ttobri
-
PRIMORSKI DNEVNIK
gjJSEViSr - Cena 35 lir
Leto XVIII. - Št. 237 (5321)
TRST, torek 23. oktobra 1962
ZDA NEVARNO ZAOSTRUJEJO POLOŽAJ NA KARIBSKEM PODROČJU
Kennedy odredil blokado proti vojaškim dobavam Kubi in je zagrozil z represalijami proti Sovjetski zvezi
usk Je izročil sovjetskemu poslaniku s tem v zvezi noto svoje vlade • Za danes je ameriška vlada zahtevala izredno eJo Varnostnega sveta OZN - Posvetovanje z diplomatskimi predstavniki NATO in držav Latinske Amerike
WASHINGTO'N, 22. — Ameriški predsednik je govoril da-lt opolnoči po radiu in je sporočil, da začenjajo ZDA izva-«str°g embargo nad vso ofenzivno vojaško opremo, ki se Wa na Kubo», zato da se blokirajo «komunistične ofen-Uen priPrave». Dodal je: «V se ladje vseh vrst, ki so name-or^ na Kubo> naJ prihajajo iz katere koli države, se bodo e vmiti, če se bo na njihovem krovu našlo ofenzivno
_redsednik je izjavil, da
|retiel- te ukrePe> ker «je bi'° iJSPJi teden ugotovljeno z .jP°bltnimi dokazi, da se sedaj ‘Pravi j a vrsta oporišč za ofen-e?® izstrelke na Kubi». Ken-satd J,e dodal, da «namen opo-. ’ ® jih gradi Sovjetska zve-v°n> s’h, . more biti drugačen nego jedrski ofenzivni po-„ proti zahodni polobli*. tevj,em je predsednik izjavil, da i« ia , ,a nova sovjetska oporišča jL• i vStru"je! se gradijo na Ku-e’ . sebujejo naprave za balistič-i la2^rebte za srednjo razdaljo,
ten?
ki
■acil* a J.”",0 Prenašajo jedrski naboj tl ako d2daV°. nacl i'600 kilometrov,
l
mo1> la*«3 P0|iročja. Kenned.v je trdil, »< itit °meni sovjetska pobuda «od-
^r^ih°ŽdarieV))mlrU ^ Varn°Sti
,idf ah?.2en, teSa je ameriška vlada * 1 ;a	izredno sejo Varnostne-
k I aznvotf).za iutTi zjutraj, ki naj bi I I8a )fav‘iala o Kubi. Domneva se, rej ® seja sklicana za 15.30 po neevropskem času.
j ~-|lrihje Kennedy po...-. ---------
3 Pj ledi]•kab ukrepe, ki jih je od-
loh01	se prepreči zgraditev vo-
•elj®1 zva;_, ofenzivnih naprav, se b(
oh®1 »I «1
*
eij--....................
vstlj* Iržav 'n nai Prihaja iz katere koli
osa<Vaial >8]
di^! *!°'i vrste, ki bo plula proti
o Ja.. strog embargo nad kate-'sm. ’■ v°jaško ofenzivno opremo, tepi* ;era P-ieno Kubi. Vsaka ladja ka-
taniš*’ ab ‘z katerega koli pri-SCa, bo morala menjati smer,
ClVftrv	u X n u, uca plevama
,ii.. v orožje. V primeru potrebe 08	ta embargo razširil tudi na
edaj Vrste blaga in ladii, toda za la«-, te nameravamo odvzeti ku-
.t,n,ans, “e nameravamo oavzeti et*iliih *en>u ljudstvu proizvodov, ki * tor ?°trebujei,o za življenje, ka-iy0;-So, skušali storiti Sovjeti med j‘j,° blokado Berlina leta 1948». ji k Stalno In povečano strogo iona £i«!Zorstvo nad Kubo in nad nje-«sof mi vo.iaškimi pripravami.
l3. Vsak napad z jedrskimi iz-,o|trelki, ki bi ge izstrelili s Kube r°t' kateri koli državi zahodne oloble, bi veljal za napad So- _ ...	,	...
jetske zveze proti ZDA kar bi ra IndlJa Okrepiti SVOJO vojaško j ovzročilo akcijo represalij nad obrambo.*
“ 'Ovjetsko zvezo.
* ' Okrepitev ameriškega opori-i»«,Vj “uantanamu na jugovzhod-iij® °®lu Kube in evakuacija dru-, L vojakov, ki so v služ.bi v tem l fpP risču. Drugi vojaški oddelki
1,1111* """..iiiiiiii,Til,111,1111111,11,1,im,       .....................................niiniimiiiiiiiiiiiiiii n  
DANES SESTANEK NA MINISTRSTVU ZA DELO
a. 1 edil itef obit
t*
rvo(
ion1
(gel
so dobili ukaz, naj bodo pripravljeni.
5.	Se to noč se skliče takojšnji sestanek posvetovalnega organa organizacije ameriških držav «da proučijo to ogrožanje varnosti zahodne poloble in da se uporabita člena 6. in 8. pogodbe iz Rio de Janeira v podporo vsaki potrebni akciji*.
6.	Se to noč se bo zahtevala izredna seja Varnostnega sveta OZN, ki naj sprejme ‘brez odlašanja ukrepe proti temu sovjetskemu ogrožanju miru».
iiVarnostnenm svetu nameravamo predložiti resolucijo, s katero bomo zahtevali odstranitev in takojš-
nji umik vsega ofenzivnega orožja s Kube pod nadzorstvom opazovalcev OZN, pieden se bo lahko ukinil embargo.*
7. »Pozivam predsednika Hruščo-va, je izjavil Kennedy, naj ukine in odpravi to podlo in izzivalno ogrožanje svetovnega miru in dobrih odnosov med našima dvema deželama. Razen tega ga pozivam, naj opusti to akcijo za obvladanje sveta in naj se pridruži zgodovinskim naporom, da .‘.e ustavi nevarna oboroževalna tekma in da se spremeni zgodovina človeštva.
«To tajno, naglo in izredno kopičenje komunističnih iztrelkov, Je izjavil predsednik, pomeni namerno, izzivalno in neopravičeno spremembo statusa quo, ki ga ne moremo sprejeti, če hočemo, da bodo prijatelji in sovražniki še zaupali v naš pogum in naše obveznosti.
Pozivam ga tudi, naj odpelje svoje orožje s Kube in naj se vzdrži vsake akcije, k: bi lahko povečala ali zaostrila sedanjo krizo. Tedaj
bo imel tudi priložnost, sodelovati pri iskanju miroljubnih in stalnih rešitev.*
Zatem je Kennedy izjavil, da bo ((katera koli akcija na svetu, naperjena proti varnosti in svobodi narodov, ki smo se jih obvezali braniti — in mislim je posebej po. gumno ljudstvo zahodnega Berli. na — izzvala primerne ukrepe*.
Govoril je zatem »ujetniškemu kubanskemu ljudstvu* in je trd.l, da je Kuba «padla pod tuje go-spodstvo*, in da je ‘mednarodna zarota* napravila iz Kube «prvo deželo Latinske Amerike, ki je postala tarča jedrske vojne, prvo deželo Latinske Amerike, ki razpolaga s takim orožjem na svojih tleh*.
Na koncu je Kennedy izjavil, da napovedana politika vsebuje nevarnost več mesecev žrtev in discipline; nihče ne ve, kakšna bo njena cena ali žrtve, «toda večja nevarnost bi bila, če ne bi napravili nič*. «Pot, ki smo jo
začeli danes, je polna neznank kakor vse poti, toda je pot, ki je najbolj v skladu z našim značajem, z našim pogumom in z našimi obljubami svetu*.
Državni tajnik Dean Rusk je že prej pozval sovjetskega poslanika Dobrinina v svoj urad, in sicer nekaj minut prej, preden je začel Kennedy govoriti. Izročil mu je noto svoje vlade. Ko so časnikarji vprašali Dobrinina < ali je kriza* je ta odgovoril: «To lahko sami presodite*.
Ze včeraj je bilo v Washingto-nu opaziti izredno dejavnost najvišjih predstavnikov ameriške vlade, ki je neobičajna ob praznikih, Predvsem se je Kennedy nepričakovano vrnil že v soboto v prestolnico, in prekinil potovanje za volilno propagando, ki bi morala trajati do sinoči. Tudi podpredsednik Johnson je prekinil volilno potovanje in se vrnil v Wa-shington. Državni tajnik Rusk, ki je imel odpotovati- v Virginijo, pa
je ostal skoraj ves dan v svojem j čela stopnjevati, zlasti ko so na-uradu.	.	povedali velike pomorske in izkr-
Danes zjutraj pa so v Beli hiši I cevalne manevre na karibskem napovedali Kennedyjev govor «v
zvezi z argumentom, ki je izredne nujnosti*.
Razen tega so se danes ves dan nadaljevala	posvetovanja	v	Beli
hiši, medtem pa so z vojaških letališč blizu- Washingtona odletela reakcijska letala z nalogo, da pripeljejo v Washington glavne predstavnike kongresa obeh strank, ki jih je Kenneay poklical na posvetovanje, Gre za 16 voditeljev kongresa — osem demokratov in o-sem republikancev — ki so se sestali s Kennedyjem	ob	17.	uri
po krajevnem času v Beli hiši.
Ob 15.15 po krajevnem času je bila izredna seja državnega sveta za varnost,	ob 16,30	pa	je	bila
seja vlade.	Za 18.30	po	krajev-
nem času pa je Kennedy sklical v svoj urad poslanike latinskoameriških držav in držav NATO.
Napetost okoli Kube se je za-
liit,iliiiiiiiiiiiii,,,,n,i,,,,,,,,,,I,,,,,,,,,i,,,i,,,,,,ii,,,,,i,,,i,,M,,,l,lil,lllt,,l,llltllIIU|(|t||nt|||||||||M|)|||1|t|||||ll,,1,llllllllllll,l,llmlI,ll,l,,l,,i,,,,,,,,iii,,,,,l,,lni|||||||||MIII,,l,il,,,,,,lll,l,i,,,,ii,l,i,,,IM,i,l,l,l,,,,,,,l,l,IIIIMIII||)lllllllllll,llll||||||||||t||||||||||||||||||ll|M|11|t||||||im
Nehru poziva indijsko prebivalstvo na pripravljenost da se z vsemi silami upre proti kitajskemu napadu
Voditelji indijske KP obsojajo kitajski napad - Naser ponudil posredovanje? - Boji še vedno divjajo
NOVI DELHI, 22. — Predsednik indijske vlade Nehru je >ril nocoj po radiu. Izjavil je, da je stanje na meji s Kitajsko zelo resno «zaradi staln ih in nesramnih kitajskih na-
nijo celovitost in prihodnost do- katerih so Kitajci imeli velike iz-
movine*.
Včeraj se je Nehru sestal s sovjetskim poslanikom v Indiji Be-
Pozval je vse prebivalstvo, naj proti kitajski grožnji.
«Ne moremo sprejeti napadov ali dominacije kogar koli,* je nadaljeval Nehru in dodal: «Pripraviti se moramo sami na nalogo, ki nas čaka. Morda smo bili predobri, ali pa smo mislili, da nimamo za kaj biti zaskrbljeni. Resnica pa je, da na svobodo ni moč gledati kakor na nekaj, ki je dokončno pridobljeno. Naj 'nam prihodnost prinese kar koli, želim, da ostanete s pokončnim čelom in da popolnoma zaupate v veliko prihodnost naše dežele. Sedaj mo-
bo pripravljeno, da nastopi
^AZSuSSS. Srž,
dovanje Sovjetske zveze v indij-sko-kitajskem spopadu.
V Washingtonu je predstavnik
čimo spopad tudi tedaj, ko nam brezobzirni nasprotnik ni prenehal groziti. Sedaj je prišel tre-
nutek, da odgovorimo na izzivanje sovražnika*.
Nehru je izrekel prepričanje, da ne bo mogla nobena sila spraviti v nevarnost neodvisnosti in suverenosti, ki si ju je Indija priborila. Na koncu je ponovno pozval prebivalstvo na enotnost in je opozoril, da ne bo dopuščena nobena «protidržavna ali protisocialna dejavnost*.
Trije člani vodstva indijske komunistične stranke (Kandašvami, Krišnan in njegova žena) so da-Nehru je nato govoril o stalnih nes obsodili kitajski napad na in-
naporih Indije za mirno rešitev obmejnega spora s Kitajsko. ‘Tudi ko se je pred petimi leti začel napad,* je izjavil Nehru, «ni-smc štedili z napori, da prepre-
dijsko ozemlje. Poudarili so, da ta napad izziva protest naprednih sil. Pri tem so izrekli upanje, da se bodo vse patriotične sile »združile kakor en sam mož, da bra-
Stavka kovinarjev prekinjena
Viviani (KD) zahteva ukinitev zakona Merlin ■ Nenni odgovarja Togliattiju Poslanci MSI vložili interpelacijo v zvezi s terorističnimi atentati
Dreru^i-2?' Misovski poslanci so vDr J0. I* interpelacijo, v kateri tra«SUjei°. Pre<fseiinika vlade, no-ltau.Je8a in zunanjega ministra, lrSf.akre!pe so sprejeli, da bi 4a varili nadaljnje atentate in V izsledili atentatorje in nji-V9 e mandante; ali vlada namera-o^vidirati svoje stališče glede So „‘e*a državljanstva osebam, ki His*a bile ponovno pridobile, a ga mVredne; kaj meni vlada gie-0rebitne ponovne uvedbe vi-ya *a avstrijske državljane. Soltr Ini Sarentino v bocenski ,, 6e|{„ n( so neznanci streljali na i 4ila°. v°iaško patruljo, ki je stra-0 i
jj)
jSl«
£4
,j‘,
let
'k
HreilA*z.v Rio d’Anza, in pri tem elfi^kbjali čelado nekega podofi-yuV.»e d. bi ga huje ranili 1 „jri*nja številka socialisti
ga II“e.nJa številka socialistične-nik® as,ila ‘Avanti!* prinaša uvod-I*St »J ,8a pripisujejo voditelju v0r Neftniju. Uvodnik je odgo-
,0V liia va,rndel(iski uYodnik Togliat-I Rativ ‘ bnita*, v katerem je ne-s *8serin° • ocenii sklep nedavnega V u,anJa. centralnega odbora PSI. Siitj. ^bikb je rečeno med dru-val 'k*Togliatti je mnogo prispe-
gibj" temu, da se je v delavsko 8jev Je. ln KPI vnesla metoda oce-v* vs i* stvari ba podlagi njiho-hiui .eblne, ne pa na podlagi for-^ lb etiket,.
■v# Togu . etiket.. Kar na lepem pa ' op8ttl opi,®ča to metodo, ko gre 1 Ustn«®-1?0	kar imenuje »nova
I sfet ' j Pietra NennPa*. Vse se P8’ Ponus'-etlHcira na formule, etikete, i Odi*!YCa,)’e, socialdemokratizacijo, itf1 Da bi dal moč tej ar-<lw;ntaciji, Togliatti opušča neko tofl otl svoiih priliublienih me-!a ’ D^mreč to. da podčrta novo itr	n,biivo plat izkušeni, ki sa
d m1*,*« Področju, ki je različ-Zadr4«,n'e8°vega». Potem ko se je Mian,- .np krUikah. ki jih ie To-
I bolltil. lzre1<el proti socialistični
J kpj ' in Podčrtal, da je voditelj Zarn°ičal pozitivne plati seda i’diP. bnložaia. uvodn’čar nada-toaii' V sliki, ki io je prikazal Jev, v . i® neka točna upntovi-kot' u(Sa' kot tendenca, če še ne s? j rieno deistvo; namreč, da ^eaoi(no.oz,>i- od kongre*"1 kb <> CB b ’b od sestave vlade leve-ksaj . Jja do ri™«s, nosiebšal ali re\ s'abšar. k poslabšani. Na to po-jjd d j a • -e ali nevarnost nos'obša-,»(1 ?*ŽeJ s, vei'ina centralnega odbora j	seTanke naslonila svojo ana-
A	Uanjega položaja. Smo na
prelomnici: desnica se zaveda, da če ne povzroči krize levega centra pred splošnimi volitvami, bo zanjo prepozno. Zato ona računa s svojimi silami, ki nimajo m ne teže; računa na desnico znotraj KD; računa na demokristjan-ske sektorje, za katere je že nacionalizacija električne industrije nekaj, kar je preveč in ne trpi nadaljnjih bremen; računa na de-mokristjanske sektorje, ki so nemirni glede tega, kaj bi jutri u-tegnil napraviti ali ne napraviti PSI.
Namera je jasna: spraviti v krizo levi center s premestitvijo politične osi znotraj KD; koalizirau vse desničarske in konservativne sile, vse napovedovalce nesreč in one, ki se boje vsake novosti, v skrajnem poskusu, da bi zrušili levi center. Tak je položaj, v katerem je naš centralni odbor sprejel svoj sklep, ko so vsa vprašanja še odprta, vštevši SNEL; ko je še vse na tehtnici; ko je tu grožnja, da se prekucne nova političha usmeritev. Centralni odbor je sprejel edini sklep, ki je v stanju razorožiti desnico, vliti zaupanje demokratičnim silam, braniti interese delavcev. In če je res, da je dvignil ciljanje s perspektivo sporazuma za vso legislaturo, je prav tako res, da je dal tej perspektivi točno določeno vsebin". Kje je torej zamaskiranje, o katerem govori Togliatti’1 Ne le, da ga ni; je in bo obratno, na podlagi nerazdružljivega odnosa, ki smo ga postavlii, med formulo in vsebino. Ce bi se perspektiva, ki smo jo nakazali, izkazala za neuresničljivo, tedaj bi prevladala desnica, in to pot v še hujših oblikah, kot v preteklosti*.
Uvodničar pripominja nadalje, d* spričo takega položaja Togliatti predlaga socialistom »nekaj absurdnega*, namreč »vprav gibanje, ki si ga želi desnica; gibanje, ki bi potisnilo v krizo socialdemokrate in republikance*.
V poslanski zbornici so nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za pravosodje, med katero je demokristjanski poslanec Viviani predlagal med drugim.ukinitev zakona Merlin, s katerim so odpravili javne hiše.
Spričo pogajanj, ki se bodo začela jutri na ministrstvu za delo med predstavniki sindikatov in
predstavniki zveze industrijcev, so sindikalne organizacije prekinile stavko kovinarjev do četrtka, ko bodo, na podlagi poteka pogajanj, odločili glede nadaljnje borbe kovinarjev.
Demonstracije študentov zaradi atentatov v Veroni in Trentu
RIM, 22. — Preiskava v zvezi s terorističnimi atentati v Veroni in Trentu se sicer nadaljuje, toda do sedaj_ brez uspeha. V zaporu so pridržali osem mladih južnih Tirolcev ki so se preteklo soboto zadrževali na Gardskem jezera, kakih 30 kilometrov od Verone, vendar pa se ne ve, kakšno zvezo naj bi imeli z atentati na postajah v Veroni in Trentu, pri čemer je en železničar izgubil življenje, 18 oseb pa je bilo ranjenih. Skoda na postaji v Veroni znaša od šest do sedem milijonov lir; k temu je treba dodati še škodo, ki so jo utrpeli potniki, ker je požar uničil 860 kosov prtljage; v nekaterih od teh pa so bile tudi dragoceno, sti. Policija je odredila, da se pregleduje prtljaga na vseh postajah.
V raznih mestih so srednješolski študenti uprizorili manifestacije proti ponovnemu valu teroristične dejavnosti, ki so vse potekle brez incidentov. Manifestacije so bile v Bocnu, Trentu, Veroni, Genovi, Neaplju, Bariju, Trstu in Trevi. gliu (Bergamo).
Vodstvo SVP (južnotirolske ljudske stranke) ja obsodilo v imenu vsega južnotirolskega prebivalstva zločinske atentate in izrazilo upanje, da bodo krivce čimprej izsledili- hkrati pa izjavlja, «da ne bo odnehala, v interesu vsega prebivalstva Južne Tirolske, od poštenega is-kanja pravične in miroljuo-ne rešitve južnotirolskega vprašanja tudi po teh dejanjih, ki skušajo ustvariti vzdušje nestrpnosti in sovraštva«.
Ženevski list ((Tribune de Gč neven objavlja dopis iz Rima, v katerem zatrjujejo, da tirolski nacionalisti hočejo s to svojo kriminalno dejavnostjo doseči poslabša-J nje odnosov med Avstrijo in Ita- 1 lijo ter tako opozoriti javnost na I vprašanje Južne Tirolske.	i
ameriškega državnega departmaja izjavil, da niso dobili od indijske vlade nobene uradne zahteve za ameriško vojaško pomoč v sedanjem spopadu s Kitajsko. Predstavnik je dodal, da so vse simpatije Washingtona na strani Indije.
V poučenih .krogih s» je zvedelo, da je predsednik 'ZAR Naser poslal Nehruju poslanico, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi spora s Kitajsko in predlaga svoje posredovanje.
Kakor javlja indijsko ministrstvo za obrambo, se boji proti Kitajcem nadaljujejo. Kitajci so včeraj uporabljali prvikrat tudi tanke, ko so zavzeli neko indijsko postojanko blizu jezera Pangong. Razen tega so Kitajci sprožili močan napad na skrajnem delu se-vernovzhodne meje blizu burmanskega ozemlja, in sicer proti in-dijski postojanki Kibito. Boji divjajo sedaj na štirih ločenih področjih. Ta so:	Ladak (in sicer
prelaz Cip Cap), na zahod, področju; področje jezera Pangong, ki je blizu prvega področja; sektor blizu meje z Butanom in področje blizu meje med Indijo in Burmo, 160 kilometrov bolj vzhodno.
Indijski minister za obrambo je izjavil, da so Kitajci vrgli v boj end celo divizijo. Indijske čete so bile prisiljene na umik zaradi o-gromne številčne premoči Kitajcev. Razen tega ugotavljajo opazovalci, da so na kitajski strani meje ceste, ki peljejo skoraj do področja bojev, medtem ko morajo na indijski strani prevažati vso potrebno oskrbo in tudi vojaštvo z letali.
Predstavnik indijskega ministrstva za obrambo je izjavil, da so se morale indijske čete na sektorju Dole umakniti s položaja Cang Dar. Dola je na meji med Indijo in Tibetom vzhodno od Kinzemana blizu meje z Butanom. Na področju Ladaka so Kitajci v soboto napadli istočasno enajst indijskih postojank. Štiri od teh so padle že v soboto. Posadke ostalih sedem postojank pa so odbile napade in so se nato umaknile, da se združijo z drugimi postojankami in da organizirajo boljšo obrambo. Na področju jezera Pangong so štiri indijske postojanke od petih padle v kitajske roke po hudih bojih, pri
gube.
V Pekingu piše danes kitajski tisk «0 novih uspehih kitajskih čet* v bojih na indijski meji. Listi ne poročajo o izgubah v bojih, ki jih označujejo za »ostre oborožene spopade*. Listi pišejo tudi o sedmih krajih, »ki so bili odvzeti indijskim napadalnim četam*. Komentatorji pravijo tudi, da so dogodki na meji ‘pokazali lažnost politike Indije o nepove-žovanju*.
Včeraj se je Nehru sestal z voditelji socialistične stranke Pra-dža. Rekel jim je, dp neuspehi, na severni meji »nikakor ne bi sineCi biti razlog za preplah ali zmedo*. Izjavil je, da bo indij, ska vlada stopila v akcijo, da bi odbila Kitajce in spet zavzela izgubljene položaje. Kakor je rečeno v sporočilu stranke Pradža za tisk, je Nehru izjavil, da so kitajske čete prodrle le kakih pet kilometrov globoko na indijsko ozemlje. Socialistični voditelji so predlagali Nehruju, naj skliče izredno zasedanje parlamenta najpozneje 5. novembra, da bi razpravljal o položaju na indijsko-ki-tajski meji.
Sovjetski tisk popolnoma molči o bojih na indijsko-kitajski meji. Ameriški komunistični časopis »The Worker» objavlja članek, v katerem poziva obe strani, naj ustavita »bratomorni spopad*. List ozPačuje obmejni spor med Indijo in Kitajsko za »tempirano bombo, ki so jo pustili imperialisti*, in se zavzema za mirno rešitev ali pa vsaj za »moratorij za nedoločen čas*.
Predstavništvo Kitajske v OZN
NEW YORK, 22. — v glavni skupščini Q,ZN so začeli danes raz-pravo o kitajskem predstavništvu v OZN, Sovjetska zveza je predložila resolucijo, ki zahteva izključitev Cangkajškovih predstavnikov in imenovanje kitajskih predstavnikov.
Sovjetski delegat Zorin je izjavil, da je rešitev tega vprašanja izredno nujna, in je obtožil ZDA, da kršijo listino OZN, ko onemogočajo sprejem zakonitega kitaj-skega predstavništva. Dodal je, da odsotnost kitajskega predstavništva ovira rešitev glavnih mednarodnih vprašanj in šibi OZN, Sporazum o splošni in popolni razorožitvi ni mogoč brez sodelovanja Kitajske. Omenil je tudi kitajsko udeležbo pri ženevskem sporuzu-
mu o Laosu.
Ameriški delegat Stevenson je odgovoril, da bi Sovjetska zveza ((bolje služila stvari miru in človeštva, če bi pozvala pekinške voditelje, naj menjajo stališče in opustijo uporabo sile, namesto da podpira <pravico LR Kitajske, da sedi v OZN«. Dodal je, da Kitajska s svojim napadom na indijske meje dokazuje, da je napadalec, ki mora biti izven OZN.
Ko se je dvignil Cangkajškov predstavnik, so Zorin in vsi predstavniki držav sovjetske skupine zapustili dvorano.
Prihodnja seja bo jutri.
področju. V soboto pa so napovedali koncentracijo vojnih ladij v Key Westu na Floridi. Danes so vse vojne ladje zapustile to pristanišče skupno z nekaterimi podmornicami. Moštvo vseh ladij je včeraj ponoči dobilo ukaz, naj se takoj vrne na ladje. Predstavnik vojne mornarice je danes sporočil, da so tudi iz pomorskega oporišča Charleston v Južni Karolini odpotovale številne vojne ladje «na vežbanje«. Pomorske enote s protiletalskimi izstrelki «Hawks», ki so bile vsidrane v pristanišču Fort Bliss blizu El Pasa v državi Te-xas, pa so v pripravljenosti.
V ameriško pomorsko oporišče Guantanamo na Kubi so začeli pošiljati ojačenja. Kakor poroča vzhodnoberlinska agencija ADN, je moskovski radio javil, da so s področja oporišča Guantanamo več dmi obstreljevali s topovi nekatere kubanske vasi.
