»Robe ščava«. Danes je vložilo na tržaškem magistratu 8 posestnikov iz Rojana prijavo, da izstopajo iz rimo katoliške cerkve latinskega obreda in prestopajo v cerkev sv. Cirila in Metodija. Uradnik na eksibitu F. Mingotti pa ni hotel vsprejeti teh izjav in potrditi vsprejem istih na posebnem, izjavi priloženem nadpisu, rekši : non acetto roba ščava !
Dotičniki so se pritožili po svojem pooblaščencu pri dirigentu dru. Articu, ki je odredil, da se prijave morajo vsprejeti kakor so in da se potrdilo o vsprejemu mora izdati na slovenskem nadpisu !
Ko je dotični uradnik to čul, je vzdi-hnil bolno: ordine superiore !
Ni pa še gotovo, da je stvar glede »roba ščava« s tem že rešena.
V popolnilo. V včerajšnjem poročilu o predvčerajšnji seji mestnega sveta je po pomoti izsstal sledeči stavek, katerega je svet. Rascovich izgovoril v svoji polemiki s svet. Gori upom:
»Mi se protivimo slavizaciji naše dežele, kije bil a, je, in bo morala biti vedno italijanska.« To se nam je zdelo potrebno omeniti v bolje umevanje poznejše replike svet. dr. Gregorina, ki je dokazal, da je Rascovicheva trditev o itali-janstvu Trsta povsem kriva.
In zopet šole! Trgovec je slab politik, ali če obrnemo, moramo reči: politik je slab trgovec. Ta zadnja trditev velja tržaškim razmeram. Dokler so bili trgovci v Trstu res trgovci in ne politiki, cvela je v Trstu trgovina.
Odkar pa so Zidje, združeni z laškimi podatiki, zanesli med tržaške trgovce tudi politiko, kateri je bil edini namen ta, da bi uničili Slovenca, da bi ga naredili v Trstu brezpravnega, da bi iz slo\enskih otrok delali naše nasprotnike — odkar so se torej trgovci lotili take »trgovine«, kje imajo časa, da bi mislili na drugo — pravo trgovino ?!
In prav na šolsko polje so se vrgli naši nasprotniki a največim -ognjem. — Na tem polju so dosezali vspehov, ali tržaška trgovina je trpela vsled tega. Dosegli so sicer, da je Trst kazal dan na dan bolj laško lice — ali kolikor intenzivneje je bTla borba za to laško liee, kolikor glasneje s > kričali Slovencem »amen« — toliko niže je padalo gospodarsko in knpčijsko življenje v Trstu. Mi nočemo zasledovati vsrokov temu, ali neoporečen fakt je to, kar pravimo.
Stari slovenski okoličani se se dobro
spominjajo, kako lepo so nekdaj govorili žnjimi gospoda iz mesta: prav »po domače«. Na magistratu so okoličana prijazno vspre-jemali in se pogovarjali z njim »po domače«. Okoličani niso še pozabili na župana Maru-šiča, o katerem ti se dandanes pripovedujejo, da je bil Slovenec.
In takrat, ko so v Trstu vladale take razmere, tudi tržaška trgovina ni trpela. A kakor je propadal slovenski jezik — tako je propadala tudi trgovina. Evo dokaza:
Leta 1831 zavzemal je Trst 12. mesto med vsemi pristanišči v Evropi.
Leta 1887 zavzemal je Trst 22. mesto med vsemi pristanišči v Evropi.
Leta 1895 zavzemal je Trst 27. mesto med vsemi pristanišči v Evropi.
Da, da, napredovali so v Tr^tu z zatiranjem Slovencev in prav tako nazadovali v trgovini. Zato pa je tudi naše prepričanje, da slovenske šole prinesejo nazaj v Trst one razmere med Lahi in Slovenci, kakoršnih se Še spominjajo starejši ljudje in da z boljšimi razmerami se Trst povrne na tisto mesto v trgovinskem pogledu, katero je že takrat zavzemal med drugimi trgovinskimi pristanišči v Evropi in ki mu je odkazano že od narave: po njega geografišbi legi.
