Poštnina plačana v gotovim Cena — dlfl GLASILO OSVOBODILNE F RO Hit O K RA JA TRBOVLJE Leto lil. TRBOVLJE, 26. maja 1950 Štev. 21. Iz vseh krajev trboveljskega ckrafa je delovno I udstvo izročilo maršalu Titu plam eče pozdrave za 58 rojstni dan V številni!) pisanih jc ljudstvo trboveljskega okraja izrazilo predanost in zvestobo tov. Titu Titova štafeta v revirjih se je letošnje leto spremenila v veličastno manifestacijo delovnih ljudi trboveljskega okraja. Delovni kolektiv in masovne organizacije so poslale tovarišu Titu nad 100 pozdravnih pisem, v katerih izražajo svojemu voditelju svojo ljubezen in predanost. V teku celega meseca maja so se vršile obsežne priprave za letošnjo i?.vedbo štafete. Centralni štab pri okrajnem telovadnem odboru Trbovlje je pristopil k organizaciji štafete že prve dni maja ter postavil tudi krajevne štabe za boljšo .organizacijo štafete. Od vseh štabov so svojo nalogo zadovoljivo rešili v tehničnem pogledu vsi, edino pri priredbi mitinga v Trbovljah je organizacija . odpovedala to pa zaradi lega. ker vi se merodajni funkcionarji zanašali eden na drugega. Toda vzlic temu nedostaiku je letošnji potek Titove štafete v revirjih pokazal, da je bila ta dobro pripravljena ter organizacijsko prav dobro izvedena. jšfnr/ elrt ./<> letošnje- let* V nasprofni smeri mt tonske Letošnja Titova štafeta je potekia v nasprotni smeri od lanske in sicer tako. da so fizkulturniki trboveljskega okraja sprejeli štafetno palico od celj •kih tekačev na meji okraja Trjpov-lje. od okraja Celje - okolica pa er kilometer pred Rimskimi , jTopticatni — Štafetno palico so sprejeli RzJuib turniki iz Radeč ter je ' proga potekala ob reki Savinji proti Zidanemi mostu; kilometer pred Zidanim mostom so prevzeli štafetno palico, pio nirii odreda Maršala Tita fr. Zidane ga most s Cera' no so pinoirir majhni so hoteli nositi štafetno pr!fen" zaradi tega. ker šo hoti li dokazal'- da s< Titovi pionirji.. —" Z' !jub» :td ro in veseljem so nesi! pionirji šlsTcfrtn palico pred šolo v Židanom mostu. kjer so pozdravili štafeto pionirji z zastavami in vzkliki. Na e'V,t v Zidan m«.st, k-er je pričakovalo š‘«f<-to veli ko število liudi. ie »sel šhJifsFm palico v spremstvu železničarjev šef poklale v Zidanem mostu, tovariš Ko lar Glrmni progi, ki je potekala iz 7te-.-r.ih dveri preko trboveliskeet olkraja. so se priključile v Zidanem mostu stranske štafete iz Radeč. Vrhovem in f.oke pri Zidanem- mtistu I’ Kadeeah je prieako-■etrfo štafeto sterilno trite!astro in godbe V Radečah -so se na trgu združile tri s*rar..'ke štafete; proga iz Vrhovega. ki so jo nosili do Hotemeža- pionirji iz, Vrhovega, ter jo sprejeli zadružniki »KDZ 1. maj« ter rudniške ekonomiie Hotenvež. Drugo -progo, .kt je potekala iz Jagnenice mirno • Papirnice Radeče so sestavljali delavci in delavke Papirnice in Izolita Radeč'1 Tema dvemn progama so je-priključila prolja iz Loke pri Zidanem mostu ki so jo sestavljali mladinci in mladinke aktiva I,M8. ki je. edc-n izmed najboljših kmečkih aktivov v okraju. Vse tri štafete so se združile v Radečah in pritekle na cilj v Zidani most, kjer so se združile v glavno štafeto. Malo čez 11. uro dopoldne so sprejeli štafetno palico hrastniški fiz-kultumiki v Zidanem moštu ter jo nesli ob progi Zidani most do fizkul-turnega doma v Hrastniku; povsod ob progi so pozdravljali štafeto prebivalci. ki so mahali fizkultumikom v pozdrav z željo, da ponesejo tudi njihove pozdrave marš.alu Titu za njegov rojstni dan. — V Hrastnik je š'afeta prišla natančno ob določenem času. }Iorje zastar je sprejeta fi 'kulturnike e it rastnikr Prekrasen je bil pogled na vihrajoče zastave v Hrastniku, ki so bile Ze pred 11. um so se zbirali v Trbovljah pred rudniško restavracijo ru-,darjt. mladina In žene. Ker trboveljske godbe ni bilo doma. so zaigrali v pozdrav. .-hikarji. Na cilj v Trbovljah je prinesel štafetno palico v sremslvu fizkultnmt-kov petdesetletni rudar GiuMatti Ivan Istočasno pa so pritekli tekači iz stranskih prog iz partizanske vasi Čeče s Partizanskega vrha pa tekač; Zveze borcev ki so prinesli štafetno palico in pozdrave Titu iz Cebinovega kjer je bil leta 1937. ustanovni kongres KPS, — Pozdrave so prinesli 'udi smučarji z najvišjega vrha Zasavja. Kuma. Pozdravil je fizkultur- V Zagorju je bil Nestrpno so pričakovali štafeto v 'Sagorju; pred Grčarjem se ie zbralo rtad 1500 ljudi godba, zastave ter velik slavolok z napisom »Pozdravljena Titova štafeta!« — Tekači so se bližali cilju vzporedno z glavno štafeto kaff-ri se je priključila štafeta s postaje Zagorje, ki so jo nosili železničarji in delavci Apnenic. Z vzkliki Titu. Partiji In med igranjem godbe so pritekli na cilj v skupini fizkulturniki Po p reč it ant u resolucije ie v imenu vseh množičnih organizacij spregovoril tovariš Taufer Boris. — Lep je bi’ pogled na številno občinstvo, ki se je zbralo v Zagorju in vseskozi ob progi proti l okam in Izlakam- kjer so povsod pričakovali štafeto mladina in ostaii. V Mfinšah je čakata mladina godba pa je igrala v pozdrav; proti poti na Vače so se čuli zvoki radia ki so ga montiiali mladi tehniki na novem Zadružnem domu v Mlinšah. Najboljše brigade trboveljskega rudnika so v nedeljo 21. aprila tekmovale v počastitev rojstnega dne maršala Tita in prihoda Titove štafete preko trboveljskega okraja. Tekmovale so: Ovnikov« brigada, ki je štela 47 mož, je nakopala v 8 urah postavljene vzdolž proge od mosta pri Rucklli do fizkuiturnega doma. Godba steklarne je zaigrala v pozdrav fiz-kulturnikom koračnico, nato je spregovoril v imenu delovnega ljudstva Hrastnika in vseh množičnih organizacij član tovarniškega komiteta steklarne Hrastnik, tovariš Rački Viktor. Ob vzklikanju in igranju godbe ie štafeta nadaljevala pot preko rudarskega naselja Hrastnik čez hrib