Moskovski radio je nacoj komentiral in poudaril, da ameriški manevri na karibskem področju pomenijo odkrito izzivanje za Kubo. Naloga manevrov (izkrcanje v namišljeni državi, katerih ministrski predsednik se imenuje Ortsae (t.j. ime, ki ne pušča nobenih dvomov, za koga gre, če se bere v nasprotno smer), pomeni po mnenju moskovskega komentatorja, da se ZDA ponovno pripravljajo na o-groženje svetovnega miru.
«Gre morda za vežbanje, toda kaj nam jamči, da tem vežbanjem ne bo sledilo kaj važnejšega?«
Resolucija KPI o Berlinu in Kubi
RIM, 22. — Jutrišnja številka glasila KPI «rU:iitk» objavlja resolucijo vodstva KPI v kateri se poudarja ((nujnost, da ima enotna akcija ‘za mir prvo mesto v gibanju ljudskih množic, da bi dosegli preobrat v levo v naši deželi«. Nato se pripominja, da se je v teh tednih zaostrila mednarodna napetost
spričo ((odkritih napadalnih namenov imperialistov glede Berlina in Kube«, ker ie Adenauer ponovno potrdil svojo nepopustljivo opozicijo proti pogajanjem, da bi rešili berlinsko vprašanje na miren način. Resolucija zahteva ((italijansko zunanjo politiko, ki naj preneha s solidarnostjo z nemško napadalnostjo, z de Gt.ullom In Francom, in naj da pozitiven prispevek k stvari razorožitve miru in svobode narodov«.
Kar zadeva Kubo, poziva Italijane, naj izrazijo svojo popolno solidarnost s kubanskim ljudstvom, in naj zahtevajo, da se italijanska vlada javno izraz proti pomorski blokadi Kube in proti vsakršnemu drugemu ukrepu, ki s tem, da predstavlja kora': r napadu na Kubo, more zanetiti iskro splošnega spopada«.
Osvobodilna fronta v Saudovi Arabiji
KATRO, 22. — Agencija Srednji vzhod sporjta, da je brat kralia Sauda, bivši tmir Talal Ben Abdel Azis sinoči sporočil, da je bila u-stanovljena osvobodilna fronta Sau-dove Arabije, v torek bodo objavili listino za revolucionarno dejavnost v Saudovi Arabiji. Listina bo določila akcijo za združitev narodnih sil in zn koordiniranje njihove akcije '(zn temeljito spremembo reakcionarnega režima v Saudovi Arabiji«.
((Vladni sistem v Saudovi Arabiji, je izjavil TstRi, se bo zrušil v prihodnjih mesecih. Dovolj je, da uspemo združiti naše sile ln da razkrinkamo spletke za okrepitev prestola«.
Talal je opozoril arabsko Javnost na politiko, ki jo misli voditi novi predsednik vlade v Saudovi A-rabiji princ Faisal, ki namerava baje uvesti zmerno politiko, zato da spravi v molk nacionalistične e-lemente Sauduve Arabije.
HiMiiiiiiuiMttiiiiiiimMiiMfiiiiiifiiiiiiiNnmiNiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiinMiiuNMiiiimiiin
ZDA napovedujejo velike manevre v zahodnih sektorjih Berlina
Hruščov napoveduje, da bo SZ predložila berlinsko vprašanje OZN, če novi razgovori z Zahodom ne bi bili uspešni
BERLIN, 22. — Ameriški predstavnik je nocoj izjavil, da se a-meriške čete v Berlinu pripravljajo na obširne manevre, ki se bodo začeli jutri v gozdu Grue-newald in bodo trajali štiri dni. Predstavnik je dejal, da so ti manevri v načrtu že več tednov in da »nimajo nič opraviti s Kubo*. Pri manevrih bo sodelovalo okoli 3.000 vojakov, tj. dve tretjini a-meriških vojakov v Berlinu.
Zahodnonemški list »Deutsche Zeitung* objavlja intervju Hru-ščova bivšemu belgijskemu ministru Scheyvenu, v katerem pravi, da bo Sovjetska zveza nadaljevala razgovore o Berlinu z ZDA po ameriških kongresnih volitvah, ki bodo 6, novembra.
Hruščov je dalje izjavil, da, če tudi to pot ne bi razgovori pripeljali do kakršnega koli rezultata, bo Sovjetska zveza predložila OZN svojo odločitev o sklenitvi ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Sovjetska vlada bo v tem primeru predložila OZN tudi vsebino te pogodbe, ki predvideva približno:	priznanje
dveh nemških držav, ustanovitev svobodnega mesta v zahodnem Berlinu, odprava postojanke NA TO v zahodnem Berlinu, jamstva za svoboden dostop v zahodni Berlin in za nevmešavanje v notranje zadeve tega mesta, v zahodnem Berlinu bi bil simbolični kontingent čet, in to v prehodni dobi.
Hruščov je izjavil, da ne ve, 1 zadeve OZN odvisna od Sovjet-kako bi na to reagirali Združeni ske zveze.
narodi, »če pa bodo zahodne dr žave kot odgovor povzročile vojaški spopad, bodo za to v celoti odgovorne*.
Tiskovni bilten zahodnonemške socialdemokratske stranke piše danes, da je intervju Hruščova nedvomno zanimiv, toda se v ničemer ne razlikuje od sovjetskega stališča o dveh nemških državah in o spremembi zahodnega Berlina v svobodno mesto. Bilten pravi tudi, da niso mogoča pogajanja niti o predlogu, naj bi za kratko dobo pustili v zahodnem Berlinu simbolične kontingente zavezniških čet pod suverenostjo Združenih narodov, to pa tem bolj, ker bi po mnenju socialdemokratov hotel Hruščov izkoristiti tako stanje, da vključi sovjetske čete v kontingente, ki bi ščitili zahodni Berlin. Po mnenju socialdemokratskih voditeljev je treba podpreti Brandtove predloge, naj se _ ‘Sovjetski zvezi ne priznajo večje pravice v zahodnih sektorjih Berlina, kakršne so tiste, ki jih uživajo zahodne države v vzhodnem sektorju Berlina*.
Podtajnik za informacije v bonski vladi von Hase je danes na tiskovni konferenci izjavil, da ne vidi potrebe, da bi zavzel kakršno koli stališče do intervjuja Hruščova. Pripomnil pa je, da je pobuda za predložitev berlinske
Pogled na nmožico mladine, ki se je udeležila tretjega «Mladinskega dne«, ki ga je v nedeljo organizirala Mladinska iniciativa na stadionu «Prvi inaj«. Podrobno poročilo objavljamo na drugi strani
--- ------- Na	podlagi izjav, ki
jih je podal von Hase, prevladuje v nemških političnih krogih vtis, da ima zghodnonemška vlada še druge informacije o namenih Hruščova.
Komentator zahodnonemške a-gencije »DPA* pa k omenjenim komentarjem dodaja, da je za Bonn ‘presenetljivo, da se sov-jetski predlogi v ničemer ne razlikujejo od ultimata glede Berlina od novembra 1^58*. ‘Medtem ko se na Zahodu posvetujejo o zapletenih podrobnostih glede morebitne rešitve berlinskega vprašanja, Hruščov jasno napoveduje svoje prihodnje namene. Bolje bi bilo, da bi na Zahodu potekali razgovori bolj diskretno, kajti ponavljanje izjav je za Hruščova dokaz šibkih živcev*.
Morda pišemo danes najbolj dramatičen komentar v zadnjih šestih letih. Saj po madžarskih dogodkih Itta 1956 ni bilo bolj napetega mednarodnega stanja kot je nastalo nenadoma s sinočnjim govorom ameriškega predsednika Kennedyja, ki je napovedal blokado Kube in zagrozil 1 represalijami v primeru, da bi a Kube izstrelih kakršno koli sovjetsko raketo. Zdi se, da namerava Kennedy odstraniti Castrovo vlado z izgovorom, da je padla Kuba pod «iujo gospostvo«, da je «postala cilj jedrske vojne, ker je prva država Latinske Amerike, ki razpolaga z jedrskim orožjem.* Zato bodo vojaki ZDA pregledali sleherno ladjo, ki potuje na Kubo in če bodo na njej našli »napadalno orožje*, jo bodo zavrnili. Hkrati pa bo Kennedy sprejel «ustrezne ukrepe« v primeru katere koli sovražne pobude zlasti proti »pogumnemu zahodnober-Iinskemu orehivalstvu.« Hruščov je namreč malo pred Kennedy-jevim govorom izjavil, da namerava predložiti OZN ločeno mirovno pogodbo z vzhodno Nemčijo v primeru, da bi se ponovna pogajanja glede Berlina izjalovila.
Miroljubnemu človeštvu ne preostaja nič drugega kot upanje, da bodo ZDA hi ZSSR tako berlinski kot kubanski spor režite r okviru OZN in da ne bodo spravile človeštva v tretjo svetovno katastrofo, ki bi tokrat pomenila uničenje zemeljske oble. Ail bo pri tem Kuha morala pomiritev plačati s svojo svobodo?
Med tem pa se nadaljujejo spopadi na kitajsko-indijski meji in voditelji indijske komunistične partijr so danes ponovno obsodili kitajski napad.
USPEL ^MLADINSKI DAN» NA STADIONU 1. MAJ
Za enotnost vse slovenske mladine
v borbi za naše narodnostne pravice J
f
V otvoritvenem govoru je tajnik MI Igor Kosmina odločno obsodil nacistične bombne atentate Pozdravi predstavnikov Ljudske mladine Slovenije, socialistične in komunistične mladine Zanimiv prikaz delovanja od vojne dalje - Razstava šestih slovenskih slikarjev
Slovenska zamejska mladina je ponovno, na tretjem veličastnem »Mladinskem dnevu*, poudarila potrebo po čimbolj tesni medsebojni povezanosti v borbi za narodnostne pravice. V trejič smo bili priče veliki množici mladincev in mladink, ki so s svojo prisotnostjo na tem »Mladinskem dnevu*, spet ponovili obljubo, da se bo z vsemi silami uprla poskusom tlačenja našega slovenskega življa in kratenju naših pravic. Ponovno smo se v tej skupni prizadevnosti, Goričani in Tržačani, Korošci in Benečani čutili kot bratje.
»Kot sta potrdila že prejšnja dva, tudi današnji »mladinski dan* dokazuje, da tudi tu, izven meja matične domovine živi in raste mlad in zdrav slo venski rod in jasno dokazuje, da tu smo in bomo vedno ostali
Slovenci*. Tako Je pričel svoj pozdravni govor Igor Kosmina, tajnik Mladinske iniciative, in tako nadaljeval:
»Ta naš praznik nam dokazuje še enkrat, da je slovenska mladina enotna in nedeljiva, da je ne morejo ločevati državne meje, saj skupne so naše težnje in ideali — delovati za dvig naše kulture, za pravice vseh narodov ,za mir in prijateljstvo med vsemi narodi tega sveta.
Bratski pozdrav pa naj gre predstavnikom mladinskih organi
zacij, ki so se odzvale našemu va-
bilu in to predstavnikom ZMS iz Kopra, predstavnikom Zveze komunistične mladine in Zveze socialistične mladine, med katero sta tudi dva člana vsedržavnega vodstva.
Poseben pozdrav pa gre prijateljem iz Rima. Njihova prisotnost pomeni, da so se tudi v daljnem glavnem mestu naše države pričeli aktivno zanimati za nas ter da v naših prizadevanjih nismo več osamljeni in da imamo ob strani nepregledne vrste demokratične mladine.
Z vsemi temi organizacijami imamo že več časa prisrčne in nesebične stike, saj nas druži skupna borba za pravice naše slovenske skupnosti ter za socialni napredek našega mesta in dežele.
Najčistejši primer sodelovanja je bil v času popisa prebivalstva. Mladina vseh idej in miselnosti se je tedaj takoj znašla in sprejela pravilno in borbeno stališče. Hodili smo od človeka do človeka ter mu pojasnjevali, kaj je njegova narodna dolžnost. To je bilo izredno težko delo, ki je mnogokrat preseglo mladinske moči, a mislim, da smo ga dobro opravili.
Drugi primer je bil letošnjo pomlad, ko je vsa slovenska mladina enotno nastopila proti poskusu umetnega raznarodovanja v na-brežinski občini. In tudi v tem primeru smo bili sami, oziroma, tlidpod OUJOJPO f|OAOp s»u osju
ša skupnost ne dobila tega, kar ji pripada. Da imajo taki ljudje še vedno vpliv, dokazuje, da se mnogi iz zgodovine polpretekle dobe še niso mnogo naučili. In da taki ljudje ne zaslužijo naziva demokratov, pa čeprav si ga lastijo.
Mi smo kot slovenska manjšina vedno pripravljeni po svojih mo-
Igor Kosmina
starejši iz raznih strank. Mladina je torej samostojno nastopila proti tistim silam, ki skušajo iztrgati občinsko upravo iz rok slovenske koalicij« 'ter spremeniti njen narodnostni sestav s pomočjo istrskih beguncev, katere naseljujejo v te kraje prav s tem namenom. Izgovori, da gre tu za naravno preseljevanje italijanskih državljanov in to zaradi ekonomskega razvoja občine, ne držijo! Končni cilj je jasen: z množičnim naseljevanjem beguncev naj bi Slovenci v tisti občini postali postopoma neznatna manjšina in s tem bi se pričel proces asimilacije, potujčevanja Slovencev ob obali, na kateri živijo tisočletje. To je v skladu z načeli tržaških šovinistov, da je treba na vzhodni meji zgraditi neprehoden jez proti slovanskemu svetu, ki »pritiska na italijansko ozemlje, da bi izkoreninil sleherno znamenje civilizacije*.
Za take ideje, se v letu 1962, v letu razpadanja svetovnega kolonializma, v letu, ko se vse države tega sveta trudijo za čim hitrejši kulturni in znanstveni razvoj, za to se v Italiji še vedno dobiva milijardna podpora, ne dobiva pa nobene podpore Slovensko gledališče, ki životari v izredno težkih pogojih.
Prijatelji, podprimo naše gledališče s tem, da hodimo redno na predstave in pridobivajmo vedno nčve obiskovalce predvsem iz tistih vrst, ki gledališča ne poznajo.
Kaj niso mogoče predstavniki Italijanske vlade podpisali nekoč v Londonu nekega sporazuma, s katerim se obvezujejo, da bodo ščitili nacionalno manjšino? Ali ga izvajajo samo v tistih točkah, ki so jim po voljil Medtem, ko se z odgovornih mest Izjavlja, da ta sporazum nima nobene veljave, ker ni ratificiran v parlamentu, pa imamo v Trstu vladnega komisarja in italijansko državno u-pravo, ki sta prišli v Trst samo na podlagi tega sporazuma. Mislim, da ne bi bilo napačno pogledati, kako živi italijanska manjšina v Jugoslaviji. Tu uživa vse pravice ne glede na to, kje pripadniki te manjšine žive, ali na področjih, ki jih memorandum zajema, ali ne. Mi v Italiji, ki se naziva demokratična, smo razdeljeni kar na tri kategorije: Benečane, Tržačane in Goričane.
V naši matični domovini manjšine niso zaščitene na podlagi formalnih javno-pravnih predpisov, temveč na podlagi socialističnih načel, ki dajejo vsakomur to. kar mu pritiče. Mi pa nočemo nič več kakor tisto, kar nam jamči ustava in memorandum. Mi smo ponosni na to, da naša matična domovina z manjšino tako ravna. Zato pa bi želeli, da tudi naša vlada podobno ravna z nami. Iskr*»io si želimo, da bi se napori obeh vlad uresničili in premagali na žalost Se velik vpliv takih elementov, ki se na vse mogoče načine trudijo, da bi na-
čeh dati svoj delež za zbliževanje in povezovanje obeh narodov. Toda nujno potrebno je, da rimska vlada ravna z manjšino tako, da bo ta slednjič osvobojena strahu za svoj obstoj ii\ napredek, da bo manjšina pridobila zavest enakopravnosti z Italijani. In šele tedaj bo lahko manjšina opravljala tisti vlogo, ki se ji pripisuje.
Da to dosežemo, se moramo Slovenci v zamejstvu povezati z vsemi svetovnimi demokratičnimi silami, zakaj usoda manjšin je tesno povezana z usodo delovnega človeka. Seveda pa mora tako sodelovanje temeljiti na načelu ena. kosti in iskrenosti, ne smejo pa te sile izrabljati manjšine za svoje posebne namene.
Septembra smo predlagali vsem mladinskim politlčfitih skupinam, da bi skupno proslavili obletnico smrti bazoviških junakov.
Takratne štiri smrtne obsodbe so prizadele vse zavedne Slovence in vse antifašiste, zato je tudi svinec, ki je zgrudil naše štiri borce, ranil milijone antifašistov. Načela, za katera so se borili in darovali svoja mlada življenja, so sprejeli vsi pošteni demokrati, ker go spoznali, da so bazoviški junaki vodili borbo proti tlačitelju svojega naroda, za pravice in za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Ta načela so tudi zmagala po potokih krvi, ki so jo prelili borci za svobodo med drugo svetovno vojno in ki so nam v zgled v borbi za naše pravice.
Zal se pa našemu takratnemu vabilu niso odzvale vse mladinske organizacije. Upajmo, da bomo prihodnje leto vsi Slovenci skupno in dostojno proslavili spomin bazoviških žrtev.
Slovenska manjšina mora biti enotna in složna, posebno v tistih vprašanjih, ki nas zanimajo kot slovensko skupnost v zamejstvu. Konkretni primeri nam kažejo, kakšni so uspehi takih skupnih nastopov.
Na Koroškem so že pred leti ustanovili nekak koordinacijski odbor koroških Slovencev in v njem so predstavniki vseh strank in idej. Delo tega odbora nam kaže, kaj se da skupno doseči in kako se da skupno delati. Ali v Trstu tega ni mogoče doseči? Ker
rojen Slovenec vedel in razumel, zakaj se borimo, zakaj branimo ta rod in zemljo, zakaj naš boj, potem se	bo	znal upreti	nasilju.
In	potem	je	zagotovljena	častna
bodočnost našemu narodu, ki bo neodvisna od naklonjenosti ali nenaklonjenosti raznih oblasti, ampak zagotovljena po lastni narodni moči.
Slovenska mladina v zamejstvu ima pred seboj jasno začrtano pot —	borbo	za	narodnostne	pravice
in	borbo	za	socialno izboljšanje.
Ne moremo ostati ravnodušni nad dejstvom, da te morata mladi Slovenec in mladi Italijan izseljevati iz naših pokrajin, ker tu zanju ni dela.
Skupni so nam problemi, skupni so nam cilji in napori. Mi nočemo teh problemov reševati z dinamitom temveč na miren način, čeprav je ta pot, ki smo si jo začrtali ter izbrali težavnejša, je pa tudi pravilna.
, Zjutraj smo čitali v časopisih o ponovnih bombnih atentatih, pri katerih je ena oseba zgubila življenje, več pa je ranjenih. Slovenska mladina odločno obsoja te zločine, ki jih očitno izvajajo nemški nacisti, saj tak način lahko vodi k zaostrovanju narodnostne mržnje ter splošnemu poslabšanju odnosov. Istočasno pošilja slovenska mladina s tega zborovanja nedolžnim žrtvam in njih svojcem iskreno sožalje.
Na političnem in sindikalnem področju pa je nujno potrebno, da iščemo zaveznike pri tistih italijanskih sodržavljanih s katerimi nas veže skupna borba na sindikalnem ln političnem področju.
Mladinska iniciativa se. je vedno in se bo še nadalje borila za enotnost vseh Slovencev v njih naporih za narodnostni obstoj in vse-
Lojzc Abram
Mara Godnič
tu ne gre za Kakšen političen kompromis in tudi ne za združitev Slovencev v eno stranko zaradi prevelikih idejnih razlik med nami, ne vem, kje so še težave. Mislim, da se vsi zavedamo, da si nobena stranka ali volilna grupacija ne sme lastiti monopola nad slovensko manjšino, ker ne moremo biti vsi — in to je nujno in naravno — enakih misli in idej.
Slovenska mladina mora iti med narod z zavestjo dobre volje. Mora dati iniciativo, da bo vsak Slovenec izvrševal svojo narodno dolžnost. Zakaj če bo vsak
stranski razvoj. Podčrtali smo že, da je to nemogoče v okviru raznih strank in strankarskih grupacij ali volilnih list, saj se na tak način lahko združi samo del in celo manjši del slovenske manjšine in se izolira od splošnega javnega življenja ter izgubi zaveznike.
Motno je in nujno je treba prenehati s strankarskimi ločevanji, ko gre za zaščito izključno narodnoobrambnih interesov. Takrat pa se ne smemo več ločeni bojevati, vsi se moramo zavedati, da smo Slovenci, ki ljubimo svoj jezik, svojo kulturo, svoje običaje, da smo tu in tu tudi ostanemo!
Zato pošljimo s tega »Mladinskega dne* ponoven poziv vsem: Slovenci združimo se v borbi za zaščito naših narodnostnih pravic.
»Mladinski dan* je nato pozdravila v imenu Ljudske mladine Slovenije Mara Godnič iz Kopra in prinesla bratski pozdrav zamejski mladini z željo po te tesnejši povezanosti med mladino na obeh straneh meje.
Povzel je nato besedo Fabio Giorgi, ki je v imenu tržaške federacije komunistične mladine poudaril, da mora prvenstveno slovenska mladina biti enotna v borbi za narodni obstoj in razvoj manjšine, ker je problem manjšine problem vsesplošne borbe za demokracijo. Mladina se mora zavedati svoje lastne moči in mora gojiti v sebi zdrav nacionalni čut bratske povezave z italijansko mladino, ki se bori za uresničenje miru, demokracije in svobode v republiki, ker je naša usoda odvisna ne samo od nas pač pa tudi od uspehov borbe italijanskega delavstva.
V imenu federacije socialistične mladine se je zahvalil za povabilo na ta »Mladinski dan* Lojze A-bram in omenil, da so se v zadnjih časih ustvarili med socialistično mladino in slovensko napredno mladino prisrčni medsebojni stiki v konkretnem reševa. nju aktualnih političnih in socialnih problemov, kar se je pokazalo pred kratkim v plodovitih stikih predstavnikov Mladinske iniciative s predstavniki vodstva federacije socialistične mladine v Rimu. Socialistična mladina ima namen poglobiti zveze » slovensko mladino in najti skupni imenovalec v reševanju manjšinske problematike in za uveljavitev pravic slovenske manjšine, kar je glavna smer-
Z otvoritve razstave šestih mladih slikarjev
niča našega skupnega dela. Na koncu je govornik ponovil vabilo za uresničenje teh ciljev in za ustvaritev še tesnejših medsebojnih zvez v bližnji bodočnosti.
V naši sredi smo tudi pozdravili goste, ki so prisostvovali temu tretjemu »mladinskemu dnevu«, člana CK federacije socialistične mladine Italije Guida Pollicea in Luigija Gasparottija, predstavnika tržaške socialistične mladine Elvia Guagninija in Fabia Invin-kla, predstavnika ZKMI deželnega tajnika Sergia Perinija in Fabia Giorgija, predstavnico italijanske manjšine v Istri Ado Soldati-čevo, predsednika SPZ Ubalda Vrabca, tajnika SKGZ Mirka Kos. mino in slovenskega pokrajinskega svetovalca inž, Jožeta Pečenka. Zal se predstavniki koroške mladine niso mogli udeležiti mladinskega dne zaradi obolelosti nekaterih članov. Poslali so čestitke za tretji mladinski dan in ponovno izrazili tesno povezanost vse zamejske slovenske mladine v stalni borbi za napredek, mir in prijateljstvo med narodi.
Velika množica mladincev in mladink, ki so se udeležili mladinskega praznika na stadionu • Prvi maj* je z odobravanjem sle. dila kulturnemu programu, ki je sledil uradnemu delu dneva. Režiser Adrijan Rustja je to pot pripravil satirično obdelavo mladinskega delovanja v 17 letih po vojni z naslovom «Naše težave* po sonetnem vencu F. Prešerna.
Leto 1947: »Vremena Kranjcem so se že zjasnila*. Navdušenje, borbenost, dolge povorke, slovenska pesem doni vsepovsod, cvete-jo folklora, šport in skupni telovadni nastopi. Ni bilo mladenke in mladinca, ki bi vse to zamenjala za lahko glasbo. Na odru smo bili priča dolgi povorki predstavnikov vseh slojev, delavcev in borcev s transparenti in nastopu ženske telovadne skupine. Prikaz se je zaključil s pesmijo «14. divizija*, ki jo je borbeno zapel moški pevski zbor »Lipa* iz Bazovice.
Pozneje: »...minili sreče so in slave časi, obmolknili so pesmi sladki glasi...*. »Včasih je lušno blo, zdaj pa ni več tako*. Ni bilo več veselja, suša je bila popolna. Vsi nastopi so bili za lase povlečeni. In spet je zapel pevski zbor »Lipa* »Oblaki so rude-či», sledil je ples »Lepa Anka* v izvedbi barkovljanske folklorne skupine. Pa vendar tudi nekaj novega »Dolinski trio*.
Leta 1950, 1952, 1954 vedno in zmeraj nekaj novega: pevski zbor »Lipa* zapoje »Dobil sem pisemce*, nastopi barkovljanska fol-
slovenske kulture v zamejstvu.
V okviru mladinskega dne pa je slikar Milko Bambič otvoril razstavo slik šestih mladih slikarjev. V okusno opremljeni mali dvorani na stadionu »Prvi maj* razstavljajo svoja dela Palčič in Faganel iz Trsta, Saksida, Klanjšček, Demetrij Cej in Jože Cej iz Gorice. Palčiča smo imeli priliko spoznati na prvem mladinskem dnevu, ko je sam razstav-
Fablo Giorgi
ljal istotam. Njegovo ime je že znano širši publiki ljubiteljev u-metnosti, prav tako.se počasi u-veljavlja Faganel. Med Goričani pa so tudi že znana imena in v svojem nagovoru pri otvoritvi, katere se je udeležilo vse polno občinstva, je tem mladim slikarjem Milko Bambič želel, da bi se čimbolj uveljavili in ne samo med nami zamejskimi Slovenci, med katerimi smo že mislili, da ni naraščaja, temveč tudi v svetu in dosegli priznanja, kot so jih dosegli naši sorojaki leta 1956 Mušič, 1958 Spacal in letos Bernik na beneški bienali.
Razstava bo odprta še nekaj dni in priporočamo ljubiteljem umetnosti. da si jo ogledajo. Recenzijo
razstavljenih del pa prepuščamo strokovnjaku,
Omeniti je tudi treba, da se je v okviru tega tretjega mladinskega praznika odigrala na igrišču v Boljuncu nogometna tekma. Gostovalo je mladinsko moštvo iz Sovodenj, ki je igralo z reprezentanco slovenskih srednješolcev;
Bolj izkušeni in močnejši So-vodenjci so prisilili Tržačane, da so se vdali in so zmagali s 3-2. V popoldanskih urah pa se je na stadionu odigrala tekma v odbojki med igralci iz Kanala, ki igrajo v prvi slovenski ligi in reprezentanco slovenskih mladincev. To pot pa so Tržačani slavili zmago s 3-2 v ostri in napeti igri, ki je skoz navduševala številne gledalce. Izidi petih setov (15:12, 9:15, 14:16, 15:8, 15:4) jasno izpričujejo, da je bila borba med obema moštvoma zelo napeta.