Blejsko županstvo je dobilo zahvalno pismo g. Matuša Dule, predsednika IV. shoda slovanskih časnikarjev v Ljubljani. V pismu izraža iskreno zahvalo vsem Slovenkam za ljubeznivi sprejem ter zagotavlja, da ostanejo dnevi, prežiti med Slovenei — ki so zdrav in lep narod, kakoršna je njih domovina — vsem udeležencem nepozabni.
Naroden praznik v Rihembergu. Ker je morda ta ali oni, ki ee je udeležil tega j narodnega praznika, prigovarjal čemu, izlasti glede točnosti o vsprejemanja in o postrežbi, , moramo že povdariti, da krivde na tem ni smeti pripisovati nikomur, marveč treba priznati, da so prireditelji, kolikor so le mogli, ustrezali svoji nalogi. Krivda je bila edino le ravno na nepričakovano ogromni udeležbi. Sicer tudi ni bilo mogoče drugače, ker so društva neprestano prihajala in od raznih strani od 2 in pol naprej pa skoraj do 4. ure. Društva so prihajala od treh različnih strani, a vsprejemni odbor je bil le eden. Kako torej vstreči na vse kraje ?!
Sicer se pa taki slučaji ponavljajo vedno tam, kjer je pridrla na slavnost nepričakovano velika masa.
Mi se spominjamo slučaja, ko je eno naših društev, sestoječe iz nad 60 udeležencev, prišlo na neko večo slavnost, — ne da bi je bil kdo vsprejel. Radi tega pa ni bilo na naši strani najmanjše zamere, ker vemo, da ob velikih sestankih nastaja vedno tudi kolikor toliko zmešnjave.
Od naše strani se strinjamo s priporočili, došlimi od raznih strani, ali ob takih velikanskih slavnostih ne more biti niti govora, ' da bi bilo popolnoma ustreženo na vse strani in da ne bi bilo tudi nedostatkov.
O dejstvu, da se takozvani klerikalci niso udeležili slavnosti, ki je bila od naše strani smatrana izključno le za narodno, in o nekih neumestnih napadih na posvečenem mestu, ne bomo razpravljali, ker se na-dajemo, da dotičniki danes, po slavnosti, uvi-devajo svojo zmoto !
Dolžnost nam je, da se zopet pohvalno spominjamo vrlih Rihemberžanov in da se jim zahvalimo na velikem trudu, ki so ga imeli s prireditvijo te nepozabne narodne ela vnesti.
Posebno zahvalo pa moramo izreči De-utrudlijvemu gosp. nadučitelju Možini, ki je bil duša vse te akcije.
Nam Tržačanom ostane lepa narodna manifestacija v trajnem spominu.
Izletnik.
Vojaške stvari. Danes v jutro ee je odpeljal tukajšnji domobranski polk št. 5 v Putj, kjer S3 bodo vršile orožne vaje skupnega polka. Dne 14. julija se isti polk vrne zopet v tržaško, oziroma goiiško garnizijo.
Odprto pismo, katero smo omenili včeraj in ki je bilo objavljeno v voloskem »Narodnem listu«, s katerim g. F. K. daje slov<5 Krstcevi bandi, se glasi :
Dragi moji ljudje! S tem svojim odprtim pismom dajem na znanje vsem in vsakomur, da z današnjim dnem odstopam iz »mačje« stranke in da nočem imeti več posla s Krstićem in njegovimi pajdaš'.
Priznati moram svetu, da sem se terko odločil v ta korak, kajti bil sem trdno zve-san žnjim. Ali, kakor se pravi: sila kola lomi. Meni je bilo že vsega do grla. Rodbina, prijatelji in znanci me gledajo grdim
očesom ter beže od mene kakor od kužnega. Duša me boli, pak, kadar vidim in čujem, kaj vse se govori in piše proti poštenim ljudem od hrvatske stranke.
Pa pojmo malo naprej. Kaj imamo mi kmetje od te mačje stranke? (Tu navaja pismo razne obljube, ki jih jim je delala Krsfc'ćeva banda, a od katerih obljub se ni uresničila ni ena in ni v tol;ko kolikor je »črnega za nohtom«.)
