
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
2
Oglasi
Naročnik objave: Kamp Menina d.o.o., Varpolje 105, 3332 Rečica ob Savinji
Tema tedna:    
Zgornjesavinjska kultura 
v jubilejnih obletnicah ................................................ 4
Upravna enota Mozirje: 
Za sklepanje zakonskih zvez izven uradnih 
prostorov so ustaljene štiri lokacije ................... 6
Planinski dom na Korošici:
Nov objekt naj bi zrastel 
v treh do štirih letih   ..................................................... 9 
Šola prenove: 
Jaka in Bernarda Matijovc prejela 
priznanje za prenovo Juvanove hiše ................ 10
Slovenska alpska arhitektura:
Na razstavi kar trije 
projekti iz Zgornje Savinjske doline  ................. 10
Razstava Alojza Zavolovška: 
Spomini v podobah slikarja, 
ki je občudoval kozolce  ............................................ 14
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl, 
Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 7 , 15. februar 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Branje - del kulture, izobraževanja in skrbi 
za zdravje
Smo sredi meseca kulture, ki ponuja zares 
obilo priložnosti za uživanje v različnih obli-
kah in zvrsteh kulturnih vsebin. Za temo tedna 
v tokratni številki Savinjskih novic smo malce 
pobrskali po zgodovini in našli nekaj okroglih 
obletnic, povezanih s kulturo, ki jih bomo pra-
znovali v letu 2019. Med njimi je tudi 140-letnica 
čitalništva v Mozirju.
Čitalnice lahko smatramo kot predhodnice da-
našnjih knjižnic. Odigrale so izjemno pomembno 
vlogo v času najhujšega potujčevanja našega na-
roda, (tudi) z branjem pa so naši predniki uspe-
li ohraniti slovenski jezik, brez katerega danes 
preprosto ne bi več obstajali kot Slovenci. 
V sodobnem času smo žal priča trendu, da ved-
no manj ljudi bere. To ne velja samo za prebival-
ce Slovenije, ampak govorimo o globalnem tren-
du, ki je posledica sodobnega načina življenja in 
digitalizacije. Slednja pretvarja sporočila v zvoč-
ni in/ali slikovni format, ki sta za uporabnika lažje 
dostopna kot tiskana beseda. Poslušanje in gle-
danje pač terjata manj napora kot branje, poleg 
tega ljudje iščemo vse krajše poti do informacij.
Raziskava o bralni kulturi v Sloveniji, ki je bi-
la izvedena pred štirimi leti, je pokazala, da je kar 
42 odstotkov slovenskih državljanov nebralcev. Ti 
ljudje v enem letu ne preberejo niti ene knjige. V 
primerjavi z letom 1998 se je ta delež povečal za 
tri odstotke. 
Bralno kulturo lahko merimo tudi po obisku 
knjižnic, založniki pa jo merijo po prodaji knjig. 
Slovenci kupimo v povprečju 2,8 knjige na prebi-
valca, izposoja v knjižnicah pa je dvanajst knjig 
letno na prebivalca. Založbe prodajo največ lju-
bezenskih romanov, sledijo zgodovinski, nato kri-
minalke in fantazijski romani. Močan je tudi delež 
tako imenovane stvarne literature, zlasti knjig o 
osebnostni rasti in kuharskih knjig.
Zanimiva so tudi znanstvena dognanja v zvezi 
z branjem. Branje zmanjšuje stres, povečuje inteli-
genco in izboljšuje zbranost. Raziskave kažejo, da 
je branje najučinkovitejša stimulacija za ohranja-
nje aktivnih možganov, ki zmanjšuje verjetnost za 
nastanek demence in Alzheimerjeve bolezni.
Tako kot na vse drugo tudi na branje vpliva ra-
zvoj tehnologije. Danes marsikaj preberemo na 
digitalnih nosilcih, kot so pametni telefoni, ta-
blice in računalniki. Ta način branja je nekaterim 
všeč, ker niso obremenjeni s tem, koliko še mora-
jo prebrati, da bodo prišli do konca, drugi pa pri 
vsakem gradivu, ki je daljše od dveh strani, prise-
gajo na papir v roki. Med slednje se uvrščam tu-
di sam. Pa vi?
(IS)
(JM)
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
4
Tema tedna
ZGORNJESAVINJSKA KULTURA V JUBILEJNIH OBLETNICAH
Knjige, pesem, igra, ples in ustvarjanje so del naše doline 
že od nekdaj
Zgornja Savinjska dolina v tem 
mesecu živi v kulturnem utripu. Le-
tošnje leto je za nekatera zgornje-
savinjska društva in tradicionalne 
dogodke, povezane s kulturno de-
javnostjo, leto jubileja. Spominja-
li se bomo tudi obletnic rojstva ali 
smrti nekaterih vidnejših kulturni-
kov, ki so živeli ali delovali v naši 
dolini.
140 LET OD ZAČETKA 
ČITALNIŠKIH DEJAVNOSTI V 
MOZIRJU
Starejši kulturno obarvan jubi-
lej, vezan na letošnje leto, je leta 
1989 v Savinjskih novicah omenil 
Aleksander Videčnik, in sicer zapi-
sano pod naslovom »Letos mineva 
110 let od pričetka delovanja Čital-
nice v Mozirju«. Torej letos beleži-
mo že 140 let od omenjenega do-
godka. 
Kot je zapisal, je bila mozirska 
Narodna čitalnica sicer ustanov-
ljena dve leti prej, aktivno pa je pri-
čela z delovanjem v letu 1879. Či-
talnice so bile predhodnice da-
našnjega organiziranega knjižni-
čarstva. Datum pričetka strokovno 
organiziranega in vodenega knji-
žničarstva v naši dolini sega v le-
to 1973, nekaj manjših jubilejev bo 
letos zabeležila tudi Osrednja knji-
žnica Mozirje. 
JUBILEJI V 
KNJIŽNIČARSTVU
V februarju leta 1979, torej pred 
40 leti, je potekala otvoritev no-
vih prostorov za občinsko knji-
žnico v prizidku kulturnega do-
ma v Mozirju. Jubilej bo v decem-
bru obeležila tudi krajevna knji-
žnica Solčava, saj je v okviru Knji-
žnice Mozirje tamkajšnje knjižni-
čarstvo ponovno zaživelo 29. de-
cembra 1979. Del knjižnega gra-
diva je solčavska knjižnica pre-
jela od njihove društvene knjižni-
ce. Novo posodobitev je doživela 
pred desetimi leti, ko se je prese-
lila v prvo nadstropje podružnič-
ne šole.
DOLGA IN MOČNA PEVSKA 
TRADICIJA 
Ljudsko petje naše ljudi sprem-
lja že stoletja, lepo tradicijo ima 
tudi organizirano petje. V prihod-
njem letu bo kar pol stoletja pra-
znovala območna revija odraslih 
pevskih zasedb iz Zgornje Savinj-
ske doline Pa se sliš'. Na prvo mar-
čevsko soboto bodo koncert prip-
ravile tudi članice Ženskega pev-
skega zbora Jutro iz Radmirja, ki 
praznujejo 10 let delovanja. Spo-
mladi pa bo 60 let obstoja obele-
žila pevska revija otroških in mla-
dinskih pevskih zborov Zgornje Sa-
vinjske doline Cicido.
PRED 100-TIMI LETI SO V 
MOZIRJU ZNOVA ZAIGRALI 
IGRO
Osrednja osebnost mozirske-
ga dramskega delovanja po dru-
gi svetovni vojni je bil režiser in 
scenarist Franjo Cesar. Izbrskal je 
podatek, da naj bi v Mozirju prvo 
igro zaigrali že leta 1876. Imenova-
la se je Bob iz Kranja. Napeti časi 
pred in med prvo svetovno vojno 
so osiromašili kulturne dejavno-
sti, a že leta 1919, torej pred 100 le-
ti, so Mozirjani znova zaigrali igro, 
tokrat Desetega brata pod režijo 
Frana Hribernika.
JUBILEJA NA PODROČJU LIKOVNE 
UMETNOSTI
Tudi na področju likovne umet- 
nosti bomo letos imeli razlog za 
praznovanje. V septembru bodo 
140 let 
mineva od pričetka 
delovanja Čitalnice v Mozirju.
Kako zelo živa je kultura pri nas priča tudi to, da je zaključno pevsko 
točko osrednje proslave meseca kulture v dolini pripravila večina 
kulturnih društev mozirske občine. (Foto: Marija Šukalo)
že 25. leto zapored potekali študij-
ski dnevi Ex tempore Mozirski gaj, 
v okviru katerih se na študijskem 
srečanju zbirajo umetniki iz slo-
venskega in mednarodnega pros-
tora. Septembra bodo 20. obletnico 
delovanja praznovali tudi člani Kul-
turnega društva likovnih ustvarjal-
cev Zgornje Savinjske doline Gal. 
Društvo se v zadnjih letih opazno 
širi, prav tako so s svojimi razsta-
vami vedno bolj prisotni v širšem 
slovenskem prostoru.
NEKAJ JUBILEJEV ZASLUŽNIH 
KULTURNIKOV
Letos mineva 200 let od rojstva 
Ignaca Orožna (1819–1900), sloven-
skega zgodovinarja, ki je bil župnik 
v Mozirju v letih 1854 do 1865. V tem 
času je pričel pisati župnijsko kro-
niko, ki ostaja bogat vir podatkov, 
poleg tega je napisal veliko zgo-
dovinskih razprav vezanih na na-
šo dolino. 
Mineva 170 let od rojstva Frana 
Praprotnika (1849–1933). Leta 1889 
je postal nadučitelj v Mozirju in je 
začetnik zapisovanja mozirske tr-
ške kronike, pobudnik sadjarstva, 
pisal je tudi strokovne prispevke 
za šolske učbenike. 
Pred 120 leti se je rodil Franjo 
Vajd (1899–1976), ki je učil na mo-
zirski šoli. Bil je goreč raziskovalec 
zgodovinske in narodopisne po-
sebnosti doline. 
Prej omenjenega Franja Cesar-
ja, režiserja in scenarista, ki ima ve-
like zasluge pri razvoju gledališke 
dejavnosti v Mozirju, so na njegovo 
poslednjo pot pospremili pred tride-
setimi leti, umrl je novembra 1989.
Tatiana Golob
Letos bodo jubileje obeležile nekatere gornjegrajske 
muzejske zbirke. Kot je zapisano na spletni strani Obči-
ne Gornji Grad, je bila etnološka zbirka ustanovljena le-
ta 1989, letos beleži torej 30 let obstoja. Tri zbirke, in si-
cer Zbirka Antona Jamnika (1862-1942), izumitelja in ljud-
skega oblikovalca, Etnološka zbirka Šokatnikove domači-
je ter Zbirka fosilov in kamnin, pa letos obeležujejo 20-le-
tnico obstoja.
Večina v članku zbranih podatkov izhaja iz preteklih ob-
jav Savinjskih novic in naj bodo v prijazen »opomnik« dru-
štvom oziroma ustanovam, povezanih z naštetimi jubileji. 
Lahko pa, da je kakšna obletnica, povezana s kulturo, tudi 
spregledana. V tem primeru bomo veseli tudi vašega opo-
mnika nam.
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 5
Aktualno
OTVORITVENA SLOVESNOST PRAZNOVANJA MESECA KULTURE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Podeljena najvišja priznanja posameznikom in društvom na 
področju kulture
ORGANIZATORJI IN IZVAJALCI PRIREDITVE:
KD Mozirje, KD Godba Zgornje Savinjske doline, Up N' downs, KD 
Lepa Njiva, KD Rovtar Šmihel, KUK Potovke, KUD STOPinJE in JSKD OI 
Mozirje.
PRIZNANJA SVETA JSKD OI MOZIRJE
so prejeli: Janez Gregorc za dolgoletno in ustvarjalno delo na 
področju literarne dejavnosti ter za pomemben prispevek pri ohra-
njanju ljudskega izročila; Viktorija Krajnc za dolgoletno delo na 
področju pevske dejavnosti in vsestransko delo na kulturnem po-
dročju; Stanislav Černevšek za pomoč pri društvenih dejavno-
stih; Jože Mlačnik za pomemben prispevek pri ohranjanju ljudske-
ga izročila in dolgoletno delo na pevskem področju. 
JUBILEJNA PRIZNANJA JSKD OI MOZIRJE 
so prejeli: Irena Jeraj za ustvarjalno delo na gledališkem podro-
čju in vsestransko delo v ljubiteljski kulturi; Ivan Bezovnik, Albin 
Moličnik, Franc Moličnik in Albin Robnik za dolgoletno delo na 
pevskem področju in ohranjanju ljudskega izročila. 
PRIZNANJE JSKD OI MOZIRJE ZA POSEBNE DOSEŽKE 
V LETU 2018
so prejeli: Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline, Mla-
dinski pevski zbor OŠ Nazarje pod vodstvom Katja Gruber, Ljudski 
pevci iz Luč, Špela Orešnik, Ivana Žvipelj, Albina Rajter, Gledališče 
Mozirsko, Jasna Skornšek, Ana Skornšek, Aleš Podrižnik in Otroška 
folklorna skupina OŠ Gornji Grad – Veliki facki.
Z medobčinsko slavnostno aka-
demijo so v Mozirju na predvečer 
Prešernovega dne odprli mesec 
kulture. Na otvoritveni slovesnosti 
so ustvarjalcem in poustvarjalcem 
na kulturnem področju podelili tu-
di priznanja mozirske območne iz-
postave Javnega sklada RS za kul-
turne dejavnosti (JSKD) za pretek-
lo leto. Štiri priznanja sveta in prav 
toliko priznanj območne izposta-
ve ter enajst priznanj za posebne 
dosežke posameznikom in usta-
novam sta podelili vodja območ-
ne izpostave Simona Zadravec in 
vodja sveta JSKD OI Mozirje Tade-
ja Robnik. 
ODNOS DO AMATERSKE KULTURE 
JE POTREBNO SPREMENITI NA 
DRŽAVNEM NIVOJU
Slavnostni govornik Anton Ve-
nek, prejemnik priznanja za ži-
vljenjsko delo na področju kultu-
re v naši dolini, je orisal aktivno-
sti in dogajanje skozi več kot šti-
ri desetletja pripravljanja kultur-
nih dogodkov – ko je teden kul-
ture prerasel v mesec bogatega 
kulturnega dogajanja. Poudaril je, 
da številni posamezniki nesebič-
no namenijo svoj čas za različna 
kulturna udejstvovanja v dobrobit 
občanov. 
»Vsi kulturni ustvarjalci in ljubi-
telji kulture se zavedamo, da nas 
kultura dela boljše, bolj človeške. 