Tretji »mladinski dan* pa se je zaključil v večernih urah z zabavo in plesom. Prav prijetno so bili vsi presenečeni ob pogledu in ob še bolj prijetnem vonju po čevapčičih, za katere so poskrbeli mladinci iz Pevme ki so imeli polne roke dela, da so ustregli vsem povpraševalcem
Mladinska iniciativa se pri tem zahvaljuje vsem organizatorjem izvajalcem, nastopajočim in vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu te mladinske manifestacije.
Za nami je spet veličasten praznik, tretji »mladinski dan*, dan ki je že postal tradicionalen praznik, pri katerem mladina navezuje nove stike in nova prijateljstva, kjer se v tovariškem duhu spoznava in utrjuje za težko borbo za naš narodni obstoj.
Se enkrat smo se Goričam m Korošci, Tržačani in Benečani znašli v bratskem objemu in s tem dokazali, da naš narod lahko zaupa v naše mlade sile, ki se bodo vedno in povsod kljubovalne uprle vsakemu poskusu raznaro dovanja.
LOJZE ABRAM
ČLANEK « PRAVDE »
tern
• ■v v J
Leninovo gledišče
o miru m vojni
Članek o teoriji «revolucionarne vojne* v pi klosti ima očiten namen opozoriti na sedanji
“4>.
<
MOSKVA, 22.	— Včerajšnja
»Pravda* je objavila članek, ki poudarja, da je »boj za mir od prvega dne obstoja sovjetske oblasti in države postal osnova njene zunanje politike*. V članku je rečeno, da je bila v prvem dekretu sovjetske oblasti vojna razglašena za »največji zločin proti človeštvu*.
Članek sta napisala Kondakov in Percova, udeleženca VII, izrednega kongresa boljševiške partije, prvega kongresa partije po zmagi oktobrske revolucije pred 45 leti.
Pisca članka opozarjata na dogodke v zvezi s tem kongresom, o katerih pravita, da »napotijo človeka k razmišljanju o sedanjih dneh in o živi sodobnosti, ki nas obdaja*, pri čemer aludirata na njihovo aktualnost v sodobnem mednarodnem komunističnem gibanju. V tem smislu zlasti poudar. jata Leninov boj proti »levim komunistom* Trockemu, Buharinu, Pjatakovu in drugim, ki so nasprotovali Leninovemu gledišču o vprašanjih vojne in miru. Prav tako obtožujeta Stalina, da se je pred 45 leti oprijel avanturističnega stališča »levih komunistov* in da je svojo napako priznal šele potem, ko ga je ostro kritiziral Lenin.
Avtorja članka poudarjata, da Je geslo levih frakcionašev o »revolucionarni vojni* speljalo vso stvar v zanko imperializma in je postavljalo na kocko pridobjtve socialistične revolucije in sovjet-
ske države. Pri tem opozarja* to, da se je moral Lenin vzti in žilavo boriti proti levi®1 ranjin munistom na čelu z Buharinoj tirevo proti izdajalskemu stališču bi utl: kega, tako da je moral cel® groziti z izstopom iz Centra11 ;aj g. komiteja in vlade, če bodo i* i, na^ dalje ovirali sklenitev mit* p te pogodbe z Nemčijo, nujno P° :«teri ne mladi sovjetski državi. , <ja V takšnem položaju — P *»*m Kondakov in Percova — je ' krnilo sklical VII. kongres, na ka*1 bi a je bilo vzdušje zelo žolčno ™ In peto in na katerem so Bub a«d e Rjazanov in drugi histeričn® »rzdai stopali ter zahtevali anuli*' »am brest-litovske mirovne poJc »» rt Spričo podpore takšnih revo1 Si »ti narjev, kot so bili Sverdlov, *či, gejev in drugih, je zmagalo ‘ j10 r novo gledišče o vojni in 11 “stva Pravda* poudarja v tej zveJ' rv*č j bile s tem rešene prido* • rtr, socialistične revolucije ter *** sl da in neodvisnost mlade sovj* S°traj države.	,huds
^»Inih »»la
NOVI SAD, 22. — Danes s1 *ibem vrnila iz Novega Sada v dontf »z Vo delegacija kmetijskih delavci ®rjain Bologne, ki je bila teden dni n»pre pokrajinskega sindikalnega s v Vojvodine. Gosti iz Italije so nim iskali kmetijska posestva in ** »stanj ge v Vojvodini in se seznafl*’ »a, y razvojem modernega kmetijstd ni vlogo sindikatov v kmetijstvo skh goslavije.	f® ek


glnbftu ^ hlilutiblvt*
Mednarodni sejem knjig drugi mesec v Beogradu
BEOGRAD, 22. — Udeležbo na letošnjem sedmem mednarodnem sejmu knjig, ki ga bodo odprli v začetku prihodnjega meseca na beograjskem sejmišču, je prijavilo doslej 77 domačih in ti inozemskih razstavijalcev, ki bodo razstavili nad 38,000 eksponatov. Inozemski razstavijalci bodo na sejmu zastopali 200 do 300 inozemskih založb iz Sovjetske zveze, ZDA, Anglije, Francije,' Vzhodne in Zahodne Nemčije, Italije, Madžarske, Češkoslovaške, Švice, Romunije, Avstrije, Poljske, Belgije, Bolgarije in Indije.
Nagrade
COMO, 22. — Včeraj so bile podeljene nagrade »Comptone d’Italia)> za slikarstvo. Prvo nagrado v znesku 1.500.000 lir je prejela Vicenza Ciardo; nagrado »Cittd di Luganos 500.000 lir je dobil Edmondo Dobrzanski,
■ nagrado sMaestri Comacini* 500 tisoč lir ex aequo Ernesta Trec-cani in Gianfranco Fasce. Zlate medalje pa so dobili Edoardo Devetta, Alessandro Nastazio in Federico Righi.
Nagrado »San Fedele 1962» za italijanski film je prejel režiser
'Jitn »naje lv»išt, vsaj
»dpi <2 ^nii d ^zioni
t “v*>i
J»t kc »joče, 0 tuj
Užev,
\sss^s ip j »8 to:
o« ‘a»tn
Franco Rosi za film «Salt>®'jp — Giuliano*. Izročil mu jo je■ & . u Pontecorvo, ki je lani prejel 1 f > c ko nagrado za svoj film sKiP ;oJ>re
Feltrinrlli napoveduje zanimivo knjigo
IZi
ab
»tap,
,IeJetr
Pri zalotbi Sugar v izšla knjiga, ki sta jo
iiiiniHiiiiiioiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMmiiiiimiitiiitiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliffrfiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POMORSKA NESREČA NA NORVEŠKEM
Našli so že 30 trupel manjka pa še nekaj oseb
Norveška ladja »St. Svithun* je nasedla na neko
"r;i.fuup.‘JS	Si čer in se potopila - Okrog 60 oseb se je rešilo
nje. Na kulturnih prireditvah nastopajo barkovljanska folklorna skupina, pevski zbor »Lipa* in... popolna novost ... Dolinski trio. Toda pojdimo še dlje. To so leta novega razmaha in mladostnega elana, kaj zbori, kaj folklorna skupina, zdaj imamo nove kulturne pridobitve: lahka glasba in... tvvist. Izvajanju tega modernega plesa je sledilo glasno žvižganje v dvorani, žvižganje, ki je najmodernejši način odobravanja.
To pa še ni vse. V zadnjem času smo dobili še nov Slovenski klub, kjer se v slovenskem duhu vzgaja naša mladina. In izvajalci so na odru pokazali, kako v tem domu kulture mladina koristno uporablja svoj čas: kvarta-nje, juke-box in glasno vpitje pri Igranju biljardina.
Satirični prikaz teh skečev pa se je zaključil z napovedjo, da je kljub vsemu pred nami bogata žetev, le globoko je treba zaorati brazdo. Borbene note pesmi »Le vkup uboga gmajna*, ki jo je zapel zbor »Lipa* pod vodstvom Ubalda Vrabca, so zaključile sliko mladinskega dela v 17 povojnih letih.
Vsi izvajalci, Dolinski trio, pevski zbor, folklorna skupina in plesni orkester iz Barkovelj so lepo podali svoje točke, tako da se je vsa izvedba zlila v globoko občuteno celoto. Hudi časi so mimo. Naj bo ta satirični jiregled v preteklost spodbuda, da bo prav mladina v prihodnosti krepkeje prijela za delo in ustvarila boljše pogoje za dvig in rast naše
ROERVIK, 27. — Malo pred polnočjo Je norveška ladja, ki je plula proti seveiu, sporočila, da je nasedla in du je spustila v morje tri rešilne čolne. Vendar pa so na ladji »St. Svlthiino (2172 t) še ostali potniki. Pozneje je ladja še Javila, da je nastala razpoka in da s0 ugasnile luči.
Nesreča se je dogodila pred Roervikom, ki leži na otoku Vikna v srednji Norveški. Skozi ožino med otokom In celino se preliva morje v nevarnih tokovih, v morju pa je polno čeri.
Takoj po sporočilih o nesreči se je začelo iskunir in reševanje. Dva od rešilnih čolnov sta dosegla oba-lo; na obeh skupaj je bilo okrog 30 oseb, toda vseh oseb na ladji je bilo okrog 90 Kmalu je število rešenih oseb naraslo, a na žalost so je tudi našli prvih osem trupel in tudi to število se je začelo krepko dvigati, tako da so zvečer sporočili, da so že našli 27 trupel. Kljub slabemu vremenu se je iskanje ves čas nadaljevalo: sodelovala so letala ln razne ledje. Zvečer Je manjkalo še šest oseb, za katere Je res težko misliti, da bi še lahko bile pri življenju.
OSLO, 22. — Doslej so našli 30 trupel- Preživelih je do tega trenutka 48, od katerih je 24 članov posadke. Reševalna dela so bila prekinjena in se bodo nadaljevala jutri.
NEAPELJ, 22. — Ladja »Orion* družbe »Orient Line*, ki se je
morala ustaviti izven neapeljskega pristanišča ter razobesiti rumeno zastavo v znak nalezljive bolezni, je danes popoldne odplula naprej proti Marseillu. Namenjena je v London. Na ladji je bilo 1198 oseb, pred odhodom pa se jih je vkrcalo še kakih 20, večinoma Angležev.
Velika aktivnost italijanske unije za Istro
REKA, 22. — Več tisoč pripadnikov italijanske manjšine v Jugoslaviji sodeluje v pripravah za tekmovanje v športu, dramskih sekcijah, mandolinističnih orkestrih, pevskih zborih in šolskih društvih, ki ga je za prihodnje leto razpisala Italijanska unija za Reko in Istro,
Unija je že razpisala natečaje za zabavne pesmi, komedije, revije, novele in pesmi s katerimi bodo posamezna društva in klubi nastopili. Na razstavo likovne umetnosti, ki bo v Kopru, bo Unija verjetno povabila kot goste likovne umetnike iz Trsta, Gorice in Vidma,
I
Jugoslovanski kongres za sodno medicino
18 gostov iz raznih evropskih držav se Je pričel danes v Beogradu I. kongres sodne medicine Jugoslavije. Med petdnevnim delom bodo na kongresu podali 65 referatov ln 40 svobodnih tem lz raznih področij sodne medicine. Udeležence kongresa sta med drugimi pozdravila predsednik mednarodne akademije za sodno medicino in avstrijskega nacionalnega združenja prof. dr. Beideneker in predsednik združenja za sodno medicino Italije dr. Domenico Massaggi.
Clorinda Dal Pra odpotovala v Ncw York
MILAN, 22. — Mala Clorinda Dal Prh, slepa deklica lz Poggio Rusco (Mantova), j(. 2 materjo odpotovala v New Yfn k Sredstva zanjo so prišla iz vse Italije, družba Alita-lia pa je da'a brezplačen prevoz z letalom. •; Nr>w Yorku bodo deklico dali v posebno okulistično kliniko, kjer jo bo operiral prof. dr. La Rocca. Fo operaciji bo morala deklica ostati na klinili Se ka ka dva meseca, preden se bo vrnila v Italijo.
BEOGRAD, 12. — Ob udeležbi 200 strokovnjakov Iz Jugoslavije ln
LONDON, 22. — William Vassalt, civilni uradnik britanske admi-ralitete, je bil obsojen na 18 le* ječe zaradi vohunstva v korist ŠZ. Obtoženec je krivdo priznal.
mlada francoska avtorja Brout in Emile Timine: k« t »'a Voiuzione e la guerra di Sp“lT’ Knjiga ima nad 700 stran,	®°
ne 5500 lir.	M S«
Založnik Feltrinelli pa Ija zelo aktualno knjigo: r0, (tjlrn° nekega mladega Spanca o Jr J* £ kovskih političnih ječah. man, ki prvič opisuje svet, ^ i. ’ bil doslej prezrt in nerazip — več kot deset tisoč je se^0'* ''or Španiji političnih zapornikov L e je bil prepovedan po frankov JUCr cenzuri. Pri Feltrinelliju bo c» 1 rej delo sploh prvič izšlo.	*
Razstava draguljev irio,
ki jih je obdeloval Braqi*
PARIZ, 22. — V Louvru tj '*da, marca meseca razstavili za ^ '*šav dve milijardi draguljev. Grl riio približno sto draguljev ter ob1 hjoja lanih dragih kamnov, ki ^ Braqueov podpis. Za razstavi »lokr dal pobudo minister za kutj* lll*tič Malraux, ki ima Braqueove { t’° ii gulje za dela izredne umetov še vrednosti. Pri izdelavi dragv^ *vet je z Braqueom sodeloval z*"1 n°i Heger iz Lotoenfelda.	,Vs»s
'»»a
Tudi za Liz Taylor ‘edsta je popularnost neprljetn*
PARIZ, 22. — Krute so KT.t«
posledice popularnosti. To j* ' Hot <
rala včeraj še enkrat ugoto*
Liz Taglor, ki je hotela z N
JV ■•Ulem z	't-
dom Burtonom v dopolda lepem vremenu napraviti s' ^ hod ob Seini, čeprav sta prej j vtjt,
sklenila, da bosta nedeljo Prl
kar v hotelu. Ko sta se s	v
jem odpeljala iz hotela, se j1 njima vsul roj avtomobilov 1 "to toreporterji, ki se jih njun 1,1 |.»)o ni mogel več otresti.	te
Burton se je napotil na naj® policijski komisariat, vozač P" ?**ti* zavozil v neko garažo. Tod« ( »t, ), ni nič pomagalo, ker so 1°tl, *»»«t porterji vdrli skozi vrata, čer
,v' j l uui U iV'1/^t (MUtU,	J	'I\
so uslužbenci skušali to pf« la {
čiti. Nastal je množični
»VU.OVU«, je (BTlUfCtl.IU
match, ki mu je Liz vsa žalc* prisostvovala iz suojega avt°f bila. Nekaj minut za tem f. vrnila v hotel Ves tn raza’^ ) t sprehod je trajal komaj 20 nut.	IUL(i
Na Madžarskem so rudnih * 1» dovolj starinski za filmaPr^Ofi
Na Madžarskem bodo Fra'|fj jjj?® snemali film «Germmal» P°
manu Zolaja. Fraj MonsoV'‘i»a| ga opisuje Zola, bodo re j L(|i strunah 30 km od BudimP1') rudniki, v katerih se odvija r PVj del filma, pa se nahajajo 2^0 , . Dlj južnnzahndno od prestolnice
džarsko so izbrali zato. ker
Franciji rudniki preveč n* niziram, da bi se v njih , 'ftan
dogajal Zolajev roman iz p,( '■ V njega stoletja.	|» h«i
* * #
v «4?
NEW YORK, 22.	„
Manhattana so odprli	!,»*t
no galerijo — »Gallerj/ 63» , J»le kateri bodo razstavljali F**1'*
osem italijanska moderna k
rativna dela. Na prvi kole^Kjogft razstavi sodelujejo De Gh1’, 4* Gottuso, De Pisis, Rosa i, Pirandello, Toši, Mafai, MaCJ in Levi. Galerija bo o pope'f! z galerijo enakega imena P mu.
v
odločnostjo boste uspeli zaključiti ne-ki posel, ki se že dolgo vleče. Zdravje odlično.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nasto. pil Je trenutek, ko se morate odločiti za rešitev nekega vprašanja brez podpore od strani vaših predstojnikov. Zadržite zase neko skrivnost. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nekateri vaši dolgoročni načrti, vam bodo zagotovili največji uspeh. Bodite bolj obzirni do svoje družine. Utrujenost.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Potrudite se. da boste kar najbolj
-niokratičnega procesa osvobajanja narodov ne bo moč zavreti
V novi jemenski republiki nove družbene razmere
anii	restavracije in licemernost imperialistov - Podpora demokratičnih
robskih dežel - Beda in zaostalost pod monarhijo - Ustavodajna skupščina
anjt
:arjatl vzltljub eviifl r,
arino'
>ču ' cel« ntral
.. te*avam in zunanjim ter nHm poizkusom nekaterih revolucionarnih elementov, uničili komaj porojeno mla-. .tnensko republiko, navzlic ‘ 1 slabo prikritim simpati-
'mii1« n®d*1)e. ki jih s svojo pod-
n nO „ tem elem —*  • —
0 P *4t'n zahodni
tem elementom izražajo —-------- krogi, v upa-
dih da b’ se v njih°vem ? l interesu vse ponovno -1® te k”1*0 ^a*t0’ kakor je bilo prej, , j se povrnili konservativi-n° h! n«Jn sre<*nji vek, imam Mo-B»dr in njegova klika, rlCri ,rzdano razkošje in absoluti-nul' ’ **m°vladja na eni ter stra-pof M revščina in zaostalost na ,..strar>i, kljub vsemu temu, ,0V’l n revolučija' in revolucio-30 i« razpoloženje jemenskega n »itvi* ne 'zgubljata na moči, zve eč se nasprotno krepita. Za-rl°° Lrevolucija v Jemenu ni re-r u *?ufaja, marveč je izraz S°VJ li F3jneSa zorenja jemenske-JUdstva v najtežjih pogojih ter političnih krivic, „ rf.iL8 Popolnega človeškega in
ste-*
5t PredkOm in preporodom de-f so liim skladu s splošnim raziš ist„ Pr°cesom v svetu, ki se njlk. anIt' absolutizma in fevda-iistd 'o ’ ^jarkoli še obstajajo, ni-
. ,°n°mskimi kot strateški-er®s', skušajo določene si-liiAedstavnice kolonializma, s im • f>ol't'čhim vplivom, ki aJ°.v lastnih državnih pred-v tvih ter institucijah, dose-0aj to, da bi zavrle, če že. _ nsii!favi’e osvobojanja tradi-•btjl . Področij njihovega eks-Jf faličnega, imperialističpe-Srodo JaVljanja' Težnie arabskih **ihi g' da vskladijo svoj razlag °ra*t z onlm ostalega raz-0 t *g* se sveta, da se otre* (liju, nadvlade, podrejenosti, ih	izkoriščanja, da bolj-
t Ograoristneje uporabijo svo-, -te lastn^ne ustvarjalne energije v<1., lh0Su 1 Prid, v enakopravnem e' jkh), koristnega sodelovanja z t‘3	pa so jim iz si-
!0v žlVelih, toda znanih raz-eranS raiPega egoizma in ne-■ejenJe.. 5e vedno tuji ter ne-,1 rdiiv	Opirajoč se na raz-
Sfe* ....................... -
pitrfditev
*ežave, ki se z njimi ti w borbi za svojo osvo-
ij(m, !n bodočnost morajo spo-skušajo ribariti v kal-}/|)t 'hi- žemer sami sicer osta-«*P*j ali manj v ozadju, v Vrste bitke proti osvoba-jL. bt se arabskim narodom, po-v Jernenu, pa potiskajo ’ ,* reakcionarne zaveznike iz T(1 It absolustičnih arabskih mo-
’ i nr'i B8dra m drUge' *akor !zisM predstavnike in dosledne edt! ovornlke konservativne ple-,°v bike ureditve, ki so na osnovi kot lučno osebnih interesov do bo » povezani z vsemi domačink	izkoriščevalci.
dn0°	Britanija, kot
lOikkri, ’ tudi v jbiuenskem pri-i ¥ 'eda P?5egla vmes' Iz ozadja, ki leto ’ .r ie danes neposredno %e tič- vanie v podobne zadeve, ’ b tv0i sploSnega demokratičnega £. la po Svetu in mednarodne
Ji no • ni^ bačel, dokaj bolj tve-: z.n nevarno, kot nekoč. To--ulj sv<..Vedno dovolj očitno, da *ho * ?*n' javnosti takoj bilo v,j , crganizira, oborožuje ii0n_transk° podpira protirevo-•e4st/ne jotuenske elemente, »Ve^. Wnilte restavracije, v nji-lt* Hu n,nienu, da se znova po-
C°bla»ti.
oto' % s^° poudarili, pa bo v Je-(ici1 lti^.0blast težko ponovno iztr-nlP	r°k ljudstva, oziroma
sF^Čo Predstavnikov. Ti se 1 VrStg°i°vo' morali spopasti še 'r*f 0 v ° tajrazličnejših težav ta-notranjosti kot zunanjosti, ji 't>orii. "ijbovih stremljenjih ter 5 "iho	stoji ob strani ne
. J* iaj0 es demokratičnih svet s ie** \ t-*®*idarno«tjo in simpatija-jftU (kltiormveb v obliki praktične pl 3)the*-ludi vse arabske osvo-d« 'Pt. u, dežele, v prvi vrsti E-otVhost le. takoj izrazil priprav-ef khi^ ’ da mladi jemenski re-r<t Priskoči na pomoč.
hek„0 smo tudi to pot prl-mu za imperialiste tako
J'KKJKI.1 smo
L'Opus Del
A
•of
?;fe““,RRANZ:
ilučn-S' Ilustriran časopis za po-63 p^r°doznanstvo. Leto XXV-,, »Slovi Siev l. Izdaja ga Prlro-1 j(j ‘l»ni, n° društvo Slovenije v LJub-
pi1'! ""ki V'
v barvitem načinu ta prejšnjih
''"Milil!
..N (nrt o,,-----------s — —■	1	-..- 1	..-.. natančno izpolnili neko poslovno ob-
'fl? sC*°d 21.3. do 20.4.) Neko važ-h- v zvezi z vašim poslova-
ii '• hn tvezi z vašim sl lenost Drlsl° prepozno. ,J( V»vjt utegne postati
značilnemu primeru dvoumnosti in licemernosti, ko se v našem primeru, recimo, Velika Britanija po eni strani malone direktno vpleta v diverzantske poizkuse ogražanja nove jemenske republike, hkrati pa se pridružuje, kot poročajo časopisi, akciji ZDA, Francije, Italije in Zahodne Nemčije, ki da so že sprejele nekatere »previdne pripravljalne u-krepe« za njeno priznanje.
Toda, poudariti je treba še enkrat, da bo v Jemenu težko kaj spremeniti. Njegovega nadaljnjega razvoja ne bo zaustavilo ne nasprotovanje nekaterih plemenskih poglavarjev, pa tudi ne pohlep in nečimrnost imama el Badra, ki baje še živi, ali kogar si bodi, ki bi želel zasesti prevrnjeni prestol. Fevdalna monarhija je bila zrušena in novemu republikanskemu režimu je zdaj že vseeno, ali je imam mrtev ali pa še živi, kot se govori. Ce je to res, namreč, da bivši monarh še živi, se položaj v Jemenu v ničemer ne bo menjal, pač pa se bo, verjetno, el Badr lahko samo pridružil vrsti
že izgnanih monarhov in v miru užival nagrabljeno bogastvo, ki g* je gotovo pravočasno rešil.
Jemensko ljudstvo se na staro ne bo več povrnilo. Od 1. 1102 je bilo tesno vklenjeno v pogojih stare plemenske ureditve, kjer je bil poglavar-šejk gospodar nad življenjem In smrtjo svojih ljudi. Okrog 98 odstotkov prebivalstva je bilo nepismenega, povsod sta vladali najbolj strašna zaostalost in beda. V vsej deželi so bile zadnja leta zgrajene samo štiri ceste. Od celotne površine obdelane zemlje, je tretjina bila last’ kraljevske dinastije. Zdaj je ta zemlja bila nacionalizirana. Ostali del je pretežno v rokah plemenskih po-glavarjev-šejkov in skupine veleposestnikov, ki povečini žive v inozemstvu.
Odprava te stare strukture v lastninskih odnosih, kakor tudi sestava novega naprednejšega po-litično-gospodarskega programa, ki bo državi in ljudstvu zagotovil ustreznejši razvoj in boljše življenjske pogoje, je zdaj osnovna naloga, ki se postavlja pred
novo vlado. Zato tudi predstavlja sestanek med plemenskimi poglavarji, oziroma njihov dogovor s predstavniki vrhovnega revolucionarnega sveta, do katerega je pred kratkim prišlo v Sani, nadvse pomemben dogodek. S tem si je republikanska vlada zagotovila podporo večine plemen, čeprav nekatera, kot na primer pleme Ebeida, sodeč po zadnjih vesteh, niso najbolj zanesljiva, kar je gotovo predvsem odvisno od njihovih poglavarjev.
V kratkem pa bo tudi prišlo do enega najvažnejših političnih ukrepov: do ustanovitve prve jemenske ustavodajne skupščine predstavnikov ljudstva ih plemen, ki bo izglasovala prvo jemensko ustavo.
In tako je upati, da bo mlada jemenska republika, kljub grožnji, ki jo je bil pravkar izrekel el Badr, ki je baje še živ, da se bo proti njej boril na življenje in smrt, ostala pri življenju' in se razvijala v skladu s težnjami ter interesi, kakršni bodo v prid njenega delovnega ljudstva.
4’uliima ora» v slovenščini
V kratkem bo pri koprski založbi «Llpa» izžel slovenski prevod, romana «L’ultima ora» (Zadnja ura) mladega tržaškega pisatelja Claudia Puglisija. Delo obravnava partizansko borbo v zadnji vojni in sicer dejanske dogodke na Krasu, ki jih je pisec zbral ter jih znal bralcu prikazati v obliki romana.