Pi»mo nadaljuje: Po takem nas drže »mačji« kaporjoni za norce in nič boljšega, ker to jim nosi. Stvar je dokazana, da Krstića plačujejo Italijani, a tudi »Žukvarić« (eden Krst'ćevih agitatorjev) ni pal na glavo, da bi zastonj hodil okolo muhe lovit.
Mi vidimo, kako neki kaporioni žive kakor velika gospoda, a nam, na katerih račun se Čejo okolo, mečejo tu pa tam po kako viržinijo ali čašico pokvarjenega vina, samo da nam mažejo oči.
To sem vedel jaz tudi poprej. Ali sedaj, ko sem doznal za eni peklenski čin pri Ma-tuljab, pala mi je mrena z očij. I a zato sem odločil, preokreniti na pravo vero. Jaz sem
Povabilu aa sodelovanje na tej slavnosti so se odzvala sledeča narodna društva: pevsko društvo »Kolo« iz Trsta, čitalniški pevski zbor od sv. Jakoba, pevsko društvo »Velesila« is Škednja, pevsko društvo »Zastava« iz Lonjeija, združeni pevaki društvi »Adrija« iz Barkovelj in »Zarja« is Rojana skupno, ter telov. društvo »Triaftki Sokol« korporativno.
Vesti iz ostale Primorske.
X OeraaiziraBje li poitalijasče-vanje slovenskih krajev. Iz Nabrežine nam pišejo: Pod tem zaglavjem se je pisalo
že opetovitno in mnogo! Ne samo v državnem zboru, ampak tudi v deželnih zborih je bila vlada opozarjana opetovano na nedostatke, -katere ona sama dopušča in zbok katerih naši kraji dim bolj zgubljajo svoj slovenski značaj.
Poklicani organi dobro ved<5, da smo mi Slovenci potrpežljiv narod! Ravno radi tega pa zatiskajo svoje Škilave oči, da delajo z nami, kar hočejo, in to ne samo od strani
država h oblasti j, ampak tudi privatnih pod-vedel tudi poprej, kaj je Krstić, ali vendar j^ Kar brei5obzirilo ignorirajo naš narod
nisem mogel verovati, čemu vsemu je on zmožen. Zato mi ne dopušča več krščanska
in njega pravice. Človeku se ga t i, ako na-tanjko razmišlja, kako pečenja z nami drž.
ljubezen, ni-možko poštenje, da bi bil žnjim Uprava sama, in kako dopušča, da drugi delajo z v isti družbi. Jaz se, ako Bog da, povsem ^ j Gaa mma vpliva g BVOjim »lepim* odkrižam od njega. Kajti meni bi očesi pali vzgledom na javne Mvode, da se nam Slo-v zemljo od sramote, ako bi mi kdo rekel, veDcem daje Qlk.jer> fc*r bi Min mo-da je takov človek moj odrešitelj.	1 ralo ^^	v xmi4u državnih osnov-
Toliko sem odločil reči in storiti, ko sem ^^onov.
stvar dobro premislil.	j yu<Ji je ^ Mtoau in nje prisegi dol-
Rukava<- na sv. Antona dan VJ02.	ŽQOgtf da brani ^vso& in vaelej tudi naše
*'	narodne zahteve ! Zato mi ne smemo odne-
Draibe premičnin. V poned., dne 23. hatj ^ avojih iahtav ter moramo vedno>
jun. ob 10. un predpoludne se bodo vsisd	kakor do sedaj> infcerpelirati, da bo driavna
narsdbs tuk. c. kr. okrajnega sodišča sa ci-	uprava povsodi, kjer more izvrševati svojo
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:	ingerencij0, VpUvala,da se bo upoštevala tudi
ulica Farne to 14, uliea Giulia 13, ulica del	n£-a narodnoet!