Umetnost je tista, ki ustvarja kul-
turo spoštovanja, odgovornost, so-
čutje in materialno blaginjo naše-
ga naroda. Če kulturna društva že-
lijo ustvarjati, morajo za to ime-
ti ustrezno finančno podlago, a 
se občine, ki za to skrbijo, odziva-
jo različno,« je povedal in poudaril, 
da bi bilo potrebno na državnem 
nivoju odnos do amaterske kulture 
bistveno spremeniti ter ji nameni-
Nagrajenci na področju kulture s predsednico sveta JSKD OI Mozirje Tadejo Robnik (desno) 
ti več sredstev. »Žal se ministrstvo 
za kulturo utaplja v svojih proble-
mih, namesto da bi bolj prisluhni-
li potrebam izven Ljubljane,« je bil 
kritičen Venek.
IZ MALEGA RASTE 
VELIKO
Kaj kultura pomeni posamezni-
kom od vrtca do starosti, je bilo 
razbrati v bogatem kulturnem pro-
gramu. Slednjega, ki ga je z Zdra-
vljico pričela rok skupina Up N' 
downs, so pripravile različne gene-
racije ustvarjalcev kulturnih dru-
štev mozirske občine. Nastopili so 
otroci, pevci, recitatorji, gledališč-
niki in instrumentalisti ter dokaza-
li, da iz malega raste veliko tudi v 
kulturi. Za vezan potek sta poskr-
bela moderatorja Jasna Skornšek 
in Luka Pavlič. 
Zahvalne besede nastopajočim 
in prejemnikom priznanj je name-
nila tudi vodja območne izposta-
ve Zadravčeva. Pri tem je poudari-
la, da so uspehi nagrajencev lah-
ko navdih mnogim, saj kljub težkim 
pogojem vztrajajo na svoji poti. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Anton Venek: »Umetnost 
je tista, ki ustvarja kulturo 
spoštovanja, odgovornost, 
sočutje in materialno blaginjo 
našega naroda.«
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
6
Iz upravne enote, Iz občin
OBČINSKI SVET SOLČAVA 
Potrdili kodeks ravnanja izvoljenih 
predstavnikov
Skupnost slovenskih občin je na občine – 
članice poslala vzorec kodeksa, ki obravnava 
ustrezna ravnanja izvoljenih predstavnikov na 
lokalni ravni. Kodeks je županja Katarina Pre-
lesnik uvrstila na dnevni red januarske seje 
solčavskega občinskega sveta. Svetniki so ko-
deks sprejeli z ustreznim sklepom. 
PREDSTAVITEV VSEBINE
Županja je uvodoma dejala, da je prav, da se 
člani kot novoizvoljeni svetniki seznanijo z vse-
bino kodeksa ravnanja izvoljenih predstavnikov 
na lokalni ravni in ga podpišejo. Vsebino kode-
ksa je podrobneje obrazložila direktorica občin-
ske uprave Albina Štiftar. Kot izhodišče za pri-
pravo kodeksa je bilo uporabljeno priporočilo 
Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta 
Evrope, katerega članica je tudi Skupnost občin 
Slovenije. 
SEDEM VSEBINSKIH POGLAVIJ
Kodeks je poleg uvodnih, splošnih in končnih 
določb razdeljen na sedem vsebinskih poglavij, 
ki se nanašajo na posebne obveznosti, poveza-
ne s prevzemom, opravljanjem in prenehanjem 
opravljanja funkcije, na sredstva nadzora, odno-
se z javnostjo, odnose do uslužbencev, odnose z 
mediji, informacije, razširjanje in ozaveščanje ter 
nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem kodeksa.
Marija Lebar
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Za sklepanje zakonskih zvez izven uradnih prostorov so 
ustaljene štiri lokacije 
Na srečanju sta načelnica Milena Cigale (desno v sredini) in Suzana Grudnik (levo v sredini) 
prisotnim predstavili podatke o sklepanju porok na območju Upravne enote Mozirje. 
(Fotodokumentacija enote) 
V lanskem letu sta bili na območju Upravne 
enote Mozirje sklenjeni 102 poroki, to je deset 
več kot v letu 2017 . Od tega je bilo sklenjenih 50 
porok v uradnih prostorih in 52 zunaj njih. O na-
činih in prostorih za sklepanje zakonskih zvez, 
o statistiki za zadnja leta in še o čem so govorili 
na srečanju, ki je v prostorih mozirske upravne 
enote potekalo zadnji januarski četrtek. 
KDO JE POOBLAŠČEN ZA SKLEPANJE 
ZAKONSKIH ZVEZ?
Načelnica upravne enote Milena Cigale je 
na srečanje poleg matičarjev povabila tudi dru-
ge osebe, ki so pooblaščene za sklepanje za-
konskih zvez. Med njimi so od začetka lanske-
ga leta tudi župani. S 1. januarjem 2018 so se 
namreč pričele uporabljati določbe družinske-
ga zakonika, tudi za področje sklepanja zakon-
skih zvez. V povezavi s tem se je začel uporab-
ljati tudi pravilnik, ki ureja to področje, katerega 
vsebino je na srečanju predstavila vodja oddel-
ka za upravne in notranje zadeve UE Mozirje Su-
zana Grudnik. 
Po tem pravilniku se zakonska zveza lahko 
sklene pred matičarjem in načelnikom upravne 
enote ali od njega pooblaščeno osebo. Zakon-
ska zveza se lahko sklene tudi pred matičarjem 
ali matičarko in županjo ali županom občine, na 
območju katere se zveza sklepa.
PONOVITEV SLOVESNOSTI IN PARTNERSKA 
ZVEZA 
Milena Cigale je povedala, da so »v lanskem 
letu poleg 102 porok imeli tudi eno jubilejno – 
zlato poroko. Število sklenjenih zakonskih zvez 
je že nekaj let približno enako, se pa spreminja 
razmerje med uradnim prostorom in zunaj nje-
ga, in to v prid slednjemu. 
Poleg sklepanja zakonskih zvez zakonodaja 
predvideva še sklenitev partnerske zveze, to je 
življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moš-
kih. Zakon o partnerski zvezi določa, da se za 
sklenitev partnerske zveze smiselno uporablja-
jo določbe o sklenitvi zakonske zveze, kot jih do-
loča zakon, ki ureja zakonsko zvezo. To pomeni, 
da vse, kar smo povedali, velja tudi za skleni-
tev partnerske zveze. Doslej sklenitve partner-
ske zveze po zakonu o partnerski zvezi v mo-
zirski upravni enoti še nismo imeli.«
50 porok 
je bilo lani v dolini v uradnih prostorih 
in 52 zunaj njih.
IZBIRA KRAJA IN ČASA 
Zakonska zveza se sklepa v uradnih prosto-
rih, ki jih določi načelnik upravne enote v so-
glasju z ministrom, pristojnim za javno upravo. 
Pri UE Mozirje imajo za to določene sejno so-
bo Občine Mozirje, kjer sklepajo zakonske zve-
ze v poslovnem času UE, poročno dvorano v na-
zarskem gradu Vrbovec ter sejni sobi ljubenske 
in lučke občine, kjer se zakonske zveze sklepajo 
ob sobotah med 10. in 19. uro.
Za sklepanje zakonskih zvez izven uradnih 
prostorov obstaja nekaj ustaljenih lokacij, kot 
so Mozirski gaj, Golte, Veniše in Logarska doli-
na, kjer je bilo sklenjenih največ porok. Mlado-
poročenci pa želijo skleniti zakonsko zvezo na 
vedno novih lokacijah. Pri tem jim na upravni 
enoti skušajo ugoditi v največji meri. Take po-
roke se lahko opravijo, če za to obstaja kak po-
seben razlog ali če tako želita bodoča zakonca 
in sta pripravljena poravnati s tem nastale do-
datne stroške. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 7
Gospodarstvo, Organizacije
SREČANJE KLUBOV ŽUPANJ IN POSLANK V DRŽAVNEM ZBORU 
Udeleženki tudi rečiška in 
solčavska županja
Županji občin Rečica ob Savinji 
in Solčava, Ana Rebernik in Ka-
tarina Prelesnik, sta se udeležili 
srečanja klubov županj in poslank 
v državnem zboru. Prisotne so se 
dogovorile o vzpostavitvi tesnega 
sodelovanja na različnih področjih. 
Določile so temo skupne pro-
blemske okrogle mize in razisko-
valne naloge, ki bo izvedena za 
potrebe preverjanja, katere instru-
mente države Evropske unije upo-
rabljajo za ohranjanje poseljenosti 
obmejnih in manj razvitih področij 
ter kakšne politike skladnega regi-
onalnega razvoja vodijo. Prav tako 
so se dogovorile za vzpostavitev 
čim bolj neposredne komunikacije 
o temah, ki jih obravnava državni 
zbor in zadevajo delovanje, organi-
zacijo in financiranje občin.
Barbara Rozoničnik
RAZMERE NA TRGU DELA V NAŠI REGIJI
Brezposelnost najnižja v zadnjih letih
Romana Lapajne je članom 
Savinjsko-šaleške gospodarske 
zbornice predstavila razmere 
na trgu dela v Saša regiji. 
(Foto: Primož Vajdl)
Slovensko gospodarstvo je tre-
nutno v vzponu, in to se kaže v raz-
merah na trgu dela. Podjetniki v na-
ši regiji stalno iščejo kvalitetno de-
lovno silo, kar se odraža v stanju 
brezposelnosti. Slednja je najniž-
ja v zadnjih štirinajstih letih in zna-
ša 7 ,9 odstotka. Tako lahko govorimo 
o tehnični brezposelnosti, po kateri 
so brez službe le tisti, ki so že dolgo-
trajno brezposelni in zaradi različ-
nih vzrokov težko najdejo zaposli-
tev. O vsem tem je bilo govora tudi 
na zadnji seji Savinjsko-šaleške go-
spodarske zbornice, kjer je zbranim 
podjetnikom razmere na trgu dela 
predstavila izobraževalna in psiho-
loška svetovalka Romana Lapajne.
MED BREZPOSELNIMI NAJVEČ 
DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH 
IN ŽENSK
V Saša regiji je dobrih 4.500 
brezposelnih. Prevladujejo dolgo-
SVET SAVINJSKE REGIJE
Že v pripravah na novo finančno perspektivo
Direktorici Razvojne agencije 
Savinjske regije Ivi Zorenč so 
podelili še en štiriletni mandat.
V Celju se je sestal Svet Savinj-
ske regije in obravnaval poslo-
vanje Razvojne agencije Savinj-
ske regije (RASR) v lanskem letu. 
Obravnavi so tudi kadrovske zade-
ve in pričeli s pripravami na finanč-
no perspektivo 2021-2027 . 
USPEŠNO POSLOVNO LETO 2018
Svet Savinjske regije sestavljajo 
župani vseh 31 občin, ki sodijo na 
široko območje statistične regije 
vse od avstrijske do hrvaške meje. 
Med njimi so tudi županje in župa-
ni zgornjesavinjskih občin. 
Potem, ko so se seznanili s po-
slovanjem RASR v minulem letu, so 
tega ocenili kot zelo uspešno. Med 
drugimi dobrimi rezultati je agen-
cija lani za 20 odstotkov presegla 
načrtovane prihodke. Kot je pove-
dal predsednik sveta mag. Branko 
Kidrič, je bila agencija uspešna pri 
pridobivanju evropskih in državnih 
sredstev pri štirih projektih s tako 
imenovanimi mehkimi vsebinami.
GLAS OBČIN NAJ BO BOLJ SLIŠEN
Pomemben poudarek v načr-
tih za letošnje leto je pričetek po-
stopkov za pripravo regionalne-
ga razvojnega programa za pri-
hodnjo finančno perspektivo. Os-
nova za pripravo tega programa 
bodo območni razvojni programi. 
Kidrič je povedal, da bo na eni pri-
hodnjih sej sveta sprejet časov-
ni načrt za pripravo regionalne-
ga razvojnega programa. Ob tem 
je izrazil upanje, da bo tokrat glas 
občin bolj upoštevan in bo drža-
va bolj prisluhnila njihovim potre-
bam. 
ZORENČEVI IN KIDRIČU ŠE EN 
MANDAT
Svet je obravnaval tudi neka-
tere kadrovske zadeve. Direktori-
ci RASR Ivi Zorenč so podelili še 
en štiriletni mandat, prokuristu Ja-
nezu Jazbecu pa za pol leta. Svet 
Savinjske regije bo skupaj s štiri-
mi podpredsedniki še nadalje vo-
dil Branko Kidrič. 
Marija Lebar
trajno brezposelni, kamor spadajo 
predvsem invalidi in osebe starej-
še od 50 let. V regiji je od sloven-
skega povprečja višja tudi ženska 
brezposelnost. Lapajnetova je de-
jala, da se hitro in dobro zaposlu-
jejo mladi do 29. leta starosti in 
iskalci prve zaposlitve, saj je njiho-
vo število zelo majhno. 
POMOČ ZAVODA ZA 
ZAPOSLOVANJE 
Zavod za zaposlovanje brezposel-
nim pri iskanju službe pomaga na 
različne načine. Med drugim prip-
ravljajo zaposlitvene sejme in hi-
tre zmenke, sodelujejo pri pogovo-
rih delodajalcev s kandidati, v lokal-
nih skupnostih spodbujajo kreiranje 
novih delovnih mest in brezposelne 
spodbujajo k samozaposlitvi.
NAJVEČ POVPRAŠEVANJA V 
PREDELOVALNI INDUSTRIJI
Kot že nekaj let podjetja še 
vedno najbolj iščejo delavce v 
predelovalni industriji in grad-
beništvu. Slednjih na zavodu za 
zaposlovanje ni, zato se podje-
tja srečujejo s pomanjkanjem te-
ga kadra in so primorana delav-
ce iskati v tujini. 
MANJKA TUDI VISOKO 
USPOSOBLJENEGA 
KADRA
Prav tako na trgu dela manj-
ka veliko visoko izobraženega 
kadra. Slednje tako delodajalci 
iščejo tudi preko programa EU-
RES, ki zajema celotno Evrop-
sko unijo. 
Po besedah Lapajnetove se 
podjetja že poslužujejo te po-
ti, kjer je izrednega pomena tu-
di, da bodočim zaposlenim omo-
gočijo dobro življenjsko okolje in 
pomoč pri iskanju stanovanj.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
8
Iz občin
OBČINSKI SVET LUČE
Letošnji proračun dan v javno razpravo 
Na dnevnem redu seje občin-
skega sveta Luče, ki je bila v to-
rek, 5. februarja, je bila med dru-
gimi točkami tudi obravnava 
osnutka proračuna za letošnje le-
to. Župan Ciril Rosc je podrobno 
predstavil proračun, zlasti podro-
čje investicij, kateremu sta na-
menjeni skoraj dve tretjini prora-
čuna. Po krajši razpravi so svetni-
ki predlagani dokument potrdili. 
Osnutek je zdaj v petnajstdnevni 
javni razpravi in lahko nanj obča-
ni podajo dopolnitve, pripombe in 
predloge.
VEČ PRIHODKOV
Proračun je uravnotežen in je ta-
ko na odhodkovni kot na prihod-
kovni strani težak dobrih štiri mili-
jonov evrov. Znesek je tolikšen za-
to, ker je bil dobršen del nepora-
bljenih namenskih sredstev za iz-
gradnjo Športnega centra Luče 
prenešen iz leta 2018. Prav tako 
je na strani dohodkov upošteva-
nih 472 tisoč evrov iz razpisa Eko 
sklada, na katerega se je obči-
na uspešno prijavila in ima za ta 
sredstva že podpisano pogodbo. 