v Trbovlje preko dnevnega kopa Domna - Neža. Glavni štafeti v Hrastniku so se priključile štafete z Dola. Turja in Mar-nega ter štafeta planincev in alpinistov. ki so prinesli pozdrave z vrha Mrzlice in Kala. Poleg glavne štafetne palice pa so hraslniški fizkulturniki nosili tudi svojo štafetno palico, delo hrastniških steklarjev, ki je bila lično izdelana. nike v imenn okrajnega komiteta in vseh množičnih organizacij član politbiroja OK KPS Trbovlje tovariš Pečar Otmar Po prečitanju resolucije in predaje štafete, so prevzeli poleg glavne štafetne palice tudi palico trboveljskega okraja, ki je predstavljala rudarja pr] delu. Mimo CRD — Zunanjega obrata po glavni cesti se je proga obrnila preko " Pevskega na novo cesto »Mihe Marinka«, ki jo je v stari Jugoslaviji gradil sam Miha Marinko z ostalimi delavci, ki so Se borili proti takratnim oblastnikom v Jugoslaviji — V Potoški vasi so se glavni progi priključili fizkulturniki iz KLO Kotre-dež. sprejem najlepši Na Vačah so sprejeli štafeto fizkulturniki Litije- toda fizkulturniki trboveljskega okraja so hoteli do Ljubljane; vzdolž proge do letališča v Ljubljani so se razmestili in tekli s fizkulturniki Ljubljane okolica vse d', letališča, k'er so skupno z ostalimi predali štafetno palico revirjev , in v resoluciji obljube maršalu Titu V štafeti je sodelovalo nad 2000 flz-ku It urnikov preko 900 tekačev in 120-J spremljevalcev. V okraju Trbovlje pa se je vršilo 11 mitingov, ki jim je prisostvovalo nad 5000 ljudi. V času. ko je potekala štafeta preko revirjev, so se najboljše brigade rudnika Trbovlje m Zaaorie kosale meri seboj v produkciji ter ž delom počastile rojstni dan maršala Tita. največjega sina jugoslovanskih narodov in s tem dale odgovor vsem tistim ki so proti Titu in izgradnji socializma pri nas. 347 vozičkov premoga, brigada Toneta Klemena je štela 18 mož in nakopala 218 vozičkov premoga. Irtova brigada je štela 22 mož in dala 244 vozičkov premoga. Tega dne so tekmovali tudi prostovoljci in ostali rudarji na dnevnem kopu ter nakopali in naložili 315 Drugi tovariš Tito! Delovno ljudstvo okraja Trbovlje, Vam pošilja, dragi maršal Tito, preko lizkulturnikov našega okraja k Vašemu rojstnemu dnevu tople čestitke in borbene revolucionarne pozdrave. Ob priliki tega praznika se obvezujemo, da bomo pod Vašim vodstvom in vodstvom slavne Komunistične Uar-lije, združeni v ljudski fronti, izvrševali vse naloge in še z večjim delovnim poletom gradili socializem v naši državi. Naše čestitke in želje ob Vašem rojstnem dnevu, so slovesne obljube vseh, ki delajo že za drugo petletko, in vseh osialih, ki s svojim neutrad-mm delom odgovarjajo vsem tistim, ki so proti izgradnji socializma pri nas. Rudarji Trbovelj se obvezujemo, da borno osnovni plan rudnika za mesec maj izvršili IMS-odstotno. Obljubljamo Vam, da bomo tudi v prihodnje stopnjevali naš delovni elan in zvesto varovali in krepili pridobitve narodnoosvobodilne borbe in zvesta hoditi po Vaših stopinjah v Vašem delu za svobodo in blagostanje vsega delov nega ljudstva. Skupna borba jugoslovanskih narodov pod Vašim modrim vodstvom za zmago pravice in resnice bo Vaš uspeh, bo naš uspeh, uspeb vseh narodov Jugoslavije, in vsega delavskega razreda sveta. Naj živi naš dragi maršal Tito, zvesti tovariš delovnega ljudstva, tvorec močne Jugoslavije, domovine enakopravnih in srečnih ljudi! Delovno ljudstvo okraja Trbovlje. vozičkov premoga. — Vse brigade, ki so ta dan tekmovale, so poslale brzojavne resolucije tovarišu Titu in čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu. Kolektiv steklarne Hrastnik je prav tako tekmoval v počastitev rojstnega dne maršala Tita in sicer v soboto 2o. t. m.; tekmovale so vse proizvodne brigade. Delovni plan je bil dosežen s 116%, izmed posameznih brigad je dosegla najboljše uspehe brigada Žlindra Otona. ki je dosegla plan s 180% ter brigada Volfanka Viktorja s 188%, Ostale najboljše brigade so dosegle plan ene izmene: brigada Ojsterška Ivana s 160%, brigada Ovnika Alojza s 150% ter brigada Petriča Stefana s 146%. Poleg steklarjev pa so tekmovali v steklarni tudi kovači in ključavničarji. 7 pomočnikov in 8 vajencev ter v 8 urah popravili in urediti ogrodje hladilne peči ter z izvršenim delom visoko presegli normo. PROGLASITEV UDARNIKOV OBRATA APNENIC — REDNIK A Z\GORJK V soboto. 20 maja so bili na obratu apneni* rudnika Zagorje proglašeni udarniki Teh junakov dela. ki so dobili časten naslov udarnika, je bilo 44 Od teh je bilo na novo proglašenih 31 udarnikov 11 pa ie večkratnih udarnikov Tudi t! uspehi so dokaz da delavci tega kolektiva odgovarjaj" inf« rnthiro-ievcem na vsa Prihova obrekovanja z izvrševanjem planskih nalog in lepinii uspehi <1e!a Udarnikom je spregovoril pred erindc pododbora sindikalne podružnice, v imenu sindikata rudarjev pa tovariš Bokal Tovariš "bratovodja Jevšnfk Franc je udarnikom Čestbal v imenu kolektiva z. željo da Sc tem utnnkom dela pridružijo še ostali Poklical o"’ ie. naj še nadalje dosega v uspehe, s I katerimi, bomo dokazali da znamo i lastnimi Silanu graditi socializem za srečne >5e življenje vsega delovnega ljudstva. Na cilj v Trbovljah je priteklo večje število tekačev v fizkulturnih oblekah S so peč? stili ©r‘*ftod T't in rastni ften T ta V primeri s starin načinom proizvodnje zdravila „lšgitalis glikozida" znaša prihranek 15,000JOG in Delovno ljudstvo naše Jugoslavije je na informbirojevsko blokado, ki je težko prizadela delo v naših tovarnah, odgovorilo s podvojenim poletom in z novimi proizvodi. Te izdelke so dali naši socialistični državi predani ljudje, ki so v delo vložili vse svoje znanje in dali s tem najboljši odgovor vsem obrekovalcem naše države, na drugi strani pa potrdili, da smo dolžni graditi socializem z lastnimi silami. V trboveljskem