Pisatelja Claudia Puglisija smo srečali v Kopru na nekem sprejemu, ki mu ga je priredila koprska založba «Lipa» v hotelu Triglav in mu zastavili kako vprašanje. V zvezi s svojim romanom je mladi tržaški pisatelj odgovoril:
«Resnični dogodki so mi služili, da sem spletel skupek zgodb, iz katerih glavne črte se je razvila nekakšna primerjava razmer, poštenja in ljudske zavesti na eni strani ter besa in protiljudske krutosti na drugi strani, nezavednosti in moralne zmešnjave na eni strani, in odpora proti nasilju na drugi strani». «Od tod idejna pobuda, ki je vodila v partizansko borbo. To je psihološko ozadje romana, ki ga dopolnjujejo surove in neusmiljene razmere. In vse to v slogu, za katerega upam, da bo ustrezal in ga napravil učinkovitega.*
sBesedo prepuščam sedaj bralcem in slovenskim kritikom, da bi nepristransko presojali. Predvsem jim, ker se jih zgodba neposredno tiče.*
ASTRONAVTIKI NA LETNEM KONGRESU V VARNI
Na Lano bo kozmonavt odletel v nekakšnem akvarija?
Svetovnega kongresa se je udeležilo okoli 320 strokovnjakov - Proučena štiri področja dejavnosti - «Telstar» bo krožil stoletja, «živel> pa le še poldrugo leto
Vsak kongres strokovnjakov je zanimiv, če za druge ne, za gotovo za ljudi, ki se ukvarjajo z isto stroko. Ko pa gre za kongres strokovnjakov, ki se ukvarjajo z astronavtiko in z jsemi panogami, ki spadajo v to področje znanstvene dejavnosti, bo vsakdo prisluhnil, kaj so nai-večji strokovnjaki s tega področja povedali. In to tem bolj, ker se je od zadnjega, 12. kongresa mednarodne astronavtske zveze, ki je bil lansko leto v Washingtonu. do letošnjega, t. j. 13. kongresa,, ki se je vršil V Varni,' razvrstil kar cel niz nadaljnjih in vedno večjih Uspehov v Človekovem osvajanju vesolja. Med tema dvema kongresoma smo namreč imeli dva poleta ameriških astronavtov Glenna in Carpentera, nadalje
izstrelitev telekomunikacijskega satelita »Telstar*, večdnevni skupinski polet sovjetskih kozmonavtov Nikolajeva in Popoviča ter uspešno izstrelitev kozmične sonde eMariner II* proti Veneri.
Kongresa v Varni se je udeležilo okoli 320 delegatov iz 20 dežel. Med temi je bilo nekaj zelo vidnih osebnosti, ki se ukvarjajo z razno problematiko s področja astronavtike in raketne tehnike. Sovjetsko delegacijo, ki je štela okoli dvajset članov, je vodil akademik L. I. Sedov, ki Je bil ponovno izvoljen za podpredsednika mednarodne astronavtske zveze. Največje število strokovnjakov pa so poslale ZDA, od koder je prispelo v Varno 80 strokovnjakov. Tudi Poljska je posla-
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Livio Rosignano v «Občinski»
Otvoritev Rosignanove razstave v Občinski galeriji je bila oh veliki udeležbi občinstva in slikarjev vseh struj, kar priča o njegovi priljubljenosti. Livio Rosignano namreč nikomur ne zanika pravilnosti ubrane u-metniške poti, ki jih je mnogo in vseh vrst, in na katere je on sam začasno poromal, ko je po naročilu preslikaval slat>-rte podobe sodobnih slikarjev. Skromen in ljubezniv ima razumevanje za vse. Toda sam piše v razstavnem katalogu takole ■
«Tuje mi je prilagajanje k načinom in slikarskim poeti-kam, ki jih ne čutim. Ljubim svobodno izražanje občutkov in nagnjenj, povezanih na stvarnost reči, ki so zame izključni vir slikarskih emocij.*
In še marsikaj objasnjuje tam, skc.ro kot v nekako opravičilo pred strogo specializiranimi ljubitelji umetnosti, ki se pri ocenjevanju slik opirajo predvsem na njih izčiščeni slog. Tega Rosignano že poseduje, ker nam je njegov impresionizem dobro znan. Sedaj pa se nam predstavlja še v raznih manj poznanih enačicah tega sloga in slikarske tehnike. Je tu sicer še vedno zastopana skupina desetih oljnatih pokrajin, odlično izdelanih
razstav, ki jih pa zasenčujeta velikanski podobi sStara kavarna* in »Televizija*. Njih barve so temne ubrane in tanko nanesene nad učinkovito izkoriščanim prosevanjem svetle podlage platen. Dejali bi, da se tu njih slog ujema z opisno snovjo, ki obravnava dvoreznost napredka: v eni sliki prazna kavarna, ki je bila nekoč središče kresanja duhov, v drugi pa v čarobno steklo, kot zakleta nemo strmeča družina, ena izmed milijonov hkrati enako utripajočih miselnosti.
Svojo raznoliko spretnost razkazuje Rosignano še v temperah, v risbah z ogljem in v obarvanih. Posebno poslednje vrste risb se odlikujejo po nenavadno prefinjeni črtnosti in celokupnem nastrojenju, ki doseže svoj višek v risbi ženske postave. Na tej razstavi nam. torej, Rosignano izčrpneje razkazuje estetično okolje, v katerem se giblje; posreduje nam predvsem celotno lestvico svojih izkušenj in premnoge strani svojega slikarskega gledanja. A tako, mogoče, prenevarno odpira svojo dušo nevarnim pogledom špekulativnih kritikov, ki skušajo u-gotoviti trdnost temeljev njegove stalno rastoče umetniške stavbe.
MILKO BAMBIČ
Vaša ne-
jrffvir. ,ute8ne postati nevarna. , J i n <m ° dobro JlNiemhU 21-*- do 20.5.) Nekatere ’’ i ^ v or<sanizacijl vašega de ; len, au večera vas bo razvese. '»viden dogodek. Zdravje od-
21.5. do 22.8.)

bos!iA (°d 21.3. do 22.6.) u. >r uresničiti svoje Ideje, s oh , bo zagotovljeno upošte-,	nltranl vaših predstojnikov.
'L.	»Sporazum z ljubljeno o-
a*s0orazum
s ki!,A3/6' do 22.7.) Preden ob-»ajboii ^ Se enkrat vso stvar cf,«aiiv'la?ti objektivno pretehtati. Ne J »bi. 2J * nemogočih zahtev dragi 7 cm J! dobro.
'J	do 22.8.) Samo z
•®K2^Tro^njr.Jen°
veznost. Prejeli boste neko darilo, ki vas bo razveselilo. Zdravje ne. spremenjeno.	_
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Brez strahu se pomerite s svojimi tekmeci, čeprav so tl zelo nevarni. Vaša mnenja bodo zelo upoštevana. Zdravje odlično.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaupane vam bodo nove zanimive naloge. Prehoden spor V družini. Pazite na zdravje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Do. segli boste lep uspeh na področju, ki ga sicer poznate malo. Srečne ure z drago osebo. Zdravje zelo dobro.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlične poslovne možnosti, vendar bodite previdni. Deležni boste vsega zaupanja od strani drage osebe. Zdravje u-godno.
la izredno številno delegacijo — 5(1 oseb. Zahodna Nemčija jih je poslala 40, Romunija 21, Francija 15, Velika Britanija 12. Jugoslovansko delegacijo so na tem kongresu sestavljali vseuči-liščna profesorja dr. T. Andje-lič in dr. ing. D. Bazjanac, nadalje polk. M. Boras, ing. V, Genčič, dr. I, Veslej ter dr* M. Smirnov. Na kongres so bili povabljeni vsi dosedanji kozmonavti in sicer ameriški ter sovjetski, vendar se je kongresa udeležil le sovjetski kozmonavt German Titov, jrf je bil prišel s svojega obiska v Jugoslaviji.
Kongres je razčlenil svojo dejavnost v štiri sekcije, v katerih so strokovnjaki obravnavali posamezna področja. V o-semdesetih referatih je bilo govora o astronavtiki, raketni tehniki, vesoljski medicini in o pravni ureditvi kozmičnega prostora in dejavnosti v njem. S področja osnovnih znanosti so prevladovali referati o aktualnih problemih vesoljske mehanike, aerotermodinamike in relativistične mehanike. Problemi pogonskih sistemov za vesoljske ladje, ki so stvar bližnje bodočnosti, so bili obdelani v celi vrsti referatov, ki so jih imeli ameriški strokovnjaki. Sovjetski strokovnjaki pa so v svojih referatih prikazali nekaj zelo zanimivih podatkov s področja fizike, visoke atmosfere ter s področja tako imenovane vesoljske mehanike.
Posebno pozornost so vzbudili referati, v katerih so obdelovali probleme vračanja vesoljske ladje s krožne poti okoli Lune. V tem primeru je namreč brzina vesoljske ladje, ko se vrača v atmosfero Zemlje, znatno večja od brzine, ki jo ima vesoljska ladja ali satelit pri vračanju v gostejše plasti iz navadnega kroženja okoli Zemlje. Ko se vesoljska ladja vra-da s krožne poti okoli Lune, pride v atmosfero Zemlje z brzl-no komaj 28.000 km na uro. To je povsem zadosten razlog za temeljitejšo obravnavanje tega problema, kajti pri tolikšni brzini pride do mnogo večjega segrevanja kabine, oziroma vesoljske ladje. S tem v zvezi so bili obdelani tudi razni problemi vodenja vesoljske ladje na poti proti Luni, okoli nje in spet pri vračanju na Zemljo. Poleg tega tolikšna brzina postavlja tudi problem stabilizacije vesoljske ladje.
V vrsti referatov o telekomunikacijskih satelitih je bil vreden posebne pozornosti ameriški referat o dosedanjih dosežkih satelita »Telstar*, ki so ga 10. julija letos Američani izstrelili na krožno pot okoli Zemlje s perigejem 950 in apo-gejem okoli 5600 km. Sicer smo o «Telstaru» že veliko pisali, vendar bo vredno, da se ustavimo še pri nekaterih podrobnostih. »Telstar* bo krožil okoli Zemlje nekaj sto let. V satelit je vgrajen poseben mehanizem, ki bo po dveh letih kroženja avtomatično izklopil oddajne in telemetrične naprave. PU izstrelitvi je namreč satelit zaradi svoje stabilizacije na krožni poti dobil rotacijski impulz, ki je povzročil, da se satelit »Telstar* vrti okoli svoje osi * brzino 177 obratov v minuti. Dosedanja merjenja pa s°
pokazela. da se zarad' raznih ovir, predvsem zaradi magnet-
nega polja Zemlje število njegovih obratov manjša in da bo to število čez dve leti znašalo komaj 30 obratov v minuti, kar za gotovo ne bo zadoščalo za njegovo stabilizacijo, ki je nujna za to, da bi satelit mogel dobivati od Sonca dovolj energije za delovanje njegovih električnih naprdv.
S področja vesoljske medicine je bilo zanimivih kar več poročil. V enem izmed poročil je bilo govora o velikih centrifugi, ki jo imajo v Johnvillu v Pennsylvanii v ZiDA in v kateri so izvedli vrsto poizkusov, kako bi povečali odpornost človeškega organizma pri velikih pospeških oziroma pri naglem zaviranju. Z navadnimi antigra-vitacijskimi oblekami more kozmonavt prenesti pospešek ali zaviranje brzine 11 g, t. j. 11-krat večjo «težo» od zemeljske gravitacije. Ce pa bi se ta pospešek povečal, je nevarnost, da kozmonovt izgubi zavest. Z novimi prijemi in sicer v posebni posodi, napolnjeni s tekočino, (nekakšen akvarij) pa more spešitev tudi do 32 g. Toda le kozmonavt povečati svojo poza dobo 5 sekund. V to posodo s tekočino se zrak dovaja preko posebne cevi, ki je pritrjena na masko, ki pokriva kozmonavtov obraz.
Ameriški znanstvenik Picke-ring je dal tudi vrsto drugih podatkov o poletu kozmične sonde «Mariner II.», ki potuje proti Veneri, ki se ji sicer ne bo približala tako, kot so računali, ki pa še vedno od časa do časa oddaja registrirane podatke o' medplanetarnem prostoru.
Prof. dr. —ac
Peticija proti antikomunizmu v ZDA
Spočetka so ZDA veljale za deželo svobode in demokracije. Toda v nadaljnjem razvoju njene družbene strukture ter ustreznega političnega življenja, je od tega ostala samo še etiketa. Resnična demokracija in svoboda sta čedalje bolj postajali predmet diskriminacije in pritiska. Svoboda misli ter izražanja v smislu, ki ni v skladu z obto-ječim sistemom, predstavlja danes malone atentat proti državi. Politične stranke s takšno vsebino so preganjane. Takšen je primer s komunistično stranko ZDA. Pred kratkim pa je skupina 900 uglednih Američanov poslala Beli hiši peticijo, ki se v njej zahteva, da se podobnim represalijam stori konec. Med drugim je v njej rečeno, da predstavlja primer preganjanja KP napad na temeljne demokratične pravice ameriških državljanov. Predsedniku Ken-nedyju se postavlja zahteva, da od Kongresa zahteva odpravo zakona, ki takšno postopanje o-tnogoča. Peticijo je podpisalo 210 univerzitetnih profesorjev, 128 duhovnikov raznih veroizpovedi, 85 pravnikov, 45 zdravnikov, 43 založnikov, književnikov in novinarjev. Med podpisniki je tudi znanstvenik Linus Pau-ling, bivši generalni tožilec Ka-Hlornije Robert Kenny, knji* Sevnica Kay Boyle, slikar Ran-deall Kent in drugi.
Mladinski dan» v slikah
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7,30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz tedenskih glasbenih sporedov: 13.30: Glasba po željah; 17.00: Tipični furlanski ansambel; 17.20: Lahka glasba; 18 15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Orkester v preteklih stoletjih; 19.00: Pisani balončki; nato stare melodije v sodobni Izvedbi; 20.00: Šport; 20,30: Pevci, kitare in ritmi; 21,00: Zgodba Pavla Dla-cona; 21.15: Ben s svo*jo tumbo; 21.30:	Pianist Garbljel Devetak;
22.00: Misli ln nazori; 22 15- Ple-šlte z nami; 23.00: Orkester Duke Elllngton.
Trst
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot Juke„box; 13.35: Uspeli motivi; 14.00: Francesco DalPOnga-ro: #1 dannatl*.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7,15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Na' programu Papandopulo In Lhot-ka; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: V ritmu z orkestri; 14.00: Zabavne popevka; 14.30: Mladinski pevski festu val v Celju; 15.30: Na programu Friedmann in Urbanac; 16.00: Melodije iz filmov; 16.30: Tretja strah; Upernl recital; 17.40: Orkester za-g^bSkega RTV; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Bruno Martino; 19.30: Prenos RL; 22.15:	Pianist	Errol
oarner; 22.40:	Glasba za lahko
no*: 23.00: Prenos RL.
TOREK, 23. OKTOBRA 1962 Nacionalni program
6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Omnibus; io.30:	Radijska šola;
11,00:	Omnibus; 12.00:	Današnje
pesmi;' 13,30: Nekdanji uspeli motivi; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15:	Upodabljajoča umetnost;
13.50: Nove plošče; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za naj-mlajše; 16.30:	Komorna glasba;
17.25:	Simfonični	koncert; 19.10:
Oddaja za delavce; 20,25: Salva, tore Allegra: »Romulus* — opera v treh dejanjih; 22.40:	Plesna
glasba.
II.	program
8.00: Jutranja glasba; S.35-: Pote Luciano Lualdi; 9.35:	Dobrodošle
pred mikrofon; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba zi» Vas, ki delate; 14.05: Nastopajo pevci; 14,45- Plošče: 15.00: Operni pevci; 15.35: Pisan popoldanski spored; 16.50: Ital. narodne pesmi; 17.00: Filmske novosti; 17.35; Mala enciklopedija; 17.45: Vaš Juke box; 20.35:	Kvintet;
21.45: Večerna glasba; 22.10: Jazz v Italiji.
III.	program
18.30: Ekonomska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Giam-battlsta Martini; 19.15: Upodabljajoča umetnost; 19.30: Vsakovečer-ni koncert:	20.30:	Revija revij;
20.40: Skladbe A. Rousela; 21.20: Dela Igorja Stravinskega; 22.15: Literarna oddaja; 22.45: Sodobna glasba.
Slovenija
5.00: Dobro JutVol; 8.05: Operne
vloge Zlate Ognjanovič; 8.35: Igra. mo za vas; 8.55: Radijska šola; 9.25: Veliki orkestri; 9.45: Švicarske narodne; 10.15: Bach v Interpretaciji Leopolda Stokowskega; 10.40:	Napredujte v angleščini;
10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15:	Mladinski zbor
»Svoboda*;. 12.30: Nekaj melodij; 13.30: Suita in divertimento; 14.05: Radijska šola; 14.35: Po naši lepi deželi; 15.15: Na flavto in na kitaro; 15.30: V torek na svidenje: 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Muzika iz Talijinega hrama; 18,00: Aktualnosti; 18.10: Stoglavi virtuozi; 18.30: Zbor črnomorskih Kozakov; 18.45:	S knjižnega trga;
19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Godala in tipke; 20,15: Jean Renoir: »Orvet*; 21.35: L. M. Škerjanc: Tretji godalni kvartet; 21.50: Glasbena medigra; 22.15: Romantičnim plesavcem; 23.05: Za lahko noč; 23.25: Skupini program JRT.
Ital. televiiija
8.30, 8.55, 12.15 in 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik: 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Slikarstvo, kiparstvo in ar-hitekura; 20.20: Šport; 20.30: TV dnevnik: 21.05: Film «Napad 600»; 22.50: Umetnost ln znanost; 23.20: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Recital Rossane Carteri,
21.45: Lov na kite; 22.15: Dnevnik; 22.35: Pogovor s pesnikom Aldom Palazzeschijem.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Program letošnjega mladinskega dneva na stadionu »Prvi maj* je bil bogat in pester. Na sliki vidimo nekaj prizorov: Na prvi sliki zgoraj uprizoritev povorke, na srednji prikaz telovadnih nastopov, kakršnih smo bili priče prva leta po-vojni; na tretji nastop folklorne skupine iz Barkovelj in, končno na zadnji orkester mladih. V glasbenem programu sta sodelovala tudi Dolinski trio in duet Dario in Darko,
m
i«.
HOROSKOP
Vreme včeraj: Najvišja tempera-tura 16, najnižja 10.6, ob 19. uri 13.2, vlaga 50 odst., zračni tlak 1026 raste, veter 14 km vzhodniik-severovzhodmik, sunki vetra 30 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, tempe a rtiura morja 16.8 stopinje.
Tržašk
lievnib
-a.—
Danes. TOREK, 23. oktotm
Severin
Sonce vzide ob «.31 in zaten^ 17.07. Dolžina dneva 10.36. vzide ob 1.10 in zatone ob ti
Jutri, SREDA, 24. oktobr>| Rafffl
X. ZASEDANJE STALNE MEŠANE KOMISIJE ZA VIDEMSKI SPORAZUM
Novo enotno besedilo videmskega sporazuma
V ta namen je bila že ustanovljena podkomisija strokovnjakov Nekaj konkretnih predlogov za izboljšave
Včeraj dopoldne se je v palači »Belgrado* v Vidmu, kjer je sedež pokrajinske uprave, začelo X. redno zasedanje stalne mešane italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma. Italijansko delegacijo vodi veleposlanik Castronuovo, jugoslovansko pa načelnik uprave državnega tajništva za notranje zadeve FLRJ Karel Forte. Člana italijanske delegacije sta še dr. Attilio Michelizzi in dr. Mario Festa, strokovnjaki za razna vprašanja pa so inž. Enrico Vitolo, odv. Guido Gerin, dr. Remmo Patterino, major Francesco de Galateo in dr. Rustia-Traine, ki je prevajalec. V jugoslovanski delegaciji pa sta člana svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve S. Todorovič in svetnik v carinski upravi FLRJ Božidar Radovič, medtem ko so strokovnjaki Rudi Lukman in Tomaž Dobrič, danes pa bosta prispela še Gracio Marinič in Stojan Subič.
Pred začetkom zasedanja so se člani obeh delegacij zbrali na zakuski, ki jo je priredil predsednik pokrajinske uprave na čast gostom. V kratkem nagovoru je predsednik pokrajinske uprave izrekel dobrodošlico in zaželel članom komisije mnogo uspeha pri njihovem delu, ki je do sedaj dalo že toliko dobrih rezultatov
obeh
v korist prebivalstva »traneh meje. Za prijazne besede, zlasti še na račun jugoslovanske delegacije, se je potem zahvalil njen šef Karel Forte.
Po zakuski oziroma »koktajlu* se je začelo zasedanje. Tu je jugoslovansko delegacijo pozdravil šef italijanske delegacije Castronuovo in ji izrekel dobrodošlico, zahvalil pa se je spet načelnik Karel Forte. Takoj zatem so člani delegacije začeli razpravljati o dnevnem redu, ki so ga vsaj v glavnem osvojili. Določili so že tudi prvo podkomisijo strokovnjakov, ki bo razpravljala in pripravila dokončni tekst novega besedila videmskega sporazuma.
Predvidena je tudi ustanovitev še nekaterih podkomisij.
Zasedanje se je končalo ob 14. uri, potem pa se je nadaljevalo ob 16.30. Računajo, da bo komisija zasedala do torka ali srede prihodnjega tedna.
Čeprav nismo mogli dobiti informacij niti o vseh točkah dnevnega reda, o katerih bodo razpravljali na X. zasedanju stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma, pa vse kaže, da bo glavni predmet razgovorov novo enotno besedilo videmskega sporazuma. To sledi zlasti iz dejstva, da je bila že takoj ob začetku včerajšnjega zasedanja ustanovljena ustrezna podkomisija in pa to, da je posebna podkomisija proučevala to vprašanje že v začetku tekočega leta in v tej zvezi pripravila tudi ustrezni osnutek.
O prečiščenem besedilu videmskega sporazuma je bilo govora že na predzadnjem zasedanju v Ljubljani. Znano je namreč, da je stalna mešana komisija nenehno izpopolnjevala osnovna dolo-
čila videmskega sporazuma in so zapisniki vsakega zasedanja veljali kot dodatek sporazuma. Toda teh dopolnil in izboljšanj je že toliko, da se je pokazala nuj-
"v uzuni/, saci sc jc }juAuz.aiu nuj-
na potreba sestaviti novo besedilo sporazuma, ki bo ustrezalo dejanskemu položaju. In sedaj vse kaže, da bo prav letošnje deseto zasedanje v Vidmu prineslo nov prečiščen tekst videmskega sporazuma.
Kot se je zvedelo, ni pričakovati kakih drugih posebnih novosti, razen morda kar zadeva avtobusni in pomorski promet med obema sosednima področjema.
Toda ne glede na to bi radi prav sedaj, ob začetku zasedanja, poudarili nekaj želja, ki so obema delegacijama nedvomno dobro znane, saj je o njih govora še od predzadnjega zasedanja jyi še prej. Tu naj v prvi vrsti omenimo vprašanja svobodnega prehoda preko meje, namreč v smislu, da bi lahko imetniki obmejnih propustnic lahko vstopali in izstopali z enega področja na drugo kjerkoli oziroma preko katerega koli bloka — torej brez o-me.iitev, ki so danes v veljavi. Nadalje bi radi videli, da se poveča '-nličina valute, ki jo lahko imetniki propustnic prenašajo z enega področja na drugo, zlasti še sedaj, ko je v času med predzadnjim in sedanjim zasedanjem stalne mešane komisije prišlo do reforme pri zamenjavi dinarja v tuje valute.
Končno je treba poudariti še željo goriškega prebivalstva z o-beh strani meje, da bi se odprl nov obmejni prehod, ki bi po najkrajši poti povezoval Gorico T Novo Gorico, in sicer v Ul. S. Gabriele-Erjavčev drevored. Danes morajo namreč imetniki prepustnice potovati bodisi preko Ra-futa bodisi preko Solkana, kar je pa pbčutno daljša pot, medtem ko bi z otvoritvijo novega obmejnega prehoda to pot zelo skrajšali.
Seveda bi z željami lahko nadaljevali, vendar menimo, da bi zašli predaleč, če bi načeli na primer vprašanje razširitve področja itd. Toda za predloge in želje, ki smo jih omenili kon-
kretno, bi bilo prav, da bi jih
komisija vzela v pretres in jih tudi pozitivno rešila. V tem smislu želimo tudi mi stalni mešani komisiji mnogo uspeha pri njenemu delu.	1
Mirna demonstracija proti atentatom v Poadižju
Včeraj dopoldne je večje število učencev strok _>vne-- šole «Nautico» zapustilo pouk in manifestiralo po ulicah v zvezi z bombnimi atentati v Zgornjem Poadižju in v Veroni. V vseh ostalih zavodih je pouk redno potekal. Tudi manifestacija dijakov pomorske šole je potekala brez incidentov. V tej zvezi je or-
ganizacija «Vigilanza nazionale« izdala poziv, naj se dijaki ne ude-
leže nobene uradno neodobrene manifestacije. Vendar pa se po mestu mnogo govori, da skušajo neofašistične mladinske organizacije prirediti ponovno manifestacije po ulicah.
Potek razdeljevanja volilnih potrdil
Volilni urad tržaške občine sporoča, da so cio sedaj izročili občinskim uslužbencem 172.431 volilnih potrdil za prebivalce 284 volilnih sekcij. Do sedaj so občinski uradniki razdelili 61.960 potrdil in opravili delitev na področju 111 volilnih sekcij.
Številne osebe so se v teh dneh obrnile na volilni urad, ker jim niso dostavili volilnih potrdil. Skoro v vseh primerih gre za mlade ljudi, ki so se rodili po 30. aprilu 1941.
V AKCIJO SO VSTOPILI VEČJI «KALlBRh
Prva živahna volilna nedelja
Socialisti za načrtovanje v okviru dežele ■ Sen. 0ianquinto o potrebi posebne avtonomije za Trst v okviru dežele - Prvi zborovanji Skupne slovenske liste - Minister Rumor obsodi/ vsako obliko pretiranega nacionalizma
Volilna kampanja je bila v ne-' deljo zelo živahna in so na zborovanjih skoro vseh strank govorili vidni vsedržavni predstavniki.
Tako je, za socialiste govoril v kinu Arcobaleno tajnik komisije za gospodarska vprašanja stranke dr. Ercole Bonacina, ki je kot strokovnjak za ta vprašanja povezal perspektive tržaškega gospodarskega razvoja z ustanovitvijo dežele Furlanija-Julijska krajina in organskega načrta, ki ga bo dežela lahko sestavila.