Tudi ta denar je namenjen izgra-
dnji športnega centra. Zaradi dvi-
ga povprečnine bodo višja kot v le-
tu 2018 tudi sredstva, prejeta iz dr-
žavnega proračuna.
SKORAJ DVE TRETJINI ZA 
INVESTICIJE
Župan Rosc je največ pozornosti 
posvetil predstavitvi letošnjih več-
jih občinskih investicij. Med nji-
mi prednjači izgradnja športne-
ga centra, za katero je letos pred-
videnih 1,8 milijona evrov. Sledi še 
nujna naložba v prenovo občinske 
centralne čistilne naprave. Zna-
ten del je namenjen posodobitvi in 
vzdrževanju cest in prometne in-
frastrukture, preurejanju prostorov 
vrtca, področju prostorskega pla-
niranja …
Osnutek proračuna je sedaj v 
javni razpravi in je mogoče nanj 
vložiti pisne amandmaje. Po izte-
ku roka, predvidoma konec febru-
arja, bo župan po preučitvi preje-
tih amandmajev osnutek dopolnil 
in ga predlagal svetnikom v potr-
ditev. Do sprejema proračuna velja 
v občini sklep o začasnem financi-
ranju.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Prvi rebalans proračuna razvojno naravnan
Gornjegrajski župan Toni Špeh 
je z občinsko upravo pripravil 
prvi rebalans proračuna občine. 
Po predstavitvi na seji občinske-
ga sveta je bil deležen široke raz-
prave. Svetniki so od župana želeli 
podrobnejše informacije predsta-
vljenih sprememb v rebalansu. Po 
razpravi so rebalans soglasno po-
trdili.
PRIHODKI SE SPREMINJAJO
V okviru obstoječega obračuna 
je župan Špeh pripravil prvi reba-
lans, ki bo omogočil nekaj projek-
tom več sredstev. Prihodki se bo-
do povečali na področju nedavč-
nih prihodkov, zaradi prodaje štirih 
stanovanj in nekaj zemljišč. Preje-
ta sredstva iz državnega proraču-
na za investicije se bodo poveča-
la za sredstva za sanacijo naravnih 
nesreč in nepovratna sredstva na 
dobrih 370 tisoč evrov, kar je sko-
raj sto odstotkov več od načrtova-
nih prihodkov v sprejetem prora-
čunu. Občina bo prejela tudi 118 ti-
soč evrov povratnih sredstev.
LETOS ENA NOVA ZAPOSLITEV
Odhodki se na nekaterih po-
stavkah povečujejo, na drugih ma-
lo zmanjšujejo. Svetnikom je Špeh 
obrazložil nameravano novo zapo-
slitev v občinski upravi. Občina bo 
namreč še letos zaposlila strokov-
njaka gradbene stroke, ki bo nad-
zoroval vsa gradbena dela v obči-
ni, bdel bo nad delom komunalnih 
delavcev in opravljal pregledni-
ško službo. Delal bo tako na terenu 
kot na področju priprave projektov. 
Občina bi v ta namen ustanovila 
režijski obrat za področja komuna-
le, turizma, okolja in prostora.
ZAPOSLITEV INVESTICIJA ZA 
OBČINO
Da je zaposlitev takšne osebe 
investicija, ne le strošek, je ome-
nila mag. Edita Dobaj, direktorica 
inštituta Idealis. Dodala je, da bo ta 
oseba povezava med občino in te-
renom. Nadzor vseh področij, ki jih 
bo ta oseba pokrivala, bo prinesel 
tudi krajši odzivni čas za odpravlja-
nje raznih tekočih težav. V prihod-
njem letu je načrtovana še zaposli-
tev osebe, ki bi delovala na podro-
čju turizma. Na gornjegrajski obči-
ni je po besedah župana število za-
poslenih enako od leta 2005.
NAKUP KOMBIJA 
Občina bo kupila kombi za na-
mene šolskih prevozov. Poleg te-
ga bosta dve osebi preko projek-
ta Starejši za starejše skrbeli za 
prevoze ljudi k zdravniku, na ra-
zne preglede in tudi za dostavo ži-
vil. Kombi si bodo lahko izposodi-
la tudi društva. Prihranek pri šol-
skih prevozih ene relacije bo prav 
gotovo kar velik, je povedal Špeh. 
Za kombi bo občina vzela kredit z 
odplačilno dobo treh let.
VEČ POUDARKA NA 
ČEBELARSKEM PRAZNIKU
Več sredstev bo namenjenih tu-
di promociji turizma oziroma Če-
belarskemu prazniku. Letos naj 
bi prireditve trajale ves teden, za 
sredstva pa lahko na razpisu kan-
didirajo vsa društva, ki bi v tem ter-
minu pripravile kakšen dogodek. 
Čebelarski praznik je namreč po 
mišljenju župana prireditev, ki jo je 
treba osvežiti in poživiti, vprašanje 
je le, koliko bo kdo pripravljen na-
rediti. 
PRODAJA ŠTIRIH STANOVANJ
Med spremenjenimi postavkami 
in načrtovanimi prihodki je predvi-
dena prodaja štirih občinskih sta-
novanj, po dva v dveh blokih, kjer 
so stanovalci zainteresirani za na-
kup, vzdrževanje stanovanj pa je 
občini bolj v breme. S temi sred-
stvi bi lahko uredili Žehljevo hišo, 
ki je občinska in v zelo slabem sta-
nju. Na področju prostorskega pla-
niranja bodo več sredstev name-
nili pripravi treh podrobnih občin-
skih prostorskih načrtov ter odku-
pu ceste na območju nekdanjega 
podjetja Smreka, kjer deluje več 
podjetij.
Štefka Sem
Župan Toni Špeh (levo) in Edita Dobaj sta podrobneje obrazložila 
prednosti, ki jih bo prinesla nova zaposlitev v občinski upravi. 
(Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 9
Iz občin, Organizacije
PROJEKT OBNOVE KOCBEKOVEGA DOMA NA KOROŠICI
Nov objekt naj bi zrastel v treh do štirih letih
Nov gradbeni odbor je izbral gradnjo doma v modernejšem stilu.
Planinski dom na Korošici je 
20. oktobra 2017 uničil požar. Po 
nesrečnem spletu okoliščin ga je 
povzročila planinka, ki je namesto 
vode na štedilnik pristavila petro-
lej. Dom, ki je takrat ravno dočakal 
dokončanje enajst let trajajoče sa-
nacije, je povsem pogorel. Projekt 
izgradnje novega objekta so v Pla-
ninskem društvu Celje Matica, ki je 
bil lastnik prejšnjega objekta, začr-
tali takoj po požaru.
PROSTOR PRIPRAVLJEN NA 
GRADNJO
Na posebnem transakcijskem 
računu zbirajo sredstva za gradnjo 
novega doma. K projektu je pristo-
pila tudi Planinska zveza Sloveni-
je, ki bo prispevala evro od vsake 
članarine članov planinskih dru-
štev. Prostovoljci in člani Pašne 
skupnosti Podvežak so očistili po-
gorišče, zato je prostor pripravljen 
na gradnjo. 
IZBRALI MODEREN DIZAJN
Gradbeni odbor se je prvotno 
odločil za klasični dizajn, kar je po-
trdila tudi skupščina. Pred časom 
je bil imenovan nov gradbeni od-
bor, ki pa je izbral gradnjo v moder-
nejšem stilu. Izbor je bil na skup-
ščini društva na zadnjo januarsko 
sredo potrjen. Finančni zalogaj je 
velik, saj naj bi nov dom stal oko-
li 800 tisoč evrov. V veliko pomoč 
naj bi bila Slovenska vojska, ki je 
obljubila prevoze.
NOV PREDSEDNIK DRUŠTVA 
BRANE POVŠE
Tokratna skupščina društva je 
bila volilna. Namesto dosedanje-
ga predsednika Mirka Dobrška je 
bil na to mesto izvoljen Brane Pov-
še. Slednji pravi, da upa, da bodo 
lahko do konca tega meseca vlo-
žili prošnjo za izdajo gradbenega 
dovoljenja. Če bo šlo vse po načr-
tih, naj bi v letošnjem letu opravi-
li osnovna gradbena dela, kot je 
gradnja temeljne plošče. Naprej pa 
bo gradnja montažna.
Benjamin Kanjir
OBČINA NAZARJE
Na zborih krajanov izvoljeni novi krajevni odbori 
V Šmartnem ob dreti se je zbora krajanov udeležilo preko 30 krajank in krajanov. 
(Fotodokumentacija občine)
V vseh treh krajevnih skupnostih občine Na-
zarje so prejšnji teden potekali zbori krajanov, 
na katerih so izvolili predstavnike v odbore kra-
jevnih skupnosti in se pogovorili o zadevah, ki 
se zdijo krajanom pomembne in bi jih bilo pot-
rebno urediti.
KMALU TUDI KONSTITUTIVNE SEJE
Prvi zbor krajanov je bil 4. februarja v krajev-
ni skupnosti Nazarje, naslednji dan v Kokarjah 
in dan za tem v Šmartnem ob Dreti. Kot je pove-
dal župan Matej Pečovnik, je v skladu s predpi-
si potrebno izvesti volitve v krajevnih skupno-
stih 60 dni po izvedbi lokalnih volitev. V krajev-
ne odbore se voli predstavnike vseh naselij na 
območju, število predstavnikov pa je odvisno od 
števila prebivalcev v posameznem naselju. 
Krajani so se na javnem glasovanju odločali o 
izvolitvi vsakega posameznega kandidata. Ta je 
izvoljen, če zanj glasuje večina prisotnih na zbo-
ru. V najkrajšem času se bodo krajevni odbori 
sestali na konstitutivnih sejah, kjer bodo imeno-
vali tudi svoje predsednike, je po izvedenih voli-
tvah povedal župan.
PREDSTAVITEV NEKATERIH POMEMBNIH 
PROJEKTOV
V drugem delu je župan Pečovnik govoril o 
tem, kakšne načrte ima občina v zvezi z inve-
sticijskimi vlaganji. Povedal je, da se bo izvaja-
la sanacija na državnih cestah, kjer bo občina 
pristopila v svojem delu, ki ga mora prispeva-
ti. V zvezi z prizidkom nazarskega zdravstvene-
ga doma je povedal, da je projekt v izdelavi in ko 
bo izdelan, bodo stekli nadaljnji pogovori v zvezi 
z deli in financiranjem projekta. V projekt bodo 
vključene vse občine, ki so ustanoviteljice do-
ma. Nadalje je predstavil projekt načrtovanega 
dnevnega centra za starejše oziroma medgene-
racijskega centra.
KAJ TEŽI KRAJANE?
Udeleženci vseh treh zborov krajanov so župa-
na in sodelavca občinske uprave seznanili s pro-
blemi, s katerimi se srečujejo. Zlasti so izposta-
vili problematiko dotrajanih in prenove potrebnih 
občinskih cest in javnih poti. V zvezi z vprašanjem 
občanov glede cest je župan pojasnil, da so na 
seji občinskega sveta obravnavali dokument DI-
IP z naslovom »Ureditev javnih površin in cest v 
občini Nazarje v obdobju 2019-2024« in dodal, da 
je ta dokument podlaga za izvajanje investicij. Te 
niso enostavne in je potrebno pridobiti potrjene 
projekte, vsa soglasja in ne nazadnje še ureditev 
lastništva, kjer pa se včasih zatakne. 
V zvezi z zbiranjem, ravnanjem in odvozom 
odpadkov je pojasnil, da je z družbo PUP Sau-
bermacher sklenjena koncesijska pogodba, ki je 
ni mogoče kar tako prekiniti in da termine in di-
namiko določa izvajalec koncesije.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
10
Organizacije
SLOVENSKA ALPSKA ARHITEKTURA 2008-2018
Na razstavi kar trije projekti iz Zgornje Savinjske doline
Miha Kajzelj (levo) je projektant obnovitve planinskega Doma na 
Menini. (Foto: Jože Miklavc)
V galeriji slovenskih arhitektov 
DESSA v Ljubljani so 28. januar-
ja odprli razstavo Slovenska alp-
ska arhitektura 2008-2018. Zanjo 
je posebna strokovna žirija od 30 
predlogov izbrala deset najboljših, 
med njimi projekte Prenova pla-
ninske koče in ureditev vhodne te-
rase na Menini, projekt Center traj-
nostnega razvoja Rinka iz Solčave 
ter Prenova domačije Vrlovčnik v 
Matkovem Kotu. Desetim arhitek-
tom so ob odprtju razstave pode-
lili posebna priznanja ob prisotno-
sti številnih gostov, ki so bili vklju-
čeni v priprave, financiranje in rea-
lizacijo projektov.
ALPSKA ARHITEKTURA, KOT JO 
DOLOČA EVROPSKA ALPSKA 
KONVENCIJA
Pregledne razstave so se udele-
žili tudi predstavniki vodstva Pla-
te, ki so obogatili slovenski alpski 
prostor. Predstavili so 30 presež-
kov alpske arhitekturne produkci-
je, zgrajenih v zadnjih desetih le-
tih, kot jo določa Alpska konvenci-
ja. Kot so omenili, »je arhitektura 
ključni nosilec identitete posame-
znega prostora, ki nadgrajuje na-
ravno okolje«.
POMEMBNA AVTENTIČNOST 
IN OHRANJANJE NARAVNEGA 
OKOLJA
Zadovoljen s svojimi dosežki je 
bil tudi arhitekt Kajzelj, ki je s pro-
jektoma pomembno prispeval k 
skladnosti in ohranitvi podobe v 
naravnem okolju. Pomembna do-
sežka pa sta tudi izgradnja Rinke v 
Solčavi (2009-2011) ter obnova do-
mačije Vrlovčnik (2017-2018) v Mat-
kovem kotu, je še menil Kajzelj.
Jože Miklavc
ninskega društva Gornji Grad sku-
paj z Mihom Kajzljem, projektan-
tom obnovitve planinskega Do-
ma na Menini (ter bivaka pod Grin-
tavcem). Predsednica Alojzija Su-
hovršnik in gospodar društva Ivo 
Šinkovec sta izrazila zadovoljstvo, 
da je bil inovativni pristop njihove-
ga projektanta opažen tako v na-
ravnem okolju kot tudi pri zahtev-
ni komisiji.
Ob odprtju razstave so organi-
zatorji izrazili čestitko projektan-
tom in investitorjem za projek-
PODELILI PRIZNANJA ZA USPEŠNO PRENOVO OBJEKTOV KULTURNE DEDIŠČINE 2018
Jaka in Bernarda Matijovc prejela priznanje za prenovo 
Juvanove hiše
Partnerji Šole Prenove so: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za 
arhitekturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zdru-
ženje zgodovinskih mest Slovenije ter Srednja gradbena, geo-
detska in okolje varstvena šola Ljubljana.