okraju dela stara tovarna za kemične izdelke v Hrastniku, ki izdeluje danes celo vrsto novih produktov, ki se preje niso proizvajali; Obiskali smo direktorja te tovarne, tovariša Grešaka, ki je pred kratkim prejel nagrado 100.000 din za svoj spopolnjenl tehnični postopek pri izdelavi pomembnega preparala, zdravila »Digilalis glukozidi«. Proizvodnja tega važnega medika.menla, ki se z uspehom uporablja pri bolezni srca in vodenici, je znašala pred vojno v tovarni do 350 gramov letno. Dejansko pa sc je pfoizvajalo največ 96 gramov. Po novem, tehnično izpopolnjenem postopku, ki ga je uvedel tovariš Grešak, pa je mogoče producirati dnevno 70 gramov tega zdravila. Proizvodnja sn je med letom še stopnjevala, tako rla se je dnevna produkcija dvignila na 150 gramov. Dejansko je znašala proizvodnja tega zdravila lansko leto 25 tisoč gramov, celotno znižanje izdelovalnih stroškov pa znaša v primeri s starim načinom proizvodnje 15 milijonov dinarjev. Tovariš Grešak po poklicu ni inženir, vendar s svojim znanjem in delom prekaša marsikaterega strokovnjaka. V mladosti je obiskoval trgovsko šolo v Celju, ki jo je obsolviral leta 1920. Ker takrat ni dobil ustrezne službe, je vstopil kot učenec v laboratorij kemične tovarne v Hrastniku. Poglobil se je v svoje delo, pričel je študirati kemijo, do katere je 'imel izredno veselje. V svojem prizadevanju se je izpopolnil tako, je že v stari Jugoslaviji izboljšal proizvodnjo raznih izdelkov te tovarne. Tako je n. pr. izpopolnil postopek .proizvodnje pralnega praška in sredstev za usnjarsko in tekstilno' industrijo. Postal je vodja laboratorija še pred vojno in pozneje vodja še drugih oddelkov tovarne. Seveda ni dobil tedaj za svoje delo m uspehe zasluženega priznanja, kaj šele nagrade. Po osvoboditvi pa je postal najprej delegat, nato pa direktor tovarne. Tovarna med vojno ni delala, zaradi česar so bile nekatere strojne naprave, kor niso obratovale, v skrajno slabem stanju. Na splošno je • prevladovalo mnenje, da se obratovanje kemične tovarne v Hrastniku sploh ne izplača. Tovariš Grešak je večkrat posredoval na merodajnih mestih, da se tovarna obnovi. To se je tudi zgodilo. V naši državi nastajajoča industrija je terjala solno in žvepleno kislino. Se v neob-novijeni tovarni so takoj pričeli izdelovati te kisline in to brez soiitrne kisline, ki je pri proizvodnji tega izdelka nujno potrebna. — Vse bolj je raslo povpraševanje po novili kemičnih izdelkih. S pritegnitvijo vseh delavcev in inženerjev je uspelo dati v promet nove produkte, ki se preje pri nos niso izdelovali: kromov galun, trinutrijev fosfat, barijev sulfat, cinkov klorid in barvila za tekstilno industrijo. Vsi ti izdeJki, ki so se na novo uvedli, so poleg ostalih strokovnjakov delo in plew*9e v Ta?lp&m§oBs Republiški odbor rudarjev Slovenije v Ljubljani je sklical dne 19. t. m. širšo konferenco, ki se je vršila v Trbovljah in so se je udeležili delegati sindikalnih organizacij, Partije in upravni organi vseh rudnikov Slovenije. Na dnevnem redu je bila izvršitev plana rudnikov za prvo polletje letošnjega leta, razširitev brigadnega sistema dela ter ocena uspehov rudnikov v mesecu aprilu. Tega zborovanja, ki ga je vodil predsednik republiškega odbora tovariš Piki Jože, se je udeležil tudi minister za rudarstvo LRS. tovariš Popit Franc. V razgovorih na tej konferenci so se ugotovile razne hibe naših rudnikov. Tako je bilo na tem posvetovanju še enkrat ugotovljeno, da ovirajo izvršitev planskih nalog rudnikov v največji meri izostanki od dela. Izostan-karji od dela nosijo velik del krivde, da morajo najboljši delavci-rudarji, ki se vsak dan z vsemi svojimi silami zalagajo za izvršitev planskih nalog in jih tudi izvršujejo ler presegajo, delati še ob nedeljah, da rudniki izpel nijo svoje mesečne proizvodne plane. Da, še nedelje morajo tvegati ti naj-marljivejši delavci ko jim je počitek nujno potreben. -- Ce razmišljamo o tej ugotovitvi, se smemo vprašati, kar je bilo že ponovno rečeno: ali je ravnanje izostankarjev tovariško, pošteno, možato in častno, da najboljši, naj-pridnejsi rudarji žrtvujejo še nedelje, prevzcmjao še dodatne produkcijske obveze, da pomagajo svojemu mdniku k dosegi plana, sami pa še ob delavnih dneh izostajajo od dela in ?( odtegujejo svojim dolžnostim? Nujno je, da vsak, prav vsak delavec brez izjeme izvrši svojo dnevu,' I proizvodno nalogo, da ne izostaja od dela. Nujno je seveda še nekaj drugega. Potrebno je, da vsak delavec natančno ve, kaj je njegova dnevna planska naloga. Nujno je, da se mesečni proizvodni plani naših rudnikov m razdrobe samo na posamezne obrate, marveč se plan razbije na posamezne jamske oddelke, na delovne brigade, odkopne številke in posamezne rudarje. Ta razdrobitev proizvodnega .plana mora biti seveda realna. Kakor že rečeno: vsak posamezen rudar mora vedeti. kakšna je njegova dnevna produkcijska naloga. S tako organizacijo dela in izvršitvijo planske naloge vsakega posameznika bo rudnik lahko izpolnil ob delovnih dneh svoj mesečni proizvodni plan, nedelje pa bodo služile tedaj za počitek rudarja. Ob ugotovitvi, da je razdrobitev produkcijskega plana na vsakega rudarja nujno potrebna, navajamo kot primer, da se na obratih rudnika Trbovlje dela proizvodni načrt, ki je razdrobljen na posamezne delovne brigade in odkopne številke, vendar sc tudi tukaj delajo napake. Pian je. kakor čujemo, Izdelan šablonsko, po enem kopitu in bi lahko rekli, ne upošteva se zmogljivost te in one brigade in odkopne številke. Ne zmore vsaka odkopna številka enake storitve, ne po delovnih močeh, ki so zelo različne, ne po pri-rodrtih odkopnih prilikah, ki so, kakor znano, zelo različne. Tudi ta moment sc m-ora pri izdelavi takega- v podrobnosti izdelanega plana upoštevati. Ena številka zmore neko določeno