50. številka. Trst, v ponedeljek 3. marca 1902. Tečaj XXVII .Edinost" f cifcis sskrat aa 4aa. raiun aedelj \m p -Jtrnikov. ob 4. ari zvečer. ?»aro£«! ns zn*«* : ea celo teto........34 kroa t* pol leu.........13 „ ra *etrt leta........ *> - za a i meneč ........ 3 kroni •a-ofnino e plačevati naprej. Na na-i čl t>r*i nri! .fer.p naročnine ie anravs ae oa:ra. _ Pj »o^akamah t Trstu se prodajajo po-■UDćtae Številke po 6 stounk f3 dvc.i; Urea T.-«ta pa po 8 stoli nt (4 a»č.j Telefon Stv. *70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je mo«l Oglasi ii računajo po vrstah v petitu. »enkratno naročilo s primernim popurtom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo domaČi oglasi itd. ae računajo po pogodbe Vsi dopisi naj ae poMljsio uredtilStvo Sefrankovani dopisi se :ie sprejemajo Kokopisi se ne vračaio. Naročnino, reklamacije lu oglase spre-trni ipravnUtro. Naročnino in oglas« j« plačevati loco Trst. Urodntitvv lu tiskarna se unbajata v aiul Oarimia *tv. 12. 1" pravnlštvo, Id • prejemanje InseratuT v ulici Molia piccoio Stv. .'i, U. nati-ii. Iadajatelj in odgovorni urednik Pran Sodnik Govor drž. poslanca flr.a Feriančida povodom razprave j> proračunu v seji zbornice poslancev dne 24. febr. 1902. (Dalje.) Itaiia irredenta. Dovolite mi, da iz obilice materijala navedeni dvojico izjav. Pred leti je bila raz-puščena italijanska šolaka družba » Pro pa-tria« : zdi se ini, da radi prekoračenja svojeg! delokroga. Tedaj je » Nuova antologia«, ta važna in uglcina italijanska revija, ki najbolje glave Italije združuje kakor sotrtid-niku 8 v oje, pisala »o Italijanih, ki še ječe j»od avstrijskim gospodstvom«. Ista revija pravi dalje (čita): »Mi moramo podpirati svoje brate s tem, da jim pomagamo in jim podeljaino moči, da vzdrže italijanstvo provinc j nedotakneno in nekršeno : c h e n o n f u r o n o, e n o n saranomaiaustriache, ki niso bile nikdar in ne bodo nikdar avstrijske!« (Cujte ! Cujte !) In ko je minolega leta umrl mnogoime-uovani italijanski j>oslauec Imbrian1, je pisal list »Tribuna«, ki je v dotikah z italijansko vlado (čita): »Preokupiran je bil po apostolatu za Italio irredento, in reči se more, da je postal republikanec bolj po dejstvu, da monarhija te ni razvilA trikolore na julskih alpah, nego pa iz prepričanja, da bi bila republika naj-primerneja vladna ol>lika za deželo.« Članek zaključuje z besedami (čita): gojimo danes z vsemi Italijani željo, da bi se uresničili njega visoki idejali.« Gospoda moja! Ako se že nas urad za vnanje stvari ne postavlja \ bran proti takim izjavam, bi si morala pa notranja vlada stvar ogledati od bližje ter gledati, kako se razvijajo razmere tu doli ob Adriji. In kako se skrbi /.a slovanski element v Primorju, če-gar važnost ob Adriji sem označil ? šolstvo w Primorju. Dovolite mi tu, da se z nekoliko besedami poba vi m tu z izvajanji gospoda poslanca iz Istre v seji od minolega petka. V Primorju bivajo :U6.0<** Slovanov in 2t>4.00O Italijanov — to so statistični podatki iz leta 1*90 — in jako velik del od tega števila 294.000 ima ravno mesto tržaško. To tako obljudeno Primorje nima ni ene slovenske srednje šole (Cujte!), a proti edini hrvatski srednji šoli, ki obstoji v Pazinu že nekaj let, uprizarjajo Italijani naskoke. (Alej klici.) Jaz pridem že do vsega, odgovoriti hočem na vse. (ilede Pazina je rekel posl. Bartoli (čita): »V Pazinu, v tem izključno italijan- PODLISTEK ^ Vladimir. Hrvatski upisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-ć. IV. »Cel ni«, je odgovoril Kvgenij mirno, »da vidimo, kakov mu bo zaključek«. Lncija se je bila res vrgla po svoji materi, to je, proti njeni vuljj ni bilo, ni smelo biti prigovora. Gospej Dobranički je to nekako ugajalo, ker je videla svojo sliko in priliko, ker se je mogla nadejati, da l>o Lucija hodila po njenih sledeh. Nu, v nečem ee je Dobraniceva hči razlikovala od svoje matere, srce jej je bilo nežneje, mehkeje, vse je čutila ooa z dvojno silo, vse se je bolj živo dotikalo njenega srca. V duši deklice, ki ni bila vzgojena z nežno skrbjo in modro pažnjo starisev, ampak je rastla kakor divja rožica, v tej duši se je probudil neki tuji, čudni idealizem, neka nemirna čutstvenost, ki je vedno težila za romantiko. Matere tudi ni brigalo, kako se razvija nrav njene hčere, Lastnik konsorcij lista Bdinoat" Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trst skem mestu, se je hrvatski gimnazij ustanovil na novo in se vzdržuje, in sicer ne, da bi s tem ustrezalo kaki kulturni potrebi prebivalstva, ampak, odkrito povedano, da se nas Italijane potiska, jezi in zasmehuje«. Torej Pazin izključno italijansko mesto! Ali. kaj pa pravi ljudsko štetje ? Pazin je velika krajna občina. Krajna občina Pazin ima prebivalstva 14.400 duš in med tem prebivalstvom je nad lo.000 Hrvatov, par Slovencev in 1400 Italijanov. (Čujte ! Čujte!) Ali mesto je povsem italijansko, pravijo gospodje. Mestna občina, ki je del krajne občine, ima .'5200 duš. Menite-1', da so te italijanske ? 2000 njih so Hrvatje in 1100 Italijani. (Oporekanje). YT knjižnici je krajni repertorij, tam se lahko gospodje natančneje obvestijo. Gospo la moja ! Ta Pazin, to baje čisto italijansko mesto Pazin je bilo do leta 1848. izključno hrvatsko gnezdo, in Če ima danes nekoliko italijansko lice, se ima zahvaliti na tem le uradnikom in njih rodbinam, torej vladnim organom in mahinacijam vlilde (Mej-klici.) V Primorju pa je nemških srednjih šol več nego jw>trebno (Mej-klici.) Tu i nate nemške gimnazije v Trstu, Gorici, Pnlju, nemški realki v Trstu iu Gorici — nočem naštevati dalje — imate torej toliko nemških srednjih šol v deželi, v kateri oficijelno nemški jezik niti deželni jezik ni. Da, ako bi mi držali skupaj, ne bi bilo tega. Ali vi nam ne privoščate ničesar. Ako bi mi držali skupaj, bi takoj izpodmaknili tla nemškemu gimnaziju in nemški realki v Gorici ; ista morata prenehati, čim se zasnujejo italijanske in slovenske paralelke. Ali vi hočete imeti vse le izključno italijanski. Vi nam ne privo ščate niti ljudskih šol. V Istri je 17.000 hrvatskih otrok brez ljudskošolskega pouka. (Cujte! Čujte!) V Gorici ste ee le po desetletnem boju in po odločitvi v najviših instacijah zasnovali eno mestno ljudsko šolo, tam zunaj na periferiji v nezdravi in nerabni kasarni (Cujte! Cujte!) A v Trstu bi hoteli, kakor že prej omenjeno, naj bi tržaški slovenski otroci hodili v šolo tja ven iz mesta, v okolico. Gospoda moja ! Mi zahtevamo uradnikov, mi zahtevamo sodnikov, in govori se nam, da jih ni. Ob takih šolskih razmerah se ni čuditi, ako se ne vzgajajo uradniki, ki bi bili vešči jeziku naroda ! (Pride še.) Politični pregled. V