Farneto 12 in l arneto 4, voz (kripica), pre-j	Gospod urednik! Zašel sem malce v
mog in mizarska oprema tokarnica ; ulica	Btrmn toda narodna Vest in zavest sta me si-
Ac«|uedotto 4,r> A, okviri, stolice in mizarska	^ da Mm poaovil gtare rekriminacije.
dne 15., 16., 17. in 19. septembra od 9. do 12. ure predpoludne. Po 18. septembru se nčenci ne bodo več vpisovali brez posebno važnega razloga, a še to le z dovoljenjem više šolske oblasti. Popravni in vsprejemni izpiti se bodo vršili 16., 17. in 18. septembra, dočim se bodo vsprejemni izpiti za II. razred vršili v dveh rokih, in sicer koncem šolskega leta 15. in 16. julija ter začetkom šolskega leta 16. in 17. septembra. Kdor ieli biti vsprejet v I. razred, se mora prijaviti ravnateljstvu v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov, in morajo dokazati: l) s krstnim listom, da do konca leta 1902 dovrše 10. leto življenja, 2) a spričevalom, da so z vspthom dovršili 4 razrede ljudskih šol. Vpisnina za učence I. razreda znaša 4 K 20 st. Šolnina znaša 30 K za vsako polletje. Vsaki nftenec mora plačati razna tega : a) 2 kroni kakor prispevek za učila, b) do 1 krone v pokritje troškov za Šolske igre (ubožai učenci so oproščeni od tega prispevka).
Oni učenci, ki namerujejo prosit« za oproščenje od plačanja šolnine, morajo prinesti seboj izkaz o imetju roditeljev, kateri izkaz ne sme biti stareji od enega leta.
X Iz Boršta nam pišejo: Notico o samomoru, ki se je te dni dogodil v Borštu, izvolite, prosim Vas, popraviti in toliko, da
se je nesrečni mladenič pisal za Josipa Ber-, ^
r . - , , i - o - : . JC iz odlikovanih Is svetovnoznanlh to-netiča. Isti je bil rodom iz Ricmani m se je ^	...	_ . .	mm
x . , J .	... .. * *	vam v Solkanu tn Gorici *
še le pred par leti preselil s svojim očetom j
v Borit. Bog sam vedi, kaj ga je dovelo do'	*-a
strašnega čiaa. Pokojnik je bil značajen na-
eni strani in državnimi srednjimi šolami na drugi strani v smislu § 15. zakona od 19. septembra 1898. št. 173. diž. zak.
Lord Kitehener se vrača v Evropo.
LONDON 21. (B) Lord Kitehener odpotuje v ponedeljek dne 23. junija iz Kap« stadta na Angležko.
Iz angležke zborniee.
LONDON 20. <B) Na posvetovanju o postavki 294 tisoč funtov šterlingov za admirali teto je lord Beresford ojstro pobijal obstoječi zistem mornariške uprave, kateri zistem da je strohnel in ovira sposobnost mornarice. Campbell-Bannermann je branil sedanji zistem. Parlamentni tajnik Forster je menil, da zboljšanja morejo priti po rednem potu in na predlog častnikov admiralitete, ne pa po agitaciji kakor je menil lord Ba-resford. Admiraliteta da pozna pomanjkanja, v kolikor ista rea obstoje ter se trudi brižno, da od po more.
KHKMKKHKKKKKKKKK
)|	X
X MIZARSKA ZADRUGA V SOBICI X
X	* lanjsalai Janstvan	H
X naznanja slovensksmu občinstvu, da )C X	js prevzela	JC
■ m ssIot. zalogo noltra *
oprema ; zagata del *»lmo 4, voz ; ul. Geppa 16, hišna oprava; ulica Piccardi 12, hišna
Sedaj k stvari ! Ako ste se danes pripeljali na poatajo
oprava ; ulica Gelsi 8, stroj ; Vrdela 532, ju£ne £eleznice v Nabrežini, menili boste, da hišna oprava.	poataja služi le za Nemce in pa za I tali-
VreHeukl vestnlk. Včeraj: toplomer jaae f Tu je videti napise samo v nemščini ob 7. uri zjutraj 17°.8 ob 2. uri popoludns in lagg ni. Slovenščino pogrešate popolnoma. 22°.l C.* — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 757.6 Idlodi dohodi) blagajne, pisarne itd., pisarna — Danes plima oa 10.39 predp. in ob 9.5 nikie\nik*t vse ima napise sam* v jedino zve-pop.; oseka ob 4 0 preipjludaa ia ob 3 12 li6avni nemščini in blažeai — ah, kako milo popoiudne.	I done!ii _ italijanlčini !