storitev, druga ne. — Prav tako se db koncu meseca ne kontrolira izvršitev piana v podrobnostih. Plan se razdrobi, ne kontrolira se pa, ali ga je odkopna številka izvršila ali ne, in če ga ni, zakaj g® ni izvršila. Tak pregled je zamuden, terja seveda veliko dela in časa, a je potreben. Le ob taki kontroli bo mogoče delati in postavljati za odkopne številke realne plane. • Rudniki morajo delati tudi perspektivno. Poleg produkcijskih del morajo teči vzporedno vsa jamska investicijska dela. Misliti se mora na prihodnost. Nova polja se morajo odpirati in pripravljali. To je druga, prevažna naloga vsakega rudnika, ki se mora brezpogojno izvrševati, kar naj nagla-simo tukaj še enkrat. Polgg teh in še drugih vprašan), ki jih je v obširnem govoru obdelal na tej konferenci tovariš minister Popit, se je tovariš minister dotaknil tudi težkoč v prehrani. Te težkoče so velike, ne morejo se zanikali. Težak je problem prehrane. Velika krivda težkoč v prehrani je pa v distribuciji sami. Preveč je birokratizma, premalo pa je dostikrat elastičnosti in samoiniciativnosti. Na rudnikih se toži med drugim o pomanjkljivi preskrbi revirjev z mesom. Odkupi živine so težavni, ne potekajo enakomerno, kampanjski so, sunkoviti, množični Spričo teh težkoč bo nujno, je dejal tovariš minister, da se odkupljena in v rudniške revirje množično prignana živina ne zakolje vsa naenkrat. Imamo dneve, ko je mesa preveč, imamo dneve, ko ga manjka. Potrebno bo pa razmišljati, ali ne ,bi bilo umestno, če se v masah v revirje prignana živina ne bi zaklala vsa nhenkrat, marveč da bi se odvisno število goved oddalo za nekaj časa na rudniške ekonomije in tamkaj pridržalo in hranilo, nato pa po vsakodnevni potrebi enakomerno oddajalo v revirske klavnice v zakol. Na ta način bi postala preskrba rudnikov z mesom enakomernejša, zado-voljivejša. Na konferenci je bil sprejet sklep, da se tudi na rudnikih poskusi s šahovskim sistemom tekmovanja, ki je n. pr. v tekstilnih tovarnah v Mariboru rodil zadovoljive uspehe. — Sindikati in uprave rudnikov so dobile nalog, da ta način tekmovanja v prihodnjih dneh prouče in preizkusijo. Dane so možnosti in izgledi, da se ta način tekmovanja izvedo z uspehom tudi v pridobivanju premoga. Brigadoi sistem dela naj se razširi na vse rudnike. ' ier so za ta način dete dani pogoji. G tem vprašanju je bilo že veliko gov««. Tukaj je Ueba pripomniti, da je pohvale vreden korak, ki ga je po poročilu tov. ing. Pinteriča, šefa proizvodnje na rudniku Trbovlje, napravil rudar Ovnik,'Na rudnikih je v navadi, da se proizvodne brigade sestavljajo iz samih prvovrstnih kopačev. Tovariš Ovnik je napravil drugače. V svojo brigado' je vzel tudi slabše kvalificirane kopače. Njegov poskus je uspel. Na ta način se sprostijo prvovrstni kopači, ki jih rudnikom primanjkuje za formiranje novih brigad. Poudarimo še enkrat, da se šteje korak, ki ga je storil tovariš Ovnik, med cilje, ki jih zasleduje bri-gadni sistem dela. Na konferenci se je naglasilo, da je nujno potreben tovariški odnos do novih delavcev. Stari, izkušeni rudarji morajo imeti potrpljenje z piten?, dobrohotni učitelji naj jim bodo, Le s takim ravnanjem jih bomo pridržali v rudarskem poklicu. Na večji dotok novih delovnih moči na rudnike ob času ni. računati. Rudniki si bodo morali pomagati preko težkoč z delovno silo z notranjo rezervo leh sil, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, z reorganizacijo delovnih postopkov, mehanizacijo*'lld. Nai tem zborovanju se je predelala problematika vseh rudnikov Slovenije. Porazgov.orili so sc ukrepi, ki so po-1 rebni za .odpravo številnih nedostat-koV in sprejeli ustrezni sklepi. Ob koncu konference so se objavili uspehi rudnikov v mesecu aprilu. V prvi skupini so rezultati sledeči: prvo vneslo je zasedel rudnik Zagorje, drugo Trbovlje, tretje Senovo. Rudnik Velenje je izpadel iz ocenjevanja, ker ni poslal tekmo.vainega poročila. V drugi skupini je na prvem mestu aidriik Laško, nato Zabukovca, Ilrast-jiik, Liboje in Kočevje. Ilirska Bistrica in St. Janž sta izpadla, ker nista dostavila ocenjevalnih podatkov. V i vetji skupini pa je bilo prvo mesto prisojeno rudniku Črna - kaolin, drugo rudniku Globoko, tretje rudniku Pleše. Rudnik Kanižarica se ni ocenjeval, ker ni poslal tekmoval nog: pore čila. tiasiiski tečaj so uspesseo zatkBjučiiit V Zagorju se je v soboto 19. maja zaključil gasilski tečaj, ki je trajal 18 dni; organizirala ga je Okrajna gasilska zveza. Tečaj je obiskovalo 31 tečajnikov iz vrst industrijskih gasilskih čet in prostovoljnih gasilskih enot s podeželja. Tečaj je vodi! okrajni gasilski inštruktor tovariš Burkeljc. Na tečaju so imeli udeleženci teoretičen pouk o gasilstvu in praktične vaje. Ob zaključnih izpitih so pokazali tečajniki ustrezno znanje in napredek. Posebno razveseljivo je, da je prišlo na tem tečaju do večje povezave med industrijskimi gasilskimi enotami in enotami vaških gasilskih čet. o niumsKi godbi v Zagdrju se ja uosiej malo pisalo. Širša zagorska javnost se za svojo godbo zanima samo ob pogrebih, prireditvah, koncertih itd. Le malokdo ve za napore članov, ki se morajo z vztrajnimi vajami pripravljati za izvajanje programa pri raznih kulturnih prireditvah... Se manj znana pa je zgodovina razvoja tega društva, zato je potrebno, da se Zagorjani vsaj v grobih potezah seznanijo z delom in rastjo te umetniške skupine. riudniška godba je bila ustanovljena leta I«fc>4. Pobudo za ustanovitev je dal nadučitelj Julij Pelhak, po rodu Ceh, ki je bil vnet propagandist za napredno kulturno-umetniško delo. Ze v letu ustanovitve je godba štela 26 mož ter je tudi že javno nastopala. Razvoj godbe je mnogo trpel zaradi tega, ker takratna avstrijska oblast ni trpela nobenega naprednega gibanju. Vendar se je godba razvijala kljub vsem