Ameriška Domovi ima m— HO !Wft E< AMCRICAN IN SPIRIT F0R€I6N IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 2, 1962 SLOVSNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX Kennedyeve čestitke alžirskemu Ben Betti Predsednik redne alžirske vlade Hen Bella se je izjavil za nevtralnost v zunanji poetiki, za agrarno reformo in za tesno sodelovanje s Francijo. WASHINGTON, D. C. — Predsednik ZDA Kennedy je-po-S:£*l od prvega parlamenta izvoljenemu in potrjenemu predsed-r>iku alžirske vlade Ben Belli čestitke in mu želel vsak uspeh. Mrazil je upanje! da bodo odno-s* med Združenimi državami in Alžirijo prisrčni, čestitke in Voščila je poslal tudi državni ^ajnik Dean Rusk. Podobna voščila in čestitke je debil Ben Bella, katerega vlado jo parlament potrdil z 195 gla-s°vi proti 1, tudi od sovjetskega Predsednika vlade Hruščeva ter drugih vlad z obeh strani želez-ne zavese. Pen Bella sam je v parlamen-ko mu je predstavil svojo vlado, izjavi^ da bo izvedel a-§rarno reformo in uvedel vrsto s°cialnih reform, sodeloval tesno s Prancije v smislu dogovora v Envianu, pa v zunanji politiki °hranil nevtralnost. ^ uradnih krogih napovedujmo, da bosta Ben Bello, ko bo prišel v nekaj dneh v New York ria zasedanje skupščine ZN sprejela tako državni tajnik ean Rusk kot tudi sam Scdnik J. F. Kennedy. Prva alžirska vlada plod zakulisnih kompromisov PARIZ, Fr. — Zdi se, da se je n°vi alžirski predsednik Ben ePa odločil za taktiko sklepa-kompromisov. To zopet do-azirjo sestava njegove prve vla-e-Vanjo je spravil kolikor mo-gočG veliko osebnih prijateljev 11 dal močno zastopstvo tudi o- svobodilni armadi. Pri taki politiki ni ostalo nobe-nc?§a mesta za njegove politične Pasprotnike in tekmece, šef davnega štaba redne armade 2 ^medienne je postal minister .a narodno obrambo, njegov pri-istelj Medeghri pa notranji mi-^^ster. Armada je imela pri se-v.avi vlade tudi nekaj veto-pra-e> kajti nekaj kandidatov ni ^°gel Ben Bella upoštevati ra- , 0 radi protesta iz armadnih krogov. Tekom debate o zaupnici nove e je opozicija nastopila s kaecej ostrimi izjavami, toda ni ^ ^a a znakov, da je organizira-doi ^Pkp'Wri celo mislijo, da je lorria naročena od Ben Belle. Amerika izgnala ruska diplomata pri ZN NEW YORK, N. Y. — Združene države so zahtevale od sovjetske vlade, da takoj odpokliče dva člana svojega poslaništva pri ZN, ker sta bila zasačena, ko sta od ameriškega mornarja N. Drummonda sprejemala tajen vojaški material. Oba Rusa so prijeli agenti FBI in ju zaslišali še pred koncem tedna, pa ju nato izpustili. Ameriški mornar je zadržan v ječi, dokler ne položi $100,000 varščine. pred- lC • ^omaj krpo papirja JvEY WEST, Fla. Ska vlada Kuban nava:"ua je p° p°ročilu , tna izjavila, da resolucija bor ^r6Sa o odločnosti o- nastopa proti po-L ?u širjenja komunizma v kottki ^mer^ki ni vredna več hi(., 0s PapA'ja, na katerem je ^ana. Norvežan kriliziral De Gauilovo politiko posebne atomske sile Norveški zunanji minister je ob koncu obiska norveškega kralja V Franciji zavrnil DeGaullovo posebno atomsko silo in podprl ameriško stališče. PARIZ, Fr. — Norveški zunanji minister Dr. H. Lang, ki je spremljal kralja 01afa V. na njegovem štiridnevnem uradnem obisku v Franciji, je ob koncu obiska v razgovoru s časnikarji precej jasno in ostro zavračal francosko vojaško obrambno politiko, ki se trudi za ustvaritev lastne atomske sile. Dr. H. Lang je dejal, da ima vsaka vojaška zveza samo tako dolgo svoj smisel, dokler vsi člani drug drugemu zaupajo in so gotovi, da bo vsak izmed njih izpolnil prevzeto obvezo. Norveška je prepričana, da bodo Združene države uporabile svo-j? atomsko orožje v obrambi svobodnega sveta, če bo to nujno potrebno in zato zavrača načrte zaveznikov za ustvaritev lastne atomske sile. To je po izjavi dr. H. Langa nezaupanje do Združenih držav, ki nosijo glavno težo obrambe svobodnega sveta. Norveški zunanji minister se je zavzel za to, naj bi članice NATO povečale svoje redne oborožene sile in sodelovale v večjem oteegu pri podpiranju gospodarsko nevtralnih držav Afrike, Azije in Latinske Amerike, namesto da trošijo že tako omejena sredstva za graditev posebne atomske vojaške sile. Nizozemska uprava selp°dlavtomohilom prepe r Ijal svoj / nevesto na poslovila od N. Gvineje svobodo Z Nizozemci je iodšla iz dežele tudi večina domače inteligence, ki ne zaupa Sukarnu. Ta bi sedaj rad še angleški del Bornea. HOLLANDIA, N. Gv. — Nizozemska uprava se je z guvernerjem na čelu poslovila 30. sept. od Papuancev in prepustila u-praVo delegatom ZN. Posloviti se je morala tudi od papuanskega prebivalstva, ki je pri tej priliki pokazalo, da se je pod nekdanjo apatijo do nizozemske uprave nabralo toliko prijateljskih vezi, da so bili vsi navzoči presenečeni. Zastopniki Papuancev so kar povrsti obžalovali, da jih zapušča Nizozemska. Niso sicer varčevali tudi s kritiko kolonialnega sistema, toda izrazili so tudi tako odkrito zaskrbljenost nad bodočnostjo, da jih je odhajajoči nizozemski guverner moral javno pozvati, naj ne obupujejo nad njo. Z guvernerjem vred niso zapustili dežele samo Nizozemci, ampak tudi nekaj Papuancev, posebno takih, ki so potomci