Trstu, ;; marca 1902. Italijanska pravna akademija v Tridentu. »Neue Freie Presse« poroča, da so ?e zadnje čase med vlado in italijanskimi poslanci iz T i r o 1 a vršila pogajanja, katerim je bil namen doseči, da bi italijanski poslanci v deželnem zboru Tirolskem odnehali od obstrukcije in omogočili redno funkcioniranje deželnega zbora. Ker za sedaj ni mislili na spora zu m ljenje glede avtonomije južuega Tirola, skuša vlada pridobiti Italijane z drugimi privolitvami. Ponuditi da jim hoče pravno akademijo v Tridentu. Italijanski poslaiici iz Tirola so se bili sicer — pravi dunajsko glasilo — izrekli v prvi vrati za juridiško fakulteto v Trstu, ker se je italijanski klub v parlamentu izrekel za to zahtevo. Vlada pa ne misli na Trst in hoče tako fakulteto dati južnim Tirolcem. O tej poDii ibi se vlada še ni pogajala s tirolskimi Italijani, ali pogajanja se uteguejo uvesti toliko radi pravne akademije, kolikor glede raznih druzih želj tirolskih Italijanov v zboljšanje gospodarskega stanja. G. Korber in »Neue Freie Presse« nista daleč drug od druzega. Po zgornjem sporočilu se usiljuje misel, da se vlada nadeja, da tirolski Italijani vsprejmejo nje ponudbo glede pravne akademije v Tridentu. Na to kaže že fraza, da so se Italijani »sicer« v prvi vrsti izrekli za Trst. To poročilo nas zanima kolikor toiiko, kajti če bi tirolski Italijani -/sprejeli, bo jeza mej primorskimi Italijani neizogibna. To bi pričalo tudi, da tirolske Italijane v italijanskem klubu, boi j vlečejo za seboj nego pa te poslednje vodi prepričanje, da je politika rečenega kluba, usiljevana mu od primorskih srditežev, koristna za tirolske Italjane. Videli bi zopet diskrepanco med aspiracijami tirolskih Italijanov in hegemo-nijsko požrešnostjo primorske oligarhije. Razmerje med Italijani in nemško ljudsko stranko označuje oficijelni organ te stranke (»Volksblatt ffir Stadt und Land«, izhajajoči v Iaomostu), v zvezi z zadnjim govorom poslanca dra. Bartolija, takole: »Ravno nasprotno od tega je resnica, kar je gosp. dr. Bartoli najadikoval (tožil) v zbornici poslancev. Italijani se ne zadovoljujejo s tem, da bi mirno živeli na zemlji, pripadajoči njim po pravic«, ampak oni si prizadevajo neprestano, da bi Bvoje gospodstvo razširjali po vseh straneh, tu na stroške Nemcev, tam na troške Slovencev in Hrvatov. Tam, kjer enkrat čutijo pod nogami trdna tla, so brutalni in brezobzirni nasproti vsaki manjšini druge narodnosti. Dokler niso dosegli svojega namena, p 1 a-z i j o in se pritožujejo, čuvajo pa se, da ne bi izdali svojih pravih namenov. Prav res ne bi bilo prezgodaj, ako bi se laškim rovarjem v nemških deželah povedalo z vso odločnostjo, naj si tistega baje toli vroče zaželjenega miru brez odloga iščejo kje drugod.« Umeje ee, da se ne identificiramo s temi izvajanji nemško-nacijalnega lista. Najodločneje protestiramo proti trditvi, kakor da Italijani, živeči v naših primorskih pokrajinah, rovarijo »in deutschen Landen«. Tako daleč še nismo. Tu smo Slovani doma in • poleg nas tudi Italijani. Te pokrajine morajo ! ostati nam in Italijanom. Ce bi pa kedaj res prišlo tako daleč, da bi Nemci Italijane podili iz dežele, bodo imeli na tem velik del krivde — Italijani. Italijani sami osokolujejo Nemce s svojim postopanjem, da nam svirajo tako »zukunftsmusik«, da za tisto svojo bodočnost že danes reklamirajo naše pokrajine kakor »deutsche Lande«. Italijani so pač slepi, mi pa nočemo biti in nismo. Italijani so tako "zaslepljeni po boju proti nam, da taje našo ekzistenco, da taje stanje, ki obstoji faktično in se vežejo z Nemci proti nam in — proti seb< !! Nas pa niti ta krivica, niti to nezaslišano postopanje Italijanov ne more navesti, da bi jim plačevali nemilo za nedrago, ker nismo tako slepi kakor Italijani, da ne bi vedeli, da bo to nemilo bolelo tudi nas. Tore« nas ne morejo, zavesti vsa nemoralnost, vsa ne/miselnost, ves cinizem in vsa brutalnost v italijanski politiki, naperjeni proti nam, da bi njim Da kljubaj podpirali nasilne aspiracije Nemcev clo naših pokrajin. Zato odklanjamo najodločneje izvajanja v navedenem glasilu, v kolikor se kaže v njih koneČna tendencija velikonemških načrtov. Zabeležili pa srno jih radi, v prvo zato, da zopet in zopet svarimo in opozarjamo na nevarnost, ki nam grozi od nemškega i-Drang nach Osten«, v drugo zato da pokažemo, kako Nemci Italijanom dajejo brce v plačilo za to, da so jim poslednji podajači na pripravah za izvrševanje njihovih velikonemških zasnov, in v tretje, ker podajajo zares izborno karakteristiko italijanskih takozvanih »politikov«. Taici so res: doma, nasproti drugim, po krivdi zi-stema šibkejim od njih, so brutalni, kruti, pred višimi pa klečeplazijo in pretakajo solze — najodurnejega hinavstva. Nemški list je postavil pred gospodo zrcalo, ki res izborno kaže. Signori naj se le pogledajo vanje in če niti ni poskušala, da bi globlje pogledala v Lucijino dušo, mati se je samo veselila hčere, ko je ta poslednja kazala neko samostalnost ali svojeglasnost. Pa gospa Dobrani<5ka tudi ni utegnila baviti se z vzgojo svojih otrok. Ko-ketarija odevele gospe, zanimive dogodbice v družbi in lovenje za modo so jej delali toliko skrbi, da se ni spominjala svoje dolžnosti. Vladimir je bil živ, zanosen mladenič, s katerim se je Lucija v prvem cvetju svoje dekliške dobe pogosteje sestajala, da, Vladimir je bil tudi pesnik. Zato je bil dobil Luci-jino srce prej, nego se je bil nadejal, a ko so jo hoteli možiti s povsem nepoznanim človekom, katerega ni mogla ljubiti, ki niti ni imel prilike, da se prav seznani žnjo, kamo-li poželeti je, osvojiti si njeno dušo; in da najde zavetišče pred naskokom tega prosilca, odkrila je proti deviški navadi svojo ljubezen. Stariši se niso ravno mučili, da bi Lucijo pregovorili na ženitev, ki jo je bila zasnovala teta Pavlina, vedoči prav dobro, čese da Repušic išče. Madja rofilski, međimurski vlastelin je mislil, da je Lucija jako bogata partija — ker je svet, sodeči po razkošnem živ- ljenju gospe Klare, mislil, da so Dobraničevi res bogati ; — Repušic je vedel nadalje, da je j stari Dobranić človek, vpliven v svoji domovini, velik dostojanstvenik, s čegar pomočjo bi mogel priti do važne službe v Hrvatski. A to ravno je gospod Repušic hotel. Njegovo gospodarstvo je propalo, njegovo premoženje je bilo zadolženo, trebalo je torej leka. Da si je silno oboževal Madjarijo in njenega Mesijo Košuta, da-si je malo cenil Hrvatsko, in je ljuto mrzil novo gibanje v tej zemlji, vendar se je spomnil, da se mu ime končuje na »ic«, da je njegovo pleme po pravici hrvatsko, da ima torej nekako pravico zahtevati od nje zaslužka in koristi, kakoršnje mu menda ni hotela dati bogata Madjaiija. Bil je to eden od stotin tistih odpadnikov, ki iščejo domovino le tedaj, ko iščejo kako korist ali čast, ki pa jej obračajo hrbet, ko jej grozi nevarnost, da, ki se vežejo z vsakim vragom prot» svoji domovini. Repušič je bil vrhu tega človek slabega duha, lahkega uma, pijanec in kartavec. Da-si ga je teta Pavlina hvalila, slavila ter kovala v zvezde, Dobraničevi vendar niso bili na- vdušeni zbok te ponudbe, sluteči prave namere tega Pnlumadjara. Gospa Dobranička je vprašala druzega dne svojo hčer : »Zakaj nočeš vzeti Re-pušić.i ?