oviram v napredni smeri, kar je bila pač zasluga takratnih vodij, ki so se od leta 1664 do 1888 cesto menjavali. -V teni razdobju so se vrstili Pelhak, Bajec, Herman, Ostrožnik in zopet Pelkak. Zaradi pogostega menjavanja kapelnikov je seveda) trpel napredek godbe. Ob koncu leta 1888 je prevzel vodstvo godbe Ravnikar Jože, ki je dobil pri vojaški godbi višjo glasbeno izobrazbo. Z veliko vnemo if» požrtvovalnostjo se je Ravnikar lotil dela v godbi, tako da je ta že leta 1897 dosegih za tiste čase precej visoko umetniško stopnjo. Tiste čase si je godba tudi nakupila tradicionalne rudarske Uniforme. Ravnikar je vodil godbo do svoje upokojitve, do lela 1925. Po prvi svetovni vojni sta v vodstvu godbe za- V okraju Trbovlje se vse masovne organizacije, zlasti pa AFZ po centrih in vaseh živahno pripravljajo, da čim bolje izvedejo Teden matere in otroka. Vršijo se zdravstvena predavanja o otroških boleznih; tako je bilo samo wr 'sektorju Radeče že izvedenih 9 zdravstvenih predavanj. Teh predavanj so se žene udeležile v lepem številu. Nadalje se vrše predavanja o prehrani in negi dojenčka, ki jih vodijo babice in otroške negovalke iz dog jih jašli v Trbovljah. Ker so vzgoja in šolski uspehi naših otrok na nezadovoljivi višini, se Vrše v ta namen masovni sestanki z materami; tu se posvetujejo skupno z učiteljstvom, kako prevzgojili mladino. da bo postala nekoč res vreden član naše socialistične domovine. Po obratih in podjetjih se po sindikalni liniji razlaga našim delavkam Uredba o zaščiti žene-matere v delovnem razmerju. Za ustanovitev Dida v Radečah in Loke — Kisovcu se izdeluje inventar, ker se bosta ti dve usvanovi v najkrajšem času odprli. V okraju se bo ustdnovilo 6 otroških igrališč in to 4 na KDZ, 2 pa v centrih. Tako se bodo matere lahko brezskrbno posvefile svojemu delu, zavedajoč se, da se njihovi otroci nahajajo pod dobrim varstvom. Našli najpnilajši iz DID Trbovlje, Hrastnik in Zagorje bodo napravili izlete ua KDZ in ekonomije na Dole Uri Litiji, Podkum. Razbor, Loka pri •Zidanem mostu, Izlake,- Trojana, Cem-Sem.iik in Mlinše, kjer bodo s svojimi ljubkimi kulturnimi prizorčki prikazali mamicam na vasi. da tudi oni ■ napredujejo v naši novi socialistični domov imi. ^ene bodo obiskale internate, socialno ogrožene družine, zlasti pa se bodo zanimale po domovih za otroke bodilih tovarišev v NOV in žrtev Ta-* ^stičnega nasilja ter bodo po p-oštetju teh otrok sporočile njih število po-VOrjeništvu za socialno skrbstvo pri Oj,o Trbovlje. čela sodelovati tovariša Godina Srečko in Korošec Alojz. Godina je vzgojil mlad godbeni naraščaj, s katerim je že leta 1928 javno nastopal. Med okupacijo se je rudniška godba do juiija 1944 stoodstotno vključila v narodno osvobodilno borbo. Na Dolenjskem so se zbrali vsi godbeniki ter bili dodeljeni godbi glavnega štaba in VIL korpusu NOV. S seboj so vzeli tudi glasbene instrumente. Sodelovali so pri osvoboditvi Trsta in Ljubljane. V narodno osvobodilni borbi je padel en godbenik, pet pa jih je postalo žrtev okupatorja v taboriščih, ali pa so bili ubiti kot talci. Po osvoboditvi se je godba pod vodstvom Godina Srečka reorganizirala in izpopolnila ter šteje danes 20 mož. V godbi se uči trenutno šest naraščajnikov. Godbeniki so si s pomočjo uprave rudnika uredili oziroma dozidali glasbeni dom. Pri teh delih so opravili 5670 prostovoljnih ur. V letu 1949 je Sindikalna godba sodelovala pri 24 pogrebih, 22 proslavah in 10 koncertih ter drugih javnih nastopih. Zadnje čase se opaža, da godbeniki ne prihajajo več tako redno k vajam kot doslej. Vzrok je iskati delno v tem, da je mnogo godbenikov preobloženih z delom v raznih drugih množičnih organizacijah in društvih. To delo opravljajo po svojem rednem delovnem času. Vzrok popuščanja discipline pa bo treba iskati tudi v škodljivem delovanju nekaterih članov godbe, kar vpliva kvarno na notranjo disciplino vseh. Ce se to stanje v doglednem času ne bo izboljšalo, bomo o lem pisali bolj obširno v prihodnjih številkah V Tednu matere in otroku bo izvedenih 11 otroških sejmov in to štiri v centrih, ostali pa na podeželju. V podjetjih prav pridno izdelujejo igrače za sejme, prav taiko pri tem delu ne zaostajajo žene. ki tudi pripravljajo razne igrače. Za izboljšanje otroške preskrbe bomo žene posredovale v zadevi ustanovitve otroških restavracij v Radečah in Hrastniku, nadalje terenskih mlečnih kuhinj v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in Radečah, kakor tudi da bo otroška garantirana preskrba v okraju zasigurana v prvi vrsti. , Za izvedbo kulturnih prireditev v samem Tednu se zlasti otroci po šolah prav pridno pripravljajo. Otroci bodo napravili 34 masovnih izletov na razne partizanske postojanke. Na te izle- Mlada mati nam piše: Bliža se Teden matere in otroka. Po vseh časopisih bereš članke, ki vzpodbujajo matere na delo. In res: mnrsi-kaka mati pri nas je danes zaposlena na rudniku, ali v jami ali kje zunaj. Vsaka se zaveda, da gradi lepšo prihodnost ne samo sebi, marveč tudi svojemu malčku. Vsaka mati se bori za lo, da bi se njenim otrokom bolje godilo, bolje kot v nekdanji Jugoslaviji. Naša ljudska oblast skrbi, kur največ more, da bi bile matere, ki so zaposlene v proizvodnji, od svojih otrok nemotene. Povsod se ustanavljajo dečje jasli domovi igre in dela. Vendar premalo jih je, da bi vse matere mogle dati svoje otroke v ta zavetišča. Zaradi tega so morali premnogi otroci ostati pri starih materah. Te skrbijo zanje, dokler se mati ne vrne iz službe. Ljudska oblast in druge ustanove bi morale pomagati mladim materam lu-di drugače. Kadar, se n. pr. po naših trgovinah deli kako blago, pa tudi živež, žena, ki je v službi, do- tega blaga sploh ne bo prišla, ker ne dobi dopusta za 2 do 3 ure čakanja v vrsti. našega lista ter negativne elemente v tej skupini javno razgalili. Sindikalna godba si bo morala v doglednem času preskrbeti nove instrumente, ker so stari že odslužili m postali skoraj že neuporabni. Pokvarili so Se zlasti za časa narodno osvobodilne borbe. Uprava sindikalne podružnice bo morala v tem pogledu nuditi svoji godbi vso pomoč, da se bo zagorska sindikalna godba mogla kosati z drugimi sindikalnimi godbami. Končno je treba izreči vse priznanje vodji zagorske godbe tovarišu Godinu Srečku, ki sodeluje pri godbi že 52 let, kot vodja in kapelnik pa dela že 25 let. Za razvoj rudniške godbe ima on nedvomno največ zaslug v povojnem času, zlasti pa za izobrazbo naraščaja, kajti vzgojil in izučil je okrog. 