mešanih zakonov. Precej papuanske inteligence je pa že preje odšlo na avstralsko stran Nove Gvineje. Sukarnu diši angleški Borneo Med tem so se prvi sadovi politike ZN in ZDA do Indonezije že pokazali. Indonezijski Sukamo je dobil pogum in sedaj že zahteva, zaenkrat po ovinkih, severni del otoka Borneo, ki je pod angleško upravo in bo pripadal kot samostojen del novi azijski federaciji Mhlajzija, ki jo ustanavlja Anglija. V Londonu so kratkomalo rekli, naj Sukamo kar pozabi na ta del otoka, ker ga nikoli dobil ne bo. BERLIN, Nem. — Kadar je sir la, pridejo ljudje na vse mogoče zvijače, da dosežejo svoj cilj. Neki 22 let stari član nemškega orkestra Euletz je imel svojo nevesto v komunističnem delu Berlina in bi jo rad dobil na svobodo. Zato jo je privezal kar pod svoj osebni avtomobil med štiri kolesa in jo po ovink:h pripeljal do komunistične obmejne straže. Petkrat komunisti preiskavah njegov avto, toda med kolesa niso pogledali. Bil je namreč deževen dan, obenem se je tudi večerilo. Uboga nevesta je torej dejansko visela med diktaturo in svobodo nekaj ur, dokler ji zapadna nemška policija ni pomagala iz tveganega položaja. —------o------- Čistka na Kitajskem TOKIO, Jap. — Rdeča Kitajska je včeraj praznovala 13-let-nico svojega obstoja. Ljudske množice ne kažejo za novi red I nobenega pravega navdušenja več. “Veliki skok” naprej se je izkazal za pravo nesrečo. Bil je preje skok nazaj kot naprej, če je sploh bil kak skok. Prav veliki gospodarski načrti in zahteva po nagli industrija-lizaciji dežele, ki so doživeli lani in letos tolikšen polom, so pripravili zmerno strujo v Kitajski komunistični part ji, da je poskusila uveljaviti svoje stališče. Notranja borba se je začela spormladi, pa se sedaj končala z zmago vladajoče skupine okoli Mao Tsetunga. To so pokazale koncem tedna objavljene spremembe v glavnem tajništvu partije. Ljudske množice so se tekom 13 let streznile in ne pričakujejo od komunističnin oblastnikov nobenih bistvenih sprememb svojega položaja. Vse obljube so NOVO VOJAŠTVO V OXFORD Včeraj so prišle v Oxford, kjer so vpisali na doslej čsto belo univerzo prvega ičrnca, čete redne armade, da poskrbe za mir in red, ki sta bila ponovno kršena. 'Enote redne armade so malo univerzitetno mestece dejansko zasedle in vzdržujejo red s trdo roko. — Guv. Barnett ki sta ga spre- francoskega časnikarja Paula jela on in predsednik kungoške .Guiharda, dopisnika francoske umaknil državno policijo ne samo s področja univerze, ampak celo skoro iz vsega področja samega mesta. V Kongresu južni člani Doma in Senata protestirajo in zvra-čajo odgovornost na zvezno vla-do> ker ni znala celotnega spora o pravem času omejiti in je dovolila, da je prišlo do takega razburjanja in izgredov. Pi'edsednik izrekel sožalje Predsednik Kennedy je poslal osebno sožalno pismo družini Presse” v New Yorku, ki je našel v izgredih v Oxfordu v nedeljo zvečer smrt. Poleg njega je bil mrtev še domačin, 23 let stari Ray Gunter. Okoli 75 oseb je bilo ranjenih. Paul Guihard je bil smrtno zadet od krogle komaj 10 minut potem, ko je prišel na področje univerze, da bi si izgrede od bli-mu ogledal. -----o------ Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Danes se bodo sestali tu zunanji ministri držav Latinske Amerike z državnim tajnikom Ruskom, da se pomenijo, kaj so voljni narediti za omejitev komunizma na Kubi. PEIPING, Kit. — Tu so včeraj slovesno obhajali 13-letnico prevzema oblasti in ustanovitve Kitajske ljudske republike. Posebno pozornost je vzbudila odsotnost predstavnikov Sovjetske zveze. Govorniki so ostro napadli Tita in jugoslovanski komunizem, češ, da se je oddaljil od naukov Marksa in Lenina, proglasili so ga za “revizionista” ali po naše za komunističnega krivoverca. NEW YORK, N. Y. — Predsednik je uporabil Taft - Hartley zakon, ko so pristaniški delavci na vsej vzhodni in Zalivski obali proglasili štrajk. Štrajk se je začel opolnoči 1. oktobra. Predsednik Kennedy je imenoval1 v smislu Taft - Hartley zakona tričlansko komisijo za ugotovitev dejanskega stanja novinarske agencije “France Demokratska volivna pečenka v Euclid Beach parku Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— Mrs. Agnes Obranovic z 1256 E. 58 St. se nahaja v Poiyclinic bolnišnici, soba št. 136. Obiski so dovoljeni. Mrs. Mary Fajfar z 1032 E. 174 St. je v Euclid Glenvilie bolnišnici resno bolna. Obiski so dovoljeni. Miss Angela Budic z 1048 E. 11 Sit. je v Euclid Glenvilie bolnišnici v sobi št. 610. Obiski so dovoljeni. — Vsem želimo naglega okrevanja! Visoka starost— Jutri bo obhajal Andrew Ser-nal z 1213 E. 168 St. v krogu svoje družine svoj 83. rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Mrs. Anna Klančar z 1057 E. 68 St. je dopolnila danes 80 let. Sorodniki in prijatelji ji želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Dobrodošla!