Naročnikom. Ker s koncem tega me- j Ako Je priiel t|1 m na p^jo pristen eeca mnogim naročnikom poteče naročnina, Kraševec, ki ne zna druzega nego slovenski pridejali smo današnji številki poštne nakaz- j __ je revež t Kajti ne ve, kam bi se obrnil ! niče. Prosimo torej naročnike, naj porabijo te Ne ZM Mjti piMrne načelnika postaje, ne nakaznice. Posebno pa še velja to onim, ki bla„a:ne M li8tke. Vsi napisi na teh so v
so zaestali z naročnino.
Uprava »Edinosti«.
Društvene vesti.
Pevsko dr astro »Zarja« r Koja mi
priredi jutri v nedeljo dne 22. t. m. »pevski večer« v gostilni g. Trevna pri »Zlati kroui« v Rojanu. — Začetek ob 6. uri popoiudne. Prijatelji petja dobro došli !
Za možko podružnico dražbe sv. Cirila in Metodija je gospi ca Ida Benel nabrala 8 kron.
Prispevali so gg.: Fran B., Marija B., Ivan V., Fran B., in Anton P. in sicer je vsakdo cd te narodne družbe plačal 10 st. za vsako tujo besedo, izgovorjeno v veseli družbi. Posnemajte to vrlo gospodo! Posebno še želimo, da bi se za gospico Ido oglasilo mnogo po3nemalk! Živela !
Pevsko društvo »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob 5. uri popoiudne pevsko zabavo v krčmi novoustanovljenega »Kon-sumnega društva« pri Sv. Mar. Magdaleni zgornji.
Izjava. Na poziv gospoda Samca v »Edinosti«, naj se členi konsumnega društva pri sv. Jakobu snidejo v ponedeljek na posvetovanje, izjavljamo, da ni primerno sklicevati taka posvetovanja v gostilniške prostore. Zahtevamo, naj se posvetovanje skliče kam drugam, n. pr. v so'o družbe sv. Cirila in Metodija in sicer ne za v ponedeljek, ampak v torek. Gostilne niso primeren kraj za posvetovanje o kočljivih stvareh.
Več zadružnikov.
Velika narodna slavnost, ki se bo
vršila pri Sv. M. Magdaleni spodnji v nedeljo dne 6. julija 1602 v proslavo desetletnega obstanka pevskega društva »Slsva«, obeča biti prava manifestacija ne samo za Sv. Magdaleno spodnjo, ampak za ves prvi kraj.
tujih jezikih !
Vosni redi so eamo za Nemce in Lahe, kajti tiskani ao le v njih jeziku ! — Za nas Slovence jih pa ni in jih ni, vkljubu temu, ! da slovensko ljudstvo znaša ogromne svote za vožnjo po južni železnici.
Mi protestiramo proti takemu preziranju našega naroda in jezika ! Zahtevamo od južne železnice, da na naši postaji upošteva našo narodnost istotsko kakor nemščino! (Prav za prav bi jo morala še bolj, ker ta postaja je na slovenskih tleh in ne kje na Gorenjem-Štajerskem ali Nižeavstrijskem.) .
Tovorni listi se dobivajo tu na postaji r Nabrežini samo v nemščini in laščini. Mi vprašamo: zakaj niso isti tiskani tudi v slovenščini ? Mari nista tu vsa obrt in trgovina v zgolj slovenskih rokah? Ali pa se mora tudi tukaj žaliti alovenaka narodnost?!