Dobršen del govora pa je posvetil splošnim vprašanjem levega centra in odgovoru na razne napade. Tako je podčrtal, da levi center še zdaleka ne pomeni oši-bitev razredne borbe, saj je prav v tem okviru lahko prišlo do konkretne in ostre enotne borbe vseh treh sindikalnih organizacij in se je razbil led tudi v podjetjih, kjer je kazalo, da sindikalna akcija sploh ni več mogoča. .Tako so delavci prvič po dolgih letih stavkali v FIAT. Vse to je povzročilo, da so se razlike med levico in desnico v katoliškem gibanju še zaostrile in da je v še 'večji meri
mogoč razgovor med socialisti in katoličani. Govornik je odločno odbil vsako ostrejšo polemiko med strankami delavskega razreda in pri tem polemiziral s Togliattijem. Prav tako je tudi obsodil zahteve desnice o »socialističnih jamstvih*, kot poskus, da se zavre proces napredka, ki ga je sprožil ievi-center.
PSI je priredila v nedeljo tudi zborovanje pri Sv. Križu, kjer sta govorila Dušan Hreščak in Laharnar.
Na Trgu sv. Antona je za listo KP govoril bivši beneški župan Gianquinto. Govornik je predvsem obravnaval vprašanje avtonomije dežele Julijska krajina— Furlanija. Pri tem je posebej poudaril potrebo po posebni avtonomiji Tržaškega ozemlja ter po prosti coni.
Sen. Gianquinto je nato podrobno razčlenil vprašanje dokončne ureditve položaja uslužbencev bivša ZVU.
Na kraju svojega govora pa je govornik precej ostro napadel politiko levega centra, rekoč, da se njeni dejanski rezultati očitno ka-
žejo v proračunu notranjega ministrstva. Ta proračun zagotavlja čez 100 milijard lir za vzdrževanje policijskega aparata, medtem ko predvideva za več kot polovico manjšo vsoto za kritje stroškov za socialno pomoč.
Skupna slovenska lista je imela v nedeljo prva dva javna volilna shoda na Opčinah in na Proseku.
Na Opčinah je govoril dosedanji občinski svetovalec in sedanji nosilec Skupne slovenske liste dr. Teofil Simčič. Glavni del njegovega govora se je nanašal na volilni program svoje liste, na zahteve, ki jih ta lista, postavlja in na obljube, da se bodo predstavniki njegove liste v občinskem svetu zavzemali za pravice sldvenske manjšine ter za vsa ostala vprašanja, ki zanimajo slovenske občane. Nato je polemiziral s slovenskim glasilom KPI Delom, ki mu je oči-talo, da je v dosedanjem tržaškem občinskem svetu tesno sodeloval s Krščansko demokracijo, ki noče priznati Slovencem njihovih narodnostnih pravic.
Na Proseku pa sta govorila dr. Bitežnik in odv. Škrk. Prvi je
liifiiiiiiiiiiimifiiiiiiimiiiiiiimuiinimiiiiM«MiimiiiMmiiiMiiMiimmmiiiMiimiiiiiitiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiliiliiuiiiiiii(iiiimiimiiiiiiiifMiiminniHiniiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiimiiiiii......lunin
ODLOČEN ODGOVOR NA NEPOPUSTLJIVOST INDUSTRIJCEV
Vsi kovinarji so s stavko podprli
borbo delavcev podjetja Crane-Orion
Zborovanje na Trgu Garibaldi in povorka po mestu - Pri Orionu se stavja nadaljuj
11

Včerajšnje zborovanje kovinarjev na Trgu Garibaldi
Včeraj so vsi tržaški koviriarji v zasebnih podjetjih in v podjetjih IRI stavkali v znak solidarnosti z delavci podjetja Orion, ki stavkgjo danes že 20. dan proti krivičnemu odpustu štirih delavcev. Delavci zasebnih kovinarskih podjetij so zapustili delo ob 12. uri, delavci podjetij IRI, to je ladjedelnic, Tržaškega arzenaia itd. pa ob 15. uri. Ob 16. uri so se udeležili sindikalnega zborovanja
...........................................................................................iiiiimiiiiiiiiiHiimimiiiiiiumiiMiiiiuuimim...........
PO PODATKIH TRCOVINSKC ZBORNICI
V septembru občuten padec pomorskega prometa v pristanišču
Promet prvih devetih mesecev je še vedno nekoliko višji, kot je bil v istem razdobju lanskega leta
Po uradnih podatkih tržaške trgovinske zbornice je dosegel pristaniški promet v septembru 396 tisoč 835 ton. Ta podatek se nanaša na celotni promet in ne zajema poleg prometa Javnih skladišč tudi prometa lesnega pristanišča, ILVA, žaveljskega industrijskega pristanišča, itd. Pomorski promet je občutno nižji, kot je bil letošnjega avgusta, ko je dosegel 560.373 ton, odnosno lanskega septembra, ko je pomorski promet dosegel 427.546 ton. V pristanišče so pripeljali 302.204 tone blaga (lani 334.275 ton) in iz pristanišča odpeljali 94.631 ton (lani septembra 93.271 ton).
Tudi železniški promet je septembra zabeležil pomemben padec, saj je dosegel 190.888 ton, medtem ko je lanskega septembra znašal 226.744 ton. Od- tega odpade 64.960 ton na prihode (lani 84.656 ton) in 125.908 ton na odhode (lani 142.908 ton).
Raven pomorskega pristaniškega prometa je letos v raznih mesecih izredno nihala, tako da smo v nekaterih mesecih zabeležili rekordni promet, obratno pa so nekateri drugi meseci izredno slabi. Skupno povprečje pa je zadovoljivo, saj je promet prvih devetih mesecev dosegel 3 milijone 928.560 ton, medtem ko je lani v istem razdobju znašal 3 milijone 774.477 ton. Povečal se je tako obseg pripeljanega kot odpeljanega blaga in prihodi so znašali 2.870.575 ton (lani 2.859.731 ton), odhodi pa 1.057.985 ton (lani 914 tisoč 746 ton). Vendar je bil promet prvih devetih mesecev samo še za 154 tisoč ton višji v primerjavi z istim lanskim razdobjem, medtem ko je razlika v prvih osmih mesecih znašala 185 tisoč ton.
Železniški promet pa je v prvih devetih mesecih dosegel 1.747.392 ton, medtem ko je v istem lanskoletnem razdobju znašal 1 milijon 807.935 ton. Znižal se je tako obseg prihodov (letos 696.105 ton, lani 697.573 ton) kot odhodov (letos 1.051.287 ton, lani 1 milijon 110.362 ton).
Sindikalne skupščine
Danes ob 16. uri bo v prostorih Nove delavske zbornice v Ul. Pon-dares skupščina uslužbencev hote-
boljšanje plač. Na zahtevo sindikata, da bi izboljšali uslužbencem plače, ki so med najpižjimi vseh strok, so hotelirji odgovorili, da so pripravljeni obnoviti delovno pogodbo s pogojem, da ostanejo prejemki uslužbencev nespremenjeni.
Jutri ob 18.30 bo v istih prostorih skupščina uslužbencev podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino gradbenega materiala. Na skupščini bodo razpravljali o zahtevah teh uslužbencev ter o uvedli «kratkega
tedna«.	,	,	...
V petek ob 19.30 pa bo skupščina osebja podjetij Godina In Fan-tasia, ki bodo tudi razpravljali o «krat’icem tednu« trgovin.
V LADJEDELNICI FELSZEGY
Splavitev ladje «Taiyung»
V ladjedelnici Felszegy v Miljah so v nedeljo dopoldne svečano splavili 5.500-tonsko motorno ladjo «Taiyung», katero grade za družbo »China Marchants Steam Naviga-tion«, ki deluje na Formozi. Ta ladja ima iste značilnosti kot ladja «Hai Ziang«, katero so že splavili in ki jo bodo dokončali v drugi polovici novembra.
Botrica nove ladje je bila soproga poslanca Bettiola, predsednika komisije za zunanje zadeve zbornice. Na svečanosti so bili prisotni lokalni predstavniki oblasti, minister za finance nacionalistične Kitajske C. K. Yen in Veleposlanik v Rimu Yun.
Obe ladji bosta služili na progah proti Filipinom, Indiji in Singa-puru.
Nalezljive bolezni
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 11. do 20. t. m. ugotovili sledeče število nalezljivih bolezni:
Tri primere davice, en primer škrlatinke, en primer tifusne mrzlice, in primer ošpic, šest primerov noric, štiri primere oslovskega kašlja, deset primerov parotitisa, en primer rdečice, en primer okuženega vnetja jeter.
jim obiskom. Baje zato, da prisostvuje bogoslužju v spomin svojih staršev; tisti, ki so v teh zadevah bolj doma, pa pravijo, da je šlo tudi za neke poslovne zadeve, ker je znano, da je tržaška pravoslavna občina precej bogata.
Tako organizatorji obiska kot gost pa so izrabiti priložnost za napad — sicer zgolj operetne pomembnosti — na Jugoslavijo. Kaj skromno je bilo namreč število oseb, ki so se zbrale v pravoslavni cerkvi. In če odštejemo še radovedneže in cel kup policajem, potem je res za proto in Petra osta. lo nekaj funkcionarjev pravoslav ne občine ter še nekaj monarhistov, katerim pa človek pač ne more zavidati osebnosti včerajšnjega iivisokegan gosta.
Vsa stvar bi šla skoraj neopazno mimo, če ne bi Alessijev ePiccolo
na Trgu Garibaldi, kjer sta jim govorila dr. Fabricci in Emilio Semilli v imenu obeh sindikalnih organizacij. Po zborovanju so de lavci odšli v povorki po mestu. Na čelu so šli delavci p'odj'etja Orion, ki so nosili razne transparente. Na najbolj vidnem je bilo napisano: Vsi ali nihče! Pri čemer so mislili na zahtevo, da se morajo vrniti v tovarno vsi delavci skupno s štirimi odpuščenimi. Povorka se je ustavila pred sedežem združenja industrijcev, kjer, so delavci oglušujoče žvižgali in protestirali.
Prvi je na zborovanju govoril v imenu Delavske zbornice dr. Fabricci, ki je obširno polerniziral z industrije! in z njihovimi trditvami na letakih, katere pošiljajo de-, lavcem na dom. Dejal je, da se delavci nočejo vmešavati'v upravne zadeve podjetij, kot jim očitajo 'industrije!, pač pa hočejo zaščititi svoje pravice. Poudaril joj da se je v zadnjih 9 letih proizvodnost v tovarnah povečala za 120 odstotkov, plače pa samo žg 30 odstotkov. Zato delavci popolnoma upravičeno zahtevajo, da se poveča njihov delež koristi od »gospodarskega čudeža*, ki so ga ustvarili predvsem oni.
Kar se tiče trditev delodajalcev, da bi z uresničenjem delavskih zahtev glede navzočnosti sindikata v tovarni nastal pravi kaos, je govornik dejal, da na primer voditelji Fiata ali Olivetti prav gotovo nočejo zmešnjave v tovarnah, pa so vendar podpisali začasne sporazume na račun bodoče vsedržavne delovne pogodbe ter priznali sindikatom pravico, da se
pogajajo tudi o akordih, nagradah, stimulativnih ukrepih in sredst* vih ter kvalifikacijah. Nadalje 'je dr. Fabricci ostro obsodil ravna-
nje tržaškega industrijskega združenja, ki preko nekaterih indu-|.
strijcev zastrahuje delavce. Ko je omenil izprtje v podjetju Atlas, je med drugim dejal, da je bilo ustanovljeno s pomočjo krožnega sklada za razvoj industrije ter da bo predstavnik njegove organizacije v odboru tega sklada proti temu protestiral in zahteval sankcije proti podjetjem, ki tako grobo ravnajo z delavci. Na koncu je izrazil vso solidarnost s stavkajočimi delavci podjetja Orion.
Za njim je spregovoril v imenu FIOm Semilli,_ ki je najprej poudaril, da je včerajšnja stavka pokazala, da so vsi kovinarji enot-
ni, čeprav vodijo zeradi različnega položaja različno borbo. Interesi
žaja
kovinarjev so enaki, pa naj delajo v zasebnih ali v podjetjih z državno udeležbo. Tudi on je ostro obsodil represalije, delodajalcev, odpuste pri Orionu in iznrtje pri Atlasu ter dejal, da bodo Vsi delavci pokazali konkretno solidarnost z delavci Oriona, ki se že 19 dni borilo proti nasiliu delodajalcev, ki bi jih hoteli upogniti in razbiti njihovo strnienost, jiri čemer se ravnalo po navodilih in-
nadaljuje
dustrijskegaj^odStva iz Ul. S. Spi-ridiOne. Toda številni sporazumi
po vs« dEiavi'ffi fi-i mtlfo, "o!
da mnogi industrijci le težko pre-iB
našajo pri(igk rELzniji monopolistov, !ki imajo j v rokah .industrijska združenja.
i Semilli ;je kritiziral 114di, počasna jto'gšjahja< mid predstavniki In-
predstavniki In-tersmda in sindikatov, zlasti kar se tiče vprašanja kvalifikacij delavcev " "
ev. Glede sklicanja pogajanj na ministrstvu za delo je dejal, da so sindikati pristali na tri dni odmora v borbi kovinarjev le zato, da še enkrat pokažejo svojo dobro voljo, da pa industrijci hočejo najbrž tudi tokrat le izkoristiti priliko, da hi vso stvar zavlekli, kot se je že zgodilo - julija meseca. Toda delavci ne bodo nasedli njihovim spletkam in vabam ter bodo nadaljevali borbo, če ne bo prinesel razgovor na ministrstvu nič konkretnega. Končno je še dejal, da se borba v podjetju Orion nadaliuie' in da bodo delavni teea oodietia 'stavkali tudi danes k'iub tridnevnemu presledku v ''0"hi kovinarske stroke.
Medtppi se je število nodietii. k’ so sklenila začasen soorazum s sind:kati povečalo na devet. Sporazum ^ Sta podpisali kovinarski nodietii Oombach in Triestina ar-redamenti.'
			
V traktor se je zaletel
Včeraj zjutraj je prišlo v Ul. Settefontane na križišču z Ul. Re-voltellg do trčenja motorja s cestnim traktorjem. Okoli 8. ure -e je 42-letni Eugenio Zerial iz Ul. Matteotti 4 peljal po Ul. Settefontane v smeri proti središču mesta. Nenadoma je trčil v cestni traktor TS 8132, ki ga je v smeri proti Ul. Revoitella upravljal 41-let-ni Silvano Hrovatin od Spodnje Magdalene 788. Zaradi trčenja je Zerial padel na tla ter se pobil po ustnicah in po levem stegnu. Krvavel je tudi iz nosa. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki menili da bo ozdravel v nekaj dneh.
Pri prekopavanju ceste našli človeške kosti
Včeraj popoldne ob 13. uri so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice ostar.ke človeških kosti, ki so jih našli pri prekopavanju ceste na vogalu ulic Cavana in Feli-ce Venezian. Ostanki so na razpolago sodnijskim oblastem.
Sera« in fašistični uMessaggeros iku
temu obisku in besedam, ki so bile tam izrečene, dajala pomembnosti, ki presega zgolj kronistov-sko vnemo.
Z motorjem v avto
V Miramarskem drevoredu v bližini barkovljanskega pokopališča, se je predvčerajšnjim zvečer zaletel z motorjem v avto, ki mu je prihajal naproti, 18-letni Gior-gio Zlatich iz Industrijske ulice 16. Zlatich se je peljal z motorjem v smeri proti Miramaru, a 13-letno Anno Saitz iz Domus Cl-vica 7. Z neznanih razlogov je trčil v avto, ki ga je upravljala 32-letna Domenica Belci Canciani iz San Canziana ob Soči. Oba sta padla na tla, pri čemer se je Sait-zeva le laže poškodovala. Zlatich pa je dobil večjo in precej globoko rano na desnem stegnu.
Opereta izven sezone
Brezposelni «kralj« Peter Karo-
lov. Udeleženci bodo razpravljali djordjevič je včeraj polastil tu-• načinu borbe, da bi dosegli iz- kajšnjo pravoslavno občino s svo.
Z vespo v tovornik
Sinoči ob 17 35 so sprejeli na II. kirurški oddelek splošne bolnišnice 53-letnega Agostina Hrevatina iz Ul. Giardini 24. Zdravniki so mu ugotovili -azne poškodbe na levem ušesu, na čelu, na rokah ter pretres možgan. Ozdravel bo v 10 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Uslužbenci Rdečega križa, ki so ga pripeljali v bolnišnico, so izjavili, da je Hvevatin trčil z vespo v tovornik v čistilnici petroleja «Esso Standardi) pri Sv. Soboti. Tovornik je vozil Bruno Turk, star 32 let in stanujoč v Istrski ulici 124/1.
Italijanska (zgoraj) in jugoslovanska (spodaj) delegacija na zasedanju mešane komisije za videmsJu sporazum
V bližini svetilnika motorista v zid j f
Predvčerajšnjim ponoči so’ uslužbenci RK in karabinjerji iz Ul. Hermet imeli opravka s prometno nezgodo« d», katere ie prišlq na Furfengkt ttesM, V bdž ni svaetilrii-J ka, kjer Sta* dva'mbtffriftn .zlvbzi- L. la s ceste ter trčila ob ziu. Najhuje se je ponaredki 18-letni Mar-cello Tedesco iz, UJ.S D^Alviano i9+' ki si je zlcifoiH desno 'stegnenico ter dobil ražtie " druge pdškodhe.
V bolnišnici se bo moral zdraviti 2 meseca in pol. 17-letni Claudio Dejcme iz Ul. Lorenzetti 36, ki se je plejal z njim, pa si je verjetno zlomil desno stopalo ter dobil druge poškodbe na rokah in na desnem kolku. V bolnišnici se bo moral zdraviti približno en mesec.
Podobna nezgoda se je pripetila tudi na trgu Baiamonti. 21-let-ni Claudio Pozzar iz Ul. Orlandini 26, ki se je peljal z motorjem TS 31751, se je zaradi prevelike hitrosti zaletel v pločnik. Motor „se ji* prekucnil, toda k sreči se vozač ni poškodoval. Poškodbe je utrpel samo 18-letni Giorgio Ber-lincerich iz Ul. Orlandini 26, ki se je peljal skupaj z njim in si povzročil razne zlome na desni nogi.
Padec v spalnici
S pridržano prognozo pa so včeraj malo pred 22. uro sprejeli 87-letnega Ivana Dodiča iz Šalita di Greta št. 15. Dodič je ob prihodu v bolnišnico povedal, da je 20. t.m. nerodno padel v spalnici. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili morebitni zlom hrbtenice, zaradi česar so si pridržali prognozo.
S Včeraj ob 20. uri so pripeljali v glavno bolnišnico 55-letnega Vit-toria Melona iz Ul. Ruggero Manna 16. Ob prihodu v bolnišnico je Melon izjavil, da se je ponesrečil, ko je hotel stopili na tramvaj št 6 Zdravniki so mu ugotovili zlom levega gležnja in se bo moral zdraviti od 40 do 60 dni.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
22. oktobra 1962 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO. 76-1 c: na Giuseppina Stojkovič vd. Tei linji, 55-letna Ermi-nia Pitteri por. Waigner, 68-letna Fl-lomena Čehovin P°r. Stokovac, 85-letnl Ferrucclo Geniram, 72-letni Antonio Cernivez, 71-letoa Bnmiroia Sar-torl por. Ča mpa delila, 71-letna Maria D'Avanzo por. DeMorl, 77-letnl Gio-vanni Fortuna, 72-letni Giacomo La-dtc, 81-lebna Giovanna Del Comte por. Mi.nca, 68-letna Gemma Tornimi.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Dr, Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Marchlo, Ul. Glnnastica 44; Depan-gher, Ul. S. Gius-to 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
predvsem opravičil nujnost prisotnosti na tržašikih občinskih volitvah tudi kandidatne liste, ki jo sestavljajo sami Slovenci, češ da so slovenski kandidati na listah KPI in PSI dejansko kandidati na listah italijanskih strank. Nato pa je poudaril, da bodo oni še naprej sodelovali v raznih akcijah za slovenske pravice s tema dvema italijanskima strankama, ki sta edini, ki priznavata in zagovarjata narodnostne pravice Slovencev. Nato je napadel Krščansko demokracijo, ki noče ničesar napraviti za slovensko manjšino, čeprav ima vlado v rekah in bi bila njena dolžnost, da izvaja vse tiste obveznosti, ki izhajajo iz londonskega memoranduma in republiške ustave.
Odv. Škrk pa je v svojem govoru naštel nekatere točke volilnega programa Skupne slovenske liste, ki se nanašajo predvsem na zahteve Prosečanov in Kontovelcev glede čakalnic ob avtobusnih postajah, javne pralnice itd.
Za demokristjane je govoril v kinu «£rrattacielo» minister za kmetijstvo- Rumor, katerega je nredstavil občinstvu župan dr. Franzil.
Minister je v bistvu poudaril politična načela, katerim so zvesti dorotejci, to je politiko levega centra, ki pa jo je treba uresničevati previdno. Zato so potrebna jasna jamstva socialistov, ki se morajb docela osvoboditi vpliva KPI. Kr-'šija^ška demcikracija namreč nosi na svfijin plečih veliko odgovornost za napredek in razvoj dežele v demokraciji in svobodi, saj ima vodilno vlogo jjv italijanskem po-IHiVie1*1 iiviienju kot stranka, za katero glasuje največ volivcev.
Levi center mora predstavljati sodelovanje vseh resnično demokratičnih sil, ki lahko organično in trajno prispevajo k napredku. Pii tam se K<P ne odreka svojim političnim vzorom, vrednotam in ideologiji od drugih pa terja jasnost. Te vrednote pa so trdna in nepopustljiva demokratična zvestoba v notranjosti države, razvoj ev.ropcističnie PQlitpie ter kontinuiteta zahodnjaške in atlantske zunanje politike Italiie. (
Minister ie tudi 9bsqdil vsako obliko pretiranega nacionalizma, ki lahko povzroča le veliko škodo in zle posledice.
Levi center je bil v ospredju vseh govornikov, tako je poslanec Orlandi, ki je govoril za PSDI na Trgu Goldoni ugotovil, da je raz-čiščenje potrebno in da mora PSI preiti^iz razdobja podpore od zunaj v razdobje sodelovanja.
Liberalni poslanec Bozzi je predvsem polemiziral s KD, češ da je v celoti popustila socialistom ter orisal parlamentarno bitko glede zakona o deželi, kjer so liberalci preprečili uveljavitev določenih zahtev. Govornik je s svojega stališča ostro obsodil poskus ustanpi vitve levega centra tudi v Trstu.
Na zborovanju MSI je govornik omenil tudi teroristične atentate v Južni Tirolski ter navedel neresnično vest o nekem novem a-tentatu, kjer naj bi bilo kar e-najst mrtvih. Ta vest se je kasneje izkazala za povsem neresnično. V ospredju fašističnih napadov pa je bila dežela, ki po njihovem odpira vrata »vzhodnih meja* in seveda levi center, ki naj bi povzročal inflacijo in gospodarski zastoj. Končno ie predsednik nove volilne formacije »Fronte rinasci-ta* načionatle* Giacomo Lallj polemiziral z misovskim prvakom VVondrichem in tako otipljivo pokaral, kako malo sloge vlada med fašisti' raznih odtenkov.
T;Ob zaključku večernih vesti tržaškega radia so včeraj prvič prebrali izjavo neke stranke, ki sodeluje ,na letošnjih volitvah. Vrstni.. red (nastopajočih je določil odbor za volilno premirje z žrebom in prvi so bili na vrsti Marchesi-chevi indipendentisti. V pet minut trajajoči izjavi so ti ugotovili, da pri nas obstaja še vedno Svobodno tržaško ozemlje, češ da tako določa mirovna pogodba. Zahtevali so priključitev cone «B» in podobne povsem utopistične stvari. Danes bodo prečitali po radiu izjavo monarhistov.
Današnja zborovanja:
PSI: 18. Trg tra i Rivi Giuseppe Enzmann in dr. Bruno Pin-cherle; 18 30 na Kontovelu v bližini društvene gostilne Dušan Hreščak.
KPI: 10.30 Stara mitnica Pe.sca-tori: 12,15 Ul. Servola Burlo; 16. Ul. Scoglio Radich, 16. Sv. Jakob Burlo, 17. Ul. Tesa Tonel; 17.30 Trg Garibaldi prof. Šema; 18. Ul. Costalunga poslanec Vidali; 18. Ul. Campanelle Gombač.
PLI: 19.30 Ul. Marchesetti dr. Tramer in.Bubnich.
Slovensko gledališče v 1
Danes 23 t. m. ob 20.30 vi dvorani :v Š3KEDNJU
'Jeteklo
Jutri, 24. t. ob 20.30 v eK svetnem domu ' na OPCfl selil ozi »ne trž
LUIGI PIRANDELLO
£ČEPICA
v/
«Tretje berilo»
Vsekakor je hvale vredno, da so letos naši učenci dobili šolske knjige zastonj. Knjiga je last u-čenca. Zelo higienično. Ni potrebno, da knjiga potuje ob pričetku šolskega leta, od učenca do učenca. Knjiga se med letom zamaže, napraši, navzame raznih klic, ki neugodno vplivajo na otrokovo zdravje itd. Otroci so bili novih knjig veseli. Učenci tr»tjega razreda so dobili «Tretje berilo« z neslovom Moje obzorje». Berilo so sestavile naše priznane pedagoginje Marija Pahor, Duša Kos-mina, Minka Pahor. Berilo je lepa, prikupna knjiga z izbranimi berili naših pesnikov in pisateljev v preglednem tisku — črk večjega formata, tako da otroci takoj zapopadejo vso besedo pri čitanju, Polta nabavnih berile so v knjigi tudi življenjepisi pesnikov m pisateljev, domači zgodovinski sestavki (z nekaj napakami), najnovejše pridobitve do prvega potnika v vsemirje. Knjiga je razdeljena na štiri dele; Moj svet, Zabavi in pouku, V naravi, Kako je bilo nekdaj in kako je danes. Z ilustracijami je knjigo opremil Miloš Pahor, škoda s premalo risbami. Knjiga je tiskana na lepem papirju, naslovna stran pa prikazuje morje z belimi jadri.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO l
nje. pri '• v kat. oseb, p,
S KRAGULJČKb Kv
canov
OSEBE: Uiampa — Rado A izie(-krst, gospa Beatrice Fioric ija, saj Mira Sardočeva, gospa As 1 avtom ta La Bella — Leli Nakrst rano vc Fifi La Bella — Silvij © 1 kraj, Span6 — Jožko Lukeš, Sai »mi __ na — Zlata Rodoškova, J *®U. V; — Miranda Caharija. v9'jni, in	'elo za
«PATENT> fiSi
' aahva
OSEBE: Rosario ChiarcS “ orgi
“ “	-	—	-	-a IZ® —* •
Modest Sancin, Rosinell* ^ vk Miranda Caharija, D’Andr0 Jožko Lukeš, I. sodnik — l _s t
uuzau i.unča, i. suuniK — , r\ ne Raztresen, II. sodnik -- '
ne Kazireser, u. sodnik " ■ ■; vard Martinuzzi, Marrano* « nu Silvij Kobal.	I?eka
Prevod: R. R. Scenograf: Ježe Cesar
Kostumi: Alenka Bartlov* mohni REŽISER: ADRIJAN RUS' Mki !?
ai
Prodaja vstopnic eno uro 5 rJe sc pričetkom predstave pri 1 ^ mei
gajni dvorane.