— K svoji teti Mrs. Agnes Selina na 7059 Reynolks Rd., Mentor, Onio, tel. BL 5-8090, je prišla iz Dolnjega Kronova v fari Bela cerkev na Dolenjskem gdč. Olga Ivančič. Dobrodošla med nami! Seja— Društvo Carniola Hive No. 493 KM. ima jutri, v sredo, ob 7:30 zvečer sejo v sobi št. 1 SND na St. Clair Ave. Članice so prošene, da za gotovo pridejo. Podr. št. 41 SŽZ ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih. Na počitnice— Mr-. Frank in Mrs. Theresa Janchar s 1744 Hartshorn Rd. odideta ta teden za en mesec na počitnice na Lake Worth v Floridi. Dobro zabavo! Občni zbor Slov. odra— Slovenski oder ima v soboto, 6. oktobra, ob 7:30 zvečer v Baragovem domu svoj redni občni zbor. Vsi člani in članice vljudno vabljeni! Ne pozabite iti volit— Danes so v Clevelandu primarne volitve za župana. Volišča so odprta od 7:30 zjutraj do 7:30 zvečer. Storimo svojo državljansko dolžnost in pojdimo volit! že 10 ur kasneje. V četrtek bo f ^ slot). TlCLSClbin imel možnost na osnovi zakona ^ — _ ... zahtevati od unije pristaniške- LORAIN, O. — \ nedeijo, 23. ga delavstva, da štrajk odloži za 90 dni. ]i0 ^ermuidsko otočje ima skup-kv. milj površine. J^LOajtov V remenski prerok pravi: Vjv. n° oblačno in milo. Ja temperatura 70. Cleveland, O. — V Ameriki ne je okoli govorniške tribune na- buni se pa ni približal. Vsi nje-radia Poznamo volivnega golaža z vse- bralo samo okoli 10,000 poslu- govi prijatelji so posnemali nje-mi običajnimi trdimi in tekoči- šalcev. Koliko jih ostalo kar govo taktiko, mi dodatki. Zato je v navadi pri svojih mizah s pečenko vred;; Uradno demokratsko politično volivna pečenkaj seveda tudi .pa ne povedo. vodstvo je vodil Ray Miller, ki s svoje vrste dodatki v prikuhah j Ker uradna demokratska or- je bil obenem glavni agitator za in besedah. Naši clevelandski ganizacija zagovarja kandidatu- MeElroya. V njegovi bližini se demokratje jo imajo vsako je- ro MeElroya za župana, je vsa je sukalo kakih 20 mestnih svet-sen. Kaj je ne bi imeli tudi le- prireditev napravila vtis propa- nikov; njihova navzočnost je bi-tos, ko smo sredi volivne kam-'gande za njenega kandidata. Ra- la za McElroyja gotovo največ-panje? »umljivo je, da se jo zato vsaj ja tolažba. Vso zabavo je pa vo- Bila je zadnjo nedeljo popol-'odkriti prijatelji in pristaši o- dil okrajni inžener A. Porter, dne v Euclid Beach parku. Pri- stalih dveh demokratskih kan- Posebno skupino demokratskih rejala jo je uradna demokratska didatov niso udeležili. Zato je politikov so tvorili tisti, ki so bi-stranka, zato seveda tam niso značilnoj kdo je bil na pojedini li na zalbavi, toda niso kazali no-bili ali vsaj niso javno nastopali in kdo ne. benega posebnega veselja, da bi vsi tisti, ki so se odcepili od de- | S svojo odsotnostjo so na pri- se mešali z demokratskim vod-mokratskega vodstva. Zato se mer blesteli: senatorja F. J. stvom. Kongresnik Vamk je bil tud poročila o pojedini glasijo Lausche in S. Young, bviši žu- prisoten, toda ni nič govoril. Nje-različno; uradna se zelo razil- pan Celebrezze, kandidat Lo- ga je posnemal unijski voditelj kujejo od neuradnih. Uradna cher; taki in podobni odsotneži O’Malley, clevelandski ^avna-poročila so na primer naštela 'so javno pokazali, da niso za Me- telj AFL-CIO. Kongresnik M. kar 75,000 pristašev, gostov in Elroya. Navzpč je bil županski Feighan, ki je vso volivno kam- Naj- Nikita vabi Kennedya WASHINGTON, D.C —Predsednik sovjetske vlade Nikita jim govorom kandidaturo Mc- Hruščev je preko notranjega Eiroya. j tajnika S. L. Udalla, ko je bil ta Predsednik Kennedy je poslal na obisku v Sovjetski zvezi, po-na zabavo svojega delegata O’- vabil predsednika ZDA Johna Gormana. Ker je Gorman videl F. Kennedya na uradni obisk v demokratsko “slogo,” je v svo-1 Sovjetsko zvezo. S seboj naj bi jem pozdravnem nagovoru raje pripeljal tudi svojo ženo Jac-naipadel tukajšnje časopisje, češ, queline. da ne poroga dovoljno o voliv- Po vesteh iz Bele hiše se prodnem boju, kadar pa poroča, da sednik Kennedy še ni odločil, slkuša primešati politiko svojega ali bi vabilo sprejel ali ne. Hru-lista. Posebno urednik dnevni- ščev je svoj čas povabil v Sov-ka Cleveland Press Selzer ni na- jetsko zvezo predsednika Eisen-šcil milosti tpri njem. howerja kot'odgovor na Eisen- Kar je bilo slabe volje, jo je howerjevo povabilo Hruščeva v pokrilo izredno lepo in toplo vre- Združene države. To povabilo me, ki pa ni moglo pozdraviti1 je po sestrelitvi vohunskega le- prijateljev, poročila tekmecev in nasprotnikov, pa trdijo, da se kandidat Corrigan, toda sukal se panjo sedel na plotu, je skočil z je okoli volivcev) govorniški tri- njega in na zabavi podprl s svo- korena nesloge v demokratskih vrstah: za Cleveland je demokratov preveč, republikanci so pa prezaspani. Povoda za kako drugo nesrečo volivna pečenka ni dala. Njen vpliv na izid volitev bomo videli danes zvečer in jutri zjutraj. tala U-2 nad Sovjetijo 1. maja I960 preklical. septembra, je umrl 80 let stari Joseph Hribar s 1696 E. 34 St., doma v Krki na Dol., od koder je prišel sem 1. 1900. Zaposlen je bil v National Tube Division do 1. 