Juvanova hiša je kulturni spomenik lokalnega pomena in sodi med 
najstarejše hiše na območju občine Luče. (Foto: Igor Solar)
Jaka Matijovc iz Luč je prejel priznanje za uspešno prenovo objektov 
kulturne dediščine 2018. (Foto: Vinko Poličnik)
V sredo, 30. januarja, so v Jakče-
vem domu v Novem mestu par-
tnerji Šole prenove slovesno 
razglasili in podelili priznanja 17 
prejemnikom za uspešno izvedeno 
prenovo objektov kulturne dediš-
čine v letu 2018. Med nominiranci 
sta bila tudi Jaka in Bernarda Ma-
tijovc za prenovo njune znamenite 
Juvanove hiše v Lučah.
PRENOVA TRAJALA DESET LET
Izmed 50 prijavljenih objektov 
jih je posebna komisija izbrala se-
demnajst. Juvanova hiša je kultur-
ni spomenik lokalnega pomena in 
sodi med najstarejše hiše na ob-
močju občine Luče. Prenova je tra-
jala celih deset let in je bila zaklju-
čena v letu 2013. 
JUVANOVA HIŠA V PONOS 
LASTNIKOMA IN KRAJU
»Danes je lahko Juvanova hi-
ša zaradi povsem nove preobleke 
in svoje izvirne dejavnosti v ponos 
ne samo družini Matijovc, temveč 
vsem Lučanom,« je dejal soobčan 
Vinko Poličnik po dogodku, na ka-
terem je bil s prejemnikoma prizna-
nja. Javno priznanje ne pomeni zgolj 
zahvalo za ohranitev kulturne de-
diščine, energijo in vložena lastna 
sredstva, temveč širšo spodbudo k 
prizadevanju za varstvo, ponovno 
uporabo, vrednotenje in promocijo 
kulturne dediščine, so še poveda-
li ob slovesni podelitvi predstavni-
ki Šole prenove.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 11
Oglasi
Kako si s sodobnimi storitvami olajšamo vsakdan
Ko razmišljamo o tem, katera dejavnost 
je z razvojem pustila velik pečat na vsa-
kodnevnem življenju, večini od nas verje-
tno prve na misel pridejo telekomunikacije. 
Morda se nam tudi zdi, da se v bankah ni kaj 
dosti spremenilo. Vendar pa sta tehnologi-
ja in posluh za potrebe strank botrovala šte-
vilnim izboljšavam in današnja izkušnja po-
slovanja z banko je popolnoma drugačna kot 
pred leti. 
Ena izmed takih so gotovo najsodobnejše 
plačilne kartice. Debele denarnice s svežnjem 
bankovcev in kovancev so namreč preteklost. 
Ni nam več treba skrbeti za to, da imamo pri se-
bi dovolj gotovine za plačevanje obveznosti. S 
pojavom plačilnih kartic je namreč tudi plače-
vanje doživelo pravo revolucijo – od plačilnih 
kartic z magnetnimi trakovi, prek kartic s čipom 
do brezstičnih kartic. »Plačevanje z brezstični-
mi karticami je postalo samoumevno, z njimi pa 
lahko plačujemo skoraj povsod – hitro, prepros-
to in varno – kartico le prislonimo k plačilnemu 
terminalu in pri večjih nakupih plačilo potrdimo 
z vnosom številke PIN,« pojasnjuje Simona Gre-
gorn, vodja NLB Poslovalnice Mozirje. 
Gotovine tako praktično skoraj ne potrebuje-
mo več, ko pa jo, je ta zaradi široke mreže ban-
komatov vedno na dosegu roke. Tudi bankomati 
se posodabljajo in postajajo prijaznejši. »Najso-
dobnejši brezstični bankomati omogočajo dvi-
ge z brezstičnimi karticami. So hitri, priročni in 
varnejši, saj kartico k bankomatu le prislonimo, 
zato smo lahko brez strahu pred t. i. skimmin-
gom,« še nadaljuje Gregornova. 
DOSTOP DO BANČNIH STROKOVNJAKOV 
KADARKOLI IN OD KJERKOLI
Prav tako izvajanje bančnih storitev danes 
ni več omejeno na čas in lokacijo bančnih po-
slovalnic. V spletnih in mobilnih bankah lahko 
kadarkoli in kjerkoli izvajamo osnovne bančne 
storitve. Včasih pa moramo ali si želimo kaj ure-
diti tudi v osebnem stiku z bančnim strokovnja-
kom. V NLB si zato prizadevamo storitve pribli-
žati strankam na način, kot vam najbolj ustre-
za. »Tisti, ki se najbolj domače počutite s tele-
fonom, lahko z nami poslujete v telefonski ban-
ki NLB Teledom, ki je dostopna 24 ur na dan, vse 
dni v letu. Če vam je ljubši bolj oseben stik, pa 
lahko do bančnikov dostopate prek video klica,« 
še zaključuje sogovornica.
Simona Gregorn, 
vodja NLB Poslovalnice Mozirje
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
12
Organizacije
MOZIRJE
Ustanovni zbor zgornjesavinjskega 
koronarnega društva
Slavko Bric in iniciativna skupina za ustano-
vitev Društva koronarnih bolnikov Zgornje Sa-
vinjske doline že nekaj časa izvajata aktivno-
sti, da bi se tako društvo ustanovilo tudi v na-
ši dolini. Pri tem sodelujejo tako z Bolnišnico To-
polšica kot s Zvezo koronarnih društev in klu-
bov Slovenije. 
V torek, 19. februarja, ob 17 . uri bodo v dvorani 
gasilskega doma v Mozirju pripravili predavanje 
primarija Janeza Polesa z naslovom Srčni bol-
nik v koronarnem društvu. Po predavanju bo de-
lovanje društev koronarnih bolnikov v Sloveni-
ji predstavil podpredsednica zveze Alenka Ba-
bič. Dogajanje bodo zaključili z ustanovnim zbo-
rom društva. Prisotna bo tudi Lilijana Žerdo-
ner, vodja aktiva vaditeljev. 
Dejavnost društva je zdravstveno-preven-
tivnega, humanitarnega in socialnega značaja. 
Društvo si zlasti prizadeva preprečevati nasta-
nek in napredovanje srčnih bolezni, in sicer ta-
ko, da člane in drugo javnost usmerja in nava-
ja na zdravo in uravnoteženo prehrano, s spod-
bujanjem in organiziranjem redne in trajne te-
lesne aktivnosti, z opustitvijo kajenja, z izobra-
ževanjem, druženjem in psihosocialno pomoč-
jo ter z drugimi oblikami skrbi za kvaliteto živ-
ljenja oseb. 
Marija Lebar
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE
Vedno pogostejše naravne nesreče za gasilce velik izziv
Predsednik Boštjan Cigale je vesel 
korektnega sodelovanja z občino in zvezo. 
V prostorih obnovljene dvorane gasilske-
ga doma je potekal 95. občni zbor PGD Nazar-
je. Predsednik društva Boštjan Cigale je zbra-
nim predstavil preteklo delovanje ter načrte 
za naprej. Z več strani je bilo slišati pohvale o 
zglednem delovanju društva, za dolgoletno pri-
zadevno delo v gasilskih vrstah pa so bila pode-
ljena priznanja. 
VESELI KOREKTNEGA SODELOVANJA Z 
OBČINO IN GASILSKO ZVEZO 
Kot je dejal Cigale, pozornost namenja-
jo vzgoji mladih gasilcev, spodbujajo aktivno-
sti veteranov, gasilke pa so se nadvse uspešno 
integrirale v delovanje društva. V sklopu ener-
getske sanacije doma so izvedli nekaj investicij 
in kupili nekaj opreme. Tudi v prihodnje bo po-
udarek na izobraževanjih, saj lahko le strokovno 
usposobljeni in dobro opremljeni gasilci učinko-
vito posredujejo v vse bolj zahtevnih interven-
društva bodo 22. junija v Nazarjah organizirali 
gasilsko veselico. 
Po besedah poveljnika Sebastjana Solar-
ja je bilo v preteklem letu opravljenih 23 inter-
vencij. Dotaknili so se tudi aktualnega vpraša-
nja prvih posredovalcev, kjer so vse pogosteje 
omenjeni gasilci. Za potrebe zaščite in reševa-
nja je med 17 učnimi poligoni predvidena tudi 
lokacija v Grušovljah. 
PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO IN 
PRIZADEVNO DELO
Zbranim so spregovorili tudi poveljnik na-
zarske civilne zaščite Filip Strnišnik, župan 
Matej Pečovnik in predsednik Gasilske zveze 
Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar. Pode-
ljena so bila priznanja društva in zveze. Franc 
Grudnik je prejel priznanje za kar 70 let član-
stva v društvu.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
Nadaljevati želijo z izgradnjo zgornjih prostorov v gasilskem domu
PGD Radmirje je po besedah predsednika 
društva Damjana Nerata v preteklem letu uspelo 
izpeljati vse začrtane naloge. Veliko dela in časa 
so vložili v pripravo slavnosti ob 120-letnici delo-
vanja društva in izdajo biltena. V njem so predsta-
vili delo zadnjega desetletja, ki je bilo usmerjeno 
v izgradnjo novega gasilskega doma. 
POSREDOVALI V SEDMIH INTERVENCIJAH
Radmirski operativci so posredovali sku-
paj s stanovskimi kolegi z Ljubnega ob Savi-
nji v sedmih intervencijah. Po poročilu povelj-
nika Gašperja Slatinška je v njih sodelovalo 
sedemdeset gasilcev, ki so vložili več kot sto 
prostovoljnih ur. Sicer pa so za pripravljenost 
poskrbeli z različnimi občinskimi vajami, izo-
braževanji in tekmovanji. V pomoč so bili tu-
di različnim organizatorjem pri izvedbi priredi-
tev. Nudili so pomoč pri prevozu pitne vode go-
spodinjstvom, pomagali pri čiščenju cestišča 
in kanalizacije. 
25 TISOČ EVROV ZA IZGRADNJO PROSTOROV
Tudi v letošnjem letu bodo delali po ustalje-
nem planu dela, kar so izpostavili na svojem ob-
čnem zboru, kjer so najzaslužnejšim za delo v 
društvu podelili zahvale in priznanja. Želijo si 
nadaljevati z izgradnjo zgornjih prostorov v ga-
silskem domu. Ta bo po pridobitvi vse potreb-
ne dokumentacije terjala veliko dela in finanč-
nih sredstev. Neratova ocena stroškov je pred-
vidoma 25 tisoč evrov. Sredstva bodo pokušali 
pridobiti od donatorjev, sponzorjev in krajanov. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Predsednik Damjan Nerat ocenjuje stroške 
uredite prostorov po pridobitvi potrebne 
dokumentacije na 25 tisoč evrov. 
cijah. Za tekoče leto načrtujejo obnovo dežur-
ne sobe in stopnišča, z občino in zvezo pa je bi-
la podpisana tripartitna pogodba. Ob 95-letnici 
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 13
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Zgodovina in narodopisje
Spomin Ignacu Orožnu
Odkritje spominske plošče Ignacu Orožnu v Mozirju februarja 
1987 . Zbralo se je kar dosti ljudi, ki so na ta način počastili spomin 
velikega zgodovinarja.
Za pravice prednikov
V okviru prireditev meseca kul-
ture 1987 so kulturne organizaci-
je takratne občine Mozirje poskr-
bele za spominsko ploščo Ignacu 
Orožnu, ki je nekaj časa službo-
val kot župnik v Mozirju. Ploščo so 
odkrili na župnijski zgradbi. Na slo-
vesnosti se je zbralo kar lepo števi-
lo ljudi. Po kratki predstavitvi dela 
Ignaca Orožna je ploščo odkril zgo-
dovinar Zdravko Novak. Za kultur-
ni del slovesnosti je poskrbelo do-
mače prosvetno društvo.
ŽUPNIKOVAL TUDI V MOZIRJU
Ignac Orožen se je rodil 30. 1. 
1819 v Laškem. Po končanem študi-
ju teologije je župnikoval tudi v Mo-
zirju, in sicer od 1854 do 1865. Po 
njegovi zaslugi ima Mozirje izčrpno 
župno kroniko, ki je odličen vir vsa-
kemu raziskovalcu krajevne prete-
klosti, tem bolj ker je segel vsebin-
sko nazaj v davnino. 
ZASLUGE ZA RAZISKOVANJE 
ZGODOVINE ZGORNJE SAVINJSKE 
DOLINE
Izredne so njegove zasluge pri 
raziskovanju zgodovine Mozirja 
in v dolini. Napisal je vrsto znanih 
zgodovinskih del in razprav tudi iz 
naše doline, slovita pa so njegova 
dela zgodovinskega orisa 14 deka-
nij lavantinske škofije. Pisal je v ra-
zne strokovne revije in si zelo pri-
zadeval za varstvo kulturne dediš-
čine, predvsem pa arhivov.
AVTOR ZANESLJIVIH VIROV ZA 
ZGODOVINARJE
Ignac Orožen je v letih 1869 do 
1881 predaval kot profesor na bo-
goslovju v Mariboru. Poleg že na-
vedenih knjižnih del ne gre pre-
zreti še njegove Celjske kronike, ki 
je še danes zanesljiv vir podatkov 
zgodovinarjem. Umrl je 13. 4. 1900 
v Mariboru.
V Savinjskih novicah smo 
večkrat opozorili s našimi pri-
spevki na težave, s katerimi so se 
spopadali pred sto in več leti na-
ši kmetje, ko so iskali pravico paše 
po planinah. Opisali smo boj šmi-
helskih kmetov za planine s takra-
tnimi žovneškimi gospodi. Znani 
so tudi spopadi lučkih, solčavskih 
in ljubenskih kmetov za pašo z gor-
njegrajsko upravo škofovskega ve-
leposestva. Leta 1987 smo opisali 
primer odločnega nastopa kmeta 
Jožeta Laznika iz Nove Štifte.
SPOR ZARADI UPORABE 
PAŠNIKOV
Spor zaradi uporabe pašnikov 
se je vlekel dolga desetletja, ze-
lo pa se je zaostril koncem 19. sto-
letja, ko so se v kmetijstvo uvaja-
le razne nove oblike obdelovanja. 
Kmet je imel za setvene razme-
re, kakršne so takrat veljale, pre-
malo zemlje za pridelavo krme. Ob 
tem mu je živina predstavljala za-
radi hribovskega zemljišča pogla-
vitni vir dohodka. Spričo takšne-
ga stanja je razumljivo prizadeva-
nje živinorejcev za »stare pravice« 
paše po planinah. Da bi bili v bo-
ju z gosposko bolj učinkoviti, so se 
kmetje združevali v pašne zadruge. 
Ena takšnih je bila tudi v Novi Štifti.