120 godbenikov. Čeprav je' star že 64 let, se še vedno udejstvuje pri godbi ter poleg tega pridno uči in vzgaja mladi glasbeni kader. Za svoje zvesto m zgledno delo doslej še ni prejel nobenega javnega priznanja.' Zato mu ob 85. obletnici obstoja rudniške godbe najtopleje čestitamo k dosedanjemu uspehu. Ker namerava tovariš Godina oditi v pokoj, želimo, da bi godba dobila vodjo, ki bo kos vsem nalogam, ki se ji nalagajo, da bo energičen m vztrajen v svojem delu, kakor so bili njegovi predniki, ter znal v skupini držati disciplino, ki je k popolnemu uspehu nujno potrebna. Razvoj zagorske godbe ima za prihodnost lepe perspektive, zato opominjamo ‘ vse tiste elemente, ki skušajo v tej skupini napraviti razkol in kvariti disciplino, da mirujejo! Hhrati pa apeliramo na vse merodajne faktorje, da posvetijo razvoju godbe, ki nosi vse tradicionalne proletarske odlike, več pažnje kot doslej! te se vabijo vse matere in ostale množične organizacije. Naglasili bi samo eno: da naša ' naloga ni samo, kako čim bolje izvesti Teden rrtatere in otroka, pač pa jc dolžnost vseh množičnih organizacij, da bo skrb za zaščito matere in otroka imela trajni značaj. Ce se bodo zanimale vse množične organizacije za nedostatke, ki se pojavljajo dnevno, in takoj pristopile k posvetovanju za odpravljanje teh napak, borna lahko hitreje rešili mnogo važnih vprašanj matere in otroka. Kot prva je tu poklicana organizacija AFZ, ki se vztrajno bori proti vsem nedostatkom, vendar pa žal naleti pogosto na nerazumevanje nekaterih ljudi in tako ne doseže zaželenega cilja t. j. zaščititi mater in otroka o pravem času. Ce ga pa dobi, mora pristoriti zamujene ure popoldne, ki je potrebna loma. Pa tudi drugače je križ. Enkrat ali dvakrat že gre z dopustom, večkrat ga pa ne dopušča niti služba niti delo doma. Saj ima vsaka taka žena in mlada mati poleg službe premnogo dela doma pri otroku. Bilo je že nešteto primerov, da so se delili čeveljčki ali kaj drugega za otroku, pa ravno tisi-.', ki delajo v produkciji, ki doprinesejo nekaj za skupnost, do teh potrebščin ne pridejo. Prav tako potrebuje žena, ki hodi v službo kako spalno srajco, perilo, blago, čevlje itd. za sebe. Vse to pa žena, ki hodi v službo, težko dobi. Kadar se n. pr. deli kakšno blago, pa hoče mati vzeti to blago za svojo hčerko, ki je tačas v službi, dobi namesto blaga odgovor: »Zakaj pa sama ne prjjde v vrsto! To je odgovor prodajalca ali prodajalke. Drug odgovor je: »Ce si v službi, bodi lam. ne pa da stojiš v vrsti!« ali pa: »Kateri šei te je pustil v vrsto?« in podobno. Vsi navedeni primeri pričajo, da so ravno tiste, ki s svojim delom v podjetju doprinašajo svoj delež za skup- nost, da so ravno tiste, ki se zavedajo, da smo vsi dolžni graditi boljše življenje, pri delitvi blaga in drugih življenjskih potrebščin najbolj prizadele. Saj morajo njihovi otroci imeti .čeveljčke pa tudi kako igračo. Kavno sedaj, ko smo pred Tednom matere in otroka, naj bi se to vprašanje in prošnja zaposlenih žena in mater uredila. Naj se ustanovi mogoče posebna trgovina zanje, ali pa naj se uredi ta zadeva na kak drug način, — glavno- je, da žene in matere, ki nekaj skupnosti dajo, od nje potrebno dobijo! Frontovci mm Troovdj tielap M Kodei/skUil OOMOVill! Frontna brigada »Alojza Hohkrauta« dela že od 10. maja t. 1. v kočevskih gozdovih na sektorju Stružnice in izpolnjujejo svoje naloge v nadaljnji izgradnji naše domovine. .Brigada je razdeljena na dva bataljona, ki imata vsak po pet desetin. Med bataljoni se je razvilo živahno tekmovanje, ki se vrši v počastitev Titovega rojstnega dne. Desetine presegajo za časa tekmovanja, ki truja *>d 15. maja, dnevno normo za povprečno 10%. Brvi dan tekmovanja je bila naj* bojša III. desetina II. bataljona, ki ja vodi desetar Groznič Mitja. Desetina je prvi dan tekmovanja presegla svoj dnevni plan za 30% ter , je prejela prehodilo zastavo. Proizvodni plan jc razbit na bataljone in desetine ter je dnevno razviden z dveh gratikonov za vsaki bataljon. Zvečer se pa v grafikone vnaša stvarna dnevna produkcija vsakega bataljona in vsake desetine. Na ta nase lahko vsak brigadir vsakodnevno čin se lahko vsak brigadir vsakodnevno in ima priliko zasledovati svojo stvarno dnevno proizvodnjo. Poleg izvrševanja plana se pa posvečajo brigadirji tudi političnehiu In kulturnemu delu. Vršijo se razna politična predavanja, na katerih se bri-> gadirji seznanjajo z važnostjo izpolnjevanja piana sečnje v izgradnji socializma pri nas. Brigada ima urejen »Sten-čas«, na katerega brigadirji priobčujejo razne članke in pesmi, ki jih sami sestavljajo. Vsako soboto ima brigada taborni ogenj, ob katerem se največ diskutira o vsakdnevnem delu v gozdu. Ob tabornem ognju si brigadirji tudi zapojo partizanske pesmi, ki odmevajo preko kpeevskih gozdov, v katerih se skriva naše zeleno zlato. Morala in elan dela sta v brigadi na visoki stopnji: brigadirji in brigadirke so trdno odločeni izpolniti svoj proizvodni plan in s leni doprinosu svoj delež k socialistični izgradnji naše države. Komandant F. U. Trboveljska bripadu jc prejela prehodno