1947, ko je stopil v pokoj. Pokojni je bil član Društva sv. Alojzija ABZ in KSKJ št. 101. Zapustil je sinove Petra, Franka, Filipa (vse tri v Lorainu), Stanleya (v Calif.) in Johna (Shefield Lake), hčeri Rosemarie Hribar in Mrs. William Nic-tonski, vnuke in pravnuke. Pokopali so ga preteklo sredo iz cerkve sv. Cirila in Metoda. Kdo bo zmagal v Jeme-nu? ADEN. — V Jemenu so imeli pretekli teden revolucijo. Vojska je vrgla kralja El Badra in oklicala republiko. K temu jo je takoj po smrti starega kralja Ahmada pozival egiptovski Naser. Sedaj se v državi borijo za vpliv ruska, kitajska in Naserjeva skupina, med tem pa išče princ Hasan, ki se smatra za [naslednika umorjenega kralja Badra) pomoč pri Saudski Arabiji, da bi s podporo plemen, ki so še zvesta vladajoči družini, obnovil monarhijo in kaznoval vojaške upornike. Ameriška Domovina /» (VI ■ E ? I<- -X Vi 11 dl 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ,United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 189 Tues., Oct. 2, 1962 Na poti do gverilskih legij? Tam doli v jugovzhodni Aziji leži ravno na meji med Južnim Vietnamom, Kambodžo in Laosom visoka planota, ki predstavlja glavno obrambno linijo Južnega Vietnama proti severu in zahodu. Na tej planoti živijo še na pol divja plemena, ki se zanje nihče ni dosti brigal, ne nekdanja francoska kolonija uprava, ne sedanji diktatorski režim predsednika Diema. Plemena na tej planoti ne morejo naravno imeti prav nobenih simpatij ne do domačih “dolin-cev,” ne do belega plemena, kamor prištevajo brez razlike vse, od Francozov do Amerikancev. To okolnost izrabljajo in zlorabljajo že dolga leta rdeči gverilci, ki so se znali spri-jateljiti in pobratiti z domačini. Zato tudi niso tam mogle redne vietnamske čete komunističnim gverilcem nikoli do živega, dasiravno so v spopadih z njimi utrpele težke zgube. Diemov režim je potem na ameriški nasvet poskušal organizirati med domačini posebne gverilske čete, toda v sklopu organizacije redne vietnamske armade. Poskus se ni obnesel. Manjkalo je medsebojnega zaupanja. Domačini niso zaupali Diemovi upravi, ker jo smatrajo za "dolinsko.” Dolinci so jih pa še zmeraj opeharili. Diem je začel organizirati svoje gverilce na ameriški nasvet in za ameriški račun. V Pentagonu so sicer že dolgo poznali način gverilskega vojskovanja, prakticirali so ga na precej amaterski način celo med zadnjo svetovno vojno, toda posebne vrednosti mu niso pripisovali. Predobro so poznali vrednost gverilskega vojskovanja za prave vojaške upehe iz svojega opazovanje jugoslovanskega gverilskega vojskovanja; ogromno nepotrebnih žrtev med nedolžnim civilnim prebivalstvom, zato pa celo vrsto političnih sitnosti, ki jim jih je naprtil Tito. V Pentagonu so začel menjati svoje misli, ko so videli, kakšne uspehe so rdeči gverilci dosegli v bojih proti Čan-kajšku in proti Francozom v Indokitajski. Še posebej so poštah pozorni na teorijo o gverilcih, ki jo je razvil sam Mao-Ce*-tung v posebnem spisu. Med tem je prišlo do državljanske vojne v Laosu, kjer se je teorija tovariša Mao popolnoma obnesla. Pentagon je pod vtisom vsega tega prešel od premišljevanja o gverilskem vojskovanju na poskušanje, kako je treba take stvari v praksi organizirati. Načrte o gverilskem vojskovanju je bilo treba nekje v praksi preskusiti. Ker takrat ni bilo druge prilike, so v Pentagonu zagrabili za državljansko vojno v Južnem Vietnamu. Tako je postalo gverilsko vojskovanje na visoki planoti južno od vietnamske prestolice Saigon pravo vežbališče za gverilsko vojskovanje, ki menda stane našo narodno obrambo dnevno že okoli pol milijona dolarjev. Prvi poskus je dobil obliko skupne organizacije gverilskega vojskovanja proti komunistom; naši strokovnjaki naj skupaj z Diemovo redno vojsko organizirajo protikomunistične gverilce. Poskus se je, kot vse kaže, ponesrečil. Manjkalo je namreč najmanj enega med osnovnimi pogoji za dobro gverilsko vojskovanje: zaupanje domačega prebivalstva, kjer se gverilski boji vršijo. Diemov režim ne vživa med hribovci na planoti toliko zaupanja, da bi domači gverilci tvegali tudi svoje življenje v boju s komunisti. Diemova diktatura je dalje postala tudi preveč okorela, ne zna ne obetati ne pripravljati reform, ki jih hribovci hočejo imeti, da zboljšajo svoje življenske pogoje. Naši narodni obrambi ni preostalo drugega, kot da začne znova čisto drugačno akcijo brez sodelovanja z Diemo-vim režimom. Torej gverilsko vojskovanje kar na svojo roko brez vmešavanja Diemove armade. Razume se,, da je na to novo pot pristal Diem. Dvomimo, da je pristal dobro-voljno, kaiti izmaknjena mu je ne samo oblast nad novimi gverilskimi četami, ampak tudi upravna oblast nad domačini. In v tem tiči značilnost novega načina gverilskega vojskovanja. Domačim gverilcem je treba počasi vliti zaupanje v svojo lastno “kolektivno osebnost.” Priti morajo do prepričanja, da sami lahko opravijo vsaj lokalne praske z rdečimi nasprotniki. V ta namen jim je treba dati na razpolago dosti orožja, civilnemu prebivalstvu pa tudi vse, kar je potrebno za vsakdanje življenje. Do potrebne samozavesti morejo priti le takrat, ako si sami izbirajo vojaško in politično vodstvo. Še en pogoj je potreben, verovati morajo, da jih ameriško "belo pleme” ne bo pustilo na cedilu in da bo branilo njihove interese ne samo proti komunistom, ampak tudi proti Diemovi centralistični diktaturi. Naša narodna obramba je pristala na vse te pogoje in jih skuša tudi pošteno izvrševati. Da pridobiva zaupanje