** avtt
tv LJ lenje) nem
I»ci»
""■iiiiiii,
Nazionaie 16.oo »Strah in trepet ^ vatih gora« (Ul terrore deli« V JJ tagn,e rocciose), Van Johnson. ' Fenice 15.30, 18 45, 22.00 <$
____
In Gomora«. Technicolor. 9 Gravger, Apmamaria Plet« ( I Rossana Podesti. Drugi teden [ * Excelsior 15.00 »Sladke peruti * sti« (La dolce ala della glovi* h; • Metrocolor Paul Newman, C* 1‘J® ne Pa-ge. Prepovedano mladin
ne Page. Prepovedano mladi11 .. Grattacielo 16.00 «K ruto leto«- <l crudele), Lavvrence Olivler, 5r,-na
Signoret, Sarah Miles. rc»baleno 16.00 «Dnevne skU^ j. J11 (Tentazloni quotldiane), Me* bila‘
rer, Fernandel. Prepovedano ‘ dinl.	G
Supercinema 16.00 »Mamma Uj Pasolinljev film. Anna M«l t ijCt Franco Cltti. Prepovedano m" T0 z Alabarda 16.00 «Vojštakov r rq0 , dl riposo del g-uerriero). Te«1 » lor. Brigitte Bardot. Prepoi" jn, ' mladini.	1^ ®
Filodrammatlco 16.00 «Deset I1 2/t ? nov za enega Nemca« (Died 2 ^ liani per un tedesco), Cristin* i lomi, Andrea Checchi.	Iva
Aurora 16.30 »Redovnica lz “ eregs (La monaca di Monza).	Saim,
Garibaldi 16.30 «Gospodovalec s< totl morij« (11 domlnatore del settl la q
Villa
foma
ri). Technicolor. Rod Taylor „ Crlstallo 16.30 ((Neizprosni šerlljjurn sceriffo implacabile), Tec'hnicC 3aje Capkol 16.30 »Srebrna puščic3’ freccia d’argento). Tech rukolo! Hunter, Rossana Podesti.
Impero 16.30 »MuAketirjevo nje«. Druga epizoda. (La dei mošrhettierl). n. epi*.*,, „ Massimo 16.00 «M‘acist proti Pj^cl^no (Maciste corvtro 1 mostri). : {Pri) color. Reg Levvis, Margaret ^ )či_
coior. neg uevvis, Margarev -	-'U,
Moderno 16.30 - 22.00 Danes 111 rčei
Derio Pino, Grazl« Cori -Girls ballet v reviji »žensk®
Ka
min
____ . ________ __ ens“"h
sky i,n twlst» (Donne, ' tvvist). Na platnu »Vohun s*1; !‘
twist). Na platnu «Voh,uv *h -i I (La spia del secolo), Richard s fite Cene: parter 500, galerija 300- j Se Astoria 16.45 »Grozote črnega m1' Sc (Gli orrori del museo nerol- ’U nicolor. Prepovedano mladini- ftliš Astra 16.30 «CenJena družba« j Sar rata sorietž). Prepovedano m1' ® p Vittorio Veneto 15.45 «Umazane te, ;
nuorio veneto 15.45 «umazam (Anime sporche), Capucine, jho< Fonda. Prepovedano mladini *a
Abbazia 16.00 »Ra-zporoka po k sko« (Divorzio airnaliana), ^ ® lo Mastrolanni, Daniela Rocca- pr
Marconi 15.00 «Fanmy». Techn,|1,f_-Leslie Caron, Charles Boyef' hjl dan.
Ideale 16.00 «Oilj Tokio« (Dest«’ L Tokio), Gary Grant.
Skedenj. Danes zaprto.
6
ooooooooo1^
Slovenski klU® j na otvoritev r?vlv
v
akvarelov R0™ HLAVATYJA S tarjem kritika Bambiča, ki b«
----	dne 23. oktobri
ob 20. uri v Ulici Geppa Razstava bo odprta dnevno o", 12.30 in od 18. dalje do 6.
0000)0000
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Ivan C»nK*l vešča, da bo od 20, t.m. dalj« soboto ob 13.30 In wsa.ko ned«1" * 10.30 v društveni dvorani v Ul% teerhi 6 predvajanje zabavnih *' v katerih nastopajo Stanlio HL Charlot In Topolino. Vabljeni ' prijetno zabavo.
Izlet SPDT na Pohorje. V
ln nedeljo dne 3. In 4. nov.
redi SPDT izlet na Pohorje. skozi Ptuj. Obveitil* v Ul
9-11. Vpisovanje in sedežni II običajno, po vplačilu.
Mali oglasi
•PLASTIKAn . Trst. Ul. št. 4 (blizu Trga Garlbaldll
nudi: torb.ee razi.ovrsdie
ne. namizne prte (cerade). «'
edT
za posodo, blazine, žimnice .-nurje, vreče za perilo in oblel5I vse iz plastike In gume po cenah. Obiščite oasl
PLASTIKA za pokrivanje tal PfJ lir kv. m, preproge vseh vrst Sr be tn hodnike, pode Iz gume, 'J Ja, cevi iz plastike za vrtove 71 hišno uporabo, torbice, zavese ostale predmete iz gume in ^ 1 dobite pri ITALPLAST, Trst' Ospedale št. 6.
PRODAM AKACIJE, »ga-oe«, 20-227.
TRGOVSKI DOPISNIK s štiri no prakso za uvoz-izvoz, odllč!, angleščine, nemščine, italljan^Jjl bro francoščine, španščine, brk i Ponudi se tudi za priložnosti) j v Slovenskem Primorju. Nasloy pravi lista.
ORSKl dnevnik
!0.30 v I idnju
zletniška avtomobilska kolona z «Dnevnikom» v Velenje
Sled novega mesta in dela rudniških naprav - Pohvalna disciplina in splošno zadovoljstvo
3.30 v fctp, , open >riji nedeljo je naš dnevnik ini °z.ir°ma koordiniral izlet
iftlO nie teskih avtomobilistov v )ELLU nje Prijavilo se je 32 avtomo-
i	oJs aterih je bilo skupaj nad
1	ip er> Poieg tega pa še godba,
• > iji„ avtomobilski koloni pri-( LrIs svojim avtobusom, tako u*'” SaJ' Velenje prišlo kakih 150 DaHn š iu okoličanov.
Einrifl	Je	bil boli Poskusnega
c^i°Asi nUSa:* nhm ni bil° jasno, če 5pa A rann0mobilisti sprejeli disci-,NakS la?° vožnjo v koloni in v do-ViJ car sm:3''’ kamor bi sicer lahko eS’ j -r ne da bi zato koga kaj rava' n.,1: Vsekakor smo bili prav li vnin ’ ko smo videli, da se je aa prvič toliko avtomobi-1 vJ?° i Pa smo bili zadovolj-..	kjer je bil razhod:
"	1 ..Udeleženci izleta so nam iz-
, 0 anvalo in tudi priznanje za !hiarcWorganizacijo, saj so lahko rsinell*. .videii rudnik in se sezna-'Andr* j z*vijenjem velenjskih rudar-dk — - _s tem je bil naš namen do-nik — .'dosežen zato, ker smo našim irranO - nudili nekaj zabavnega in ša a hkrati.
i v x pniobilska kolona je pri-il" bjubljano (in potem tudi r rierne) po v naprej določenem rtlova [nnKn redu'i- Tu smo parkirali r RUS oiki *le n& Tr8u revolucije in tici‘ so odšli na «marendo» k _ , ,eio al1 kam drugam. Toda uro uro r SO bili Hispinlinimno nn
rl#h"\v,so,. b’li disciplinirano na P“ lij, fiesti h oziroma pri svojih ‘n ko je godba odigrala ko-
Pogled na kolono izletniških avtomobilov
bloku
Fernetičih
račnico, je kolona nadaljevala pot v Velenje, kamor je prišla ob 12.30. Obilno in dobro kosilo je spravilo vse v dobro voljo in iz hotela «Pake» so izletniki odšli v dvora-
.......................................
HUDA PROMETNA NESREČA V FURLANIJI
■ier, s' v,m? državni cesti št. 14 v bli-
Slru5»
no delavskega sveta velenjskega rudnika, kjer so predstavniki uprave izletnike pozdravili ter jim orisali nastanek novih Velenj ter perspektive rudnika. Ko so si tako dobili jasno sliko o delu in življenju Velenjčanov, so se naši ljudje odpeljali do rudniških, naprav, kjer so si ogledali razne prostore in stroje.
še skok do jezera, kjer je godba priredila kratek koncert in kjer so izletniki posedli za mize tamkajšnje restavracije, da si «prive-žejo dušoii pred odhodom proti domu. Tema je že bila, ko so avtomobili zapuščali prijazno Velenje, kamor se bodo prav gotovo še vrnili.
potniki so bili iz Trsta - Obe ranj*enki imata številne zlome poskusu"smo ^odtoči™ daSbomo
va mrtva in dva ranjena ri trčenju avta v drevo
hnson.
00
or. 9* pietrJ teden .e ruti *
JTS *rje
mladij „
eto» (*|0 Csrajšniim okoli 19. ure je ljal v
yilla Vlcentina do hude pro-
pri kateri sta zgubila	uva Tržačana, dva pa
edanofcj,- hudo ranjena. Gre za 10-H u~®3h',i,a Sandrija, ki je iz-
imaJ*u ob1iuo.??otern'k? so jprT
1 ,i Trn* -"h v CIvilno bolnisni-no F Tn bcu ter za 19-letnega Serov Pe>M(V i,?a iz Trsta iz Ul. Bello-)• Tet	kl -'e izdihnil ob 23. uri.
3repotfl 3(j, ®C1 sta se hudo poškodo-Iri	Orazianova mati Ines
iset 112/j .”!• Ilintar iz Ul. Rossetti (Dl«c z Tj,er 201etna Giuseppina Gob-ristfo* i n *• Angelo Emo 43.
. 'va ,,ete je prišlo, ko je San-iz M ereBau?ravijala avto TS 49040 5aw Jbacnik je 40-letni Vitto-aiec st foti"k. bil. Guerazzl 2) v smeji set« ia (Ojrvignanu- Zraven nje je aylor Jpa sta ' va, na zadnjem sede-Serl« omaia ,Pi*E njen sin Graziano .chnie°TOje Lj! bližini nekega križišča iščica< no c.pj*Vozil z leve strani na niicoiof. :rižaj t0 aeki avtomobil, ki je i. n *rijevopVt tržaškim potnikom.
0	d« - !e za°brni]a krmilo na a XT ''tov,? P*. se mu izognila. Zara-i^Kllnhl'r-<>Sti pa j« avto trčil
1	llnnl!? v orevo. ob cesti ter se
,,,	razbi'. Na kraj nesreče
rrt 0** S? , P11 uslužbenci sanitetne irs id '0pnni^SU Jpkušali pomagati polt in .» £ /jal niso m°Sii r^iti
InsKC liinut n?na’ ki je izdibnil ne-,en?hi^™ciP.otem ko so ga nreDe-wi'1' v bolnišnico Pri
SjtSkSfeS; rn*,™”Kr
300;	— •
j take izlete še kdaj organizirali, smeti proti Ul. Carducci. 1 Kdaj in kako — to bomo seveda
Lorenzinijeva se je pobila po obrazu ter po levi rami, kjer so možne tudi kostne poškodbe. V bolnišnico so jo sprejeli s prognozo 2 mesecev zdravljenja.
Avto v moped moped v žensko
Ob 16.30 včeraj popoldne so pri-
pravočasno javili.
idini-ib a» ib
^7 h«icO. Pri nesreči je htid zlom na zatilniku ter Itev iz uses in iz nosa 7p1o
tm Sse jiePnok°eClOVal tUdi ,fornas-ero), ^il	®layi» P°	ter
Vniškf ni >fornolec- Kljub vsej Sandrill,;« f Pfeminil ob 23. m11 e na v,je ,utrPela številne izane te Jiabrib. zlom desne steg-cine, ltločanŽ?n z ??n leve stegnenice rt", la n" Š/'1C- G°bbova pa se je f L lila ^ °brazu, po ustih ter si a), kos™ kl'iučnico> levo n°eo in :occa|eraj Sg
tensk
■eciin1
oyer. Jsaio. esU"*-
nogo ln
zdravstveno stanje ni niti poslabšalo niti
tot>r> a str o
a Prehodu za pešce
‘MH žensko
>C « :a ur<? vCera'l ie 83-letna u? 1 na por' Lorenzini preč-' 3 v	Stare mitnice, in si-
R°t *enškn1 ,‘TSovine s čevlji Don-a s *, ('eScp °; ki je šla po prehodu ika i °fist 'r,Je, podrl na tla 18-Ietni i bO pa dro, rl° Cbicco iz Miramar-u’evoreda 109, kl se je pe-
n!1/IRLS» PimsKK
»ja danes 23. t. m. ob Ur* Technicolor film:
SIJAJNI TARZAN'»
^agmfico Tarzan)
Gordan scott
ir. BETTA ST. JOHN
Razdelitev nagrad za delovno zvestobo
V trgovinski zbornici bodo v kratkem nagradili podjetja in ose-...	- be »zveste delu in gospodarskemu
peljali na opazovalni oddelek sploš- napredku«. Skupno bo 115 nagra-ne bolnišnice 15-letnega mesarske- jencev, od katerih 77 delavcev 8
• 1 funkcionarjev in 40 podjetij. Prejeli bodo zlate kolajne in diplome.
O Danes ob 15.30 bo v prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca d’Ao-sta skupščina biviih policistov bivše ZVU. Voditelji sindikata bodo poročali o razvoju vprašanja te skupine v zadnjem času.
O Miljski župan Pacco je sprejel hčerko pokojnega tržaškega pesnika Umberta Sabe, ki ga je prosila, da bi pristopil k odboru za proslave pesnika, ki bodo verjetno prihodnje leto. Miljski župan, je vabilo sprejel ter je ob tej priložnosti tudi zagotovil, da bo zastavil svoj vpliv, da bi se državna srednja šola v Miljah imenovala po tržaškem pesniku U. Sabi.
PO SPORAZUMU MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Hiše pri mirenskem prehodu bodo prejemale elektriko SELVEG
Postavili so že 20 betonskih nosilcev za napeljavo električnih žic
ga vajenca Giuseppa Pilamina iz Ul. sv. Frančiška 28 ter 45-letno Ermengardo Silvestri iz Ul. Buo-narroti 4. Oba sta se ponesrečila na vogalu ulic Crispi in Thneus. Fila-mino se je peljal z mopedom po Ulici Crispi v smeri proti bolnišnici. Nenadoma ga je zadel ob strani avto Fiat 600, ki ga je v smeri Ulice Carducci upravljal 53-letni Carlo Blasina iz Zgornjega Rocola 1770. Udarec je odbil Flla-mina na vogal križišča, kjer je zadel v Silvestrovo. Filamino se bo moral zdraviti v bolnišnici približno teden dm iri sicer zaradi raznih poškodb r.a levi nogi, na levi roki in na desnem stegnu. Silve-strijeva pa bu ozdravela v 8 dneh. Pobila pa se je po levi nogi, des-‘ dru '■ .........................
V goriški pokrajini imamo dva odseka, kjer stanovalci svetijo z električno strujo, ki prihaja iz Jugoslavije: v Rupi in v Pleši-vem. V Rupi je kakšnih sedem hiš, ki so poleg prehoda druge kategorije pri Mirnu, skoraj prav toliko pa jih je tudi v Plešivem. V zadnjem času je bil dosežen med Italijo in Jugoslavijo sporazum, da se odpravita ta dva primera dostavljanja struje preko meje. Zadevo so uredili v zvezi splošno zamenjavo električne struje, ki se vrši med obema sosednima državama.
Družbi SELVEG, ki dobavlja strujo potrošnikom na podeželju, je bilo zaukazano, da mora izdelati načrt in poskrbeti, naj se v čimkrajšem času napeljejo žice v omenjene zaselke. Z deli so pričeli že pred nekaj tedni in dobro napredujejo. Tako so postavili med Rupo in osamljenimi hišami že vse betonske nosilce, kakšnih 20 po številu, čez katere bodo nategnili žice, ki bodo dobavljale tok novim potrošnikom. Po vsej verjetnosti bo struja nekoliko močnejša kot je bila do sedaj. Strošek v Rupi bo za nekaj stotisočev presegal milijon. Z gospodarskega vidika se prav gotovo ne bi izplačal. Ker pa obstaja o zadevi ustrezen dogovor, družba ne bi mogla pustiti prebivalcev teh krajev brez struje, kn bodo na meji prerezali žice, po katerih je tekla struja celih 15 let.	---------
Vesti iz Beneške Slovenije
Ministrstvo za delo je odobrilo milijon lir za delovišče, ki ga bodo odprli v občini Srednje v Beneški Sloveniji. V njem bodo zaposlili 10 delavcev za 77 dni. Delali bodo na vodovodu.
Včeraj so v vasi Topolovo v občini Sovodnje zaprli dvolastni-ški prehod, ki so se ga posluževali kmetje z italijanskega in jugoslovanskega obmejnega pasa med poletno sezono. Prehod bo zaprt do prihodnje pomladi.
stvenih oblasti so zaplenili kakih 100 škatel. Ker je analiza pokazala, da je odveč vsak strah pred zastrupitvijo, bodo blago dali znova v prodajo.
Olajšave za obrtnike
Finančno ministrstvo je s posebno okrožnico opozorilo, da se olajšave, kl jih predvideva člen 8 zakona št. 635 od 29. julija t. 1. za nova obrtniška podjetja ne more aplicirati pri podjetjih, kl so prenehala delovati v nekem kraju in se preselila v drugega, ki Je na pasivnem gosp.' idarskem	področju.
Isto velja tudi za podjetja, kl so prenehala delovati, pa so jih potem obnovili, čeprav pod drugačno obliko. ______________
Vincenzo Pontini prinesel kongresu pozdrave v imenu sekcije PSI. Tajništvo omenjene sekcije nam je poslalo sporočilo, da je tovariš Pontini govoril v lastnem imenu, ne pa v imenu sekcije PSI.
Izlet SPD na Trstelj
V nedeljo so se člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice srečali na Trstelju s skupino planincev ajdovskega društva, in se pogovorili o martinovanju, ki ga bodo skupno izvedli 11. no-vembra na Lokvah. Lepo vreme je na moč povzdignilo dobro razpoloženje, ki je vladalo ves dan. Goričani so se z vlakom odpeljali do Dornberga, od koder so se peš napotili na hrib. Spotoma so nabrali precej šopov roja, ki se je pričelo rdečiti prav te dni.
GORIŠKI NOGOMET
Mladinci iz Sovodenj so zmagali v Trstu
Ekipa iz Morara je zmagala v Standrežu z 1:0 - Tudi naraščajniki so izgubili v Podgori • Prva ekipa iz Sovodenj izgubila s 3:0 proti Podgori -Naraščajniki so doma rešili eno točko
V soboto smo zapisali, da bo štandreška Juventina morda popravila samo polovičen uspeh v Slovrencu s tem, da bo v nedeljo zmagala na domačem igrišču. To se ni zgodilo, ker so v nedeljo v Standrežu zmagali gostje iz Morara z rezultatom 0:1, gol so dosegli v drugem polčasu.
Domačini so sicer streljali v vrata ter dvakrat zadeli prečko in tudi stranski kol, noter pa žoga ni hotela. Obramba je sicer bila še precej dobra, pač pa je napad Juventine pokazal nekatere pomanjkljivosti ter posebno zaradi nepovezane igre zgubil več prilik, ki so jih znali gostje dobro izkoristiti. Tudi tokrat se je izkazala potreba, da je treba igrati najprej za rezultat. Igralci Juve-tine, ki so lani igrali v višji kategoriji, imajo več izkušenj kot njihovi letošnji nasprotniki in to bi se moralo pri njihovi igri poznati.
Naraščajniki so nastopili v nede-
Pojasnilo
V članku o šestem kongresu KPI v Gorici smo napisali, da je
.........................................................
PO ZAKUUČKU PRVEGA RAZDELJEVANJA KORUZNE MOKE
Kriza v kmetijstvu zahteva učinkovito pomoč vlade
V skladu za pomoč se zbrali 15 milijonov lir, kar bo v novembru omogočilo razdeljevanje drugega obroka krmilne moke
Ribje konservc niso pokvarjene
Kemijski zavod v Gorici je pregledal ribje konserve, ki so jih uvozili iz Maroka in so v prodaji v goriških trgovinah, ter ugotovil, da hišo pokvarjene, kakor so nekateri trdili. Vest je povzročila v vrstah meščanov precej zaskrbljenosti. Na odredbo zdrav-
nem zapestju in drugih delih telesa.
...................................................................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Z lovsko dvocevko ustrelil vaškega sirarja naravnost v srce
Povod za to blazno dejanje starca so dali spori v poslovnih zadevah Prizivno porotno sodišče potrdilo razsodbo prve instance
Pred prizivnim porotnim sodiščem (predsednik Palermo, tožilec Santonastasio, zapisnikar Va-scon, obramba Fortuna) se je zagovarjal 86-letni Antonio Lucchi-ni iz San Giorgio della Chirin-velda 7 pri Vidmu, ki je bil obtožen, da je 24. februarja lani umoril sirarja Antonia Sedrana. Poleg tega so ga obtožili tudi, da je hranil v domači hiši lovsko puško, ki je ni prijavil policijskim oblastem ter da je nosil strelno orožje izven domačega stanovanja brez predhodnega dovoljenja policijski oblasti.
Lucchinija je sodilo videmsko porotno sodišče 29. novembra lani ter ga spoznalo za krivega in ga obsodilo na petnajst let zapora, dva meseca pripora ter 6000 lir denarne kazni. Proti tej razsodbi je vložil priziv obtožencev zagovornik. Na včerajšnji razpravi je prizivno porotno sodišče potrdilo prvotno razsodbo.
Dogodek, ki je pripeljal 86-let-nega Lucchinija pred porotnike, se je odigral, kot smo dejali, l£. februarja lani, in sicer ob 6.25 v kraju San Giorgio della Chirin-velda pri Vidmu. Ob omenjeni uri je sirar Antonio Sedran vstopil v mlekarno. Lucchini, ki je prežal nanj, se je približal vhodu ter ustrelil nanj dvakrat z razdalje približno dveh metrov.
E2S0EA-
Zadel ga je naravnost v srce. Sedran pa je bil še toliko pri sebi, da je omahujoč stopil iz sirarne ter se šele nato zrušil na
nja in hotenja. Sodniki pa niso sprejeli te teze ter so sklenili, da bo moral Lucchini prestati najprej tri leta v neki kriminalni umobolnici in nato petnajst let v navadni kaznilnici. V tem smislu se je včeraj izreklo tudi pri-
23. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
jNa n rREDRIC MARCH, BEN GAZZARA, DICK CLARK, bALIN in EDDIE ALBERT
tla. V bližnji pekarni sta v tistem trenutku delala neka Car-iotta Marcon in njen sin Ga-.--- -- j- .vcaj briele della Libera. Slišala sta zivno porotno sodišče strel in nato še enega. Pohitela sta na plan ter ugledala Sedrana, ki ie prihajal iz mlekarne in ki se je takoj nato zrušil na tla.
Gabriele della Libera se je pognal proti kraju nesreče, toda naletel je na Lucchinija, ki mu je s puško v roki zagrozil naj se takoj odstrani. Della Libera je seveda takoj pobegnil. Pohitel je na stanovanje Sedranove družine, da bi jo obvestil o dogodku.
Medtem se je Lucchini usedel na kolo ter se odpeljal. Kot je pozneje izpovedal, je nameraval ubiti, še svojega nečaka Danteja Lenarduzzija in občinskega stražnika Alessandra Sedrana. Namera pa mu je spodletela ker ga je bil nečak Dante opazil v bližini
svojega stanovanja. Ko je zagledal strica, ki je prihajal oborožen s puško, se je skril. Ko je videl, da je stric šel proti hlevu, je obvestil svojo ženo, naj se umakne. Slednja pa je -otem obvesti la svojega sina o vseh teh dogodkih ter ga prosila, naj gre klicat na pomoč. Sin je po poti srečal nekega svojega bratranca in oba sta navalila na starega LUcchinija, ga razorožila in potem izročila karabinjerjem.
Med preiskavo se je zvedelo, da je Lucchini zapustil svoj rodni kraj že v zgodnji mladosti. Živel je več časa v Ameriki, v Avstraliji, jn drugje po svetu. Prislužil si je precejšnje premoženje ter se okoli 1924. leta vrnil domov. Nakupil je nekaj zemljišča ter se začel ukvarjati z raznimi trgovskimi posli. Med drugim je odkupil vaško kinodvora-no. Pozneje je prišel navzkriž z nečakom Lenarduzzijem zaradi nekbga mlatilnega stroja, ki mu ga je posodil. Navzkriž je prišel tudi s Sedranom, ki je zadnja štiri leta upravljal kinodvorano. V vse te bege je posegel vmes tudi občinski stražnik Alessandro Se-dran. Ti prepiri so spravili starega Lucchinija popolnoma ob pamet. Noč pred ubojem je prebil v svojem stanovanju ter sploh ni šel spat. Vseskozi je premišljal, kako bi se rešil svojih namišljenih sovražnikov. Proti jutru se je odločil: Vzel je puško ter se odpravil do mlekarne.
Ze na obravnavi pred porotnim sodiščem v Vidmu je policijski zdravnik izjavil, da Lucchini ni zmožen pravilnega presoja-
Prejšnji teden so po podružni- trebe. Tako v mnogih družinah cah agrarnega konzorcija zaklju- nimajo niti najnujnejšega za last-
čili z razdeljevanjem prvega o-broka krmilne koruzne moke po znižani ceni za živinorejce, ki so bili prizadeti po suši. Gospod
no prehrano, kar velja zlasti za kolone. Suša je povzročila nad dve milijardi lir škode, predvsem pa je povzročila propast nekate-
Carli, ki mu je pri Agrarnem j rih kmetij, kar je še bolj usodno.