Gospod načelnik postaje! Ali nimamo vzroka dovolj še, da se bavimo z Vami v javnosti ? Ali vršite Vi svojo dolžnost nasproti slovenski narodnosti t! Ali ste še kdaj stavili predlog na prometnem nadzorništvu, da se ti nedostatki odpravijo?! Koliko časa boste še zlorabljali potrpežljivost našega naroda ?!
Vi ste, kakor načelnik tako vaiai postaji, poklican v to, da stavite čim prej primeren predlog, oziroma zahtevo, da se prirede tudi slovenski napisi na tuk. postaji ter da se odpravijo navedeni nedostatki. Zato zahtevamo od Vas.
Slednjič pa prosimo še naše gosp. državne poslance, da asj radi nedostatkov na postaji v Nabrežini nekoliko podrezajo pri železniškem ministru. Temu mora biti znano vse to, kajti v tem pogledu ja tudi naša občiaa pred več časa storila primerne korake.
Nabreiinaki dihur.
X Na hrvatskem flnsaziji v Pazinm se prične prihodke šolsko lato 1902—19G3 dne 18. septembra. Vpisovanje se bo vršilo
rodn|ak. Bog mu bodi miloatljiv!
Vesti iz Kranjske.
*	Vožnja — v smrt. Ljubljanska dnevnika poročata o grozai nesreči, ki se je predvčerajšnjim dogodila na vrhniškem klancu. Azistent mestne elektrarne, g. B. Kukla je v družbi s tremi drugimi kolesarji priredil islet v Logatec. Na vrhniškem klancu je vozil sila naglo izlasti zato, ker kolo ni
: imelo zavore. A ker je imel jako upognen guverna 1, je moral večinoma gledati v tla in j ni gledal pred-se. Tako se je zgodilo, da se 'je z grozno silo zaletel v železniško zapornico. Koio je pod zapornico smuknilo na železnico, nesrečni vozač pa je odletel v zrak in telebnil na tla s tako silo, da je ostal mrtev na licu mesta. To se je zgodilo ob 8. uri in pol zvečer. Pokojnik je bil obče priljubljen; sočutje zbok te nesreče je tem veče, ker je pokojnik zapustil vdovo z ' dvema otročičema.
*	Zopet samomor in poskus samomora V Ljubljani. V Kolodvorskih ulicah v gostilni Mar. Ravnik se je predminolo noč ustrelil potovalni agent Jos. Hofmann iz Traunkirchna pri Badnn. Ustrelil se je v sence in je bil takoj mrtev. — Včeraj zjutraj okolu pol 2. pa se je v svojem stanova* nju s samokresom v prsa ustrelil marker v kazini, Josip Eržen. Strel pa ni bil smrto-
'nosen. Ranjenca so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
S Antona Černigoj-a k
JJ	Katera se nahaja	X
X ▼ Trato, Via Piaasa veoohia JC X	(Bomrio) »t. 1.	X
X (mm 4esai • trasi cerkve st. Petra). X X Konlcnrsnoa aaaaoffofta, kar Ja blago X X'	ta prva roka.	X
K
A
I ............ ,
jNasl. Frani lir)
VELIKA ZALOGA k
snovij za moške obleke I
iz tu- in inozemskih tovarn	'
i €
I i

ul. Barriera vecchia 13.
Velik izbor :
perila, perkatja, cefira, satena.
Specijaliteta podlai (Mre) in drobnarij za krojače.
Naročbe za moške obleke po meri se izvrše po zelo ugodnih cenah
v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poStnine prosto.
) 1
1 >
1
Književnost in umetnost
»Sretilnik«. Danes je izišla 12. številka »Svetilaika«, glasila slovenskih delavcev. Na prvem mestu priaa&a dve krasni pesmi-stavnici našega didnega pesnika S. Gregorčiča aa velikega vladiko Strossmayerja. Pesnik čuti, kje krvavi najbolj slovenski narod; zato aa vsdiguje njegova VHa, da bi vsbudila tudi Slovencem takega cerkvenega kneza, kakor je Strossmayer.