domačinov, se vidi po uspešnih bojih komunističnim gverilcem. Uspeha ne bi bilo, ako ne bi domačini res s prepričanjem stali na strani protikomunistov. Načrt napravi vtis, da je lep, praktičen in da obeta tudi uspeh. Vendar je še zmeraj tvegan. Da Diemov režim ne mara zanj, si lahko mislimo. Kaj pa Diemovi domači nasprotniki? Ali so oni res za novo ameriško idejo? Kdo ve? Treba je računati z nevarnostjo, da bo v njihovih vrstah zmagal ozkosrčen nacijonalizem, ki sovraži vsako samostojno akcijsko vodstvo zunaj Saigona. Tako razpoloženje med Diemovo opozicijo bi gotovo slabo vplivalo na domačine na visoki planoti in pokopalo vso akcijo. V Pentagonu se zavedajo te nevarnosti, zato nastopajo počasi in previdno. Svoje akcije najrajše zavijajo v meglo. To je razlog, zakaj naši vojaški poveljniki z McNamaro vred rajše hodijo na posvete v Vzhodno Azijo kot na sestanke v Washington. McNamara je stalen gost v Vzhodni Aziji, general Taylor je tudi takoj šel na oglede in se podal naravnost na visoko planoto, da na samem mestu pregleda položaj. v Za novo "ameriško” gverilsko vojskovanje vlada naravno tudi veliko zanimanje za železno zaveso. Komunisti ne dajo veliko nanj, toda odpisati ga še nočejo. Zato jih tudi ni volja, da bi odpoklicali svoje čete iz severnega Laosa. Tiste kraje držijo še zmeraj tako trdo pod svojo kontrolo, da ne pustijo tja niti predsednika sedanje nevtralne laoške vlade in nevtralnega princa Suvane Fume. Lepe razmere morajo sedaj vladati v Laosu! BESEDA IZ NARODA “Zlata knjiga pevskega zbora LIRA” Cleveland, O. — Za svoj zlati julbilej misli od sv. Vidji “LIRA’’ izdati res lepo Spominsko zlato knjigo. Vsi vemo; da bi bilo to prav, saj za tako velik julbilej se kaj takšnega gotovo spodobi. Vemo pa tudi, da “Lira” sama za kaj takega nima denarja. Ker je ‘Lira’ del nas samih, in to kar zelo važen del, zato je naša dolžnost, da ji k temu pripomoremo. Zdi se mij da dostikrat premalo mislimo, kako važen del slovenskega farnega občestva je ravno “Lira”, t. j. taka, kot jo imamo, kot jo slišimo nedeljo in praznik kakor tudi od drugih dneh v svoji cerkvi. Kai bi bilo, če ne bi bila to! Koliko pripomorejo pevke in pevci “Lire” s svojim lepim petjem v našem domačem jeziku k našemu notranjemu življenju! Dajmo, pomislimo vsi večkrat na to in bodimo Bogu in požrtvovalnim pevkam in pevcem “Lire” resnično hvaležni za to! Redko katera naših organizacij se tako malokdaj obrača za gmotno pomoč na nas kot prav “Lira.” Danes pa je prisiljena, da to stori. Frank Kuret, predsednik “Lire,” je zadnjo soboto povabil nekaj svojih sodelavcev, da bi se še zadnje dogovorili glede Zlate spominske knjige; zraven je želel imeti tudi podpisanega. Obljubil sem jinr^ da bom za AD napisal toplo povabilo, naj bi vsi od sv. Vida kakor tudi od drugod “Liro” gmotno podprl, da bo njena Zlata knjiga res lepa in vredna svojega jubileja. Sklenili so, da sredstev za njeno izdajo ne bodo zbirali okrog trgovcev, miaveč da bodo po AD lepo prosili vse, ki jim je njihovo delo pri srcuj in teh, upajo, ne more biti malo, da žrtvujejo v ta namen po S5. Kdor pa sam ne more odriniti tolikšnega zneska, naj se dogovori s kom drugim in naj skupno zbe-ro tolikšen znesek. Imena darovalcev bodo objavljena v Zlati knjigi. Darove sprejemajo vsi pevci in pevke “Lire,” v prvi vrsti pa njena tajnica Josipina Novak in predsednik “Lire” Kuret, sprejme pa dar vsak čas tudi Martin Košnik, njihov pevovodja. Ker je zadeva res nujna, Zlata knjiga pojde namreč v tisk že te dni, lepo prosim, dajmo( vsi rojaki in rojakinje storimo to takoj. Bog pa naj nam bo plačnik! Janez Sever. -----o------ Bratovščina sv. Reškega Telesa pri Sv. Lovrencu Cleveland, O. — Doba počitnic je za nami in delavci so se spet vrnili na svoje delo. Prav tako je bilo tudi pri naših društvih. Poleti nismo imeli sej, ker smo se razkropili na vse strani. Sedaj) ko smo se spet povrnili v vsakdanje življenje na svoje domove, ]e treba prijeti z delom, ki je par mesecev počivalo. Članice Bratovščine sv. Reš-njega Telesa fare sv. Lovrenca so prošene, da se prav gotovo udeleže skupnega sv. obhajila v nedeljo, 7. oktobra, pri sedmi maši. Popoldne ob dveh bo molitev, nato pa seja. Na seji bomo razpravljale o važnih zadevah, ki morajo biti rešene. Slišali boste poročilo, kako lepo je bilo romanje v Lemont, v Carey in Frank, Ohio. Deležne smo bile polno duševne tolažbe, pa tudi telesnega zadovoljstva. Če letos še niste obiskali božjih poti v Carey ali Frankj Ohio, ali če bi še enkrat radi šli tja, se nam pridružite 21. oktobra t. 1. Obiskali bomo obe te dve božji poti na en dan. Za vsa pojasnila kličite MI 1-5369. Mesec oktober je posvečen Kraljici presvetega rožnega venca. Skupno jo počastimo kot našo kraljico! Lep pozdrav! Mrs. Apolonia Kic. ------o----— Ob uri slovesa Euclid, O. — V nedeljo, 23. sept. se je poslovil od nas sin obče spoštovane Roberts družine Rev. Edward Roberts, Član Kongregacije Najsvetejšega Zakramenta. Sedaj je na poti na misijonsko postojanko Masako, Uganda, v vzhodni Afriki, kamor so ga poslali njegovi predstojniki. V nedeljo popoldne je še vodil slovesne večernice, pri katerih so njegovi stanovski