Pred kazenskim sodiščem (pred-sednik Edel, tožilec Visalli, za-pisnikar Strippoli, obramba Filo-grana) se je zagovarjal 36-letni Otello Canziani iz Ul. Orlandini 34, katerega so obtožili, da je sla-bo ravnal s svojo ženo ter s svo' Jima_ hčerkama. Poleg tega je bil
hln?^611 tud“' da ni pokazal kara-sloi?uJem’v. *?? njihovo zahtevo, svojih osebnih dokumentov.
Do omenjenega dogodka je pri-slo okoij 20. ure . 17. septembra letos, ko so sosedje Canzianijeve ?emZlni telefonirali karabinjer-da Je v omenjeni družini ,.d0 bndf.ea, krega. Kara-bmjerji so pohiteli v omenjeno poslopje, kjer so srečali na stopnicah Canzianilevo ženo in obe hčerki. 2ena je povedala, da se je mož pred pol ure vrnil domov z dela ter začel razsajati. Menda Je zagrabil celo za kladivo ter Jim grozil da jih bo pobil. Takoj nato so karabinjerji vstopili v stanovanje, kjer so našli Canzia-mja, ki je mirno večerjal. Zahtevali so naj jim pokaže svoje o-sebne dokumente, toda ta jim je odvrnil, da je v svojem stanovanju in da nima nihče pravice, fla bi ga tam motil. Karabinjerji so ga seveda odpeljali na postajo v Istrski ulici, kjer so ga ho-reli spraviti v celico. Pri tem se Jim je Canziani uprl ter začel brcati z vso silo.
Včeraj so ga sodniki spoznali za krivega ter ga obsodili na eno Jeto zapora ter dva tisoč iir de-narne kazni.
konzorciju poverjena organizacija tega razdeljevanja, nam je povedal, da je bilo to razdeljevanje v veliko pomoč kmetom, ki jim primanjkuje krme, ker jim ni bilo treba prodajati živine pod ceno.
Večina kmetovalcev - živinorejcev je dvignila svoj obrok krmilne moke in tako so pri prvem razdeljevanju razdelili 4500 stotov za 9000 glav živine ali po 50 kg na vsako govedo. Ker se je v skladu za nakup krmilne moke, v katerega so prispevale razne ustanove, občine in pokrajinska uprava, nabralo do sedaj 15 milijonov lir, bodo lahko organizirali tudi drugo in tretje razdeljevanje, saj so do sedaj porabili iz tega sklada nekaj manj kot 6 milijonov lir.
Drugi obrok krmilne moke nameravajo razdeljevati v novembru. Tako se bodo naši živinorejci navadili tudi na dodatno krmljenje z močnimi krmili, ki je Priporočljivo tudi v normalnih razmerah, ker je dober dodatek in koristna sprememba tudi za živino. Izvedenci pokrajinskega kmetijskega nadzorništva so dali potrebna navodila na posebnih sestankih kmetov, ki so jih sklicali po raznih krajih, kjer je bi-Ia živinoreja najbolj prizadeta zaredi suše.
Vsekakor bo potrebnih še več takih razdeljevanj krmilne moke P° znižani ceni, da bodo živinorejci lahko preredili svojo živino čez zimo, ker bi bilo za kmetijstvo velika škoda, tudi zaradi Snoja, če bi morali še bolj znižati stalež svoje živine. Prav te dni se bo ponovno sestal poseben odbor, v katerem so pokrajinski živinozdravnik dr. Germi-netti, zastopniki kmetijskega nad-rerništva, pokrajinske uprave itd. da bi proučil postopek drugega razdeljevanja.
Pripomniti pa moramo, da je to, kar je bilo do sedaj napravljenega, sicer preprečilo prodajo
Odložitev ali odpis davkov je vse premalo, da bi se rešila kriza po-soškega kmetijstva in treba bo doseči učinkovito pomoč iz Rima, kot so jo na nedavnem sestanku briških županov in drugih predstavnikov na sedežu pokrajinske uprave sklenili zahtevati za gospodarski razvoj Brd in seveda — je treba tako pomoč tudi dobiti.
žiču so v nedeljo organizirali v tem mestu razstavo ptičev pevcev. Razstavni prostor sc uredili v telovadnici osnovne šole v Ul. Duca d’Aosta in v bližnjem salezijanskem o-ratoriju, kjer so bili ptiči tudi naprodaj.
Ves dan je bila razstava dobro obiskana. Ob 10. uri sl jo je ogledal tudi tržiški župan Romani. Popoldne so odlikovali najboljše razstavljene primerke, same kanarčke raznih sort ki so jih pripeljali na razstavo iz Tržiča, Ronk in Trsta.
Na razstavi so pokazali okrog 1000 primerkov ptičev. Istočasno pa so v salezijanskem oratoriju ptiče tudi prodajali In tekom dneva napravili za 12 milijonov lir kupčij, kar pomeni, da so prodali nad tri tisoč ptičev-pevcev. To pa je rekord takih razstav v deželnem merilu.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiii,,, iiiiiinuiiiiiiuiiiHi,, Himni, ,imiiiiifint iimmiimmuntmiimm
V NEDELJO POPOLDNE
V
Požar v Standrežu uničil gospodarsko poslopje
Zgorelo je 25 stotov sena, streha in orodje - Nad 700.000 lir škode
Uspela razstava ptičev v Tržiču
Na pobuda krajevnega tujsko-prometnega društva Pro loco v Tr-
ljo dopoldne v Podgori proti naraščajnikom ekipe Montesanto m Gorice ter prav tako izgubili z ie-zultatom 0:1. Oni so sicer igrad bolje od prve ekipe doma. poznalo pa se jim je, da nimajo še vratarja in tudi je šio pri igri skoro za avtogol zaradi nesporazuma med vratarjem m obrambo.
Sovodenjski nogometaši so v nedeljo postavili na razna igrišč* kar tri moštva. Mladinci so se do-merili v okviru mladinskega dneva na igrišču v Boljuncu z ekiro iz Trsta in po lepi igri zmagrii z prepričljivim rezultatom ’'2. Prvi polčas se je končal v korist domačinov z 0'2 v drugem polčasu pa so se Sovodenjci tako donro izkazali, da so najprej izenačili in potem prešli v vodstvo ter zmagali.
Manj sreče je imela prva ekipa, ki je gostovala v Podgori proti domačinom. Sicer smo vedeli, da je ta tekma precej zahtevna, vendar je rezultat 3:0 za Podgoro vseeno prevelik, zlasti če upoštevamo potek igre. Vsi trije golt so bili doseženi že v prvih desetih minutah igre, ko je bila o-bramba, razPn vratarja še najbolj negotova. Upoštevati je treba, da so igrali Sovodenjci v prvem polčasu proti vetru, poleg tega pa še, da je bil prvi avtogol, drugega so domačini zabili iz 11.metrov-ke, pri tretjem pa je bila obramba že popolnoma ob pogum. V drugem polčasu, ko so igrali z vetrom, pa naši igralci tudi niso mogli ničesar napraviti, ker so se domačini zaprli v obrambo. Upamo, da bo prihodnjo nedeljo boljše ko bodo na domačem igrišču igrali z ekipo iz Farre in bos*a zopet igrala dva izkušena igralca od lani.
Tudi naraščajniki so igrali doma v Sovodnjah in dosegli proti naraščajnikom iz Krmina neodločen rezultat 1:1. Bili so sicer stalno v vodstvu in šele tik pred zaključkom tekme se je gostom posrečilo zenačiti predvsem po krive-di domačega vratarja.
O TržiSka železniška postaja je zmagala na natečaju za okrasitev poriaj s cvetjem, ki ga je razpisalo ravnateljstvo tržaškega železniškega okrožja. Drugo mesto je zasedla gonška postaja, tretje pa postaja v Moši.
iiiiiiiiiiiiin ..........
V nedeljo popoldne nekaj po 14. uri je prišlo do požara v gospodarskem poslopju Olge Leban, v Standrežu, Kraška ul. 65. Domačini so takoj priskočili na pomoč, poklicali pa so tudi gasilce iz Gorice. Ti so takoj priklopili nekaj cevi na mestno vodovodno napeljavo in poskrbeli najprej za to, da bi se ogenj ne razširil tudi na stanovanjsko hišo, ki je v neposredni bližini. Sele ko so to preprečili, so se lotili gašenja požara na gospodarskem poslopju in delali pri tem kake tri ure.
Kljub vsem naporom je zgorelo na seniku kakih 25 stotov sena in precej desk ter razno poljedelsko orodje. Zgorelo je tudi okrog 70 kvadratnih metrov strehe. Škodo cenijo na preko 700.000 lir, ki pa
je
Z avtom se |e prevrnil
, ,?r®d istim sodiščem se je zaključila tudi sodna obravnava protl ,,?2;1.etni Adele Ramanzini por. Migliorisi iz Rima. Zenska, ki je lastnica poslopja v Ul. Boc-caccio 6, je bila obtožena, da ni pravočasno poskrbela za popravilo balkona v četrtem nadm-op-JU'i V p,rvlb popoldanskih urah nekega dne 1959 se je namreč ta balkon zrušil ter podrl balkona v tretjem in drugem nadstropju. Gasilci so ugotovili, da je bil pokvarjen tudi balkon v petem nadstropju. Sodniki so spoznali žensko za krivo ter jo obsodili na osem mesecev zaipora.
_______________ m___________	______ na srečo krita z zavarovalci v i n e pod ceno v številnih pri- I n’no-merih, vendar pa je to mnogo premalo, ker kmetijstvo na Goriškem potrebuje izdatnejšo po-moč. To so jasno povedali tudi kmetje, ki so se prejšnji mesec zbrali na Trgu Battisti na zborovanje in je njihova delegacija, ki so jo poslali k prefektu, tudi tam razložila, kakšne so te po-
prejšnjo noč, nekaj po polnoči, so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 20-letnega Jožefa Lutmana iz Standreža Ul. Natisone 29. Zdravniki so ugotovili, da ima fant rano na čelu m da Je precej oslabel
POMEMBNA LOVSKA NEDELJA
V Benečiji so podrli 185 kg težkega ščetinarja
Z ostalih lovišč so se lovci vrnili praznih rok
Izredno lovsko trofejo so sl pri- je pot zanesla v furlanske nižine skrbeli lovci iz Beneške Sloveni- ali na kraške griče, ta je lahko
je- V nedeljo so v občini Brnas Podrli 185 kilogramov težkega merjasca, ki se je klatil že nekaj
srečal številne lovce, ki so v spremstvu svojih psov koračili čez njive ter stikali za grmi, da bi
dn> po okolici. Čeprav že dolgo j podrli kakšnega štirinožca ali kri-let koračijo z nabito dvocevko I latca. Med njimi pa jih je bilo P° hribih in dolinah, se jim sre- prav malo, ki so pritisnili na petelina, zakaj kar se jih je zvečer zbralo po gostilnah, da bi si privezali dušo po dolgih pohodih, so bili vsi brez trofeje. Ostalo jim je samo zadoščenje, da so ves dan koračili pod prijetnim jesenskim soncem. S tem ne mi-slimo postaviti v dvom njihove strelske ;n zasledovalne sposob-
zaradi izgube krvi Zato so ga pri držali za teden dni v bolnišnici Lutman je povedal, da Je bil ma lo prej z avtomobilom in še z dve ma prijateljema v Brdih. Iz nežna nlh vzrokov pa se Je njegov avto v Medani prevrnil ln on je pri tem dobil navedene poškodbe. Oba sopotnika sta estala nepoškodovana
Ponesrečil se je pri delu
Včeraj do^oione so prepeljali v bolnišnico v Gorici 32-letnega Mas-similiana Marangona iz Kaprive. Mož se Je ponesrečil pri delu in si po vsej verjetnosti zlomil nogo. Pridržali so ga na zdravljenju za trideset dni.
Martinovanje na Lokvah priredi
Slovensko planinsko društvo Iz Go-rtee tudi letos, in sicer v nedeljo 11. novembra. Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli l-l., do 2. novembra. Vožnja z avtobusom za člane 400 In za nečlane 500 Ur. Prijaviti se morajo tudi tisti, kil nameravajo na martinovanje Iti z lastnimi vozili, in sicer zaradi naročila večerje. Vsa podrobnejša pojasnila pri vpisu.
Odho<j avtobusa iz Podgore ob 13. uri, izpred kavarne Bratuš ob 13.15.
VERDI. Zaprto
CORSO. 14.30:	«Lev» (II leone),
W. Holden in Capucine. Ameriški barvni film.
VITTORIA. i7.30:	«Scotland Jard
— ubijalski oddelek« (Scotland Jard — sez-one omicidi), H. Lom in J. Gregson. Ameriški črnobeli film.
CENTRALE. 17.15: «Jezdeci severo-zapada« (i cevalieri del Nord-Ovest), J. VVcvne In J. Dru. Ameriški barvni film.
Padec s kolesom
Včeraj ob u. ur' so z avtom Zelenega križa pripeljali v gorisko bolnišnico jc-ietno Lidio Franzot iz Gorice Ui Madonnina del Fan ta 15/a. Zdravniki so ugotovili, da se je žena ranila na spodnji ustni ci in se tudi opraskala ko je padla s kolesa. Nudili so JI prvo pomot ln jo poslali domov. Okrevala bo v desetih dnrh.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves aan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16 stopinj ob 14.15, najnižjo 7,6 stopinje ob 6.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 54 odstotkov.
Požar v Tržiču
V tržiskem podjetju Gamma je nastal pretonio noč požar, ki je povzročil i milijon lir škode. Uni-čenih je bilo 140 stotov bitumena, motor neke črpalke, električne naprave, nekaj valjarjev za asfaltne ............ ....
plošče in korito za močenje kar- Podgori Ul. Br Ouneo št. 2 na do-tonov.	'
Po dolgem trpljenju v bolezni, ki jo je prena-uila zelo potrpežljivo, je včeraj zjutraj v starosti 73 let umrla doma v Podgori
Marija Marcuzzi
vd. Persolja
Pogreb drage pokojn ce bo danes popoldne od 16 30 iz hiše žalosti v
ča še nikoli ni tako nasmehnila k°t tedaj: Presrečni, da so podrli vrhu tega tudi tako težkega šče-tinarja, so ga naložili na okrašen voz jn ga prevažali iz vasi do vasi, kjer so se vsi čudili, kolikšna «beštja» se je klatila po njihovih krajih. V nekaterih va-
seh so kmetje povabili lovce na	_	«miw»v«i„« a
korerec, ker so jim napravili ve- nosti ka/^ei^Rečrhočemo’ liko uslugo: pokončali so žival. k' )e pogostoma gomazila po njihovih njivah in jih delala občut-no škodo.
Nedelja Je bila kot nalašč prikladna za lovske pohode. Kogar
*?’ idSi n' d*v)ačine, na katero bi streljali preve£ je jovcev, ki pretaknejo vsak grm, da bi za njimi ostalo še kakšno življenje. Nara-va se jim za tQ vecjn0 bolj maščuje.	J
Zadnja pot Julija Devetaka
V nedeljo popoldne so na Vrhu pokopali Julija Devetaka, ki se je ubil v prometni nesreči v Podgori. Na zadnji poti so ga pospremili svojci s sorodniki, vaščani, prijatelji jn znanci z vseh kra-ških vasi ter delovni tovariši z industrijcem Vukom, pri katerem je bil pokojnik zaposlen. Pogrebni sprevod se je začel na njegovem domu. Preden se je za vedno poslovil od njega, so mu domači pevci zapeli »Vigred se povrne*. Pred krsto so nosili številne vence svojcev in venec podjetja, pri katerem je bil Julij zaposlen. Krsto so najprej ponesli v domačo cerkev, od tam pa na pokopališče Pri odprtem grobu so se pevci poslovili od dragega prijatelja s pesmijo »Blagor mu«,
mače pokopali-če.
Žalujoči sinovi COSTANTK, MINKA, KOŠUTA in IšOKIS, sestri K'KOLINA in NINA (odsotna j, brat KONSTAN TIN, sna ne in vsi nečaki
Pod gora, 2i oktobra 1962
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dragega in nepozabnega
Julija Devetaka
se Iskreno žalna) ju jemo vsem, kl so ga pospremili na zadnji poti, še prav posebno darovalcem cvetja, pevcem, župniku iz Doberdoba, g. Vuku ter pokojnikovim delovnim tovarišem.
SESTRE, BRATJE in sorodniki
Vrh. 23 oktobra 1962.
PRIMORSKI DNEVNIK

NEODLOČENO V MILANSKEM DERBYJU
Bologna in Spal
na vodilnih mestih
Z 9 igralci Rimljani na milost in nemilost tekmecev iz Ferrare
Bologna je potrdila svoj sloves in je ob odobravanju gledalcev v Bergamu, ki niso štedili s ploskanjem, spravila v žep dve zlati točki. Prvo mesto v lestvici je še vedno njeno, drugo pa je, vsaj začasno, last Sutila, ki je spravila Romo k.o. Rimljani tokrat ne nosijo nobene krivde za poraz. Najprej so izgubili vratarja Cudicinija, nato pa še Meni-chellija. Z Lojaconom v vratih bi z I igralci na igrišču se pač gostje niso mogli upirati razigranim nasprotnikom iz Ferrare, ki so že v prvem polčasu spravili rezultat na varno.
Milanski derby se je končal kot več ali manj vse tekme te vrste: z neodločenim izidom. Sicer je že kazalo, da bo Inter prevladal, toda v drugem polčasu je Milan zadel v mrežo in izenačil. To je bil, poleg srečanja Modena-Man-tova, edini neodločeni izid dne-kot je samo Bologna zabele-
»»*
žila zunanjo zmago. Vse ostale pa so pripadle domačinom. Cata-nia, pa čeprav si Je morala za-
vihati rokave, je odpravila Benečane, Genoa je po ostrih napadih vendarle prebila zid, ki so ga Turinčani postavili pred lastnim vratarjem. Tudi Fiorentina je morala kloniti in sicer z dovolj
jasnim rezultatom vztrajnim Nea-peljčanom, medtem ko je Juven-tus končno pokazal, da je na dobri poti in da se je napad prebudil ter postal nevarnejši. To je okusila Sampdoria, ki se je ob koncu tekme znašla s tremi žogami v slabo zavarovani mreži. * * •
LEEDS, 22. — John Charles, eden najboljših nogometašev na nedavnem srečanju Škotska - Wales, se je odločil, da se vrne v Italijo, kjer bo nastopal za barve Rome. To vest je objavil danes «Daily Mail» pod naslovom «Charles:	grem»,
medtem ko je v podnaslovu napisano «Skušal sem, vendar ne morem več ostati tu».
Charles naj bi to osebno izjavil novinarjem, l-aterim je pripomnil, da se ne more uživeti v okolje angleškega nogometa.
ALIG.	S-—.
IZIDI	
Bol ogna- * Atalanta	3-1
•Catania-V ent-zia	3-2
•Genoa-Torino	1-0
Muventus-Sampdoria	3-0
•L. R. Vicenza-Palermo	1-0
•Milan-Inter	1-1
*Modena-Mantova	0-0
•N apoli-Fiorc n tina	2-0
•Spal-Roma	3-0
LESTVICA	
Bologna	6 5 0 1 20	6 10
Spal
Catania
Genoa
Inter
Vicenza
Torino
Modena
Juventus
Roma
Milan
Fiorentina
Atalanta
Mantova
Venezia
Napoli
Sampdoria
Palermo
4 11
2	4 0
3	2 1
2	3 1
3	12 3 12 2 2 2 2 2 2 2 2 2 14 1
6 2 13 6 13 2 13 2 12 3 2 0 4 1 1 4 0 2 4
12
8
6
4 7
5
5 9
6 'I 4 7 2
11
6
3
2
6
6
5 3
3
4 11
6
5 7 5
10
5
14
13
10
9
Prihodnje tekme (28. okt.)
Bologna - Spal; Catania-Genoa; Fiorentina - Palermo; Inter-Atalanta; Mantova - Napoli; Roma -L. R. Vicer.zn; Sampdoria - Milan ; Torino - Juventus; Venezia • Modena.
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
I. ZVEZNA LIGA
Edino Vojvodina uspešna na tujih tleh (v Zenici)
Z enominutnim molkom počastitev spomina štirih preminuiih športnikov
IZIDI
Dinamo-C. zvezda Partizan-Budučnost Novi Sad-Sloboda Radnički-Sarajevo Velež-Rijeka Hajduk-Beograd Zeljezničar-Vojvodina LESTVICA Partizan	7 5 1
Dinamo	7
Beograd	7
Sarajevo	7
C. zvezda	7
Radnički (N)	7
Zeljezničar	7
0-0
3-0 (0-0) 3-2 (2-1) 2-0 (1-0) 1-0 (1-0) 1-0 (1-0) 2-3 (0-3)
Vest o strašni prometni nesreči nedaleč od Beograda, pri kateri so izgubili življenje nogometaši Bruno Belin, Ceda Lazarevič in Vladimir Josipovič ter dolgoletni plavalni prvak in rekorder, član vaterpolo reprezentance Jugoslavije in sedanji trener za to panogo, Boris Skanata, je presenetila vse športne kroge in še posebno nogometaše, ki so sredi tekem nedeljskega kola z enominutnim molkom počastili spomin tragično umrlih tovarišev. Belin in Lazarevič sta bila člana Partizana, prvi pa je 25-krat igral v državni reprezentanci. Josipovič je bil član Radnič-kega, pozneje pa je postal nogometni trener. Nesreča se je zgodila na avtomobilski cesti na 25.
km med Beogradom in Zagrebom. Boris Skanata, ki je avtomobil šofiral, je hotel prehiteti tovornik s prikolico, kar pa se mu ni posrečilo in je silovito treščil v nasproti prihajajoči tovornik.
Štirje potniki so bili pri priči mrtvi, edino Vujiča Radosavljevič se je po srečnem naključju rešil, pa čeprav z razmeroma hudimi poškodbami. Njegovo življenje ni v nevarnosti.
V glavnem nedeljsko kolo prve zvezne lige ni prineslo nobenih presenečenj. Samo Crvena zvezda se je vrnila z gostovanja v Zagrebu, kjer je Dinamu izsilila
-iimiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiii
B
IZIDI
•Brescia-Alessandria •Cagliari-Parma S. Monza-‘Catanzaro •Foggia-Pio Patria •Lazio-Como •Messina-Lecco Lucchesc-*Fadova »Sambened -Triestina •Udinese-Bari •Verona-Cosenza
2-1
0-0
1-0
2-1
2-0
2-0
3-1
1-1
1-1
1-1
LESTVICA
Foggla	6	4	11	12	10	9
Lazio	6	2	4 0	7	3	8
Messina	6	3	2 1	8	6	8
Cagliari	6	2	4 0	8	3	8
Lecco	6	2	3 1	•	S	7
Bari	6	2	3 I	8	5	7
Pro Patria	6	2	3 1	9	6	7
Alessandria	•	3	1 2	9	7	7
Brescia	6	3	1 2	8	7	7
Cosenza	6	3	1 2	9	11	7
Verona	6	1	4 1	(	5	6
S. Monza	6	1	4 1	•	«	6
Padova	6	2	2 2	6	7	•
Luccliese	6	2	1 3	1	7	B
Sambened.	6	l	3 2	5	6	5
Triestina	6	0	4 2	9	12	4
Como	6	1	2 3	«	8	4
Udinese	•	0	3 3	6	10	3
Catanzaro	S	0	3 3	i	8	3
Parma	6	1	1 4	4	11	S
Prihodnje tekme (28.				okt.)		
Alessandria - Cosenza; Bari -Lecco; Catenzaro - Lazio; Como-Padova; Luoehese-Cagliari; Mes-sina - S. Monza; Parm^ - Brescia; Pro Patria - Sambenedette-se; TRIESTINA - Verona; Udi-nese - Fogsia.
vfvmti	5 * _!	
Atalanta-itulogna	(1-3)	2
Catania-Venezia	(3-2)	1
Genoa-Torino	(1-0)	1
Juventus-Sampdoria	(3-0)	1
LR Viceuza-Palermo	(1-0)	1
Milan-Inter	(1-1)	X
Modena-Mantova	(0-0)	X
Napoii-Finrentina	(2-0)	1
Spal-Roma	(3-0)	1
Messina-liCceo	(2-0)	1
Udinese-Bari	(1-1)	X
Rimini-Cesena	(2-0)	1
Trani-Lecce	(0-0)	X
Kvote:		
13 — 539.400 lir		
12 —	28.000 Ur		
ZOPET ZAMUJENA PRILOŽNOST
Samo s točko Triestina
iz San Benedetta del Tronto
Raimondi za Sambenedettese in Mantovani za Triestino strelca golov
Sambenedettese - T riestina 1:1 (1:0)
STRELCA: Raimondi (S) v 44’ p. p.; Mantovani (T) v 36’ d. p. SAMBENEDETTESE: Bandini; Volpi, Ruifmoni; Beni, Capucci, Buratti; Raimondi, Lavoratornovo, Šestili, Pagani, Merlo.
TRIESTINA: Toros; Brach, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Mantovani, Trevisan, Santelli, Secchi, Risos.
SODNIK: Cataldo (Reggio Calabria).
KOTJE: 6:2 (0:1) za Triestino.
Strah pred porazom je oba trenerja prisilil, da sta se odločila za previdno igro. To je bilo razumljivo za domačo Sambenedettese, ki je morala na igrišče z zasilno postavo: odsotnost štirih stebrov kot so Garbuglia, Nicchi, Ma-cor in Magheri, se je poznala posebno v napadalnih akcijah. Kljub temu so domačini v prvem delu igre prevladovali in so Tržačane večkrat spravili v neroden polo- i žaj. Gostje žal niso znali izrabiti priložnosti, da bi prešli v vodstvo. Kljub temu, da so imeli proste roke, posebno v središču, kjer se rodijo akcije, teh niso izpeljali do konca. Strah jim je vzel moči in tako so raje pazili na kritje vrat.
Popolnoma druga slika je bila v drugem delu igre, ko so Tržačani končno razumeli, da brez napadov ne bo mogoče niti izenačiti. Na počitek so šli namreč z golom pasive. Domačini, katerim so pošle sile, so odpovedali, a kljub temu so znali odbijati napade Tržačanov vse do 36’ igre, ko je vendarle napočil trenutek izenačenja.