« »Jaz ne morem ljubiti tega gizdalina«. »Veš-li ti, kaj je ljubezen?« »Vem, mati«. »To je, tako iz romanov in pesmi«. »Nikakor«. » Včeraj si rekla pred tetko, da ga nočeš, ker ljubiš druzega«. »Da, mati«. »Mislila sem, da je bil to le izgovor, da se rešiš Repušica«. »Nikakor. To je bila živa resnica«. * »Ti torej res ljubiš?« »Da«. »Koga ?« »Vladimira Milkovića«. »Kolomanovega učitelja?« »Da, mamica«. »Ti si dete, ti si zblaznela«. (Pride še.) imajo le Še mrvica m: raln'i-esLetionega ukusa, se morajo ustrašiti in zgražati nad sliko, ki jo zazrejo v zrcal«. Radi glasovanja o dispozicijskem fondu — oziroma neglasovanju liberalnih slovenskih poslancev se utegne vneti v slovenskem novinstvu jako animirana razprava. Kakor vsikdar, hočemo mi tudi o tein pre-žalostnorn dojeni k u v slovenskem političnem kaosu govoriti naravnost. brez ozira, po svojem prepričanju. Toliko zgledavanja ga že dolgo n; l)ilo v Trsiu, kakor to pot. Najbolj pa eo osupneni on:, ki so se vedno in vedno nadejal?, da narodno-napredna stranka krene skoro na pravo pot in inavgurira politiko, ki bo združevala vse zavedne, energieno-narodne elemente križem domovine. Ti so poparjeni. Jeden njih je men;i včeraj malo-dušno : sedaj se ne nadejam ničemur več. Rusi in Poljaki. Zadnje dni smo ci- kajo vesti. Izlagano je torej eno ali drugo. Ali pa je, kakor po navadi, poraz angleških čet veliko hujši, neg > so ga sporočili početkom in se le polagoma izve vsaj približna resnica. Lord Kitchener brzojavlja, da s j Buri zadnje dni imeli velike zgube, ki znašajo kakih 800 mož. To naj bo seveda v tolažilo angležki javnosti, da pozabi na angležki poraz pri Klerksdorpu. Čudno je le to, da je lord Kitchener vedno veliko bolj poučen o burskih p >razih, nego o angležkih !! Angleži vedo povedati (kakor fie je to zgodilo nedavno) celo, koli ko mrtvecev so imeli Buri v kaki bitki, da-si so jih —gia^om istega angležkega poročila — vzeli^aeboj ! ! Drobne politične vesti. P r e d s e d- nistvo brazilijanske republike. Dne 1. t. m. bila je volitev v predsednistvo Marku — je podplačanih in najetih nekaj izdajic, kateri iščejo ugoden moment, da Vas našuntajo, v štrajk. Kavno te dni smo čuli iz dobrega vira. da se nekaj snuje proti Vam, tla Vas huj-skajo ia štrajk radi skrajšanja delavnega časa za — pol ure, ako se ne m itimo, — ali morda tudi še radi česa drugega. A mi, ki smo Vaši odkriti prijatelji, Vas opozarjamo na to skrivno rogov iljenje, ki je navidezno Vam v prilog, v resnici pa je naperjeno proti Vam ! Glejte si dobro onega, ki se Vam uriva za voditelja, predno storite kakov korak, ki bi mogel postati usoden za Vas. Liski irre-dentistiški krogi so začeli iskati pretvez, da Va9 polagoma iztrebijo iz tukajšnjih zavodov in podjetij ! Izvestni subjekti pa, ki se Vam ! štulijo za prijatelje niso v resnici nič dru-zega, neg > najemniki rečenih krogov in Zjedinjenih držav brazilijanskih. Pred«edoi-tali po nemških listih dan na dan vesti, iz ' kom je bil izvoljen gul»ernator in predsednik | jnaajo nalog zavesti Vas, da sami utakuete katerih j*? bilo sklepati, da so se razmere med j države Sao Paulo, dr. F. P. Rodrigues 1 ur)avo v zanjko, da sami daste pretvezo, da Poljaki in Rini zoj>et hudo p »ostrile ter da ! Alvcs, podpredsednikom pa dr. Silvian Bran- Vas odpravijo. v Galiciji plapola silno razburjenje proti ru - daro. j Bodite torej previdni pred izdajskimi še- skemu narodu. Temu nasprotno pa javljajo Kriza v Spanji. Govori se, da mini- I j>etalci ! Ne štrajkajte, ne da bi se sami pre- iz Lvovt, da je tam izšel oklic do naroda, stersvo Sagasta v kratkem poda svk1ic ;ma nad 60 podpisov ljudij širi govorica o bližajoči se rainiaterski krizi. (ja ne ostanete na suhem, kar ravno žele oni, najrazl.čnejega političnega menenja, ki pa z ______________katerim služijo ti vestni lažnjivi — prijatelji delavcev! Proč s Slovenci ! — to je njihova parola. Pozor torej ! Naši naj bodo pametni in naj imajo nepremično pred očmi, da le in ljudmi svoje krvi imajo resnič- narodnega stališča obsojajo poskuse za nahujskanje mla- dine v p r o t i r u * k e svrhe! Oklic povdarja, da je po dogodkih v Tržaške vestL Vprašanje za vprašanje. Ljudje nam Vreseau pozornost Evrope z^pet obrnjena na pripovedujejo, da nas zaduji »Rdeči praj^r« edino le med lj poljsko Stvar. Solidarno in dostojanstveno ve- af>0strofira nekako ta ko-le: Kje je bila nih prijateljev, denje Poljakov je Ae povekšalo utis teh do- »Edinost«, ko slovenski poslanci niso glaso- j Pomnožitev tržaške Kakor godkov. Prispevki za trpeče brate so se raz- vali za Ellenbogenov predlog, za takojšnjo javija včerajšnji »Picoolo«, dobil je tržaški vili v imj>ozanten političen pojav. To na- ot]pravo izjemnega stanja y Trstu ? municipij od vojaška oblasti poziv, naj pri- vdaja srce Poljaka s ponosnim zadoščenjem, na t Kje je bila »Edinost« takrat? j,ra vi prostor za še jeden polk pehote, ki se monstraeijami, in doživeli naj bi dobo kakor raečim praporjem, zakaj ne bi smeli biti ra- g (jje na je bila v prvi čas po padu domovine. V tej dovedni tudi mi?! Mari ne?! Ričunamo lavu; kak{ umetno ustvarjeni situavaciji apelirajo podpi- torej) ,|a nam sodrugi okolo »Rdečega«, ki oku^ (jn sanci kje ? » y f r s t u je bila! stalno nastane v Trstu, bi mogli škodovati temu m o - Ali — vsako vprašinje je vredno dru- Reformatorjem v album. Pišejo nam : gočnemu u t i s u. Gotovi elementi so zega vpra^nja. če so radovedni oni, ki Cenjeni gospod urednik! Zadnji čas sem či- hoteli priti z nepristojnimi m pogubnimi de- pr€obrazujejo svet in rešujejo — delavca pod ta, ve$krat v Vašem cenj. listu kako so go- sk< fijskem ordinarijatu ze!6 de-kako hitijo urejati škofijo po svojem (in najbrže tudi po okusu koga dru - naj svojo pozornost ^ toi; zaVzeti za jednako pravo vseh, ne zega ki ^ Qe w imei utjkati v cerkvene obrnejo grozeči nevarnosti in naj por »vejo vse bodo šteli v zlo, ako njihovemu vprašanju atva^ kako hitijo prestavljati svečenike politično zrele elemente, da mladino odvra- Vsporedimo drugo, nič manje interesantno glovangke narodnosti, kako delujejo