so-bratje peli na koru latinske litanije Matere božje. Po slovesnem blagoslovu so se zbrali farani in prijatelji v dvorani pod novo šolo, da še enkrat sežejo njemu v roko in se poslove od njega. Komaj dve dobri leti je, odkar je daroval prvo daritev svete maše. Novomašno slavje je bilo v istem prostoru, v katerem smo se sedaj poslovili od njega. Vsa spoštovana Robertsova družina je bila navzoča. Oče, mati, trije poročeni bratje z družinami, č. brat Rafael, ki je tudi redovnik kongregacije Najsvetejšega Zakramenta in kateri je letos 8. septembra položil večne zaobljube. Kdo ne pozna č. brata Rafaela? Njegov vedno vedri, smehljajoči obraz izraža ves mir in srečo njegovega duhovnega poklica. Toda povrnimo se k njegovemu bratu Rev. Edwardu Robertsu, ki se je preteklo nedeljo poslovil od nas. Vemo, da naravnih vezi ni mogoče prekiniti brez človeških občutkov, tesnobe, srčnih bolečin, ki nastanejo ob slovesu. Kdo naj stehta bolečino staršev ki so tako navezani f na svoje otroke, pa odhajajo v daljne, tuje kraje; sin, njih ponos in sreča na zemlji! Brez dvoma krvavi srce dobri materi j in očetu in irhata enake bolečine v srcu, kot jih je imel očak A-braham, ko je peljal svojega sina Izaka, da bi ga daroval Gospodu. Afrika, ta temni kontinent, naj bo polje, kjer naj njun otrok orje ledino in seje setev božje besede, da prinese njim, “ki sede v temi smrtne sence” luč in življenje. če bi šlo samo za vrednoto materijalnih dobrin bi brez dvoma na to ločitev nikdar ne prisfala in odklonila odhod. A ko v duši yere gledata klic božji, sta kljub grenki uri ločitve mirna in srečna, da, hvalita Gospoda, ki ju je našel vredna, da mu darujeta svojega sina za božjo službo v daljni Afriki( med ljudmi črne rase. Kakšno odlikovanje za družino, da je njen ud poklican za ta vzvišeni posel. Ponosna je verna občina fare sv. Kristine na drevo (družino), ki rodi tak sad. Po sv. apostolu Pavlu, njegovi opredelitvi, je Cerkev skrivnostno telo Kristusovo, posamezniki pa njegovi udje, da vsi služijo celoti, tako smo v enoto zrašče-ni, da eden drugega podpiramo. Ob odhodu Rev. Edwarda Robertsa zagotavljamo, da bomo podpirali njegovo delo, da bo rosa molitve mehčala ledino, gmotno pa po svojih močeh lajšali nositi težo križa materialnih potrebščin. Slovo je bilo lepo in prisrčno. V dvorani je bilo pripravljeno za vse udeležence bogato okrepčilo. Bog ve, kako se bo prilagodil tam v daljni Afriki tem potrebam? Toda ne gre iskat svoje udobnosti, pač pa duš, da bi dosegle večno srečo. Ob tej svečani uri ponavljam za Simonom Gregorčičem: “Le pojdi torej, duša draga, čeprav nam je težko slovo. Če teče nam zdaj solzna sraga, pa drugim boš vedril oko. M. T. ------o------ Pismo iz Milwaukee Milwaukee, Wis. — Slovensko društvo Triglav javlja svojemu članstvu, da bo vsakoletni redni občni zbor v nedeljo, 14. oktobra, ob 5:30 pop. v dvorani Sv. Janeza. Člani in članice so napro. šeni, da vsaj do pričetka občnega zbora poravnajo blagajniku Menčaku F. vse društvene finančne obveznosti, če hočejo imeti pravico glasovati in razpravljati o društvenih zadevah. Ta finančna obveznost je po sklepu večine članstva na zadnjem izrednem občnem zboru v mesecu januarju t. 1. — sledeča: “Letna društvena članarina je 6 dolarjev za vsakega člana in članico — in enkratna doživljenska zemljiška pristojbina 100 dolarjev. Če je kateri član v denarnih neprilikah lahko teh 100 dolarjev izplačuje v pet ‘letnih obrokih 20 dolarjev na leto. Za to malo denarno žrtev lahko danes društvo Triglav vzdržuje 15 akrov veliko zemljišče z malim jezerom in velikim travnikom za športne igre. Ta pridobitev je neprecenljive vrednosti za slovensko skupnost in zdravje nas vseh posebno pa naše mladine. Zato je dolžnost vsakega člana in članice, da se udeleži občnega zbora v nedeljo 14. oktobra, kjer se bo razgovarjalo o vseh tekočih in važnih zadevah društva Triglav. * Mladi, 13 let stari Karel Strmšek pošilja uredniku AD tale dopis o preteklih počitnicah: Dragi urednik in prijatelji! To poletje v šolskih počitnicah sem jaz imel veliko zabave z veslanjem, čolnarjenjem, streljanjem in igranjem baseballa. V teh počitnicah sem s starši in prijatelji preživel v naši nepremični avtomobilski hišici, ki stoji blizu malega jezera v našem krasnem slovenskem triglavskem parku, lasti slovenskega kulturnega društva Triglav. V tem prostranem panku je bil v nedeljo, 5. avgusta, velik piknik, na katerega je bilo povabljenih več naših prijateljev. Piknika se je udeležil tudi Mr. Philip Kuehn, sedajni kandidat za governerja. V počitnicah so nas prišli obiskati tudi naši sorodniki iz Chicaga in to Tomaž in Mimi Šušteršič z otrokoma Frankom in Tomaž-kom. Istočasno so nas obiskali tudi g. Jože in Biba Russ s hčerkami Metka in Mary. Na ta dan smo vsi imeli veliko zabave in prijetnih uric, posebno še s streljanjem raznih raket in smrdljivih bomb. Za moj rojstni dan sem prejel dragocen radio, ki ga poslušam na vsakem kraju. Večkrat, ko se vračamo domov iz parka, se ustavimo v zanimivem 3/10 milj dolgem parku “go kart track,” kjer se IVO KERMAVNER: A Telovadba in šport i _j Baron Pierrc dc Coubertin Znani Francoz, ki je