»Svetilnik« ksže v članku »Slovenci, redite slovenske tuinje!« na veliko nevarnost, ki preti slovenski domovini, ako se slovenska družba ne začne resno baviti z delavskim vpraiaajem. Ako pristavim^ da prinaša list tudi primerne povesti in lepe slike, nam pač ne treba poesbno omenjati, da je jako priljubljen tržaškim delavcem ia delavkam. Naši kmetje in obrtniki ga ne eenijo nič manja, posebno zato, ker je to list slovenske sloge ia slovenskega ponosa.
Brzojavu poročita.
Triaški dekliški lieej.
DUNAJ 21. (B.) »Wr. Ztg.« objavlja: Minister za nauk in bogočastje je na podlagi izjave, podane od vzdrievateijev mestnega dekliškega lieeja v Trstu, glede službenega postopanja a ravnatelji ia učitelji, kvalificira-mirni sa pouk na rrednjin šolah, pri posnel reciprociteto med imenovanim zavodom na
Velikanski izbor pohištva
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Ritergo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapeearij vseh vrst, ročnih koveekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. NaroČbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odposiljanje po železniei ali morju.
Aliksaiitr un liszi
Prva In aa^ve^fa tovarna pokHtra ▼aeh mt
R S T t*-
ZALOOKf
Plana Rsasris ftt 2
I (Šolsko poslopja) I Is Via Rlbsras it 21
Tetedaa ftt. «70.
& §
Sf Sf
VeUk tabor tapeearij, srca! ia slik. Is-tadt po posebnih aatrtlh.
ILItTlITAIJ €1111 ZAST0I1 II 114110 Predmeti postavio se na pai obrod ali železnico franteo.
Razglas!
Dne 24. junija, vdan sv. Ivana bode v Devinu starodavni in znameniti konjski trg. Županstvo Devin.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
jjogat izbor n
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani
IT zalogi pohištva ~mm
Rafael Italia
Trst - uL M&lc&nton št. 1. - Trst
Za v Avstriji konceoljonovano francosko prekomorsko družbo
„Compapie generale Transatlantipe"
Edina direktna in najkrajša črta postnih brzoparnikov
ki prevažajo zanesljivo brez prelaganja
iz Havra v Newyork.
Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, d^je pojasnila in veljavne vozne listke
£)ino oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 6
blizu znane go-tilne pri »Fipabirtu«.
-VWJ
nilnica <
Tržaška posojilnica in hranilnica c
recutis^iia laflma t oieieBii peroštren- \ ulica 8. Fr&ncesco it. 2, I. n.
- Telefon 952.
Hranila« u 1 opre se sprejemajo od vsakega, če
tudi ni ud zadruge in ae obrestujejo po 4*/, Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. PoMjlla dajejo se samo zadružnikom |n sicer
na uknjižbo po f>1	na menjico po 6*/«
na zastave po 5',%.
L radne ure a« : od 9—12 dopoludne in <x?
3—4 popoludne. izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hrani laični račun 816.004.
Odda se v najem
dobru upeljana in obiskovana stara prodajalnica jestvin, zraven tudi pekarna. Ista se nahaja ob dveh cestah, oddaljena eno uro hoda iz Trsta. Naslov pove uprava našega lista.
i
Y>ccoli
Gosp.
Cdounar piccoii
Ljubljana.
^	Vaše železna to vino
/#/»aj)sem uporabljal z izvrstnim vsj»ehom pri moji soprogi, katera je dolgo čafa nervozna. Prosim Vas, da mi doj>ošljete j»o "polti še šest steklenic zgoraj imenovanega vina.
Jr. L farber
c. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne 16. junija 1901.
Razprodaja se v lekarnah v Trsta, Istri, Dalmaciji, Primorskem. Goriškem in Tolminskem po K 2.40
steklenica.
Stavbinsko podjetje
■sasS* O- tOnnies
Ljubljana.
1 iTama za Mizarsko orodje ii parkete, Mirto in netoo kljnčarstvo.
Delalnica xa konštrnkoljo selen itd. *
Sprejema narožbe za vsakovrstna m zarska dela kakor: kompletna okna za cele stavbe in igložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh elogih. — Podovi mehki in trdi vseh rrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stoj m ice, obrije, šične mreže, železne eatvomice na vreteno ita. itd.
Preračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago.
S keščekom sladkorja zavžite po potrebi 20 do 40 kapljic.
se zeleno varstveno znamko »nuna« in na kovinskem zamasku vtisnjeno tvrdko. Edino pristno. Tn balzam deluja ne le v no-tianjrm ampak tudi na zunanje jako milu, boleč n« blažeče in v vsakem obziru pov^pesevalno. Vdobiva so v lekarnah. Po pošti 12 malih ali G velikih steklenic 4 krone.
Thierry (Adolf) Limited lekarna k angel j u varuhu v Pregradi (Rogatec S&uerbrnnn.)
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zeleno varstveno znamko »nuna«, ki je
registrovana v vseli naprednih državah.
Najboljše
stiskalnice » grozdje
In OLJKE so naše stiskalnice
19
ti
najnovejšega ia najboljšem sestava z dvojno tn nepretrgano prit iskalno močjo ; zajam* fen« najboljše delovanje, ki prekaša vse drage stiskalnice.
Najboljše autom atične paten-tovane trtne brizgal niče
„S V P H O N I A" Automatična' briz
ki delujejo vame od Fel>*\ ne da jih	galnica.
bilo treba goniti.-
Stroji za grozdje, sadje in ojjke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje in ogra-vodo. Stroji za *nieqje sadja in drugih vegetalnili, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za »eno, slamo itd. na roko.
Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice.
ročni mlini za žito v raznih veli-
kostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejše posebnega, izbor-nega, uresničenega, najbolj pri poznanega in odlikovanega
A7FARTH & Co.
c. kr. izktj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj, II. Taborstrasse št. 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi
kolajnami.
Ceniki s mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
SV Raiprodajalci is zastopuiti it iščejo povsofli, kjer še nismo zastopani.
„Čuvati se pred ponarejanjem".
i
(MlitoTasa 1894.
OUitoTaua 1894.
isei.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
\m Doljak v Mano pri Gorici
Srmostojna tvidka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889 V lastni hiši. =3«= Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi cd najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi struparji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapeta rji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuii mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. s navadnim in najfinejšim pohištvom.
========= Za misazjo.	=
Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka kt ilitM not ijkljntrna, ter f=e dela Famo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: SeMettt ia točnost v postrežbi.
Vrb« tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Poljok — Belkam.
M. Aite
o
trgovina z man I fakt tirni m bhisrom
ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 5
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in t-enj. odjemalce, da je jako pomuo/.ila svojo zalogo kakor tudi povećala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato. da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ce ij. odjemalcem.
V obeh prodajalnieah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz prfih tovarn, posebno pa snovi za inoške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice , tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške obleke po meri. katere izvrši najtoČneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence.
Poskušaj, da se prepričaš !
0 0 o
o o o
o o o
BOBISU LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v laatni hiži.
---
Hranilne rlogpe sprejemajo se T)d vsaoega če tu<li ni član društva iu se obrestujejo po -A1/®0/«)« ne bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo člyn >m in sicer na inenjiee po 6 °/0 in na vknjižbe po 5 '/*°/a
LTrad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1900. Kron 1,263.563 I Poštno-hran. račun št?. 831.315.
Anton Brešcak
Vetturini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V e dogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke.
j Trgovina z izgotovljeniini oblekami.
Qalarini Ponte della Fabbra štv. 2.. vogal
oaiarini ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare št. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za.binkoštne praznike in birmo; obleke za moške od gld. «».50 do 2i, za dečke o t gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo.. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. do 1<J. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža' za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu ol gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah.
OOOOOOOOOOOOOOOl
8 PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne s ečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141
Zaloga: ul. Istftuto 15
Telofon št. 145
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., II., III. IV. razreda; prevezi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato-črni, srebrno-črni iu zlato-modri bani.
Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstuih pogrebnih predmetov.
Vela zaloga Krojnega blaga.
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo.
Cene »talne brez podajanja.
Spoštovane slovenske pspUje!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-JKetodijevo
cikorijo.