proti čajo od taeih demonstracij. Ce tudi nadah- V|>rašanje : slovenskemu cerkvenemu petju, kije že od njena najplemen tejim patr.jotičnim mišljenjem, Kje so bili »Rdeči prapor« in njegovi sLarih fiaaov vkoreninjeno med ljudstvom, in vendar mlad kar i>i jim bilo v dol- ljakom v največo pogubo, dednemu njega s|0Venski in italijanski — »socijalisti« žnoat ia kar bi ^oraij tu,ii v Trstu enkrat sovražniku pa na korist m v škodoželje. _ gospodarji, ko je trebalo svariti Štrajku- začeti> se niti od daleč ne spominjajo. In to Kdo je dedni sovražnik, o katerem go- j0če delavce, naj ne nosijo kože v nevarnost vori okl c, menda ne treba praviti. To je ra(jj gibanja, ki ni imelo nič več posla z tisti skupni sovražnik, ki grozi jednako Po- gospodarskim vprašanjem delavstva?! Kje ljakom in Rusom :n Čehom io Slovencem! s0 bili »Rdeči prapor in tisti njega »soci- je: »reforma cerkvenega petja«, kakor jo zahtevajo razne določbe in okrožnice rimskih papežev. — Po druzih škofijah so izdali že po večkrat določbe gledć cerkvenega petja,. Ob brutalnih dogodkih v Vrešenu je ruska ja|jstiški« — gospodarji, ki. kakor znano. dru?od imajo že daTao ustanovljene »Ceci- javnost intenzivno občutila to; kakor da ni |ta|ijane ljubijo S podvojeno silo, kje SO bili. nj^ke družbe« in cerkveno petje je urejeno nikdar bilo kakega spora med Poljaki in ko je trebalo svariti in preprečiti, da vlada tako tla odgovarja Corkvenim določilom. Po Rusije ruska javnost na ganljiv način i*- ne dobi pretveze za proglašenje izjemnega cerk'vah tržaške škofije in posebno v Trstu zala v visoki mer, kako je v njej razvit zdrav kriterij v presojanju stvari in dogodkov. Poljska javnost naj bi ob vsaki priliki posnemala ta lepi izgled ruske javnosti, pa bi se ostrosti kmalu ugiadiie ob sebi in brez kake posebne akcije. javljala svoje simpatije in svoje sočutje do stanja, a dr. Ellenbogen ne razloga za stav- . še vedno čuti trivijalne Maše in Tan-proganjane poljske krvi in je s tem doka- |jenje onega predloga?!! lum erge da 51ovek ne ve, ko to posluša, »Rdeči« bo menda zadovoljen sedai, ko v gledališču ali v cerkvi, kjer je hiša emo mu tako lepo povrnili vprašanje za po^ožnosti in molitve?! Že tridentinski zbor vprašanje. zapoveduje, da : T.sta glasba, bodi orgijanje. Zarota proti slovenskemu delavcu, bodi petje, ki je mehkužna in nespodobna, Delavsto v Trstu že dobro ve, aii je bil nima prostora v cerkvi. štrajk v komaj minolih dneh opravičen ali ne. Pred malim časom sem čital (v neki št. Princ Henrik v Ameriki. Ameri- _ O tem zdaj niti besede, ker je stvar »Ed <), da je bil neki duhovnik premeščen kauski listi sklepajo, da je bilo kosilo, prire- jasna, ker so krivci javno poznani in — pri- j jn grajan radi tega, ker ni mogel hitro urejeno dne m. m. pri predsedniku Roose- poznani. — Nekaj drugega iu silno važnega diti vsega petja v latirščini, kakor mu je j veltu, politične važnosti, ker so se po kosilu uam pili pod pero! — Mi, ki smo z našim velel viši ukaz. Gospoda na šknfijstvu naj, dame odstranile in je princ Henrik sam ostai slovenskim delavcem sorodni po duhu in ne mislijo, da je pravo cerkveno petje le s predsednikom Kooseveltom in nekimi drugimi krvi, opazujemo neke skrivnostne m*hinacije, tisto v latinskem jeziku, ampak pravo cer-visokimi funkcijonarji Zjedinjenih držav. Slav- neko krtovo spodrivanje v šsodo del. s anu v nosti nj čast obisku princa Henrika zaklju- Trstu. Zarota tujega laškega elementa je de-čile so se z obedom, prirejenim dne 1. t. m. kretirala pogin — če hočeš: uničenje uašega na nemškem poslaništvu v NVashingtonu. domačega delavstva v Trstu. Domača trža-Obeda so se udeležili poleg prinčevega ška kamora — združena z italijansko rimsko spremstva tudi diplomatični zastopniki Avstro- irredentiško kanaoro — je določila, da »naši« ogerske, Anglije, Francije, Rmije, Italije, morajo zgubiti kruh, da je naše delavce na-Mehike in drugih držav. I do mesti ti s tujim — italijanskim elementom! Vojna v južni Afriki. Iz Londona Dovolj je dokazov v javnih, notoriČuih, ne-je došla \čeraj brzojavka, ki pravi, da še utajljivili dogodkih! Najeli so bili kurjače vedno manjkajo vesti o porazu angležke voj- iz Genove — najeli so jih bili :z Venecije ske pri Klerksdorpu, kjer so Buri ujeli po- — da konkurirajo, da nadomestijo naše de-veljujočega polkovnika Anders^na skupaj s lavee. — Le energija — in zdravi razum do-14 častniki in 451 vojaki, kar povzroča na mačih je za sedaj preprečil to. A stem ni odstranjena nevarnost za vedno! Zagotavljamo Vas, dragi slovenski delavci, družinski ožetje, ki delate že desetletja v niših veli k1 h pj -morskih »stabilimentih c — proti Vara je sklenjena zarota, ki Vas hoše odpraviti z dela in Vas nadomestiti z drugimi! — Kako pa se to zgodi? Poslušajte! V vsakem teh »štabili-mentov«, pri Llovdu, pri Strudthofu pri sv. Angležkem velik') vznemirjenje. Ta brzojavka je v očitem nasprotju z drugo vestjo, ki je došla o tem angležkem porazu in ki pravi, da so Iiuri jednega angležkega častnika in nad loo vojakov zopet izpustili na svobodo. Ako je to poslednje res, potem morajo do-tičniki znati kaj povedati o tem dogodku ! Lord Kitchener laže torej, ako pravi, da mu manj- kveno petje je tisto, ki ne moti ljudi v molitvi, ki ne spominja na posvetnost in ne vpliva na pete, da se privzdigujejo na ples. j Takega nespodobnega petja je pa v tržaški škofiji, žal i bi »g, še maogo mnogo. Pred časom sem bil v stalnU-i pri slovesni maši, ali to vam je bil cei koncert in ne služba božja. Petje se je drvilo v sentimentalnih, teatraličnih melodijah in v razkošnem tempo, Gloria bila je cela davorija, pri Hosana ni hotelo biti hrupa in vrišča nikoli konec in orkester je večkrat nadvladal petje. Ljudstvo se je kar s hrbtom obračalo proti altarju ter zadovoljno poslušalo ; tu pa tam je kak radovednež z binokelnom pogle* dal, da bi spoznal solista, kateri je pel kakšno solo-partijo — seb« in ne Bogu v čast. Sveta cerkev je žalostna in vesela, ali nikoli ne obupno žalostna in tudi ne razkošno vesela. Gospo la, ki bi radi v tržaških cerkvah zatrli vsako sled Slovencev! Tu imate dela za reformiranje! — Slovenski jezik in slovensko petje pustite pri miru ! Vsemožni liog u meje vse jezike in gotovo usliši glas p o b o ž-o e g a slovenskega petja istotako, kakor latinskega v hrupnih in posvetnih mehkužnih melodijah, ki le odvrača ljudi od pobožnosti iu vabi v cerkve tudi Žide in drugoverce, katerim ni mar sv. maša, ampak muzikalni užitek. Cerkveno petje ne sme biti pevcem ali muzikantom v čast in ljudstvu v zabavo, ampak Bogu v čast in ljudstvu v vspodbujo k molitvi. Velik pogrešek je tudi ta, da se v procesijah najemajo kar po dve ali tri godbe (alla Jurizza), ki igrajo pos\ etne koračnice kakor: »Mein Herz das isl ein Bienenhaus, die Ma lehen sind darin die Bienenc — » Viva San Giusto« — »Madel mit dem rotten Mieder« in druge znane in neznane, katere igra godba navadno na posvetnih slavnostih, koncertih in veselicah. Tudi sklep misjona niso mogli zvršiti %* Rojanu brez godbe. Misijonar je v svojem sklepnem govoru pozival ljudi, naj se odpovejo plesu, veselicam in sploh posvetnim razkošnostim : ali ves njegov trud je pokvaril gosp. Jurizza, ker je najel, mislim, cel6 dve godbi in pri redi l u metalne oguje in kolesa — kakor na kaki posvetni slavnosti. Radovednega občinstva, posebno iz mesta, katero se je veselilo ob zvokih glasbe in občudovalo umetno razsvetljavo, bilo je veliko — vsklikov . . . Xo, se jutri še nekoliko pobavimo s tem. F u r i u s. Odmevi dogodkov v Trstu. Na Dunaju nahaja se te dni nadporočnik Koppl, t. j. oni častnik, ki je due 14. februvarija zaukazal 6treljati na borznem trgu. Na Dunaj ga je pozvalo vojno ministerstvo, da poroča o svojem postopanju. Samomora. V soboto ob 4. in pol uri popoludne se je zastrupil v gojzdiču blizu ulice Pindemonte okoli 60 let stari Mihael Kriščak iz ulice Sorgente. Ko je popil strup in se zgrudil na tlar videli sti ga iz oknu bližnje hiše dve ženi, ki sti opozorili na to nekega mimoidočega gospoda. Ta je šel k samomorilcu in ko je videl, da se isti zvija na tleh v bolečinah, hitel je proti mestu po pomoč. Kmalu pa je sreča) dva redarja, katerima je povedal ta dogodek. Jeden stražnikov se je podal h Kriščaku, drugi pa je šel na bližnji komlsarijat, odkoder je tele toni ral na zdravniško postajo. Došli zdravnik pa je pr.šel prepozno, ker je samomorilec med tem časom že prenehal živeti. Pri njem niso našli nobenega papirja, ki bi določil njegovo identiteto. Na levi roki pa so zapazili v kožo tetovirano ime Mihael Kriščak in letnico 185^., kar bržkone soglaša z letnica njegovega vojaškega službovanja. Včeraj zjutraj, ko je bilo truplo pokojnika izloženo v mrtvašnici [>ri sv. Justu, se je res konstatiralo, da je dotičnik Mihael Kriščak, k: je se soprogo, jednim sinom iu jedno hčerjo stanoval v ulici Sorgente. Vzrok samomor« bila je baje neka bolezen. * * Ob 1 L. uri zvečer v soboto pa se je na svojem stanovanju zastrupila Hl-letna Ivana Dobrila iz ulice Riborgo št. o. Koje namreč ob istej uri njen soprog prišel vinjen domov, nastal je med njima prepir, ki je završil s tem, tla je žena nepričakovano izpila steklenico strupa. Mož njen je takoj tekel po p >moč k Trevesu, ki je dal samomorilko v nosiluici prenesti v bolnišnico. Tam so jej zdravniki hoteli izprati želodec, a se jim ni posrečilo, ker je bila žena že v poslednjih hipih in je kmalu na to umrla. Ker je bilo na njenem stanovanju vse v neredu je policija aretirala njenega soproga Ludovika, sumeča, da se je morda dogodil umor. Pozneje pa se je izkazalo, da je bil nered ra li tega, ker sta s« imela naslednjega dne izseliti, ter se je izkazalo, da se je v resnici dogodil samomor, vsled česar so moža izpustili na svobodo. , Drobne vesti. Steklenice na redarje so metali prošlo noč iz neke zloglasne hiše v ulici Fortino. Dva redarja v družbi z jednim orožnikom sta se podala v dotično hišo ter aretirala mornarja Antona S., katerega so takrat jedinega našla v oni hiši. Pozneje pa se je doznalo, da so bili v hipu. ko so se lučale botiljke, tam še drugi trije mornarji, izmed katerih so pozneje ulovili se nekega Ernesta J. Oba aretiranca sta trdila, da sta nedolžna. Samomor ali nesreča? Iz tretjega nadstropja hiše št. 'J. v zagati Moro je včeraj ob »j in pol ori zjutraj padla na tlak ♦ letna Ana vdova Cipriaui ter ostala takoj mrtva. Ni biio mogoče doznati, da-li je žena samovoljoo skočila iz okna, ali pa da je padla po nesreči. Nov L 1 o y d o v p a r n i k. V kratkem spuste iz Llovdovega arsenala v morje nov parni k »Galicija.« Ž e n o j e li o t e 1 ubiti. Med za -koDskima Visentini iz ulice Madonina vihra že delj časa domač boj, ki je včeraj dospel do vrhunca. Mož. 37-leten mizar, je včeraj zjutraj po hudem prepiru, ki ga je imel se svojo ženo, pograbil nož ter hotel ženo zabosti. Žena pa je zbežala na ulico in za njo m.j/ z nožem v roki. Na srečo sta se ravno, ko je Visintini dohitel svojo ženo in jej hotel zal»osti nož v vrat, prikazala izza ogla dva redarja, ki sta Visentinija prijela in g:t potem odvela v zapor. Dražbe premičnin. V torek, dne 4. marca ob 10. uri predpoiudne se ImkIo valed aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica del Torrente 24, hišna oprava ; ulica .Sette Fontane VA), hišna oprava ; ulica Ti-ziano 4, hišna oprava; ulica Miramar 11, hišna oprana ; ulica Ponziana 2. hišna oprava ; ulica Giulia 3, obuvala in oprava v zalogi. Vremenski vesTiilk. V^erai : toplomer cb 7. uri zjutraj 10*0 ob 2. uri popolndn* 13°.T C.® — Tlakomer ob T. uri zjutraj 759.5 — Danes plima ob 2.0o predp. in ob 0.0 pop.; oseka ob 9.53 predpoiudne in oli 0 0 popoludne. Društvene vesti. Pevski /.bor bratovščine st. Cirila in Metodija priredi dne 31. marca 1902, na Velikonočni ponedeljek, I. spomladanski koncert v dvorani Narodnega doma« v Bar-kovljah. Vspored se prijavi pravočasno. Toliko naznanja bratskim društvom. Vesti iz ostale Primorske. X Iz Pod ir rada v Istri nam pišejo dne 2S. februvarja 1902.: Danes je c. kr. okrajni živinozdravnik, gospod Kauziro Cella, tuk^j v tretjič predaval o umni živinoreji. Tudi to pot se je udeležilo predavanja prilično število naših ukaželjnih kmetovalcev, da si je vreme bilo skrajno neugodno. Slabo deževno vreme je gotovo odvrnilo še mnogo bolj oddaljenih, da niso došli na predavanje, ki je bilo jako zanimivo ter so poslušalci z vidnim zanimanjem sledili g. preda%*atelju, ko jim je na kratko, vendar dovolj umljivo razlagal, kako treba v prvi sili pomagati ponesrečenemu ali kako drugače obolelemu živinčetu. O tej priliki je marsikateri naših kmetov izprevidel, kako lahkoumno ravna včasih, ko mu je zbolela žival in kako napačno ter celo usodepolno utegne biti njegovo »kuriranje«. Zadnje predavanje bomo imeli še 14. marca t. 1. Razstavo goved bomo menda vendar le letos imeli. Deželni kulturni svet istrski je že določil v to s vrbo od podpore c. k. poljedelskega min sterstva ostanek K 2197 st. D* v uporabo za 3 razstave : a koliko pripade na našo gospodarsko zadrugo, tega še ne vemo. Sicer je se čas za to, ker razstave bodo morale biti še le od 1'». avgusta do 15. septembra letos. N. Vesti iz Kranjske. Veliko nemško slavnost v Ljub Ijani pripravljajo Nemci za prihodnje bin-košti. Filharmon'čno društvo bode praznovalo 200 letnico. Povabljeni bodo Nemci od raznih strani, naj takrat prihite v Ljubljano. Sflduiarckino rovanje na Kranjskem. Pod tem naslovom poroča Slovenec iz Stoba pri Domžalah, da je timošnji občinski svet sklenil ugoditi tam naseljenim Tirolcem ter jim ustanoviti posebno nemško šolo na stroške občine. Zopet so naši ljudje sami odprli jedna vrata germanizaciji. Za osnutje nemške šole so se odločili, na razširjenje slovenske šole, ki je pretesna, pa nc mislijo. Taki smo Slovenci! V kolikor ni že tujinec nasilen in brezobziren proti uam, pa š3 sami hitimo plesti šibo. ki bo padala po naših hrbtih. Shod vinogradnikov, ki se je vršil minolo nedeljo v Ljubljani, je vsprejel več resolucij v prospeh vinogradništva, tako ozi- rom na glasovito klavzulo, za nov zakon vinogradnikom v varstvo, glede trgatvenega reda, za vinar ke zadruge itd. Govorili so med drugimi g. vodja Rdiard Dolenc, gosp. Gombač, gosp. Rohrmann. Po shodu je bila poskušnja vin. Izloženih je bilo — kakor posnemljemo iz »Slovenskega Naroda — 80 različnih vin, starih 1—12 let, iz vseh vinorodnih krajev Kranjske. Rsčeni list pravi, da je bil kar presenečen po dobroti nekaterih vin. Gospod potovalni učitelj Gombač je povdarjal, naj bi se v Ljubljani ustanovila pokušalna klet, kar bi mnogo pripomoglo do oživljenja kupčije z vinom. Razne vesti. Stanje francozkega ministerskega predsednika Waldeck-Rousseau. Rana, ki jo je ministerski predsednik dobil na čelo, ni težka, velike bolečine pa mu povzroča ona na rami. Težke operacije ne bodo potrebne in se ni bati komplikacij. Predsednik republike Loubet ter vsi ministri so se takoj informirali o stanju ponesrečenca. Bržkone bo NValdeck-Rous*eau moral svoje ministerske po*!e popolnoma opustiti za par tednov. Veselilo ga je, ko je slišal, da njegov nečak ter ko-čijaž nista bila n;č poškodovana. \Valdeck-Rousseaua je hotel obiskati predsednik Lou-het, a moral je to opustiti, ker so zdravniki izjavili, da mora biti ranjenec popolnoma v miru. Posle ministerskega predsednika je prevzel začasno justični minister Monis. Danes zjutraj došle brzojavke poročajo, da zdravljenje ugodno napreduje ter da je minister-ski predsednik včeraj o poludne že vstal iz postelje. Zdravnika Poirrier in Bibinskv sta izdala včeraj buletin, ki pravi, da je stanje ranjenca splošno zadovoljivo, a isti da trpi močne bolečine na rami in levi roki. Dr. Poirrier meni, da miuisterski predsednik ozdravi v kakih 10 dneh; kost na rami ni zlomljena. Loterijske številke, izžrebane dne l. t. m. : Dunaj 14 16 39 6 61 Gradec IS S5 32 52 45 Leta 1896., ko je na dunajski razstavi toliko mladosti prekipevalo, preskakovalo, vzbujala je notranja dekoracija rotu ule občudovanje. Sredi bujne razposajenosti in vseh teh amaterskih razposajenosti karikatur, kakor se obešajo povsod in vsikdar po dvoranah, doseglo je delo Plečnikovo vspelt se svojim mirnim tonom s pravim antičnim duhom — ne obliko. Tudi ta je bila svobodna, toda ostra in odločna. Takrat se je prvič govorilo 0 Plečniku. Njegovo delo je bilo potem vir mnogim, sedaj priznanim dekoraterjem dunajskim. Tudi druge njegove tnale notranje arhitekture, posebno pohištvo (reproducirano v tej številki) nastale so v oni dobi ter so se svojo jednos'avno logično in vsled tega na-menno obliko prehitele novo gibanje. Prvo monumentalno delo, s katerim je postal Plečnik široko znan, bil je njegov 1 konkurenčni načrt za Guttenbergov Bpomsnik na Dunaji. Tudi to tlelo spada še v dobo njegovih studij na (Dunaji) akademiji. Du-ševui obseg1 tega načrta približuje se najbolj pojmu, kateri Guttenbergovo ime vzbuja v nas ; tudi ideja sama je tu s tako jednostavnim in tehtnim sredstvom izražena, da to delo spada med najgenijalnejša dela vseh dob. Zal nam je, a bilo je žal tudi vsemu naprednejšemu umetniškemu svetu dunajskemu, da veliko to delo ni bilo izvedeno. Onemogočili so to uplivi onih krogov, ki si na podlagi svoje finančne, politične in druge moči prisvajajo odločevanje v umetniških Btvareh. Ni pač v naših dneh nič lepšega, nego z nekoliko dom šljavimi žurnalističnimi frazami kvalificirati se za umetniškega strokovnjak« ter si pripisovati vso to odločilno moč, katera se vsj-kemu drugemu priznava še le po trpkem delu živijenskem. Da pa v teh sferah odločujejo tudi narodnostni razlogi, so ume samo po sebi, tudi Plečnik sam mi je priznal, da strešica na njegovem imenu v tej stvari ni bila brez upliva. Kakor značilen glas dunajskih umetnikov naj naveden Izjavo v tej stvari prlobčeno v »Ver Sacrum = **} Ministerski preds.dnik pl. S z e 1 1 je povdarjal, da skupne aktive ne sestoje iz gotovin, ampak iz tirjatev. Brez sklepa zakonodaje se ne razpolapa niti z jednim novčićem skupnih aktiv. Ministerski predsednik se je izjavil pripravljenim predložiti izkaz. Na to je poslanec Csavolszkv umaknil svoj predlog. Volitve v Bolgarski. SREDEC 3. (B.) Od 1*9 volitev, ki se imajo izvršiti v sobranje, so znani vspehi dosedaj od 103 volitev ; in sicer je izvoljenih 70 pristašev vlade ter 33 pristašev opozicije. Volitve so se izvršile mirno po vsej deželi. Vlada računa z gotovostjo, da dobi veČino v sobranju. Beda v Rusiji. PETROGRAD 2. (B.) V poročilu, pri-občnein v »Upravite'jstveaem vjestuiku« o odredbah vlade za lajšanje bede v onih gu-bernijah, kjer je bila slaba letina, je povedano, da znašajo izdatki v ta namen skupno ' 25 361.698 rublje v. Priue Henrik v Amerini. NAS»VILL 2. (B) Princ Henrik Pruski je ob 21/, uri popoludne iz Chattanocga i prispel semkaj. Na kolodvoru so ga vspre-! jele oblasti in množica mnogih tisočev. Zupan je imel govor na princa. Po večurnem po-' mudku je princ nadaljeval potovanje v Indianapolis. PROTI kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinljevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 60 stotizik. Jože Plečnik* K Danes sem prečital celo vrsto pisem, ki sem jih tekom let najinega prijateljstva od Plečnika prejel, pisma iz dobe njegovih študij, potovanj, bogatega delovanja iz težkih in jasnejših dob. Kak enotui u ti s napravljajo vsa danes ua-ine ! Razloček začasaega razpoloženja, v katerem so postala, ne spreminja skoro ničesar na celotui karakteristiki prijatelja. Stalno in vedno ima isti cilj pred ssboj, za katerim gre s trdno voljo, ob stalni in trdni zavesti in avtokritiki vsakega koraka ; ne zadržuje ga niti za treuotek nobeno razočaranje, niti — in to je že posebne vrednosti — kateri koli zunanji vspeh. Ne mari za (viš no) stopinjo — vidi samo dolgo pot pred seboj. Vstaja pred mano on in cela umitno*t njegova —, premotrivam, kako se je, kljub vsemu boju in pomanjkanju, razvijal s s;gur-nim in hitrim tempom. Že na akademiji dunajski, kam >r je prišel mladi, skromni študent slovenski v letu 1 s9o, obrnil je km do poz irnost na-se. S početka ga niso marali vsi njegovi tovariši, zbrani i okoiu mojstra svojega \Vagnerja. Razločeval se je odveč od njih po svoji nepristopni zamišljeni zunanjosti ; rned tem ko so vsi ostali ; navdušeno sledili poti, jasno označeni od mojstra, ni oril z ostalimi, ko s> prvi valovi novega prodirali, — pri vsem tem pa je bil sam med prvimi in ravno tako mnogemu vzor. Brzojavna poročila. Papežev jubilej. ZADER 2. (B.) Povodom papeževega jubileja je bila v mitropolitan-iki cerkvi pon-tifikalna maša, katere so se udeležili zastopniki civilnih, vojaških in avtohtonaih oblastij. Po službi božji je prišel k nadškofu dvorniku, nadomestujć zadržanega namestnika, dvorni svetnik Nardelli s prošnjo, naj njegovi svetosti predloži čestitke. Vojna v južni Afriki. LONDON 3. (B.) Spopolnilna lista o izgubah, ki jih je imel angležki kouvoa dne 25. m. m. pri Klerksdorpu, izkazuje 5 častnikov in 45 mož mrtvih ter 2 častnika ranjena. WASHIXGTON 2. (B.) Odposlanca Burov \Ves*els in Wolu>arans sta v spremstvu prejšnjega amerikanskega konzula v Trans\vaalu, Montagu \Vhite, dospela semkaj. , Nasproti poročevalcem časnikov sta izjavila, da za sedaj nimata še sestavljenega nika-cega konečnoveljavnega akcijskega načrta. Iz ogerske zbornice. BUD1MPNŠTA 3. (O. B.) V nadalje-| vanju podrobne razpra o proračunu za leto 1902 je poslanec Csavolskv grajal pri stavki »skupni izdatki«, ceš, da glede skupnih aktiv ogrska vlada nima nikake pravice do kontrole. Govornik je predložil predlog, s katerim poživlja vlado, naj predloži podroben izkaz o stanju skupnih aktiv. elikanska rastava pohištva iti J tapecarij. Izven redno ugodne J U U U cene. U M K % VILJEM DAIjLA TO URE » v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana) ♦ MoJe pohištvo donesesrečo. ■ a ♦ Lep mira solia za eno osebo je oddati v neki narodni družini, ulica Rossetti. Ver se izve v naši tiskarni. "i l>ošel nain je krasni čepici umetniški mesečnik „Volne Smerv", katerega :"». številka je skoraj vsa posvečena dičnemu našemu umetniku, arhitektu Plečniku in ki prinaša ta-le laskavi spis v češkem originalu. Vsa peta številka je ilustrirana z izključno Plečnikovimi deli, t. j. z načrti za razne spomenike, sohe. vile. meščanske hiše. in razne detajie ter pohištva in druge dekorativne predmete. Vsi ti načrti imajo nekaj tako nenavadno originalnega, priprostega, ukiisnejra in ljubkega na sebi, da si jih človek nikdar ne more nagledati. Neka čudna, pristno slovanska poezija veje iz teh genijalnih Plečnikovih del. nekaj taeega. kar mora vzhajati .splošno senzacijo in splošno posnemanje. To ni nikako pehanje za originalnostjo, temveč je prava, rekli hi, nezavedajoča se originalnost, ki se poraja v umetnikovi ustvarjajoči genijalnosti. Priznati moramo, da so nas ti Plečnikovi načrti . kar osupnili, a naše iznenađenje je bilo tem prijetnejše, ko suio upoštevali dejstvo, da je stvaritelj teh divnih harmoničnih slik naš rojak. Uredništvo „Edinosti". **) Na Dunaji ima se postaviti spomenik Gu-tenl>ergu ter je bila v to svrho razpisana konkurenca . Konkurenee so brezprimerna narodno-gospodarska po-trata: toda za sedaj ni nobenega sredstva, da bi s -dosegel najboljši resultat konkurenčni, kajti ta način podava jedini možnost najti mlade talente iz nezn a-nili globočin njih lastnega sveta. Začudeno pa stoji občinstvo pred delom na ta način povzročenem ter govori o -schlagru.- Ta konkurenca je končala v resnici s takim -schlagrom" : načrtom Plečnikovim in Sehimkovitzo-vim. — Očitali so njiju načrtu, da je bolj apoteza iznajdbe tiska, nego pa spomenik Gutenberga ; no to ni nikakor napačno, — da. ravno nasprotno: prednost, ki je povstala iz globokega spoznanja naloge ; tega pa je ravno ljud *m. raxpisavšim konkurenco, popolnoma manjkalo. Torej: konkurenca je imela v tem slučaji popolen vsp?h. Našla je _sehlager-. Jnrv je priznala temu „schlagru" prvo ceno. A potem? Menili bi, da je vse navdušeno ter se drvi k izvajanju. Ne! Nazadnjaštvo, ta zli duh. ki že delj nego sto let nesrečno upliva na avstrijsko umetnost, zmagal je zopet. Solidno, toda nikakor izvirno delo ho izvršeno, a v tej konkurenci srečno pojavivši se _schla-geru pade zopet v temoto. To je, odkrito rečeno, javen škandal.--- PRVA TO VA R N A za čopiče in ščeike Santo fl' Anpli TRST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zennaro in GentHi). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja. palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd. flC Vse po jako nizkih cenah. '•I V prepričanje se prosi blagohoten obisk. 1 Aleksander Levi liozig m % & & & Prva in n^Jvečja tovarna pohifitra ▼seh rrst. —«t T R S T TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Llmitanea ZALOGE: Piazza Rosarlo it 2 (šolsko poslopje) In Via Riborgt it. 21 Telefon it. 670. -MOM- Velik isbor tapecarij, ercal in slik. Is-^ vrluje naročbe tudi po posebnih načrtih. ^ Cene bres konkurenoe. ^ i§ 1LDSTR0VAIJ CEHI ZA3T0VJ II FBiUO ® Predmeti postavio se na oa* obroci m ali železnico franKO- Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno in?ercijo se plača po 1 nvč. za benedo: ra večkratno innereijo pa se cena primerno zniža. Cglani za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Jfajmanja objava 30 dvč. V Trstu. Zaloga likerjev t sorifib in buteljkah Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. »presrorljive mrežice. v "J »Ur. >jjr>:irti priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) .Meteor-* in vse druge priprave za plinovo luč „Aner." Vitez D. Anton Šorli Kavarne. priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogi drugi časniki. I o I/ Pprh^llP Ulica Stadion M. 20, pe JalV. ruiliauu karua in ., Hiftdčtfarna; svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejem* ti-di domači kruh v pecivo. Postrežba točna Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo st. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina : refofk črn po 'J8 novč., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsi k zamore moja vina analizovati in ako jih vdcbi ponarejena* vdobi 100 gld. nagrade. Salarini. Ponte della Fabbra ^t. 2. vcgal u Torrente. Podružnica _Alla citti di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu"-ve 3 (Brunerjeva hi-ai. Zaloga izgotovljenih oblek za mo£ke in dečke. Velik izbor oblek za moške od g. HIA) do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in pod-ite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14, ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. i Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlare od gld. 2.50 — 4.f.O. finejše od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2J0 — lO. Haveloki za moške in dečke po rnjiižiih cenah. Hlače od moleškina izlodjeva koža) 7« delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kot minu. Črtane močne «r«jte za de.avce gld. 1.20. Ve lika zalaga snovij za moške obleke na meter al tudi ra naroči** r.a obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove zprejemajo izdelovanja obleke jo nuri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek \ raznih risanicah in merah za moške in dečke. Tehnični urad. Ustanovljeno 1877, Zaloga stroje? in železja. SCHNABL k CB. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrc!ej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. IfT" Materijal za stavbišče. ""99 Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. ŽeU*ze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. in v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kam not'skarn. 13 mehaničnih delavni«*. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za olileko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravijanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno s lo, Tovarne za šumeče votle, i >istilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta eeici je lilo lostaTljeii!: 151 motcrjey ta plin in tetrolej in 65 parnih stroje? Anton Breščak t Gorici, Gosposka uliea 5t. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki zberi pohištvo vseh »lc gov za v«ak stan od najboljšega izdelka. V ra'ogi ima: podobe na platno in šipe. ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. l>aje tudi na obroke. Razprodaja po jako znižanih cenah. REDKA PRILIKA. Ker moram v dveh mesecih razprodati dobro poznano zalogo E. ROTTENBERG. ulica Caserma št. I, I. n. obstoječo iz snovij za moške in ženske oldeke, najnovejše novosti za spomlad in poletje, izg tovlj« ne obleke za moške in dečke, izgotovljenega perila za moške in g«>spe, kravat, in ovratnikov, zapestnikov, spodnjih srajc od volne in bombaža, spodnjih hlač itd. Prodajam vse po neverjetno nizkih cenah. Kfr so bile cene, katere je držal E. ROTTENBERG jako nizke, se opozarja slavno občinstvo, da bo se iste sedaj se bolj zuižale in se blago — — — — — — — prodaja sedaj po jako nizkih cenah. — — — — — — — Kdor se hoče prepričati mora poskusit! Obiščite manufakturno fivoiano ulica Gaserna št. 1, L naflstrouie. Proti « kašlju in latam kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - uaj se uporabljajo edino le katramiie pastilje Kavasini škatljica po 80 stotink. Proti zagrljenju m grlobolu !*e p ri po rc čaj o Ravasinijcvc pastiljc — = od ogolunjene sladke skorje >katljica po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI KAVASINI v Trstu, Piazza della St&zione it. 3. kakor ttuli v krkmrni Pkrioli .izroniti, Luciani, Vi-tali A VirithavK ; t Kfki : Irlortu Fr«dauu (Wrici Irkama Cri-tnfoletti iu P»ntoui. Prodajalnica izgotovljenih oblek = itta citta fli Trieste" = tvrdite ■■ EDVARD KALASCH mmm Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačni«*o. kjer se izvršujejo obleke |k> meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Važno oznanilo! Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu občinstvu, da ?o dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle I^egna št. «» (v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zato se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko e. kr. min ster-tvo za notranje stvari radi prego-tega k varjenja vina, ki sta .1 a v resno nevarnost ljudstvo. Kdor torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom, vsled česar se mora zahtevati vedno le garancijsko znamko. Z vsem spoštovanjem Braća Bnj, Split-Trst. 3van ^ingeli ulica Canl e 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopiče v vseh vrst 111 ščetk, nahajajoč se 11a tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali koremk tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za /. »bovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domaČega izdelka vse po jako znižanih cenah. 16. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtfetoDijevo cikorijo. SREČA TUKAJ. Spodaj označeni krasni predmeti : ;; 1 < n 1 c (^ frnko" samo za gl. 3.30 se v dobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od J. VAMDEREB, tovarna za nre. Mov. Stradom 2 vdobijo se nikaka stenska ura! nikake igrače! samo rabljivi jiredmeti od niklja, doublfe pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom c. !xr. puneovnega urada. 1 nikeljasta reni. žepna ura, 54 ur idoča. janu'-etia za dober tek. 1 podoba eexarja Frau Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi soeijalistična iia pokroveu v". 1 n»»»^njivek t>d usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlaćena z lepim naveskom. 1 ji»ko fino žepno ogledalo, okovano, dvojna sipa. 1 par finih gumbov od duble zlata, patento^ni. 6 parov _ _ „ za ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice. 1 elegantna Jkatlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s skatljico. 1 kravatna spila od n „ „ „ 1 prstan ^ „ „za gospode ali dame. 15 razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja. pošljem moj velik ilustrovjini cenik ou ur in dragccenrsti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5*50. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pohištva Rudolf Exner Trst. — Via della Stazioiie 13<><> — Trst. Telefon &47. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 3 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. „Anflemo flu Fraz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . - liter jm> 36 kr. Crna istrska .... „ 36 „ Istrski refolk .... „ „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na bć c. kr. častništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zij^kega zaklada. Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentč. vžiike, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hinko OibertI, ul. Canale T I Pristni teran raz|K>šilja Jakob Pieroboil v Vraaru (O r sera) v sodih od 30 1 naprej, po 10 g;»!d. hI za družino in po 8 gld. hI gostilno franko Trst. Informacije in uzorci pri Saukovič, uliea Valdirivo št. 11. Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor iinenovaui pogrebni zavod po raznih zaprekah, zopet v narodnih rokah. Oprave ima take in toliko, da zamore prirediti vsakovrstnih pogrebov. V prodajalniei na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armonia«) ima strankam na razpolago vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajoč se, da nas sorojaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi udano Pogrebni zavod.