upeljal moderne olimpijske igre, je pred 25 leti (2. sept. 1937) umrl v starosti 74 let. V nekem parku, na majhni klopi, v mestu Lausanne je za vedno zatisnil svoje trudne oči ta športni genij. Njegovo srce so zazidali v marmorni plošči v Olimpiji, kjer so se stari Grki pred 2500 leti borili za olimpijsko čast, njegovo truplo pa počiva v mestu Lausanne. Ta mož je imel velike težko-če, preden je prodrl s svojo zamislijo, z uvedbo modernih o-limpijskih iger. Prvi njegov predlog glede tega je bil s smehom odklonjen pri tedanjih vodilnih športnikih v Franciji. Toda on ni odnehal, temveč se je trdovratno zavzel za uvedbo o-limpijskih športnih iger in je končno le prodrl. Kaj je ta veliki športnik pripravil svetu z uvedbo modernih olimpijskih iger so nam pokazale vse nadaljnje prireditve, ki se vrše vsaka štiri leta, zlasti pa zadnja, sedemnajsta po številu, ki je bila 1. 1960. v Rimu. Ogromna udeležba, saj je sodeloval ves svet, in še večji uspehi, s katerimi so presenečali najboljši športniki prebivalce zemeljske oble. Prve moderne olimpijske igre so bile — kakor znano — leta 1896. v Atenah, glavnem mestu Grčije. Tedanji grški kralj Jurij jih je odprl pred 80,000 gledalci, ki so se tedaj zbrali v marmornem stadionu, ki so ga zgradili po klasičnem vzorcu. Mimogrede naj omenim, da ta stadion, ki je med drugim preozek, ni več primeren za take prireditve, kakor so olimpijske igre. Leta 1936 so bile na njem balkanske igre (lahka atletika) vozimo okrog s hitrostjo do 40 milj na uro. Tako so počitnice hitro minile. Upam, da ste tudi drugi imeli zabavne in lepe počitnice, tako kot sem jih imel jaz. Želim Vam vsem dobro ter Vas vse odkritosrčno pozdravljam. * Pretekli torek, 11. septembra, so bile v naši državi primarne volitve kandidatov za razne državne službe. Najtežje stališče je pri teh volitvah zavzemal republikanski kandidat za governerja Philip Kuehn, ki je imel v republikanskem tekmecu zelo nevarnega nasprotnikaj kajti za Renka je glasovalo poleg republikancev veliko število demokratov in levičarjev. Kljub temu je Philip Kuehn zmagal. Njegov nasprotnik pri novem-berskih volitvah bo demokratski kandidat za governerja J. Reynolds. Dosedajni senator A-leksander Willey bo imel v demokratskem n a s p r o tniku G. Nelsonu ostrega tekmeca. V Mihvauškem 4. distriktu ima mladi učitelj, odločni antikomunist David Tillotson (izgovori — Tiletsen) velike iaglede, da bo v trdi volilni borbi premagal svojega nasprotnika kongresnika Zablockega. Nasprotniki, kandidata za governerja Fhilip Kuehna, ki je znan kot odločen nasprotnik komunizma, tega že napadajo in obtožujejo, da je simpatizer “Birch society,” ki je bolj nevarna, da uniči ameriško svobodo in ustavo, kot vse levičarske organizacije s komunizmom na čelu. Seveda ie treba razumeti, da je za ameriške komuniste vsakdo, ki se aktivno bori proti komunističnemu režimu in sistemu — ekstremni desničar — in — fašist. Prepričan sem, da volivci v Wisconsinu razumejo to lažno propagando in da bodo 6. novembra vsi glasovali za Philiipa Kuehna, Wibeya in Tillotsona. Volitve 6. novembra bodo pokazale, ali se bodo državljani naklonili na levo ali 1« Slovenskemu rojaku v Clevelandu Toronto, Ont. — Ker ne poznam naslova, odgovarjam kar tukaj in se zahvaljujem za prijazno pismo in poklon. Najlepša hvala tudi za opozorilo na 5x14, (sem res popolnoma pozabil), kakor tudi za dobre želje k zdravju in klicanje blagoslova. Priporočeno bom storil, kolikor bo v moji moči. Opozorjeno sem pa že. Vdani Lojze Ambrožič, st. -----o---— Slovenska šola Marije Pomagaj v Toronlu Privlačnost te prireditve je bila v tem, da je lepo povezala resno z veselim, koristno s prijetnim. Vsakega je bilo nekaj. Za telesno ugodje so preskrbele naše izvrstne kuharice, žene KŽL pod vodstvom ge. Angele Oistronič in ge. Danice Petrič. Pripravile so zelo okusno in o-bilno večerjo. Takoj po večerji je dr. Lojze Tomc, župnik hamil-tonskih Slovencev v polurnem govoru goste najprej zabaval z dovtipi, nato pa o veličini teh 4 slovenskih škofov tako lepo govoril, da so ga vsi napeto poslušali in se je marsikomu utrnila solza. Otroci slovenske šole župnije Marije Pomagaj so nastopili z ljubkim plesom; fantje in dekleta Mladinskega kluba pa s'; folklornimi plesi pod vodstvom g. Cirila Soršaka, nečaka našega misijonskega brata Cirila Verdnika, C. M. S tem je bil spored izčrpan in sledila je prosta zabava ob sijajnem igranju Foj-sovega orkestra. Vsi smo bili veselo razpoloženi in smo se počutili kot ena družina ob kipih teh znamenitih slovenskih ško-:!ov( ki so Slovence take zelo ljubili in zanje toliko storili. Nek slovenski staronaseljenec mi je dejal: “Zelo sem vesel, da ste me povabili na to prireditev, kajti toliko lepega sem slišal o teh velikih slovenskih škofih, da so me oblivale solze ganotja ” Nastopil je mesec oktober) mesec vinskih trgatev. Marsikake1-mu Slovencu bodo v tem mesecu hitele misli in spomini nazaj v mlada leta, ko so doma obirali grozdje in delali vino in so vesele pesmi odmevale iz vinograda v vinograd. Da bi ohranili živ spomin na tiste vesele dni, bosta v dvorani Brezmadežne v oktobru kar dve vinski trgatvi. V