zastavo Frontna gozdna brigada »Lojzeta Hohkrauta« iz trboveljskega okraja,-ki dela v revirju Stružnica, UP Kočevje, ima 94 ljudi. V šestih dneh je brigada pripravila 2104 m" lesa, ali 27% od celotnega plana brigade. Dnevni efekt posameznega brigadirja v desetih urah je 4,10-m*. V brigadi so vzorno uredili evidenčno službo, na grafikonih je dnevno razviden uspeh delo posameznih skupin in celote. Preskrba jo dobra. Vsak večer je zbor brigad-, k; r prejme najboljša skupina prehodno zastavico. V brigadi jc lopo i,....j o kulturno in politično življenje. Zdravstvena služba deluje brezhibno. OBJAVA Kino »TRIGLAV« Zagorje predvaja ameriški barvni libri »Guliverjevo potovanje«. Predstave v petek 26. maju, soboto 27. majo ob 6. in 8. ur zvečer, v nedeljo 28. maja ob 4., fc in 8 uri zvečer-. V sredo 31. maja, četrtek 1. junij* pa bo ob 6. in 8. uri zvečer p—'’"* jal francoski film »Kavarna v pristanišču#. Teden matere m otroka ¥ akrajju Trbovlje Pred ttcinom matere m otroka Stran 4 Fi/JiUilMra in šp>n*t šahovska simultanka mojstra Puca Acroiiluii Zagorje ie proslavil Dai< vojne' m letalstva 21. maj Za sunuiiuiitai, ki jo je organizmu šahovski klub Kuiiar, je bilo precejšnje zanimanje. Posebno vprašanje je bil*' kaj bodo storili šahisli Trbovelj. Hrastnika in Zagorja, da se čim 'uspešnejše uprejo šahovskemu mojstru Pucu. Ce ravno preživlja šah v Trbovljah v' primeri z letom 1947 in 1948. krizo, in je tudi kvalitetno padel, so se šahisti zelo trudili, da dosežejo čim častnejši rezultat. Uspeh ni izostal. Sele po dveh urah je mojster za-znamoval 2 zmagi; po nadaljnji uri igranja sta lov. Rugel in Jazbec sprejela ponujeni remis, ker za zmago m bilo izgledov. Po 8 zaporednih zmagah je pripravil lžletni pionir Jazbec naj večje presenečenje v simultanki er je mojstra Puca z žrtvijo ligure za 2 kmeta in/po lepi kombinaciji .spravil v položaj, iz katerega ni .bilo rešitve. — Po zelo dobrih igrah naših šahistov. ki jih je mojster Puc sam priznal, je bil končni rezultat sledeč: za mojstra Puca 31 zmag, 4 porazi in 5 remijev. Zmagali so Bartol, Jazbec ml., Ravnikar in Zavrašek, neodločeno pa Ruge!t Jazbec, Gregl Fr., Drobež in Marinko. S pazljivo igro bi bil rezultat ugodnejši, saj so štirje igralci imeli dobre pozicije, a so jih zapravili z nepremišljenimi potezami. S podobnimi prireditvami bi se povečalo zanimanje za šah, saj je bilo okrog igralnih miz polno gledalcev, ki So presojali z zanimanjem nastale po- zicije. copaziio se je, da večina igralcev zelo slabo igra otvoritev; š§ slabši so bili v končnicah, ki so brez teore-.ienega znanja najtežje. SK »Rudar« ima svoje prostore v lokalu hiše Povše, kjer bi se, če bi oilo zanimanje za šah večje, .prirejala tudi šahovska predavanja, na katerih bi igralci pridobivali teoretično znanje, brez katerega ni uspeha. Igralni dnevi kluba so vsak torek, četrtek in soboto od 17. ure dalje. Vrši se tudi kvalifikacijski turnir, na katerem si šahist lahko pridobi kategorijo, s katero se označi moč igralca. Z minimalno mesečno članarino JO dinarjev se lahko vsak ljubitelj te igre udejstvuje v klubu, kjer se bo z vajami kvaliteta igre dvignila. Šahov je dovoij na razpolago in ni treba nikomur čakati po več ur, kdaj bo kaka šahovska deska prosta, kot na primer v naši kavarni, kjer sta samo 2 šaha na raz-pulago. Priporočljivo bi bilo, da bi se zlasti mladina udeleževala v čim večjem številu šahovskih treningov. »Rudar« stoji pred težko nalogo, ker se bo pričel boj za šahovsko prvenstvo moštev ljubljanske oblasti in je naša dolžnost da storim*) vse, da bodo črni revirji čim bolje ocenjeni. Tudi finančna stran tega tekmovanja je težavna, ker klub nima drugih dohodkov kot članarino, zato bodo morali merodajni faktorji tudi tej panogi priskočiti na pomoč z denarnimi sredstvi, da se šahovskemu klubu omogoči tekmovanje. Ze ves leden pred proslavo so se člani Aerokluba Zagorje pripravljali, dia spodobno proslavijo Dan vojnega letalstva. Nameravali so tega dne napraviti miting v parku v Toplicah. Vendar iz tehničnih razlogov to ni Pilo mogoče. Kljub temu pa so pokazali, da niso izgubili dobre volje. Dopoldne 21. maja so modelarji tekmovali s svojimi modeli, katere so 'puščali iz Gorice. Neugoden veter Je >yirjd, da se tekmovanje ni moglo izvršiti po načrtu. Popoldne je Aeroklub priredil ma- sovno zbon/Vfinje, na katerem je bil po funkcionarjih kluba podan referat o pomenu dneva vojnega letalstva ter o vlogi, ki jo imajo odigrati letalska društva. Po zborovanju je bil družabni večer. Ze vee dni pred dnevom vojnega letalstva je Aeroklub aranžiral razstavo o letalstvu v dveh izložbah v Zagorju. Imeli smo priliko videti pacfet-bran, lepe modele, orodje za modelarstvo, obilo literature o letalstvu itd. Člani aerokluba so sodelovali tudi v Titovi štafeti v Zagorju in v Ljubljani. Tekmovanje 3. Zvezne iige Itn dar : Sat jaška Pred 1500 gledalci sta se moštvi predstavili v sledečih postavah: Rudar: Tauš, Dolinšek, Butkovec. Blatnik, Vodišek, Sori, Hudarin, Koncilja, Krasnik, Kiančišar, Opresnik. Sutjeska: Mankovič, Scepovič, Sako-lič, Gojkovič, Koprivica, Matovič, ‘va-novič, Ivaniševič, Stamšič, Bakoč, Grupkovič. V prvem polčasu je moštvo ludarja pokazalo znatno boljšo Igro ko gostje, vendar napad vzlic številnim strelom na gol ni mogel doseči vodstva. Moštvo Rudarja je pokazalo s svojo borbeno igro, da se zaveda važnosti tega srečanja. Slabih mest v moštvu ni bilo. Zlasti so se izkazali, Tauš, Blatnik in Sori. Po odmoru je tempo igre popustil. Napadi so se vrstili od obeh moštev, ki sta jih reševala dobra vratarja. V 24. minuti je Hudarinu uspelo po Borac Velež Radnički Dinamo Šibenik Milicionar Zagreb 8. Železničar 9. Rudar 10. Sutjeska 11. Proleter 12. Rabotničkl 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. SSlt »Hratstvo« (Hrast ni k) : Sit »Prešeren« Radovljica) .5:2 (-'t:t) V nedeljo. 