Trener Radio, ki dobro pozna položaj v San Benedettu del Tronto, kjer je kot trener preživel nekaj časa, je zamenjal poškodovanega Frigerija z Brachom. Zadeva bi bila lahko nevarna, ker je
mimo vrat v out. Tržačani niso štedili s streli ln čeprav so bili včasih netočni, so bili nekateri nevarni in bi gotovo končali v mreži, če jih ne bi v nedeljo izredno prisebni Bandini pravočasno prestregel. Lahko se reče, da je prav vratar rešil Sambenedettese poraza. Ta je namreč prestregel že v 8’ igre Mantovanijevo
ne preveč nevarno žogo, 9 minut kasneje pa Trevisanovo, k: jo je iz 25 m razdalje poslal v kot vrat. Tudi v drugem polčasu je imel Bandini polne roke dela: Tržačani so namreč množično oble-govali njegovo svetišče, doklči9 se ni Mantovaniju po neuspelih poskusih Trevisana in celo Sa» darja, posrečilo z močnim strelom poslati usnje v mrežo. Zadovoljna z neodločenim rezultatorh (domačini so prišli v vodstvo v 44’ prvega polčasa z Raimondijem), je Triestina še utrdila obrambo, ki pa vseeno ni imela preveč dela. Domačini so bili že ižmu-čeni in vrhutega jim je primanjkovalo časa, da bi sploh lahko mislili na kako uspešno akcijo.
neodločen izid, s točko domov. Vse ostale tekme, razen v Zenici, pa so se končale s predvideno zmago domačih sil. Partizan je z lahkoto odpravil Buduč-nost, Novi Sad se je moral precej potruditi, da je s pičlo razliko enega gola poslal Slobodo poraženo domov, niški Radnički je prav tako uspel v tekmi s Sarajevom. Tudi Velež in Hajduk, k; sta imela na gostovanju Rijeko in Beograd, sta ohranila obe točki, medtem ko je Zeljezničar klonil na domačih tleh Vojvodini, ki je bila že na tem, da zada domačinom katastrofalni poraz.
V II. zvezni ligi (zahodna skupina) je leader lestvice Trešnjev-ka iz Zagreba doživela na igrišču ljubljanske Olimpije poraz, ki bi bil lahko še hujši, če bi znali Ljubljančani prisebno izrabiti številne priložnosti. Drugi predstavnik Slovenije v tem prvenstvu Maribor, je moral na gostovanje k Istri v Pulj, od koder se je vrnil poražen domov. Mariborčani so si v prvem polčasu izsilili neodločen izid, v drugem pa so morali kloniti pred dvema žogama.
* * *
IX. kolo slovenske nogometne lige se je uspešno končalo za oba predstavnika primorskega nogometa. Največji uspeh je dosegel izolski Delamaris, ki si je šel po zmago v brlog kranjskega Triglava. Izolčani so sicer šli v prvem polčasu naproti porazu, toda v drugem delu igre so z nevarnimi protinapadi dosegli še tri zadetke, kar je zadostovalo za prepričljivo in predvsem nepričakovano zmago.
V Novi Gorici pa je domače
22----1X1112X2
KVOTE
10 — 994.823 9 - 52.359 lir
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii niti im iiiHtiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Brach komaj okreval po operaciji na kolenu, vendar se je vse izteklo brez nadlog. Brach je bil najboljši v obrambi in malo je manj' kalo, da ni še pred Mantovani-
V nedeljo v Budimpešti
Mednarodno srečanje Madžarska-Avstrija
DUNAJ, 22. — V nedeljo bo v Budimpešti mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Madžarske in Avstrije. Trener avstrijske reprezentance Decker je v glavnem že izbral nogometaše, s katerimi bo sestavil državno moštvo. Ti so:
ATLCTIKA V SICNI
Stamejčlčeva
prva na SO m zapr.
Vratarja: Szanwald in Fraydl. Beki (vključno srednji krilec): Kainrath, Glechner, Oberparleiter, Hasenkopf, Windisch.
Stranski krilci: Koller, Puschnik, Gager.
Napadalci:	Raffreider, Nemec,
Floegel, Fiala. Kaltenbrunner II.
Po vesteh iz Budimpešte bodo Madžari nastopili proti Avstrijcem v sledeči postavi:
Szentmihalyi; Matrai, Sovari; Solymosi, Meszoely, Sipos; San-dor, Goeroecs, Albert, Tiohy, Fe-nyivesi. Rezerve:	liku (vratar),
jem izenačil iz kazenskega stre-1 Jhasz (bek), Bene in Rakosi (na-la. Zal je šel njegov strel tik padalca).
SIENA, 22. — Niti drugi dan mednarodnega atletskega mitinga ni prinesel rezultatov, ki so jih gledalci in izvedenci upravičeno pričakovali. Najbolj so razočarali skakalci v višino in še posebno svetovna rekorderka Balasova, ki je preskočila ie 1,84. V ženski konkurenci je Jugoslovanka Stamejčiče-va dosegla v nedeljo pomembno zmago in sicer v teku na 800 m zapreke, kjer je pustila za seboj zmagovalko v smoku v daljino (Sta-mejčičeva je bila druga) Poljakinjo Krzesinsko.
Izidi so sledeči:
MOŠKI
200 m: 1. Sardi (Riccardi) 21”9; 2. Jurca (Rom.) 22”; 3. Descloux (Sv.) 22”1.
800 m:	1. Szotkowski (CSSR)
l’54’’l; 2. Orlundo 1’54”4; 3. Balla-ti 1’55”7.
5000 m:	1. Boguszewicz (Polj.)
14’7”6; 2. Cer/an (Jug.) 14T0”; 3. Vamos (Rom ) 14’36"8; 4. Gregescu (Rom.) 14'45'4; 5. Giovannini 15’2”6.
Daljina: 1. Jura (Rom.) 7,07; 2. Tei 7,07;	3. Dalla Salda 7,04; 4.
Cassina 7; 5. Gatti 6,92.
Palica: 1. Batak (CSSR) 4,40; 2. Scaglia 4,20; 3. Guaraldi 3,80.
Kopje:	1. Rodeghiero (Virtus
Este) 74,08; 2 Kulcasr (Madž.) 70,46; 3. Casall 64,22 ; 4. Marradi 64,18; 5. Guioi 62,32 Krogla: 1. Varju (Madž.) 18,60;
2.	Komar (Polj.) 18,34; 3. Sklobla (CSSR) 18,06; 4. Monti 15,56.
400 m zapr.:	1. Carrozza (Lib.
Terni) 53”5; 2. Haas (Nem.) 54”1;
3.	Montoneri 54”1; 4. Becchetti 54”5-. 4x100: 1. Mens Sana Siena (Ca-
marrone, Tozzi Rabizzi Castagnini) 41”6; 2. Fiammc Gialle 42”8
moštvo spravilo na kolena trmasto Svobodo. Goričani žal niso znali izrabiti izrazite premoči, da bi rezultat še povečali. Med tekmo je moral sodnik zaradi grobih izpadov izključiti člana Svobode Lobodo II., medtem ko je moral domačin zaradi poškodbe zapustiti igrišče.
AVTOMOBILIZEM
LONDON, 22. — Avtomobilski dirkač Stirling Moss je moral ponovno v bolnišnico, kjer so ga operirali na levem očesu. Njegovo stanje je zadovoljivo. Kot je znano se je Moss v začetku leta resno ponesrečil in je več mesecev preživel pod zdravniškim nadzorstvom.
NOGOMET
SHEFFIELD, 22.	— Brazilska
enajstorica Santos je nocoj v prijateljski tekmi premagala domači Sheffield Wednesday s 4:2.
Budučnost
Hajduk
Velež
Vojvodina
Novi Sad
Rijeka
Sloboda
19:9
17:9
14:10
10:9
7:6
13:9
10:8
7:9
6:10
7:11
12:13
9:13
6:13
6:14
11
11
10
9
9
8
7
6
6
6
5
5
4
1
SCL
IZIDI
Triglav-Delamaris Gorica-Svoboda Sobota-Iliriia Kladivar-Rudar (T) Zelezničar-Rudar (V) O. Krim-Celie
LESTVICA
24 (2-1) 2-1 (0-0) 0-0
3-2 (2-1) 2-1 (1-0) 1-0 (1-0)
Triglav
Celje
Železničar
Rudar (T)
O. Krim
Kladivar
Delamaris
Sobota
Gorica
Ljubljana
Slovan
Svoboda
Ilirija
Rudar (V)
20:9 2 16:10 2 21:15 27:22 12:10 13:14 16:20 16:13 18:17 16:16 16:17 11:13 8:16 6:23
Izbrani kandidati za italijansko nog. reprezentanco
RIM, 22. — Tajništvo i« nogometne zvezo je danes oj seznam igralcov, ki bodo poštev za sestavo repre:
Ta bo nastopila 11. novel Dunaju proti Avstriji. Vsi ni igralci se bodo morali z61 tri v torek v športnem Covercianu, kjer bodo imelij do pod vodstvom novega ga komisarja Fabbrija prvi •
Izbrani igraici so sledeči:
Bologna: Tumburus Parid* 'If|£j na Antonio, Bulgarelli &
Pascutti Ezio, Janich Franc*
Catania: Vavassori Giusepl Fiorentina: Canella Franc*1 Genoa: Bean Gastone, Gi*1 NE’ Massimo.	Jjski ^
Inter: Burgnich Tarcisio, ^ °stjo, ri Aristide, Bolchi Bruno, Pob Mario.	“u tud
Juventus: Salvadore Sandi ® y b colč Bruno, Anzolin Robert* ^Pnne: LR Vicenza: Puia GlorgM' ^an Mantova: Negri William,- u Je.
„ ekiio ai
Milan: Maldini Cesare,
Luigi, David Mario, Trapatto* j^*'0 k vanni, Rivera Ginvnnni. C. 1 “a
Giovanni,	p|le~	.
Giuseppe.	)^	L-
Roma: De	Sisti Giancarlo-	0 ’	"ul
Spal: Gori	Adolfo.	;6	P° 0i
Torino: Viert Lido, Ferrtt1 v« gio, Buzzacchera Luciano.
II..........................................................III...........mil...............................um...........illillllimiiillllilillllliliiiiiiiillllllllllllill""' (-*atski
dnevi
DEŽELNO ATLETSKO PRVENSTVO ZA NAJMLAJSE
Odlična žoga Sancina (Bor) na 1200
Skoraj v vseh panogah zadovoljivi rezultati
V lepem, sončnem a mrzlem vremenu so v nedeljo mlajši mladinci nastopili na svojem deželnem prvenstvu. Na stadionu se je zbralo čez 110 tekmovalcev in prisotna je bila vsa elita. Rezultati so bili, kljub zelo močnemu vetru, ki je tekmovalce skoraj vedno oviral, v večini panog odlični in mnogi predstavljajo nove deželne ali pokrajinske rekorde.
S serijo dobrih rezultatov sta začela Mattagliano v hitri hoji in Migliarino na 60 m
ŽENSKE 80 m zapr.: 1 Stamejčič (Jug.) 11”6; 2. Krzesinska (Polj.) 11”6; 3. Ciangherotti 12”6.
Višina: 1. Eulas (Rom.) 1,80; 2. Giardi 1,60.
Krogla: 1. Saagean (Rom.) 15,52; 2. Biagioni 12.19;	3. Mazzacurati
10,74.
Migliarino na 60 m zapreke. Prva disciplina je tehnično brez vsake veljave, ker je zmagovalec tekel in ne hodil, v drugi pa sta prvoplasirani Migliarino in Am-brosio pokazala že dobro tehniko premagovanja ovir in zmagovalec bi lahko s hitrejšim startom dosegel še boljše čase. Dobro se je začel tudi met krogle; Walter Veljak se je že od samega začetka ločil od drugih in s 14,76 postavil osebni rekord. Na drugo mesto se je z metom 13 m uvrstil Prinčič, član slovenskega go. riškega kluba Olimpija, ki je v nedeljo privedla na stadion že lepo število atletov.
Oviraši so nastopili tudi na 250 metrov. Ker je manjkal Migliarino je bil rezultat povprečen. Ni pa izostala huda borba za prvo mesto: v zadnjih 20 m je Bra-muzzi prehitel Tržačana Battisti-ja in zabeležil 34”4. Za finale so bili pripravljeni tudi tekači na 80 m. Sprinterjem je dobro uspel že prvi start in 6 atletov se je zagnalo proti cilju. V finalu so tekli kar štirje predstavniki Gin-nastice, zmaga pa je pripadla Venierju iz Tržiča, zas ni bil izreden, manjkala pa sta «asa» Cli-selli in Mattagliano. Se en povprečen rezultat je bil dosežen na 600 m. Atleti so imeli najprej predteke, ker pa so bili ti prehitri, je za finale mnogim v odločilnem trenutku zmanikalo moči. Favorit Mitri je bil ob zmago le zaradi prekasnega finiša, sicer pa je bil bolj talentiran od zmagovalca.
Odlična znamka je prišla iz skoka v višino. Kar 7 atletov je preskočilo 1,60, najbolj gotov pa je bil Tonini, ki je skakal kar v trenerki. Po 1,70 je ostal sam in višino 1,73 premagal v tretjem poizkusu. Naslednjo mejo 1,76 je atlet Ginnastice preskočil že v prvem skoku, ni pa uspel na 1,80. Delli Compagni je bil v metu diska za razred boljši od ostalih. Po nedavnem odličnem metu 15,21 v krogli je v nedeljo vrgel disk kar 44,72 m in dosegel osebni rekord. Kljub odličnim rezultatom
je temu atletu pot do deželnih rekordov za sedaj zaprta, ker je Buffon lansko leto z meti čez 17 oziroma 50 m postavil nepremagljive ovire. V skoku v daljino je bil prvi Gheller z zelo dobro znamko, močno je napredoval Rusca, ki je tokrat zabeležil že 5,79 m.
Po rezultatih iz predtekov (An-tonini 30”2, Moratti 30"8) je bilo jasno, da bo tudi finalni tek na 250 m na visoki ravni. Moratti je bil še enkrat za las hitrejši od tekmeca, oba pa sta izboljšala o-sebna rekorda; neuradni časome-rilci so prvemu izmerili tudi 29”9. Običajno zmago, vendar tokrat s 3,40 m, je v skoku s palico dosegel Savino.
Važen dogodek za tržaški slovenski šport in lep uspeh za šport-
ženje Bor je bil g ;• Startalo je 5 atlet*
no združenje
1200 m. Starta,,, JC „	---•
sarelli (osebni rekord 3’33’»’ Pr°Uči ci (3’30”), Mihcic (3’31”V ;N'te.r s (3’36”8) in Sancin (3’35 )•/
lejaAod as oduiaj ui upu*- gatZa^et -aid ouaojpo OAjspoa a C	r.?1
‘(„S0,T m 00* e«) ndiuaj ui*|0 v”n
n
*veze
"*ievr
P- Kul
I Pismi ‘eSst s sejo.
fc‘tev
So )
'i?
*u. pri
eOuArPn°dma7^i0\n -az a ipiajard fednvs w > l,žJ 1 Nihče mu m bil kos v nl-
800 m in po neverjetno h);	"«».
nišu so ure pokazale ’28’C' iz Doline je kar za 6 sej4.! pol (okrog 40 m) izbol)*aI rekord. Nov deželni prva* F deležen navdušenja števil0” činstva, osebno pa mu )eL tal tudi predsednik P0!4*,-! odbora FIDAL. Prvo*J
ga
OM
3’40”, katerega je v zaC
zone postavil mlademu atlc^ ner je torej že daleč in j
ki je v nekaj mesecih na*11.! j. z resnim delom za skor?,LlylOS]
minute izboljšal "svoj čas, ^Kovo
•	-vi
ko vzgled vsej slovenski F,™ ki se za atletiko iz nel*z“a. te vx razlogov tako malo za«1"
BRUNO KRl^ S Y Briški
(Ginnastica) 9’51"2
5 je nutku, U v \ Iškem

IZIDI:
Hitra hoja 2 km:
1. MATTAGLIANO 60 metrov ovire:
1. MIGLIARINO (Fiamma) 8”7, 2. Ambrosio (Libertas 9", 3. Leopoli (Goriziana) 9”3 Me t krogle:
1. VELJAK (Libertas Trst) 14,76, 2. Prinčič (Olimpija Go- r.... 250 metrov ovire:	u
1. BRAMUZZI (Udinese) 34”4, 2. Battisti (Fiamma) 34”8 Skok v višino:	.V izjav
'Polagc ^k, n
1 TONINI (Ginnastica) 1,76, 2. Flumiani (Libertas Videi* ftri.J * 3l Santon (Fiamma) 1,65, 4. Trevisan (Acegat) 1,60, 5.
(Libertas Videm) in Fabjan (Bor) metrov
1,60 m
tloižnc
80 metrov:	i>V^ai1
1. VENIER (CRDA) 9"6, 2. Zanuttin in Poli (oba GinnasO* Prev: Skok ob palici:	, *Jl0rel
1. SAVINO (CUS) 3,40, 2. Zgrazzutti (Libertas Videm) ^arja Met diska:	'Ske v,
1. DELLI COMPAGNI (Fiamma) 44,72, 2 Mian (Goriziai'’ uy 250 metrov:	tlov J
L MORATTI (Fiamma) 30”,	2. Antonini (Ginnastica) 301	.	-
1200 metrov:	,	“J i
L SANCIN (Bor) 3’28”5. 2.	Bacci	(CRDA)	3’29”7, 3.	Mih*1	"alo6]
DA) 3’31”7, 4. Posarelli (Ginnastica) 3’37”4	* avna
Skok v daljino:	.	=
L GHELLER (Libertas Videm) 6,05, 2. Rusca (Ginnasti*’* uv*a, 3. Bonifetto (CRDA) 5,77	‘b, f”1
Met kopja:
L DIBLAS (Fiamma) 50,60, 2. Bedrina (CSI) 48,86	K,"favn
600 metrov:	4	Sij, J'
L MORO (Libertas Videm)	1’35”	2. Mitri	(Acegat)	F351	V,' 1
Štafeta 4x100 ~	““ 6
m :	'»o*!
L GINNASTICA (Pagani, Zanuttin, Tonini, Antonini)
2. Fiamma 46”4
IVAN CANKAR
Hlapec Jernei
izbo.
S težkim korakom, da se je stresel pod, je stopil Sitar v
Jernej je stal pred durmi in je držal za kljuko.
«Da ti povem, Jernej!* je govoril Sitar hitro in pipa se mu je tresla v roki. «Da ti povem — išči si gospodarja drugod!*
Preko vsega obraza se je zasmejal Jernej in veselo je mežikal z očmi.
«A?*
Sitar je udaril s škornjem ob klop.
«Kaj si oglušil, hlapec? Išči si drugega gospodarja sem rekel! Opravil si pri meni, pri tej hiši opravil!»
Takrat se je zablisnilo iz črnih nebes, zabobnelo je od
«To se pravi: moje polje!*
Obstrmel je Sitar, odprl je usta, gledal je z velikimi, izbuljenim: očmi.
«Saj sem te dobro slišal, tudi razumel sem te, mla**1, pak da si rekel: pojdi in zapali hišo — dobro bi te Pa
«Zbledlo se ti je, starec!*
«Koga goniš spat, hlapec? Kdo je pijan, hlapec.*
Jernej je mirno sedel in je mirno govoril, kakor da bi se pogovarjal o letini.	..
«Tebi sem rekel, da pojdi spat, zato ker si pijan!*
Osupnil je Sitar, nato pa so se mu napele žile na čelu, vrgel je klobuk na tla in je kričal.
«Molči, hlapec! Nisem pokopal enega gospodarja, dvoje sem jih pokopal! Dol!*
Jernej se je smehljal in je stopil počasi z zapečka; nikamor se mu ni mudilo.
«AH bo kaj?»
»Odpusti starim kostem! še prideš do počitka!* se je smehljal Jernej.	,
Malo je omahnil, malo se je opotekel, ko je lezel Sitar na zapeček; prilezel je, sedel je široko, prešerno se je naslonil.
cSezuj mi škornje!* je ukazal Sitar.
Jernej ni nič odgovoril, sedel je na klop in si je palu pipo, ki mu je bila ugasnila.
«Sezuj mi škornje!*
«Ali te še ni minila norčavost?* je rekel Jernej počasi in je puhnil dim. «še diši po smrti v tej izbi; poklekni rajši in moli nocoj!*
In je sam pokleknil pred razpelo. Gospodar je gledal mrko, prižigal si je pipo, pljuval je preko izbe in je molčal, dokler ni Jernej odmolil. Jernej pa je vstal, gledal je v tla in je prijel za kljuko, da bi šel.
»Jernej!* je vzkliknil Sitar.
daleč. Jernej se je odkril in se je pokrižal.
«Bog nas varuj vsega hudega! Ne delaj greha, mladi;
Bogu se priporoči in svojemu patronu!*
In je odprl duri in je šel na hlev: tam je legel v seno in je zaspal truden; vse hude misli so šle iz srca.
in.
Kakor mlad, še objokan, že utolažen obraz, tako se je zasmejalo rosno jutro iz nevihte.
Jernej je stopil na prag, šel je okoli hleva in se je napotil, da bi pogledal na polje. Takrat je odprl Sitar okno, ozrl se je z zaspanim obrazom, kuštrav in čemeren; in je ugledal dolgega Jerneja, ki se je bil nameril na polje.
»Kam?*	‘
Počasi se je okrenil Jernej.
»Na polje!*
»Na čigavo?*
«A?»
«Na čigavo polje?*
Jernej se je zasmejal na glas.
«Kaj se še nisi prespal? še malo se odeni, če te glava boli!*
«Na čigavo polje?* je zaklical gospodar in kri mu je bušila v lica.
«Na naše polje!* je odgovoril Jernej in je stal ob razoru miren, upognjen, roke na hrbtu.
«Kaj se to pravi: naše polje?»
Celo se je nagubančilo Jerneju; celo v njegova zgrbljena lica je šinila kri.
Jernej se je odkril in je šel po raz- oru v polje. Dolgo je gledal Sitar za njim, nato se je oblekel in je šel na polje v drugo stran, da bi ne srečal hlapca. Obadva sta šla počasi, obadva upognjena; gledaia sta v tla in vendar sta se videla od daleč, kakor vidi človek s samim srcem, kadar ga je strah in se mu kdo tiho bliža za hrbtom....
Jernej se je vrnil v hišo, ko je bila južina že na mizi. Postal je osupel pred durmi, uamrsil je obrvi, ozrl se je po gospodarju, po družini. Ne žlice ni bilo zanj ne stola.
«Zakaj me niste klicali?»
»Ali so te klicali sosedovi?* je odgovoril Sitar. Družina se je zasmejala.
»Kaj ragljate, hlapci in dekle? Kaj je kurent stopil v hišo?*
Jerneju se je tresel glas od srda in od še nepoznane bridkosti.
Pa se je oglasila Sitarica in bolj zbadljiva nego prijazna je bila njena beseda.
«Ali nisi slišal sinoči? Gospodar ti je odpovedal! Ampak če je lačen, prinesi mu žlico; še berača ne podimo čez prag, kaj šele hlapca, ki je delal pri hiši in jedel z nami!*
Dekla je šla in je položila žlico na mizo, poleg žlice pastirjeve.
»Kaj stojiš in gledaš?* je vprašal osorno gospodar in se ni ozrl na Jerneja. «Ponujamo ti žlico, ker si lačen, Bog ti blagoslovi, ne bomo ti šteli grižljajev! Ampak če se ti ne zdi, pa srečo na pot!*
Jernej je strmel, nič ni odgovoril. Tedaj je vrgel Sitar žlico na mizo in je vstal.
*^aJ so ti oglušila stara ušesa, kaj ti je zvodenela stara pamet. Ali pa se po neumnem pretvarjaš? Včeraj sem ti re-.	’r^i gospodarja drugod — velik je svet in dolge noge
imaš. Dogospodaril si pri nas. Bogu bodi hvala in čast!*
Jerneju so se zašibila kolena; tudi beseda mu je bila tiha in počasna, glas ni mogel iz grla.
dobro razumel, ne zapalil bi!*Govori po pameti, pa ie.tPad°t' slišal in razumel in ubogal! Kaj se to pravi; zadeni cV,* \ drž
stara pleča in pojdi od hiše? Kako je v tej besedi b<^ met in pravica? Bolj krščansko bi bilo in nič, bi si ^ *
je vzraslo tako čudežno iz moje krvi in iz mojega je zdaj moj život upognjen in izžet, da so slabotne
“i '«<»
JV,	1I1UJ iivv/l	Ul JtitiCv| UČI au SiaUUUld	fc VS
in da se tresejo stara kolena! Vse vzemi — jaz, starec, \ ^ t>ra\ gospodar, pa si zapalim pipo ter sedem na zapeček.... ’>■* up k: ti storil, tako bi jaz govoril in Bogu bi bilo dopadU1 m ljudem!*	jjkft
Sitar se je okrenil, z veselim pogledom se je ot r družini.	,
«Ljudje božji, glejte ga: ali naj pokleknem predenj',', Jih Pat Krohotoma se je zasmejala družina.	po p®
In se je okrenil k Jerneju, gledal mu je dolgo V Tli pot nato je izpregovoril.	,am0
tKaj misliš, da sem ti Dokazal nrav zato kar i,0,’
.	- -------, — —........ pokazal prag zato, ker -"nijsun
pijan in slabe volje? Ali pa da se mi je na sedmini komedij in burk? Tako je, hlapec: potrla me je smrt % ki0 pi ampak tehtnica je bila pravična, poleg bridkosti je lazba. Nikoli nisem bil gospodar, zadnji hlapec sem tip, #tu, n pastirjeve je ležala moja žlica. Ti, hlapec, si bil moj \ vl»ke gospodar; tvoj pogled povelje, tvoja beseda ukaz. Jaz K f[(ki te videl v svojem srcu, kako boš prosil na mojem Prp užival sem sladkost. Vam vsem je bil gospodarjev !. etsu dar še vi uživajte sladkost: pastir, odpri mu duri na ste vj®
Pastir je šel in je odprl duri na stežaj. Jernej se P* " *vB; ne prestopil.	w
«Ne stoj tam kakor lipov bog! Gani se!»
Jernej se je vzbudil kakor iz hudih sanj; pa md nič bridko, nasmehnil se je.

°iči
a!
d
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEUCH1 H.J1. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predaj 559 — FODHU7N1CA GORICA: Ulica S. FelUCO I-U, Tel. 33.^ - UFHAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lu - Vnap^, letna I8UO lir polletna 3500 Ur, celoletna 6400	lir —	FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din	— Nedeljska:	posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-8374	— Za	FLRJ: ADIT	DZS ^
, ■'	,■ t p.i.i <11 .hOU t»l>oA.	__J	M n .n J.. k,Ml*i «r I htKI lani KnfLl4.'5-375	nf>l . ACI«	iidIociiim 7o iiobIt mm ti šuini onP28 StOlDCfl! trffntiabi 1(1/1 linonAiw\.im«i«ml 1 RA oenirfnift, 14/1	14.	- M&ll rt n I r«c4 u/<	I > _	U„,i4.	(t.i_*.	.iflf*
Stritarjeva ulica
3-1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-378 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 180, osmrtnice 120 lir. er
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trat
---u	— »	------ -	“O *■ U*VU . naJlA, IILD,--
Mal) oglasi 80 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri uP
ftihc
sel
Kfi
i,;»»
‘'“Ra
K*!!
K ^ bon