VOLILNI ZBOR SLOVENSKE 
LJUDSKE STRANKE
Pretežni del kmetov je bil po 
koncu slovenskega slogaštva 
opredeljen za Slovensko ljud-
sko stranko, ki je imela za kmeč-
ko prebivalstvo posebno organi-
zacijo Slovensko kmečko zvezo. Za 
območje Zadrečke doline je bil po 
prvi svetovni vojni sedež te stranke 
v Žlabru. Pred volitvami so vedno 
pripravljali volilne zbore in tako je 
bil sklican tudi v Novi Štifti. Moralo 
je biti okoli leta 1924, ko je na zboru 
govoril tudi kmet Jože Laznik. Oči-
tno je bil na zboru prisoten naro-
dni poslanec, ker je Laznik v nago-
voru omenil tako poslanca kot pos-
lušalce.
AGRARNA REFORMA PRAZNA 
OBLJUBA
Da bo stvar bolj jasna, je treba 
povedati, da so oblasti po razpadu 
stare Avstrije obljubljale kmetom 
temeljito agrarno reformo. V ta na-
men je bila v državi SHS ustanov-
ljena pri velikem županu maribor-
skem posebna služba za reformo, 
ki naj bi poskrbela za razdelitev ve-
leposestniške zemlje po načelu, da 
naj ima zemljo tisti, ki jo obdeluje. 
Vendar pa kljub administrativnim 
ukrepom vse do druge svetovne 
vojne naši kmetje niso dobili paš-
nikov v zadružno last, kot so to ob-
ljubljali oblastniki.
ŠKOFIJSKI PAŠNIKI
Zadruge so sicer delovale v tem 
smislu naprej, vendar pa niso do-
segle kaj več kot kratkoročne na-
jemne pogodbe z lastniki velikih 
pašnikov, to pa so bili dejansko ve-
leposestniki. V našem primeru je 
bilo večina pašnikov v sestavu ve-
leposestva Marijingrad (škofovsko 
veleposestvo).
ŽIVINOREJA V TEŽKEM 
POLOŽAJU
Jože Laznik je na omenjenem 
volilnem shodu v Novi Štifti opozo-
ril na ključne probleme, s katerimi 
so soočeni kmetje. Najbolj jih za-
skrbljuje živinoreja, ki je glavna pa-
noga kmetijstva v tem delu. S tem 
ozko povezana je pravica paše in 
sploh koriščenja pašnikov. Kmetje 
imajo premalo površin, da bi pos-
krbeli za pridelavo hrane, pa tudi 
mesa za trg. Tako so nujno nave-
zani na pašnike, ki pa so last ško-
fijskega veleposestva. Te pašnike 
so stoletja koristili njihovi predni-
ki (kmetje), ki so znali ceniti plan-
šarstvo kot življenjsko pomembno. 
Oskrbniki posestva, posebno še 
tisti, ki so nemškega porekla, so 
nenehno branili pašo in nagajali, 
kar so le mogli, niso pa uspeli paše 
povsem preprečiti.
TUDI PAŠNA ZADRUGA 
NEMOČNA
Vendar so se skozi desetletja 
najlepše pašne površine pogozdi-
le in tako odtegnile pašništvu. Tako 
so oskrbniki dosegli svoj namen, 
namreč, da bo čim več gozdov na 
račun pašnikov. To je bilo v inte-
resu veleposestva. Tudi trebljenje 
pašnikov so prepovedovali in nara-
va je storila svoje. Včasih so si pri-
voščili še to, da so dovoljevali kme-
tom čiščenje, pa le zato, da bi po-
tem gozd bolje uspeval ... 
To je pripeljalo do tega, da je se-
daj le tretjina nekdanjih pašniških 
površin v tem koncu, ali tretjina 
tistih, ki so jih koristili predniki. Do-
kaz: po katastrskih podatkih je v 
občini 535 ha pašnikov, podatki ok-
rajnega agrarnega urada pa nava-
jajo nove površine v skupni izme-
ri le še 147 ha. Če bo šlo tako nap-
rej, bodo kmetje ostali brez pašni-
kov in se bodo z žalostjo in spomi-
ni ozirali v planine. Tako bo živino-
reja uničena. Tudi pašna zadruga, 
ki je bila ustanovljena leta 1908, nič 
ne uspe.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
14
Kultura, Oglasi
ODPRTJE SPOMINSKE RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA ALOJZA ZAVOLOVŠKA 
Spomini v podobah slikarja, ki je občudoval kozolce
Razstavljena dela je predstavila avtorica razstave in urednica 
spremljajočega kataloga, umetnostna zgodovinarka mag. Milena 
Koren Božiček. (Foto: Tatiana Golob)
Umetnine pokojnega akademskega slikarja Alojza Zavolovška so si 
zbrani na odprtju razstave z zanimanjem ogledali. 
(Foto: Tatiana Golob)
Zadnji dan v januarju je v Ga-
leriji Mozirje potekalo odprtje raz-
stave, posvečene spominu na aka-
demskega slikarja Alojza Zavo-
lovška, ki je svoja leta po upokoji-
tvi preživel v Mozirju. Razstavljena 
dela je občinstvu predstavila nje-
na avtorica in urednica spremlja-
jočega kataloga, umetnostna zgo-
dovinarka mag. Milena Koren Bo-
žiček. Z odprtjem razstave, ki je na 
ogled postavljena do 1. marca, so v 
Mozirju pričeli praznovanje mese-
ca kulture.
SPOMINI V PODOBAH
Razstavo Alojza Zavolovška 
(1928–2017) Spomini v podobah je 
pripravila Galerija Velenje in je bi-
la lani postavljena tam. Za njeno 
postavitev v Mozirju je poskrbela 
Osrednja knjižnica Mozirje, celoten 
projekt sta podprli tako Mestna ob-
čina Velenje kot mozirska. 
V Mozirju je življenjsko pot pokoj-
nega umetnika zbranim predstavi-
la Vladka Planovšek iz tamkajšnje 
knjižnice, ki je dogodek tudi mode-
rirala. K besedi je nato povabila av-
torico razstave Koren Božičkovo. 
Slednja je bila dolga leta sodelav-
ka umetnika in spremljala njegovo 
ustvarjalno pot. 
KOZOLCI SO BILI ZAVOLOVŠKOV 
LABODJI SPEV
V svojem nagovoru je povedala, 
da je Zavolovšek kreativnost sicer 
imel položeno v zibel, vendar za-
radi odraščanja v številni kmeč-
ki družini nadaljevanje do umetni-
škega poklica ni bilo enostavno. V 
tej smeri mu je bilo toliko bolj nak-
lonjeno prestajanje vojaškega ro-
ka. Takrat so se mu odprla vrata v 
izpolnitev njegovih želja, ki jih je 
nosil v sebi že od otroštva. Kasneje 
je deloval v pedagoškem poklicu, v 
katerem se je izredno izkazal, a, kot 
je dejala avtorica razstave, je šele 
po upokojitvi v 80-tih letih prej-
šnjega stoletja ponovno ustvarjal-
no zaživel. 
»V teh letih je eksplodiral tako v 
barvi kot v gesti. Če je bil prej ne-
koliko plah v akvarelu, je v 90-ih le-
tih začel slikati ekspresivne podo-
be postmodernizma, ki jih je na-
daljeval v njemu tako ljube kozol-
ce.« Ti so po njenem prepričanju 
tudi labodji spev njegove ustvar-
jalne poti. 
Odprtje razstave je z beseda-
mi naklonjenosti ter občudovanja 
do umetnika pospremil tudi župan 
občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. 
Kot je v svojem nagovoru deja-
la Planovškova, ima umetnost da-
nes najrazličnejše oblike. Dve zvr-
sti, likovno in glasbeno, so lepo 
povezali tudi na odprtju razsta-
ve. V spremljajočem programu so 
jo obogatili učenci Glasbene šo-
le Nazarje. Zapela sta Klara in Rok 
Prušnik, njuna mentorica je Kri-
stina Šuster Uršič. Iz harfe je mi-
le zvoke izvabljala Aja Urlep, pod 
mentorstvom Tee Plesničar, na ci-
trah pa se je predstavila Martina 
Vodovnik. Njena mentorica je Ci-
ta Galič.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 15
Kultura, Matična kronika
DUO EAST-WEST STRINGS PROJECT – »VIRTUOZNOST Z VELIKIM OBČUTKOM«
Kitarista Garagić in Omerović nastopila na Ljubnem 
Alen Garagić (desno) in Denis Omerović sodita v sam vrh kitaristov 
svoje generacije. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Glasbena šola Nazarje redno 
prireja glasbene dogodke po kra-
jih naše doline. Enega takšnih je 
gostila cerkev sv. Elizabete Ogr-
ske na Ljubnem ob Savinji. Zbra-
ni so z zanimanjem prisluhnili 
uveljavljenima kitaristoma Ale-
nu Garagiću iz Glasbene šole 
Nazarje in Denisu Omeroviću, ki 
sestavljata duo East-West Strin-
gs Project.
OD KLASIKE DO BALKANSKEGA 
MELOSA
Popeljala sta jih na glasbeno 
popotovanje od klasike do bal-
kanskega melosa, ki se ga doti-
kajo vplivi kultur, kjer sta glas-
benika živela in ustvarjala. Pro-
gram so v prvem delu sestav-
ljale mojstrovine klasičnega re-
pertoarja, v drugem delu pa nju-
ne lastne priredbe balkanske 
etno glasbe.
VIRTUOZNOST Z VELIKIM 
OBČUTKOM
Oba sta imetnika več prestižnih 
mednarodnih nagrad, sodelovala 
sta s svetovno znanimi glasbeni-
ki ter nastopala na največjih odrih. 
Kritiki opisujejo njuno igranje kot 
»virtuoznost z velikim občutkom« 
ter kot »globoko muzikalnost in 
občutljivost interpretacije«.
Barbara Rozoničnik
Matična kronika za 
december 2018 in 
januar 2019
SMRTI:
Valerija Robnik iz Luč
Vida Pahovnik iz Gornjega Grada
Stanislav Kranjc iz Mozirja
Štefanija Atelšek iz Savine
Tibor Šipoš z Rečice ob Savinji
Angela Volovlek iz Tera
Jozefa Erjavc iz Krnice
Pavla Terbovšek z Ljubnega ob Savinji
Franci Vodušek iz Dobrovelj pri Mozirju
Ivana Matjaž iz Gornjega Grada
Janez Voler iz Podvolovljek
Marija Fürst z Rečice ob Savinji
Jozefa Miklavc iz Florjana pri Gornjem Gradu
Antonija Britovšek iz Brezja
Martin Presečnik iz Lenarta pri Gornjem Gradu
Stanislav Stergar iz Raduhe
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL NAJ V LETU 2018 NA REČICI OB SAVINJI
Dela pričajo o neizčrpni energiji
Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgor-
nje Savinjske doline Gal je v mesecu kulture 
pripravilo razstavo likovnih del pod naslovom 
Naj v letu 2018. Na njej se je 1. februarja z deli, ki 
so sodelovala v več projektih, predstavilo enajst 
avtorjev. O razstavi in društvu je v Medgen bor-
zi na Rečici ob Savinji spregovorila predsednica 
Branka Ermenc, spremno besedo akademske-
ga kiparja mag. Zorana Pozniča pa je prebrala 
Blanka Božič.
»USTVARJAJTE, RAZISKUJTE, SPOŠTUJTE IN 
SODELUJTE«
Nabor del po njegovem mnenju kaže na per-
manentno potezo po izobraževanju na različnih 
segmentih likovne kulture, od najbolj osnovnih 
postulatov do osvajanja različnih tehnik in na-
činov podajanja likovnosti v najširšem pome-
nu besede. Prav tako pričajo o neizčrpni ener-
giji, seveda včasih tudi o občutku negotovosti 
ter strahu pred javnim nastopanjem. »Torej mo-
ja popotnica bi bila: ustvarjajte, raziskujte, spra-
šujte in sodelujte, predvsem pa hodite po sve-
tu z odprtimi očmi,« je v spremno besedo za-
pisal Poznič.
ZLATA PALETA, MINI CASTRA, 
VELIKA ČRTA
V lanskoletni Zlati paleti v organizaciji sloven-
ske zveze likovnih društev na temo vodna plo-
vila, steklo in dualizem je bilo oddanih 37 del v 
šestih tematskih sklopih. Za dela so prejeli de-
set priznanj, dva certifikata kakovosti, eno zla-
to paleto, društvo pa je med 25 društvi zasedlo 
8. mesto.
Lani sta dve članici sodelovali tudi na medna-
rodnem festivalu akvarela Mini castra in v pro-
jektu Velika črta Javnega sklada RS za kulturne 
dejavnosti. Za tri akvarele in eno polsteno sliko 
sta prejeli priznanja.
RAZSTAVO ODPRLA ŽUPANJA 
Razstavo je odprla županja Ana Rebernik. 
Vsem ustvarjalcem je čestitala in jim zaželela 
še veliko ustvarjalne energije. Dogodek je s kul-
turnim programom obogatil harmonikar Primož 
Zvir. Razstavo si je moč ogledati še ves februar. 
Marija Šukalo
Članice društva Gal so prejele zahvale za svoja razstavljena likovna dela. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
16
Ljudje in dogodki
ČAROBNI VRTOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Pisana oaza rastlin, grmovnic in dreves z dodatkom zbirateljskih 
predmetov
Po posestvu Starčevih so posajene različne grmovnice. 
(Foto: Tanja Starc)
V domu Tanje in Marca Starca 
v Rorah nad Gornji Gradom 
se kaže njuna ustvarjalna in 
zbirateljska žilica. 
(Foto: Štefka Sem)
V februarju smo predstavniki 
Zavoda Stanislava, Kmetijske za-
druge Šaleška dolina in Savinjskih 
novic v akciji Čarobni vrtovi obi-
skali Tanjo in Marca Starca v Ro-
rah nad Gornji Gradom. Sprehod po 
vrtu in gredicah njunega posestva 
na nadmorski višini 500 metrov je 
bil že v zimskem času zelo zanimiv. 
Poleti, ko vse cveti in zori, pa mo-
ra biti prava paša za oči, kar doka-
zujejo tudi fotografije, ki sta jih pri-
spevala. Kmečka hiša, okrog kate-
re se razprostira posestvo, je sama 
po sebi oaza miru, drobni dodatki, 
ki jih domu uspešno dodaja Tanja, 
pa ji dajejo domačnost.
IZ MESTA V DOM PO MERI
Tanja in Marco sta pred dva-
najstimi leti življenje v mestih za-
menjala za mir na deželi. Tanja je 
doma iz Zgornjih Pobrežij, Marco, 
zamejski Slovenec, iz Trsta. Spo-
znala sta se v Ljubljani. Pred umir-
jenim življenjem na samem v Ro-
rah sta šest let živela v Združenih 
državah Amerike, v Bostonu. Ker 
sta se naveličala dolgih tamkaj-
šnjih zim, sta razmišljala o selitvi v 
toplejši del ZDA ali o vrnitvi v Slo-
venijo. Ravno takrat je bila na pro-
daj majhna kmetija nad Gornjim 
Gradom, ki jima je ukradla srce in 
tu sta si s pridnim delom ustvarila 
dom po meri. 
VEČ HEKTAROV VRTA
Zgradila sta hišo in ostala po-
slopja, hkrati sta začela urejati vrt. 
Imata pet njiv in velik sadovnjak, 
v katerem raste okrog sto dreves. 
Marco zgledno skrbi za velik vinog-
rad, Tanja pa za okrasni vrt. Poleg 
mlake, v kateri spomladi drsti ve-
liko vrst žab, so grmovnice, iglavci, 
drevesa, trajnice ...
ČEBELE IMAJO VELIKO HRANE
Na okrasnem vrtu raste ogrom-
no različnih trajnic in grmovnic, 
veliko jih je Tanja prinesla iz tuji-
ne. Pred hišo ima posajeno zani-
mivo vrsto kaktusa, ki jeseni čudo-
vito cveti in obstane tudi pri nizkih 
temperaturah. Okrog hiše plazovite 
terene prekrivajo grmovnice, ki so 
hkrati paša za čebele. Med drugim 
sta naredila hotel za žuželke. 
ZBIRATELJSKI PREDMETI KOT 
OKRASJE
Rastlinje dopolnjujejo razni zbi-
rateljski predmeti, ki sta jih lepo 
razporedila okrog doma, med dru-
gim stara kolesa, klopce in podob-
no. Na njivah poleti pridelata toliko 
zelenjave, da jima je ni treba kupo-
vati, še za vlaganje je ostane. Tu-
di sadje in grozdje predelata. Ob 
grozdju je našel prostor kivi, ki le-
po dozori. V rastlinjaku imata še 
sedaj dovolj domače solate.
DEKORACIJE IZ TANJINE 
DELAVNICE
S starimi predmeti, ki sta jih ob-
novila, sta polepšala okolico hi-
še in prostore v njej. Preproste, a 
s srcem izdelane dekoracije v hiši 
so Tanjino delo, prav tako številni 
kosi restavriranega starega pohi-
štva. Tanja je šivilja, v Ameriki je ši-
vala poročne obleke. Rada ustvar-
ja z rokami in njena delavnica je raj 
za vse ustvarjalce. 
DOPOLNJUJETA SE PRI VSAKEM 
OPRAVILU
Marco ima tudi zbirateljske 
hobije. Sam postavlja lesena po-
slopja na posestvu. Hišo sta do 
prve plošče postavila sama. Njego-
va skrb je vinograd in sadovnjak, 
Tanji pa z veseljem pomaga pri de-
lih na vrtu. Rada potujeta. Prepoto-
vala sta večji del Evrope in celotno 
Severno Ameriko. 
Družbo doma jima poleg šti-
rih muc delajo kokoši. Med njimi 
je ena posebne pasme in je veli-
ko večja od domačih. Le-te pridno 
skrbijo, da jajc pri hiši ne zmanjka.
Štefka Sem
Staro kolo je dobilo novo priložnost. (Foto: Štefka Sem) 
V času rasti je okolica doma zelo barvita. (Foto: Tanja Starc)
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 17
Organizacije, Šolstvo
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE 
Uspehi so sad(ež) kolektivnega dela
Prisotne je uvodoma nagovoril predsednik 
Alojz Plaznik in poročal o delu v letu 2018.
Člani Sadjarskega društva Franca Praprot-
nika Mozirje so na občnem zboru pregledali 
delo društva v preteklem letu in sprejeli pro-
gram dela za letos. Predsednik Alojz Plaznik 
je poročal o delu v letu 2018. Sledila so poroči-
la blagajnika in nadzornega odbora, pozornost 
so namenili še dopolnitvi društvenih pravil. 
Sprejeli so nove člane in podelili kipca Fran-
ca Praprotnika članoma za nesebičen dopri-
nos društvu. 
PRETEKLO LETO ZAZNAMOVALA VELIKA 
PROJEKTA
Z zadovoljstvom so v društvu, ki šteje okrog 
100 članov, ugotovili, da so naloge, začrtane za 
2018, uspeli opraviti v celoti. Med najpomemb-
nejše štejejo strokovno izobraževanje članov. 
Projekta, ki so ju izpeljali, sta bila organizacija 
8. sadjarske razstave v Mozirju in urejanje učno-
-genskega sadovnjaka pod Rožnikom. 
RAZSTAVA IN SADOVNJAK
Na razstavi je bilo na ogled – med vsemi dru-
gimi sortami jabolk in hrušk – kar 160 starih sort 
jabolk. Sodelovala so številna društva, tudi Če-
belarska družina Janeza Goličnika Mozirje, saj 
igrajo čebele pomembno vlogo pri opraševa-
nju. Urejanje sadovnjaka pod Rožnikom je veli-
kega pomena, saj želijo, da čim prej postane uč-
ni center za strokovno izobraževalne aktivnosti 
za področje sadjarstva za celotno dolino.
PRIČAKOVANJA V LETOŠNJEM LETU
Tudi za letos so začrtali podoben program, kot 
so mu že sledili, le da ne bodo organizirali sad-
jarske razstave. Prikazovali bodo obrez vrtnih in 
kmečkih sadovnjakov ter vinske trte. Pripravi-
li bodo ocenjevanje tolkca, imeli bodo tudi te-
denska strokovna srečanja. Poleg naštetega jih 
čakajo še druge delovne akcije in ekskurzije.
Tekst in foto: Maruša Fužir
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Dobrodelni koncert 
Utrinek s koncerta Življenje je lepo (fotodokumentacija ŠCV) 
Dijaki Elektro in računalniške 
šole Šolskega centra Velenje so z 
mentorji in povabljenimi nastopa-
jočimi pripravili dobrodelni kon-
cert Življenje je lepo konec prej-
šnjega meseca v kulturnem do-
mu v Velenju. Pri tem so pokazali 
voditeljske, glasbene, plesne in ri-
sarske talente. Pridružila sta se jim 
gosta Nuška Drašček in Ansambel 
Unikat. Z zbranimi sredstvi poma-
gajo sošolcem, za kar imajo po-
seben šolski sklad. Tako pomaga-
jo socialno šibkim in tudi nadarje-
nim dijakom.
Marija Lebar
PLANINSKI VEČERI V NAZARJAH
Preložnik predstavil alpinistično in padalsko kariero
Nazarski planinci so v goste povabili alpinista in jadralnega padalca 
Roka Preložnika. (Foto: Primož Vajdl)
Nazarski planinci so konec janu-
arja v goste povabili alpinista in pi-
onirja jadralnega padalstva pri nas 
Roka Preložnika iz Velenja. Zbra-
nim je predstavil svojo, že več kot 
trideset let dolgo alpinistično pot 
in občutenja ob oranju ledine na 
področju padalstva.
ZAČETKI ALPINIZMA V LOGARSKI 
DOLINI
Preložnik je član Društva Šaleški 
alpinistični odsek Velenje, ki svoje 
člane po večini uri v naši dolini. Ta-
ko je v 80-ih letih prejšnjega stoletja 
do potankosti spoznal Kamniško-
-Savinjske Alpe in Logarsko dolino. 
Naše gore je tudi presmučal, saj se 
ukvarja s turnim smučanjem.
PLEZAL V HIMALAJI IN ANDIH
»Po letih, ko spoznaš vse doma-
če gore, se v tebi prebudi želja, da 
odideš drugam,« je o alpinističnih 
ciljih dejal Preložnik. Leta 1986 se 
je odpravil v Ande, plezal je tudi na 
Kilimanjaro in v stenah indijske Hi-
malaje. 
IDEJA O PADALSTVU
»Ko sem leta 1986 stal na vrhu 
Grossglocknerja, sem hotel kot ptič 
poleteti v dolino. Tako se je rodila 
ideja o padalstvu,« je začetke opi-
sal Preložnik. Skupaj z nekaterimi 
kolegi so bili prvi, ki so se s tem 
športom ukvarjali v Sloveniji. Prvo 
padalo je kot študent kupil z dve-
ma prijateljema. S spuščanjem so 
začeli na Okrešlju, z leti pa iska-
li druge terene – od Golt, Pece, Ol-
ševe do gora Kamniško-Savinjskih 
Alp. Jadral je tudi v avstrijskih in 
francoskih Alpah, njemu najljubši 
polet pa je bil ob sončnem vzhodu 
z Mrzle Gore.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
18
Šolstvo, Šport, Oglasi
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Mogel tretji v Ameriki, Vodušek 
srebrn na OPA igrah
Žak Mogel je drugič v tej sezoni 
stal na stopničkah. 
(Foto: Vid Ponikvar)
V ameriškem Iron Mountainu je 
pretekli konec tedna potekal celin-
ski pokal v smučarskih skokih, kjer 
je Žak Mogel drugič v tej sezoni 
stal na stopničkah. Dosegel je tret-
je mesto. Organizatorji so pripravili 
tri tekme, na preostalih dveh je os-
vojil 4. in 10. mesto.
VODUŠKU EKIPNO SREBRO
Na OPA igrah v Švici sta v smu-
čarskih skokih med mladinci na-
stopila Karlo Vodušek in Gorazd 
Završnik. Vodušek je osvojil 6. 
mesto, Završnik 19. Oba sta nasto-
pila tudi v ekipni tekmi. Prva ekipa, 
v kateri je bil Vodušek, je osvojila 
srebrno medaljo, druga z Završni-
kom pa je bila četrta.
Štefka Sem
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Poraza ob zaključku prvega dela sezone
Nazarska članska ekipa je zaklju-
čila prvi del sezone v 3. SKL z dvema 
porazoma. V predzadnjem krogu so 
izgubili na gostovanju v Mariboru z 
rezultatom 108:73, prejšnjo soboto 
pa še doma proti Radenski Creativ 
(70:74). V drugem delu sezone bodo 
igrali v ligi za razvrstitev.
Zadnja januarska sobota na-
zarskim košarkarjem ne bo osta-
la v prijetnem spominu. V predza-
dnjem krogu prvega dela 3. SKL 
vzhod so gostovali v Mariboru pri 
Braniku. Brez nekaterih nosilcev 
igre so doživeli najhujši poraz v se-
zoni. Končni rezultat je bil 108:73 
v korist domačinov, ki so celotno 
srečanje imeli pobudo in zasluže-
no zmagali. V odsotnosti nekaterih 
igralcev je v nazarski ekipi strelsko 
izstopal Iztok Goltnik, ki je dose-
gel 24 točk. 
S tem porazom so se dokončno 
poslovili od možnosti za ligo za pr-
vaka, zato jih je prejšnjo soboto ča-
kalo prestižno srečanje prosti dru-
gouvrščeni ekipi skupine vzhod. 
Gostje iz Murske Sobote so potre-
bovali zmago za potrditev drugega 
mesta in uvrstitve v ligo za prvaka. 
Naleteli so na hud odpor domače 
ekipe, vendar so tudi z nekaj sre-
če tesno zmagali in dosegli prepo-
trebno zmago.
Nazarčani so na koncu prvega 
dela prvenstva zasedli 5. mesto in 
bodo v drugem delu prvenstva ig-
rali v ligi za razvrstitev proti Bra-
niku, Konjicam ter Zagorjem. Prva 
tekma bo 2. marca v Nazarjah proti 
Konjicam. Obetajo se zanimive ko-
šarkarske partije med izenačenimi 
moštvi.
Roman Mežnar
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
Če E-cikliraš, e-odpadke z dobrim namenom zbiraš
Devetošolci OŠ Mozirje so razvijali nove ustvarjalne ideje na 
področju E-cikliranja. (Fotodokumentacija Zeos)
Devetošolci OŠ Mozirje so se 
na dveh delavnicah »E-odpadki 
in naše okolje« seznanili z loka-
cijami uličnih zbiralnikov za od-
dajo starih ali poškodovanih ma-
lih aparatov, električnih orodij in 
pripomočkov ter odpadnih bate-
rij v njihovem okolju. Razvijali so 
nove ustvarjalne ideje na podro-
čju E-cikliranja.
GOSPODARJENJE Z E-ODPADKI
Dogodka sta se odvijala v sklo-
pu lansiranja uličnih zbiralnikov 
pod okriljem projekta LIFE Gospo-
darjenje z e-odpadki s sloganom 
E-cikliraj, ki ga izvaja družba Zeos. 
Udeleženci so se na dogodku sez-
svoje zavedanje, kako odvisni smo 
od naprav, in poudarili, da je po-
sledično tudi zaradi tega zelo po-
membno, da skrbimo za naše oko-
lje, naravne vire in zdravje.
Jože Miklavc
nanili z vsemi zbirno-predelovalni-
mi skupinami e-odpadkov in odpa-
dnih baterij, s pomembnimi aktiv-
nostmi projekta in zakaj je nujno, 
da se e-odpadke in odpadne bate-
rije E-ciklira.
PLAKATI IN SLOGANI ZA 
OZAVEŠČANJE OBČANOV
Izdelali so tudi nekaj zanimi-
vih plakatov in si izmislili sloga-
ne kot vabilo in ozaveščanje ob-
čanov k E-cikliranju. Nekaj prime-
rov: Čeprav smo mladi, E-cikliramo 
radi, Začnite E-ciklirat, da preneha 
narava umirat, Če E-cikliraš, e-od-
padke z dobrim namenom zbiraš 
in podobno.
SKRB ZA OKOLJE, ZDRAVJE ...
Učenci so iskali odgovore in 
rešitve s pomočjo predstavnice 
družbe Zeos Urše Dolinšek ter 
Marka Eberlinca iz Komunale Mo-
zirje. Mladi so na delavnicah izrazili 
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 19
Šport
DRŽAVNO DVORANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V NOVEM MESTU
Mihalinčeva državna prvakinja na 60 metrov
Maja Mihalinec (v sredini) je pričakovala, da bo 60 metrov pretekla 
v 7 ,30 sekunde in je bila vesela še boljšega rezultata.
V soboto, 9. februarja, je bilo v 
Novem mestu dvoransko državno 
prvenstvo v atletiki. Med sprinter-
kami je v teku na 60 metrov nasto-
pila Mozirjanka Maja Mihalinec. 
Članica Atletskega kluba Mass Lju-
bljana je že v kvalifikacijah s 7,44 
sekunde premagala tekmice. V fi-
nalu je razdaljo pretekla v 7,29. Za 
njo sta se uvrstili njeni klubski ko-
legici Alja Sitar (7,65) in Vika Rutar 
( 7, 7 5 ) .
NAVDUŠENA NAD REZULTATOM
»Tekma je bila le test po dolgem 
tekmovalnem premoru. Sicer sem 
vedela, da bom lahko tekla nor-
mo že prej. Danes sem pričakova-
la tek okrog 7,30 in vesela sem, da 
sem bila še malo hitrejša. Upam, 
da se bo moja forma do Glasgowa 
še stopnjevala,« je bila navdušena 
Mihalinčeva. 
USPEŠNA VRNITEV V 
TEKMOVALNI RITEM
Povedala je tudi, da ima še re-
zerve na treningu. »Predvsem, kar 
se tehnike tiče in maksimalne hi-
trosti. Do evropskega prvenstva 
imam še nekaj časa, da to izbolj-
šam. Občutki po vrnitvi pa so su-
per. Prva tekma je bila olajšanje, da 
sem še vedno lahko hitra, sedaj se 
že počasi vračam tudi v tekmovalni 
ritem in lahko odmislim vse teža-
ve, ki so me kar dolgo spremljale.«
Marija Šukalo
60 LET ROKOMETA V ŠALEŠKI DOLINI
Druženje z legendami, tekma zvezd in slovenski rokometni 
derbi
Pred kratkim je minilo šestdeset let od pričet-
kov rokometa v Šaleški dolini. V Rokometnem 
klubu (RK) Gorenje Velenje so pripravili bogat 
program v obeležitev te obletnice. Potekalo je 
druženje z legendami kluba, slednji so odigra-
li tudi tekmo z zvezdami slovenskega rokometa, 
potekale so različne animacije za otroke ter tek-
me mlajših selekcij kluba. Za piko na i se je v so-
boto, 2. februarja, odvil slovenski rokometni der-
bi med Gorenjem in RK Celje Pivovarna Laško.
LEGENDE KLUBA ORISALE NJEGOVO 
ZGODOVINO
Profesor telesne vzgoje Miligoj Jarnovič je 
leta 1958 na šoštanjski osnovni šoli učencem 
v roke dal rokometno žogo, s čimer se je zače-
la zgodba RK Gorenje Velenje. Pionir šaleškega 
rokometa Štefan Kac in dolgoletni predsednik 
Franc Plaskan sta najbolj zaslužna, da je klub 
postal eden najboljših v Sloveniji. V klub sta pri-
peljala tudi legendo slovenskega rokometa Mi-
ra Požuna, ki je ustvaril legendi Iztoka Puca in 
Boruta Plaskana, katerih dresa so pri RK Gore-
nju zaenkrat edina upokojili. Slednji je tudi naj-
boljši strelec kluba z več kot 1.500 zadetki. 
Gorenje je leta 2003 osvojilo pokalni naslov, 
v letih 2009, 2012 in 2013 je bilo državni prvak. 
Vrsto let je nastopalo v ligi prvakov in pokalu 
EHF. Za zadnja dva naslova je poskrbel takra-
tni trener Branko Tamše, ki je bil ob dolgoletne-
mu kapetanu Sebastjanu Soviču, zdajšnjemu 
trenerju Zoranu Jovičiču in že omenjenih Šte-
fanu Kacu ter Francu in Borutu Plaskanu eden 
šestih govorcev 31. januarja na prireditvi v Rde-
či dvorani.
PESTRO DVODNEVNO DOGAJANJE
Glavni dogodki obeleževanja 60 let obstoja 
kluba so se zgodili 1. in 2. februarja. Rokometaši 
kluba so obiskali podjetje Gorenje in se družili z 
zaposlenimi, potekal je mini rokometni turnir za 
osnovnošolce ter tekme mlajših selekcij kluba. 
Na tekmi mladincev je prvo žogo s sredine igri-
šča vrgel Ivano Balić. 
Nekdanji hrvaški reprezentant in dvakrat naj-
boljši rokometaš na svetu, ki je bil glavni akter tu-
di tekme legend. Pridružil se je ekipi Zvezd slo-
venskega rokometa, ki se je pomerila z ekipo Le-
gende RK Gorenje Velenje. Gledalci so na parke-
tu lahko videli legende slovenskega rokometa kot 
so Sebastjan Sovič, Borut Plaskan, Slavko Ivezič, 
Ivan Vajdl, Aleš Pajovič, Luka Dobelšek, Dušan 
Podpečan in mnogi drugi. Med polčasom sta 
obiskovalce nagovorila tudi predsednik RK Gore-
nje Velenje Tomaž Korošec in podžupan Mestne 
občine Velenje Peter Dermol, po tekmi pa je sle-
dil razrez torte ob okroglem jubileju kluba.
CELJANI NADALJEVALI SVOJ NIZ 
NEPORAŽENOSTI
Za češnjo na torti celotnega dogajanja je bila 
na sporedu še tekma prve slovenske rokometne 
lige med velenjskim Gorenjem in Celjem Pivo-
varno Laško. V 114. derbiju so bili za štiri zadet-
ke boljši Celjani ter tako poskrbeli, da njihov niz 
neporaženosti nad Gorenjem Velenjem od leta 
2013 še kar traja.
Primož Vajdl
O zgodovini RK Gorenje Velenje so spregovorili (z leve) Zoran Jovičič, Sebastjan Sovič, 
Branko Tamše, Borut Plaskan, Franc Plaskan in Štefan Kac. (Foto: Primož Vajdl)
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
20
Šport
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE NA LJUBNEM OB SAVINJI
Bogatajevi prve stopničke, odličen ekipni uspeh
Urška Bogataj (levo) si je s tretjim mestom priskakala prve 
stopničke v karieri.
Podelitve se je udeležil tudi Timi Zajc (SSK Ljubno ob Savinji BTC), zmagovalec na prvi letošnji tekmi na 
letalnici v Oberstdorfu (prvi z desne zadaj).
Nika Križnar je na ekipni tekmi skočila najdlje.
Ljubno ob Savinji je pretekli vi-
kend dihalo s smučarskimi ska-
kalkami. Že osmič zaporedoma so 
pripravili skakalni praznik, ki je tra-
jal tri dni. Pod Rajhovko se je po-
merilo kar 61 tekmovalk iz 18 držav, 
Slovenke pa so prikazale odlične 
skoke.
DOBRA PRIPRAVLJENOST 
SLOVENK
Že skoki na četrtkovem uradnem 
treningu in kvalifikacijah so dali 
slutili, da bodo Slovenke izkoristile 
dobro pripravljenost, prednost do-
mačega terena in številnih navija-
čev. Formo so potrdile na posamični 
tekmi na Prešernov dan. Urška Bo-
gataj si je s tretjim mestom priska-
kala prve stopničke v karieri. Pre-
hiteli sta jo le Norvežanka Maren 
Lundby s šesto zaporedno zmago 
in Japonka Sara Takanashi.
Dobre uvrstitve so se veselile tu-
di ostale Slovenke. Nika Križnar je 
zasedla 6. mesto, Špela Rogelj je 
pristala na 14., Jerneja Brecel na 
24. mestu. Takoj za njo se je uvrsti-
la Katra Komar. 
V EKIPNI TEKMI SLOVENKE 
PREHITELE LE NEMKE
Tudi na sobotni ekipni tekmi so 
Bogatajeva, Križnarjeva, Rogljeva in 
Breclova dokazale, da se kot ekipa 
lahko uvrščajo v sam svetovni vrh. 
Najboljša, z dolžino dneva 93,5 m, je 
bila Nika Križnar. Tokrat so jih prehi-
tele le Nemke, za njimi pa so se uvr-
stile Avstrijke. Sicer je pod Rajhovko 
tekmovalo deset reprezentanc. 
NEDELJSKI REZULTAT KROJILO 
VREME
Na zaključni nedeljski tekmi 
so morali organizatorji zaradi ve-
tra odpovedati kvalifikacije, za-
maknili so tudi pričetek prve se-
rije. Veter je mešal štrene kar 59 
tekmovalkam, tudi šestim Slo-
venkam, ki so za dober rezultat 
potrebovale tudi veliko sreče. 
Skakalni praznik je s prvim 
mestom zaokrožila Takanashije-
va, za njo se je uvrstila Lundbyje-
va in na tretje mesto Nemka Juli-
ane Seyfarth. Slednja je najbolj-
šo Slovenko Niko Križnar prehite-
la le za devet desetink točke. Os-
tale Slovenke so imele v vremen-
ski loteriji krajše skoke. Bogata-
jeva je pristala na 9., Breclova na 
14., Komarjeva na 21., Vtičeva na 
32. in Rogljeva na 37 . mesto. 
VELIKO ŠTEVILO 
OBISKOVALCEV
Ljubenski skakalni spektakel si 
je ogledalo veliko število obisko-
valcev. Organizacija, tako tekmo-
vanja kot spremljevalnega progra-
ma za najmlajše, je bila na zelo vi-
sokem nivoju. Največje privržence 
ženskih skokov ni zmotilo niti ne-
deljsko deževno vreme.
Tako velikega dogodka ne bi bi-
lo mogoče izpeljati brez prizadev-
nih Ljubencev in drugih volonter-
jev, ki so v delo vložili veliko števi-
lo prostovoljnih ur, da so pripravi-
li vrhunske pogoje za tekmovanje.
Marija Šukalo, 
foto: Franjo Atelšek
Navdušenje Nike Križnar po ekipni uvrstitvi Slovenk 
na drugo mesto
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 21
Šport
Rajko Pintar, 
predsednik organizacijskega komiteja:
»Tekma svetovnega pokala je privabila veliko 
število gledalcev. Seveda pa je bilo v organizaci-
jo dogodka vpeto več kot dvesto prostovoljcev, za 
kar se jim zahvaljujem. Zahvala gre tudi sponzor-
jem, z BTC-jem na čelu in smučarski zvezi za od-
lično sodelovanje pri pripravah na to tekmo. Veseli 
me, da smo letos lahko ponovno pozdravili ves sve-
tovni vrh, ki je bil le še nadgrajen. Prijavljenih je bilo kar 62 tekmovalk iz 18 
držav. A vse dobre stvari so tri, zato smo se letos potrudili, da smo izvedli 
še tretjo tekmo v koledarju svetovnega pokala in tako edini v Evropi prip-
ravili drugo ekipno tekmo za smučarske skakalke.«
Jože Mermal, predsednik uprave BTC: 
»Na Ljubnem ob Savinji smo uživali v dolgih in 
varnih skokih. Dekleta so imela vrhunske navijače 
in občinstvo. Sam sem v vseh treh dneh zelo uži-
val v tekmovanjih in ugotovil, da je bila organizaci-
ja brezhibna, tudi v nedeljo, ko organizatorjem vre-
me ni bilo naklonjeno. Prostovoljci so dali od sebe 
maksimum. Delali so s srcem in dušo. Čutiti je bilo 
veliko pozitivne energije. Celo za trenerje na mizi je 
bilo poskrbljeno, da so v odmoru dobili malico. Zato gre zahvala vsem, ki 
so sodelovali v pripravah. Tudi naše skakalke so bile odlične. Tako lahko z 
gotovostjo trdim, da je Ljubno mala Planica z najboljšim vzdušjem. Otroški 
program je bil namenjen zabavi najmlajših.«
Ljubo Jasnič, predsednik odbora za smučarske 
skoke in nordijsko kombinacijo:
»Že leta hodim na Ljubno na tekme v smučar-
skih skokih za ženske in opažam, da je organiza-
cija brezhibna. Odnos Ljubencev do tekem je ze-
lo pohvalen. Brez podjetja BTC si tekmo na Ljub-
nem zelo težko predstavljamo. Zahvala tudi vsem 
sponzorjem in novinarjem, ki poročajo o tekmi. 
Uživali smo v treh tekmovalnih dnevih in videli ve-
liko lepih skokov. Z obiskom nas počastila tudi Ema Klinec. Malo imamo 
letos nesreče s poškodbami tako pri dekletih kot pri fantih. Špela in Ma-
ja dobivata dostojne naslednice, kar me zelo veseli. To pomeni, da bo 
Ljubno še dolgo tu.«
Dr. Franci Petek, 
direktor Smučarske zveze Slovenije:
»Dekleta so z domačim terenom imele dodaten 
motiv in spodbudo, kar so lahko obrnile v pozitiv-
no energijo in pokazale veliko dobrih skokov. Bli-
ža se tudi že svetovno prvenstvo in tik pred tem je 
nastopati doma kar privilegij. To so dekleta dodob-
ra izkoristile in navijačem pripravile zanimiv konec 
tedna. Vse pohvale organizatorjem tekem na Ljub-
nem ob Savinji. Ekipa, ki že vrsto let dela dobro, se iz leta v leto trudi, da 
so tekme na visokem nivoju. Lahko rečem, da so 
pri organizaciji v samem vrhu vseh tekem svetov-
nega pokala.«
Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno:
»Pripravili smo spet najlepši ambient, kakršne-
ga punce tudi zaslužijo. Ponosni smo na naše ska-
kalke, na njihove uspehe, ki so jih pod Rajhovko le 
še nadgradile. Letos smo pripravili tudi tretjo, eki-
pno tekmo. Seveda vsega tega ne bi bilo brez številnih prostovoljcev, na-
ših sponzorjev, med katerimi vsekakor izstopa BTC, smučarske zveze in 
podpornikov ter prijateljev, ki nam nepretrgoma že od vsega začetka stoji-
jo ob strani. Brezhibna skakalnica in prijeten ambient sta na Ljubno priva-
bila veliko število navijačev.«
Zoran Zupančič, 
glavni trener ženske skakalne reprezentance:
»V tekmovalnem ritmu smo že od novega leta. 
Svoje nastope stopnjujemo. Seveda je pred do-
mačo tekmo prisotno nekaj nervoze. To je določe-
na napetost tudi za mene. Sicer smo v zadnjem ob-
dobju pokazali kar nekaj lepih uvrstitev med dese-
terico. In petkovo tretje mesto Urške Bogataj in eki-
pno drugo mesto sta bila kot pika na i. Seveda so k 
temu veliko pripomogli domače prizorišče in navijači.«
Alojz Murko, 
predsednik SSK Ljubno ob Savinji BTC:
»Zelo sem vesel, da smo uspeli izvesti tako zah-
tevno tekmo. A tega ne bi bilo brez prostovoljcev, 
sponzorjev, za kar se vsem od srca zahvaljujem. Za 
pripravo skakalnice smo rabili dva tedna. Najbolj 
naporen je bil zaradi dežja in odjuge zadnji teden. 
A smo k sreči imeli dovolj snega na zalogi, da smo 
kvalitetno uredili teren. K dobremu vzdušju so pri-
pomogle tako tekmovalke z dobrimi skoki kot tudi naši navijači.«
Maja Pak, 
direktorica Slovenske turistične organizacije:
»Vzdušje na tekmovanju je izjemno. Organiza-
tor je uspel privabili rekordno število obiskovalcev. 
Dogodek je izjemnega pomena z vidika promoci-
je, mednarodni športni dogodki so namreč idealna 
priložnost za našo promocijo svetu. Ljubno je ide-
alno za razvoj športnega turizma. Imamo ogromno 
znanja, idealne pogoje za butični zeleni turizem.«
Urška Bogataj, smučarka skakalka:
»Ljubno mi je prineslo prve stopničke v moji ka-
rieri, kar sem si potihoma želela. A na Ljubnem so 
bili v veliko spodbudo tudi moji navijači in druži-
na, to pa je bilo nekaj najlepšega. Tako kot sem se 
do zdaj veselila uspehov reprezentančnih kolegic, 
se sedaj tudi svojega. Da mi je to uspelo pred do-
mačim občinstvom, je še toliko bolj posebno. Tudi 
na ekipni tekmi so me gledalci ponesli kakor tudi 
vse punce. Vse smo pokazale največ, kar smo lahko. Močnejše so bile le 
Nemke.«
Nika Križnar, smučarka skakalka: 
»Skoki so kar lepi, konstantni. Mogoče manjka 
še malo pri tehniki, sami postavitvi smuči v zraku, 
a delam na tem. Sicer pa mi je v petek na Ljubnem 
uspel zelo lep skok. Lahko bi bila zadovoljna s to 
uvrstitvijo, a ciljam višje. V ekipnem nastopu pa sta 
mi uspela dva super skoka, zato sem seveda zado-
voljna. Tudi s četrtim mestom v nedeljo, kljub smo-
li z vremenom, sem dobila potrditev, da vem, kam 
sodim.«
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
22
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 VLOMILCI	V	HIŠAH
Otok: 5. februarja ob 19.32 so bili policisti PP Mozirje obveščeni o 
vlomu v stanovanjsko hišo v Otoku. Neznani storilec je v času med 
17 .30 in 19.00 na vzvod vlomil skozi okno in vstopil v notranjost hiše. 
Ukradel je več kosov nakita in denar. 
Šentjanž: 5. februarja ob 20.15 so bili mozirski policisti obveščeni 
še o vlomu v stanovanjsko hišo v Šentjanžu. Tokrat je neznani stori-
lec vlomil skozi vrata terase in vstopil v notranjost hiše. V njej je pre-
iskal vse prostore in od tam odnesel večjo količino nakita in denar. 
•	 ZAGORELO	V	DIMNIKU	STANOVANJSKE	HIŠE
Ljubno ob Savinji: 12. februarja ob 11.58 je Za Ljubnico na Ljub-
nem ob Savinji prišlo do vžiga saj v dimniku stanovanjske hiše. Pos-
redovali so gasilci PGD Ljubno ob Savinji, PGD Okonina in PGD Rad-
mirje, ki so ugasnili peč ter opravili pregled s termo kamero, pri če-
mer posebnosti oziroma nevarnosti ni bilo. Na kraj je prišla dimni-
karska služba, ki je dimnik očistila.
Življenje je kot knjiga,
nihče ne ve, kdaj se zapira.
Ko ni več upanja, moči, zaspiš
in odideš tja,
kjer se snidemo vsi.
ZAHVALA
Marija RAZTOČNIK
8. 12. 1927 - 4. 2. 2019
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. 
Najlepša hvala osebju Centra starejših Gornji Grad.
Sorodniki
Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Ura-
dno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in 
Luče, štev. 7/98 in Ur. l. RS št. 69/02, 112/04 in 54/10), Ob-
čina Mozirje objavlja 
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV 
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE
1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj 
Občine Mozirje za leto 2019: 
                 
- nagrada Občine Mozirje,
- zlata plaketa z priznanjem.  
2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: 
ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE
se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje za vidne do-
sežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih 
pomembnejših jubilejih.
Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občin-
ski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg de-
narne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma.
ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE
se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge or-
ganizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših 
področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pi-
snega priznanja.
3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizič-
ne osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, 
župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje.
Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vse-
bino:
- osnovni podatki o predlagatelju;
- podatki o predlaganem kandidatu za priznanje;
- obvezna obrazložitev predloga;
- vrsta priznanja;
- podpis vlagatelja.
4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje.
O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s skle-
pom po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov.
Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog 
za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, 
volitve in imenovanja Občine Mozirje. Dokončen sklep pa sprejme in 
potrdi Občinski svet Občine Mozirje.
5. Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega 
sveta Občine Mozirje.
6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na na-
slov: 
Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje – RAZPIS ZA ZBI-
RANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ – NE ODPIRAJ, 
do vključno 8. 3. 2019.
OBČINA MOZIRJE
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 23
Zahvale
  
 
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
V mesecu januarju in februarju mineva 30 let, od kar vaju ni več. 
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate sveče.
Vsi njuni
Franc 
FURLAND
25. 3. 1946 - 6. 1. 1989
V SPOMIN
Frančiška 
FURLAND
6. 3. 1918 - 19. 2. 1989
Vse življenje klen si bil,
po srcu mlad …
z družino, prijatelji in znanci
si se družil rad,
narava, gozd bila sta tvoj zaklad. 
Z gasilci, konjeniki ure si stotere
preživljal, delal in se družil 
vse do konca nadvse rad!
                                                           J. M.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil 
Ivan RAKUN
»Čremešnik« iz Poljan pri Rečici ob Savinji
25. 4. 1935 - 30. 1. 2019
Vsem, ki ste bili Ivanu v uteho in mu lajšali bolečine in tegobe po 
športni nesreči, še posebej pa zdravstveno-oskrbnemu osebju Cen-
tra starejših Gornji Grad, domačim gasilcem in članom Konjerejske-
ga društva ZGSD, se v imenu družine Rakun iskreno zahvaljujemo.
Moža, očeta, deda bomo zelo pogrešali vsi njegovi 
najdražji, še najbolj žena Joža, hčerka Fanika in 
sin Ivo z družinama.
Le takrat, ko boste pili iz reke tišine, 
boste resnično prepevali. 
In ko boste dosegli vrh gore, 
se boste naposled začeli vzpenjati. 
In ko bo zemlja terjala vaše ude, 
boste resnično lahko zaplesali.
                                         (Kahlil Gibran)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, žene, sestre, 
stare mame in prababice
Ane MAROVT
1942 - 2019
z Rečice ob Savinji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in 
znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za vsa prejeta ustna 
in pisna sožalja. 
Hvala za pomoč v teh težkih trenutkih in spremstvu na njeni zad-
nji poti.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo zdravili, jo negovali, obiskovali in ji po-
magali v času njene dolgotrajne bolezni.
Žalujoči vsi njeni
Spočij si žuljave dlani,
za vse še enkrat hvala ti,
dobrota tvojega srca
nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
V 82. letu starosti se je od nas tiho poslovil dragi mož, ati, 
dedek, pradedek in tast
Martin PRESEČNIK
iz Lenarta pri Gornjem Gradu
3. 2. 1937 - 27. 1. 2019
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, 
prijateljem, znancem za izrečena sožalja, za darove, svete maše, cvetje, 
sveče in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti k večnemu počitku.
Zahvaljujemo se centru Deos Gornji Grad, gospodu župniku Ivanu 
Šumljaku in ministrantom, cerkvenim in bočkim pevcem, pogrebcem, 
gasilcem, praporščakoma, govorniku Jožetu Remšaku, pogrebni služ-
bi Morana in za zaigrano Tišino.
Iskrena hvala vsem za ganljivo slovo. 
Žalujoči vsi domači
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
24
Za razvedrilo
MODERN KULTURNI DIALOG
Valentin Vodnik (Primož Vajdl, KD Lepa Njiva): »Hej, a si opazil 
na facebooku, da je Prešeren »v zvezi«. Ne vem, ali je mislil na Ju-
lijo ali Ano.« 
Ivan Cankar (Lovro Pečnik, KD Lepa Njiva): »Ja, tudi Ana je to ob-
javila. Povej mi, kako naj se približam Francki s Klanca. Če jo pova-
bim na večerjo, mi boš posredoval kak svoj recept, da jo presene-
tim kot kuhar.«
Vodnik: »Poglej na »snepčet«. Ravno sem objavil fotke jedi in mi 
sporoči, kaj želiš.«
Cankar: »Prej grem pogledat na istagram, kaj so objavili Prešeren 
in njegova druščina iz Cukrarne.«
POVEJTE PREJ, ČE MISLITE ZMAGAT, DA BO MANJ STRESNO
Jože Mermal, predsednik družbe BTC: »Pa dobro, dekleta, ste pa 
res neverjetne. Pridete skakat na Ljubno in na ekipni tekmi kar tako, 
brez kakršnekoli napovedi skočite kar na stopničke!«
Nika Križnar, smučarka skakalka: »Se opravičujem g. Mermal. 
Me smo hotele celo zmagati, a smo bile malo zadržane, ker nismo 
vedele, če lahko.«
SKORAJ VEČ V ZRAKU KOT NA TLEH
Alojz Murko, predsednik SSK Ljubno ob Savinji BTC: »Nika, poglej 
malo med navijače in svoje oboževalce tudi s tal.«
Nika Križnar, smučarka skakalka: »Bom, bom, po skokih. Kje je 
kaj Timi Zajc, da mi zaupa par svojih trikov za naskok na vrh?«
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
(Foto: FA)
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 8. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Avgust Demšar: Otok : 
Kriminalka
Avgust Demšar je eden najbolj 
prepoznavnih slovenskih piscev 
kriminalnih romanov. Priljublje-
nost med bralci si je pridobil že s 
serijo šestih romanov o primerih, 
ki jih rešuje inšpektor Vrenko. Sle-
dila sta romana Miloš (2013) in Po-
horska transverzala (2016), v lan-
skem letu pa je izdal roman Otok.
Kot je razvidno iz naslova, je 
dogajanje (v prvem delu roma-
na) postavljeno na samoten idi-
lični otok, kjer štirje pari v kamni-
ti vili preživljajo dopust. Ozračje je 
sproščeno, dokler morje ne naplavi 
trupla. V jesenskem Mariboru, ne-
kaj mesecev kasneje, potapljači iz 
mrzle Drave potegnejo truplo do-
mnevnega samomorilca. Kar po-
tegnejo na plano, preseneti krimi-
nalista Vrenka in ostale vpletene ...
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 2019
26
Sobota,
16. februar
ob 12.00. Golte
Koncert Ota Pestnerja in Omarja Naberja
ob 17 .00. OŠ Rečica ob Savinji
Pogovor s mojstrom umetniške fotografije 
Jocom Žnidaršičem
ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Odbojkarska tekma KLS Ljubno : SIP Šempeter II
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Literarni večer Narisal sem dan z barvami sreče
ob 19.30. Kulturni dom Mozirje
Gledališka predstava Malomeščanska svatba 
(premiera)
Nedelja,
17 . februar
ob 9.00. Smučišče Golte
Test smuči atomic in salomon
ob 19.30. Kulturni dom Mozirje
Gledališka predstava Malomeščanska svatba
 Ponedeljek,
18. februar
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Počitniški februar za otroke
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji 
Predavanje Vzgoja sadik in skrivnosti paradižnika
Torek,
19. februar
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Počitniški februar za otroke
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 17 .00. Knjižnica Solčava
Ura pravljic: Slonom vstop prepovedan!
ob 17 .00. Gasilski dom Mozirje
Predavanje Srčni bolnik v koronarnem društvu
Sreda,
20. februar
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Počitniški februar za otroke
ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji
Ura pravljic: Poslušam za PET
Četrtek,
21. februar
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Počitniški februar za otroke
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Pet grdin
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Meditirajmo skupaj
ob 19.30. Kulturni dom Mozirje
Gledališka predstava Malomeščanska svatba
Petek,
22. februar
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Počitniški februar za otroke
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali-
tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	TO-
TAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila 
(menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme za 
dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 
041/619-372.
Prodam telico čb, 8 mesecev ali me-
njam za simentalko; gsm 031/465-
969.
Prodam bikca sivca, starega 5 me-
secev, težak cca 190-200 kg; gsm 
031/296-012.
Prodam bikca, mesni tip, 3 mesece, 
in kupim 2 silažni bali; gsm 070/689-
070.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-
nje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 
031/533-745.
Kupim teličko simentalko, staro 10 
dni ali več; gsm 031/299-738.
DRUGO – PRODAM
Prodam zelo lepo ohranjeno nosilko 
za dojenčka, baby bjorn air, 35 eur; 
gsm 051/357-753.
Prodam seno v kockah; gsm 
031/606-189.
Prodam bale 2. košnje in telič-
ko limuzin, staro 5 mesecev; gsm 
041/466-720.
Prodam deske macesen, javor, bu-
kev in vodovodne cevi; gsm 041/437-
712.
Prodam kocke otave; gsm 041/688-
708.
Prodam suhe in silažne bale; gsm 
041/783-506.
Prodam suha, jesenova, metrska dr-
va; gsm 041/226-251.
Hruškove, jabolčne hlode za razrez, 
neškropljena jabolka in orehova je-
drca prodam; gsm 041/239-017 .
Gorski traktor agt 850, 50 km, l. 2008, 
reverzibilen volan in sedež, ki se ob-
račata, prodam; gsm 051/626-627 .
Drva suha, cepljena, metrska, klaftre, 
možen razrez na kratko in prevoz, 
buken, gaber, prodam; gsm 031/585-
735.
Prodam mešano hlodovino za drva; 
gsm 041/365-010.
Prodam kosilnico BCS WS MAX 630, 
letnik 2009, z dvojnimi kolesi, dobro 
ohranjeno; gsm 031/876-451.
Cisterno creina, 2.700 l, dobro ohra-
njeno prodam; gsm 041/519-507 .
Prodam seno v kockah; gsm 
031/606-189.
Prodam pograd, 90x200 cm, cena 50 
eur; gsm 031/ 210-526.
Prodam  hlodovino jesena in hrasta 
za drva; gsm 041/324-377 .
John deeare 5125 R, vsa oprema, 2017 , 
540 ur, 68.000 eur; gsm 031/493-660.
2 električna radiatorja polnjena s ša-
motom, energ. raz. A,  prodam, Mozir-
je; tel. št. 58-33- 126 ali 051/622-926.
VOZILA – PRODAM
Prodam osebni avtomobil nissan 
x-trail 2,2 dcl, letnik 2003. Cena 2.300 
evrov; gsm 031/366-230.
NEPREMIČNINE 
Oddam sobe v najem, oddam etažo 
z sedmimi posteljami, kuhinjo in ko-
palnico; gsm 041/280-005.
Prodam kmetijsko zemljišče 5.500 
m2; gsm 041/650-151.
Najamem stanovanje v Mozirju ali 
Nazarjah; gsm 051/356-369.
Kupim plačilne pravice in vzamem 
travnik, njivo v najem; gsm 041/921-
5 1 7.
Savinjske novice št. 7 , 15. februar 20199 27
Oglasi
Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje pomoči 
za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja (objavljenega na sple-
tni strani: www.nazarje.si) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za pridobitev sredstev
 za področje kmetijstva v letu 2019
Predmet razpisa: 
Dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeže-
lja občine Nazarje v letu 2019 v skupnem znesku 17 .000,00 EUR.
Razpisni postopek:
1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo pogoje po po-
sameznih sklopih v razpisu.
2. Čas razpisa od 15. 2. 2019 do vključno 20. 3. 2019.
3. Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Obči-
ne Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.
nazarje.si.
4. Vloge – prijavni obrazec z zahtevano dokumentacijo je potreb-
no v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS - KMETIJ-
STVO 2019«, dostaviti občinski upravi Občine Nazarje, lahko pa jih od-
date tudi priporočeno po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska 
cesta 4, 3331 Nazarje, vendar morajo vloge na Občino Nazarje prispe-
ti do srede, 20. 3. 2019, do 17. ure. Na hrbtni strani mora biti polni na-
slov prijavitelja. 
Številka:339-0001/2019 
Datum: 11. 2. 2019 
Župan Matej PEČOVNIK, l.r
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Ljudje in dogodki, Oglasi