21. maja. je bila odigran/ prvenstvena nogometna tekma med spredaj navedenima moštvima. ki se je končala z zasluženo zmago domačinov z izidom 5:2. Zasavski ocvirki V Zagorju se zadnji čas mnogi pritožujejo zaradi slabe kvalitete vina ki je po 150 din liter. Pravijo, da n) dobro. Dolžnost ljudske inšpekcije je. da ugotovi, ali so te govorice upravičene aji so samo zlobna obrekovanja Izvrstna je distribucija mleka v zasavskih revirjih! — V Zagorju dobe stranke, če hočejo, tudi do štiri litre odvisnega mleka, v Trbovljah ga pa ne dobe vsak dan niti vsi stari bolehni ljudje, ki so ga res polrebnt. — To smo povzeli te dni Iz pogovora neke Trboveljčanke in Zagorjanke. — Zakaj in čemu ta razlika med kraji, ki so samo eno uro hoda narazen, ne vemo. ( A ikšič) 1:0 (0:0) solo-akclji doseči zmagonosni gol; po tem golu je Rudar nekoliko popustil, kar se je posebno opazilo na obeh kri lih zaradi pomanjkanja kondicije. Rudar se bo v prihodnji tekmi srečal z moštvom Zagreba v Zagrebu. Sodnik Hršak iz Zagreba je sodi dobro. Lestvica III. Zvezne iige po nedeljskih rezultatih je sledeča: 3 2 1 0 9:1 3 2 1 0 6:2 5 3 1 2 0 7:2 4 3 1 2 0 4:2 4 3 2 0 1 5:5 4 2 1 1 0 2:1 3 3 1 1 1 2:4 3 3 1 0 2 3:4 2 3 1 0 2 1:4 2 1 2 3:3 1 1:8 1 1:5 č V moštvu Bratstva se je odlikovala zlasti obramba, v napadu pa desna stran. Uspešni za Bratstvo so bili: Groznik 1. Gornik L Zorko 1 ter Zadel 2 Sodil je dobro Sovine iz Ljubljane V predtekmi sta se pomerili enajsto, ricj Bratstva II in Rudar (Hrastnik i Po boljši igri je zasluženo zmagalo moštvo Brastva II z Izidom 4:2 (1:0) Iz Zagorja nam pišejo: Na seji referentov za prehrano so med drugimi ugotovili tudi dejstvo, da se mnogo potrošnikov pritožuje zaradi slabe kvalitete mleka, ki ga dobe v mlekarnah. Mleko se v mnogih primerih sesede. Skrajni čas je že, da ljudska inšpekcija in drugi merodajni faktorji podvzamejo potrebne ukrepe, da se bo ta važen prehranbeni artikel iz boljšal. Nekje v Sloveniji so v nedeljo dne 'H maja tekmovali nogometaši z našega juga z nekim našim nog« metnim moštvom. Po tekmi so dobili športniki 20 litrov vina, — In veste, kaj so napravili športniki iz Slovenije? — Gostom z jugo so pustili tri litre vina ostalega pa popili sami. Bratska razdelitev, kajne? — S kakšnimi občutke o gostoljubnosti Slovencev so odšli gostje z juga domov, si lahko mislite — Ali nas ni nič več sram? Telovadni nastop, ki se je vršil v nedeljo 4. t. m. v Hrastniku, je pokazal, kaj zmore društvo, kl zna množično zajeti k sodelovanju mladino Telovadni nastop, ki bi moral biti izveden že 30. aprila, je bil dvakrat odpovedan zaradi slabega vremena. Drugič se je vršil v nedeljo 7. maja ob navzočnosti organizacijskega sekretarja KPS tovariške Lidije Sentjurče-ve, a je moral prenehati zaradi neugodnega vremena. Ponovno se je vršil v nedeljo 14. maja; to pot pa je bilo lepo vreme in je bila prireditev, v katero so hrastniški fizkulturniki vložili toliko truda, izvedena v celoti. Poleg predstavnikov množičnih organizacij so prisostvovali uspeli prireditvi predstavniki Telovadne" zveze Slovenije. Pri tem teloevadnem nasto pu je sodeloval vsak deseti Hrastničan. Za nastop so se pripravljali več mesecev pod vodstvom tovariša Vastiča. Prireditev se je pričela z mimohodom vseh nastopajočih in odigranjem himne. Nato so nastopili oddelki vseh podjetij, steklarne, kemične tovarne in rudnika, prikazala.se je orodna telovadba in nastop vseh oddelkov. —■ PREKLIC V soboto sem izgubil 3 m blaga (zeleni kamgam) od trgovine Preloga do Retja St. 45. Ker je bil najditelj opazovan. ga prosim, da mi za nagrado vino blago in ga odda na uredništvo »Zasav skega udarnika« ali v trgovino Prelogar ali pa v menzo cementarne Zupan Anton. Roije 45. Trbovlje PREKLIC Izgubil se je pes volčjak po imenu Tiraš Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči, prosimo, na vojni odsek Tr bovl je OGLAS V nedeljo zvečer sem bil okraden n* postaji Sava Prosim dotično osebo, da mi po pošti vrne OF legitimacijo sindikalno knjižico, plačilno izkaznico družinsko legitimacijo ter sliko Leben Franc, Loke 509. Trbovlje I ZAHVALA Podpisani Encio KarrPneti se iskreno zahvaljujem tovarišema dr Krasniku in dr Cebohintt za požrtvovalno po Najlepša točka sporeda je bila telovadna glasbena akademija »Ne pozabimo« s sodelovanjem pevcev in godbe SKUD »Aleš Kapla«. Pri tej točki, kl je prikazala borbo naših ljudi, je nastopilo Vseh 500 sodelujočih fizkultur-nikov. Ob zaključku te uspele prireditve je bilo njenemu organizatorju tovarišu Vastiču Izročeno lepo darilo, za njegov trud. Tovariš Vastič se je zahvalil za priznanje ter obljubil, da bo tudi v prihodnje storil vse, da se fizkullura še bolj posploši In postane last vseh delovnih ljudi. Horhn ta socializem je stvar mobilizacije najširših ljudskih ustvarjalnih sil in vsakodnevne, nepopustljive borbe ta uničenje kapitalistič-nih elementov moč v težki bolezni mojega sina Andreja čigar stanje je bilo skoraj brezupno. a sta ga izredno požrtvovalnostjo rešila gotove smrti Kardineti Encio. Obvestilo Najdena je, bila knjižica z naslovom Novak Franc, zidar; v njej se nahaja večja vsota denarja. Prizadeti naj se javi pri A vtopre vozniškem podjetju okraja Trbovlje. PREKLIC Preklicujem osebno legitimacijo št. 5479, ki sem jo izgubila. — Zupančič Berta. Loko 192 — Trbovlje I. SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE Sobota. 27. maja ob 19.30 Carlo Goldoni: »Krčmarica Mirando-lina«, Dvanajstič. Gostovanje v Kanalu ob Soči. Nedelta 28 maja ob 15.30: Carlo Goldoni: »Krčmarica M>' randoiin?« Dvanajstič Goe stovanie v Arhovem Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnik a Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje