450
Politični pregled.
Celjska gimnazija.   —    Koalicija se je že toliko ponašala, da bo  dosegla slovensko   gimnazijo v Celji, a   kakor
se vidi iz vsega ne bode ničesa. Nemški liberalci, prijatelji naših slovenskih koalirancev, tega nikakor ne dovolijo. Zato je pa vlada naročila celjskemu okrajnemu glavarju, da bi kak drug kraj poiskal za celjsko gimnazijo, in res je te dai okrajni glavar zaradi tega že bil v Žalci in Šent Jurji, kjer pa ni dosti opravil, da si je delal najlepše obljube. Ljudje so prepričani, da bi gimnazija vspevala le v Celji in ne odstopijo od te zahteve. V Snt. Jurji je bil okrajni glavar s svojim prizadevanjem nabral nekoliko podpisov za osnovo slovenske gimnazije, ki so se pa zopet preklicali. Sedaj se obrača baje pozornost še na Mozirje, Sevnico in Brežice. Lepo bi bilo, če se naposled za slovenske gimnazijo oglase Brežice, ki so pri nemških liberalcih na glasu kot znamenita nemška postojanka. Seveda z gimnazijo v Brežicah, ki se tako v nepripravnem kraji, bi ne bilo nič pomagano. Eadovedni smo, kaj store naši konservativni poslanci, če se odloči da se slov. gimnazija v Celji ne osnuje. Grovori se, da izstopijo iz koalicije, kar pa na brž ne store, ko bi jih iz nje tudi s korobačem podili, kakor je že storila „Neue Freie Presse". Gospodje bodo že našli kak izgovor.
Državni zbor je sklenil, da bode po okrajšanem potu obravnaval o premembi civilnopravnega postopanja. Po navadnem parlamentarnem potu bi ne bilo mogoče rešiti dotičnih precej obširnih zakonov, če tudi se občno pripoznava potreba njih premembe. Posebno je važen nov eksekutivni red, kjer se bode jako oziralo na tega, komur se ima kaj prodati Ne bodo se dopuščale dražbe, kjer se že naprej ve, da bi se jedva stroški ne izplačali. Pri civilnih pravdah se bodo precej pre-menile instance. Prenehala bode prednost veleposestnikov, kateri so se dosedaj morali tožiti le pri deželnih sodiščih. Manjše pravde se bodo reševale pri okrajnih sodiščih, če bode pa šlo za večje zneske po deželnih ali okrožnih sodiščih. Strinjati se pa ne moremo s tem, da se v mnogih slučajih zahteva odvetnika, posebno, če sta dva odvetnika v dotičnem kraji. Zastopanje po odvetniku pravosodje navadno le podraži. Vidi se, da imajo nekateri gospodje nekaj preveliko skrb za odvetnike. Sploh so pa dotične predloge ukrojene po dotičnih nemških uredbah, kakor je že v Avstriji navada. Nadalje je državni zbor imel dolgo posvetovanja o zakonu o razprodajah. Ž njim se hofte preprečiti sleparija, da kak trgovec s kako pretvezo naznani razprodajo in ljudje dero k njemu, misleč da bodo dobro in po ceni kupili, v resnici se pa opeharijo. V bodoče bode treba oblastvenega dovoljenja za razprodajo.
Tržaška odvetniška zbornica se tudi ni mogla iz-držati, da ne bi ugovarjala izvedenju narodne jednakopravnosti. V soboto je imela izredni občni zbor, katerega se je udeležilo 78 odvetnikov, mej njimi 20 iz Istre. Razen 7 Slovanov so vsi udeleženci bili Italijani. Zbornica je sklenila resolucijo, v kateri ugovarja, da se poslednji čas z raznimi naredbami in ukazi dela sistematična opozicija italijanščini ker je v nevarnosti italijansko poslovanje v uradih. V odločnem in temeljitem govoru je odvetnik Vitežic s Krka pobijal resolucijo. Italijanski odvetniki so močno kričali mej njegovim govorom. Tržaški odvetnik Concolo je ugovarjal Vitežicu, toda ni mogel pobiti njegovih argumentov, kajti krivica se zagovarjati ne da. Italijanske odvetnike je posebno to razburilo, da so trije zaradi javnega nasilstva obsojeni slovanski kmetje nedavno po svojem zastopniku vrnili italijansko zatožbo in zahtevali slovansko in jo dobili. Italijani trdijo, da dotični kmetje znajo italijanski. Ta strašen dogodek je pa razburil živce Italijanom. Zbornica je seveda z veliko večino izrekla za omenjeno resolucijo. Italijanski odvetniki pa tukaj čutijo, da jim gre nekoliko tudi za zaslužek. Slovanščine ne znajo, s samo italijanščino bi pa več ne mogli poslovati, ako se razširi slovansko uradovanje. Resolucija pojde na pravosodno ministerstvo na Dunaj.
Zmaga čeških radikalcev. — Češka radikalna stranka vendar le   postaje Mladočehom   nevarna.     V kmetskih občinah
je v* kolinskem volilnem okraji zmagal nehaniški župan Bašin, oče znanega v pravdi proti Omladini obsojenega dr. Eašina. Dosedaj je ta okraj zastopal Mladočeh Doležal. Pri sedanji dopolnilni volitvi je pa dobil Bašin 242, mladočeški kandidat deželni poslanec Horak 94 in staročeški kandidat Baček 72 glasov. Ta zmaga je Mladočehe kaj neprijetno dirnola, ker je jasno pokazala, da pri narodu zgubljajo zaupanje, ker kažejo semtertja premalo odločnosti. Dr. Gregr je narod vedno pri-zivljal s skrajnim korakom, ali sam je pa večkrat pokazal svojo bojazljivost, zaradi tega pa ljudje posegajo po druzih možeh. Rašinova zmaga je le naravna posledica mladočeške politike. S svojimi agitacijami so razburili narod in sedaj ne more razumeti, kako da še ni dosegel svojega državnega prava. Dolži zatorej mladočeške poslance, da ne store svoje dolžnosti. Sedaj pa nastane vprašanje, bodo li Eašino vsprejeli v mladočeški klub. Če bode vanj vstopil, sloge v njem gotovo ne bode pospeševal.
Dolenjeavstrijski katoliški shod. —• Minoli teden je bil na Dunaji obilno ohiskan katoliški shod, katerega so pri-redjli krščanski socijalisti. Ta shod je jasno pokazal, kako so se razmere premenile zadnja leta na Dunaji. Pred dobrimi desetimi leti, bi tak shod ne bil mogoč. Shod se je poleg verskih stvarij bavil tudi z narodno gospodarskimi in socijal-nimi vprašanji. Posebno knez Liechtenstein je v lepem govoru razvijal krščanskosocijalni program. Mnogo lepega in resničnega je povedal, kar je le želeti, da se uresniči. Kar je pa izrekel o zasebni lastnini, temu pa ne moremo baš pritrjevati glede na slovanske razmere, če knez misli, da je skupna lastnina piotinaravna, se pač daleč moti in le kaže, da se s socijalnimi razmerami raznih narodov ni toliko pečal, kakor bi se moral kdo, ki je prevzel nalogo reformovati družbo. Ko bi tudi država res ne mogla v tem oziru imeti skupne lastnine, a občine, ali pa večje družine je pa imajo lahko. Take uredbe so stoletja in stoletja imeli razni slovanski rodovi in še le vpliv novodobnega liberalizma je jel razjedati na njih. Kar se je pa moglo stoletja in stoletja ohraniti, pač ne more biti protinaravno. Seveda drugo vprašanje je, če za sedanje razmere in pa za razne kraje taka uredba ugaja. S tem bi bilo pač potrebno, da se pečajo krščanski socijalogi. Tudi kar je knez govoril o nepremični lastnini delavcev, ni povsem ugodno. Že „Amerikanski Slovenec" se je z vso odločnostjo izrekel proti taki lastnini, ker je potem delavec preveč navezan na jeden kraj in tovarnar pri raznih prilikah ložje pritiska nanj. —¦ Shod je bil v ostalem jako slovesen. Udeležilo se ga je veliko duhovščine, parlamentarcev in druzih učenih mož. Mej drugimi je bil tudi papežev nuncij Agliardi. Vladala je na njem lepa sloga mej konservativci in krščanskimi socijalisti, da si so v parlamentarnem življenji tako nasprotni. Konservativni listi so celo dolgo delali proti temu shodu in trdili, da ta katoliški shod nima smisla, ker se bode vršil brez pokroviteljstva škofov. Naposled so pa krščanski socijalisti vziic težavam, ki so se stavile, dobili odobrenje od škofijstva in iz Eima, tako, da tudi od konservativne strani niso mogli nič oporekati. Prišel je na shod celo grof Sylva Tarouka, predsednik komisiji za prihodnji občni avstrijski shod, ki je opustil iz strahu pred krščanskim socijalisti sklicanje občnega avstrijskega shoda. V vsakem oziru je bil shod sijajen in ob priliki, še kaj  spregovorimo o sklepih njegovih.
Katoliški shod v Stolnem Belemgradu. — Z veseljem moramo danes omeniti, da se ogerski katoliški shodi začenjajo gibati. V Stolnem Belemgradu imeli so jako obilno obiskan shod, na katerem so mej drugim sklenili prošnji do vladarja, da naj ne potrdi civilnega zakona. Govorilo se je pa na tem shodu o zjedinjenji vseh ogerskih katolikov brez ozira narodnosti, ker je mogoče, če se katoliki potegujejo za narodno jednakopravnost Slovanov in Eumunov. Madjarske liberalce je ta shod močno vznemiril.    Zaradi njega   se  je interpelovalo v
zbornici in je ministerski predsednik obetal uprizoritev neke agitacije proti katolikom in da bode porabil ves svoj vplivy da se potrdijo cerkv^nopolitične predloge. Najhuje pa liberalce peče, da je shod pozdravil tudi nadvojvoda Josip. Govori se, da proti temu hočejo ugovarjati pri vladarju, kjer seveda ne bi ničesa opravili. S takim ugovarjanjem bi si sedanja vlada pač le sebi omajala stališče, kajti zaupanje je na višjih mestih močno že zaradi tega zgubila, ker pod njo tako cvete ko-šutovstvo.
Ogerska. — V ogerski zbornici poslancev je sedaj proračunska razprava. Seveda te priložnosti ne puste skrajni levičarji, da ne bi izražali raznih državnopravnih želja, posebno se odlikuje v tem oziru Ugronova frakcija. Ponovila se je zahtevo, da se cesarska kabinetna pisarna razdeli v avstrijsko in ogersko. Pri konzulatih se dovolj ne izrazuje dr-žavnopravni položaj Ogerske. Govori se o ogerski državni polovici, kar pa ni prav, ker Ogerska je celo država zase. Proti dispozicijskemu zakladu sami na sebi niso ugovarjali, ali Ugron je želel, da bi se porabljal v zatiranje nemadjarskih narodnih, ali kakor se je on izrazil proti narodnostnim agitacijam — Grof Szaparv snuja posebno stranko, katera bi imela posebno braniti poljedelske koristi. K novi stranki pristopijo tisti, ki so zaradi cerkvene politike izstopili iz vladne stranke. Glavni smoter bi pa te stranke bil z vsemi silami delati, da vržejo Wekerleja.
Košutovi škandali. — Potovanje Franca Košuta je napravilo že sitnosti vladi. V Debr-ečinu so Košutovci ob prihodu „velikega madjarskega domoljuba" priredili protidina-stične demonstracije. Zabranili so igranje cesarske himne in igrala se je neka protiavstrijska himna. Zaradi teh škandaloznih dogodkov je interpeloval v zbornici poslancev Bussbach vlado, Če misli tacim škandalom narediti konec in ustaviti agitacije moža, ki ni niti ogerski državljan.
Italija. — Milanski poslanec Luigi Eossi je v nekem svojem govoru skušal pred kratkim dokazati, da je vsega narodnogospodarskega propada Italije kriva centralizacija države in je razvil mnenje, da se bo Italija morala vrniti k prejšnji razdelitvi po okrajih. Eazni listi so seveda zagnali na to velik hrup češ, da se deluje na ta način proti zjedinjeni Italiji in na zopetno razdružitev, ter da bi bilo to v pogubo velikemu kraljestvu, drugi pa zopet, vneti za blagor domovine, ne obsojajo kar naravnost Eossijeve trditve. Eesnično je, da je centralizacija in nesrečna zjedinjenost Italije tirala to v propad, v katerem se nahaja zdaj. Luksurijozna uprava države se ne opo-nese povsodi, zato je treba sredstev, katerih Italija in ž njo njeni prebivalci ne morejo nuditi. Italija ni zmožna zadoščati zahtevam trozveze in če to skuša vendar le storiti., se pravi to silo delati, vsaka sila pa le en čas trpi in tako je morala priti v Italiji kriza. Veliko se je ugibalo že o rešenji te narodnogospodarske krize; tudi Eossi je zdaj svoj nasvet stavil, ki ni brez pomena.
Rusija. — Truplo carjevo ležalo je na mrtvaškem odru v Peterburgu v katedralki sv. Petra in Pavla tri dni. Vstop je bil vsakemu dovoljen. Občinstva se je trlo na tisoče noč in dan v cerkvi. Vsak je poljubil carja na prsi. Videti je bilo na objokanih obrazih, kako je ruski narod ljubil svojega vladarja Dne 19. novembra t. 1. so slovesno pokopali carja v carski rakvi v katedralki sv. Petra in Pavla v Peterburgu. Pogreb je jasno pokazal, kako je ljubil ruski narod predobrega carja. V Peterburgu so na dan pogreba pogostili 50.000 ubožcev, po drugih večjih mestih tudi po več tisoč. Pogrebu so prisustvovali vsi ruski višji dostojanstveniki in zastopniki tujih držav in to vseh evropskih. Našega cesarja je zastopal brat njegov nadvojvoda Karol Ludovik. Peterburg je bil ves v črno ogrnjen ta dan, istotako druga ruska mesta. Tudi iz Francoske se poroča, da so v dan carjevega pogreba vihrale v Parizu in drugod črne zastave raz hiš in da so bili
451
452
razni javni lokali zaprti. — Na krsto carjevo se je položilo 350 vencev, mej temi jih je bilo več iz zlata in srebra. — Prekrasen je bil venec, katerega je dal položiti na carjevo krsto naš presvitli cesar. Trideset dvornih vrtnarskih pomočnikov, pod vodstvom dvornega vrtnarskega ravnatelja so ga delali neprenehoma dva dni. V venec so se vpletle najlepše cvetlice. — Poroka carja Nikolaja II. s svojo nevesto Alico hesensko, ki je pri pristopu v pravoslavno cerkev dobila ime Marija Feodorovna, vršila se je danes prav na tihem brez vsakih slavnostij.
Azija.   —   Položaj Kitajcev v vojski napram Japoncem se ni nič zboljšal. Sicer se vest, da so   Japonci   vzeli veliko luko z arzenali Poit Artur, ne   potrjuje v   celem obsegu, gotovo pa je, da isto oblegajo.   Da ni nastopila zima, ki močno ovira Japonce, ki niso to-li   vajeni   mraza, bi   bil   gotovo že pal Pot Artur najglavneje kitajsko vojno pomorsko mesto     V vsem se pa mora naglašati, da so Kitajci popolnoma poraženi že dosedaj.    Japonci   menda   že   sekajo proti središču Kitaj a proti Pekingu, katerega zapušča   že dvor kitajski in drugi bogataši   Tudi Kitajcem noče noben pomoči. Prosili so za posredovanje že   Eusijo, Anglijo i. dr. a noben   noče   vtikati roke vmes. Z Japonci bi radi sklenili mir, ti pa ga drugače nočejo, nego pod posebnimi za nje  vrlo ugodnimi   pogoji, kar seveda Kitajcem ni všeč.    Vendar je pa gotovo, da  bodo Kitajci morali tako plesati, kakor bodo  Japonci žvižgali. Na zmago jim še misliti ni več. če Japonci morebiti ne bodo še prav kmalu prisililo Kitajcev  do   popolne  obupnosti, vzrok bo le zima, ki prve nekoliko zadržuje pri nadaljnem prodiranji.