soboto, 6. oktobra, vinska trgatev Prekmurske folklorne skupine, ki bo prikazala prekmurski način vinske trgatve. Prekmurci so znani kot veseli in dobrodušni ljudje ter prijatelji vinske kapljice. Slovenske potniške agencije se priporočajo: PRODAJA avionskih in ladijskih kart. Sir llPna, vodena potovanja v stari kraj: P*’ Srupa od 22. aprila 1963 do rj- junija 1963 iz New Yorka SS ^AURETANIA in SS QUEEN ARy. Cena v obe smeri samo v'an- $356.20. Kdor želi, se lahko udeleži ratkega izleta po Italiji v tej vezi; Napoli, Rim, Firence, Ve-fRZla’.Gorica. Trst — Can. $97.40 dni polna oskrba). K. grupa od 11. aprila 1963 do TA junija 1963 iz Montreal SS jMERIC, cena Can. $357.50. tc ■Vj*i se pravočasno, zahteva j-vT^rPni program. Kdor plača USA $ cena nižja za 8%. Cene bile nikdar tako nizke. v fsaniziramo skupinska poto-zar1a ^anom slovenskih organi tiah^ Z av^onom P° znižanih ce do 30. junija imi- phtske cene! n .r°uaja dinarjev, pošiljanje deviz,^. slovenske knjige, paketi, ban?11’ po*:rij listi za nedržav-Vna«’ notar za garancije etc. n° na razpolago. W8RLD TRAVEL SERVICE LTD 258 College St. Toronto, \VA 3-4868. PODRUŽNICA: ^•ntrcal P. Q., yi 4-5292 -iJOS St. Lawrence Blvd. Udeležba na tej prireditvi je bila kar dobra. Od duhovnikov sa se poleg župnijske duhovščine udeležili banketa: dr. L. Tomc, kot smo že omenili, g. profesor Lojze Ambrožič, g. Stanko Boljka, C. M. in g. Karel Kamber, župnik hrvaške župnije v Torontu. Iz župnije Brezmadežne so bili zastopniki vseh župnijskih organizacij. Iz Toronta pa zastopniki sledečih organizacij: g. Ivan Kavčič, predsednik cerkvenega odbora župnije Marije Pomagaj in Slovenskega letovišča, g. Jurij Eržen, organist in pevovodja cerkvenega zbora župnije M. P.; g. Tone Ponikvar, glavni ravnatelj Hranilnice in Posojilnice obeh slovenskih župnij; g. Viktor Trčekj ravnatelj slovenske Krekove Hranilnice in Posojilnice; g. Ciril Soršak, predsednik Misijonskega krožka župnije Marije Pomagaj in učitelj Mladinske folklorne skupine; g. Jože Berkopec, predsednik Mladinskega kluba obeh slovenskih župnij; dr. Franc Porovne, predsednik SNZ; g. Ciril Preželj, predsednik ZSPB in g. Jože Vin-čec, predsednik Prekmurske folklorne skupine. Z otroki slovenske šole župnije Marije Pomagaj je prišla usmiljena sestra Cecilija Prebil. Ostale organizacije sicer niso uradno poslale zastopnikov prišli pa so njihovi posamezni člani, bodisi da smo jih vabili bodisi sami od sebe iz ljubezni do velikih slovenskih škofov. Od izobražencev sta bila navzoča tudi dr. Peter Urbanc in odvetnik Karel Vipavec. Tako so bile vsaj po svojih V soboto, 13. oktobra, bo kveni odbor župnije Brezmadežne priredil zvečer Ob 8. v dvorani Brezmadežne vinsko trgatev bolj na kranjski način. Župan bo postavni g. Janez Vičič, ki si o izbral sebi primerno 'županjo. Oba bosta poskrbela, da bo vinska trgatev vesela in da bodo kazni za tatvine grozdja milejše kot so bile lansko leto. Kipi slovenskih škofov v dvorani ne bodo prav nič ovirali veselega razpoloženja, saj so vsi ti škofje imeli radi vesele Slovence in so jih celo spod/bujali k veselju. Škof Slomšek) čigar 100-letnico smrti smo. obhajali 24. septembra, je celo sam v pesmi vabil na vinsko trgatev. Na primer v tisti znani: “En hribček bom kupil, bom trte sadil, pri-jatlje povabil, pa še sam ga bom pil.” Zato naj le pridejo na to vinsko trgatev vsi Slovenci, ki ljubijo pošteno veselje in zmerno uživanje vinske kapljice; le takih rogoviležev) ki jih opisuje g. Lojze Ambrožič v Ameriški domovini pod zaglavjem; Spomini in sedanjost, ne maramo. TORONTO, Ont. — Slovenska šola pri Mariji Pomagaj v Torontu je s tem šolskim letom postala šestrazredna. Pouk, ki se daje otrokom v župnijskih pro-storih, se je pričel v petek 14. septembra. V šolo je vpisanih 178 učencev in učenk. Prvi in drugi razred imata paralelko, a in b. Otroci prvega, drugega in tretjega razreda obiskujejo slovensko šolo ob sobotah od 2. do 4. popoldne in ob nedeljah po končani deveti maši do 11:15 dopoldne. Četrti, peti in šesti razred pa imajo pouk ob petkih od 6. do 8. zvečer. Otroci s posebnimi pevskimi darovi imajo vajo v zborovnem petju vsako soboto od 1. do 2. popoldne. Šola ima učni načrt, ki vodi gojence vsako leto eno stopnjo više v slovenski kulturi in zaved-cer_ 'nosti. Prvi razred poučuje č. s. Palmina Dvoršak; prvi b gdč. Karlinca Merhar. Drugi a razred č. s. Cecilija Prebil; drugi b gdč. Krista Košir. Tretji razred gdč. Mili Intihar, četrti razred gldč. Ivanka Levstek. Peti razred gdč. Anica Ocvirk, šesti razred gdč. Cvetka Jakus. pisati kratko vsebino prebranega ter jo predložiti učiteljem. * * * V ponos si šteje naša šola, da je bila letos poznana v mnogih krajih Evrope, zlasti na Koroškem, Goriškem, Tržaškem in celo v Sloveniji. Njen ravnatelj, č. g. Tone Zrnec, je na svojem potovanju po Evropi kazal v mnogih mestih in vaseh skiop-tične slike o Kanadi in o življenju Slovencev v Torontu. Precejšen del njegove zbirke so obsegale skioptične slike) ki kažejo pouk na naši šoli, njen razvoj in kulturne prireditve, č. g. Zrnec je govoril o obeh slovenskih šolah v Torohtii in o slovenskih šolah v Kanadi na Slovenskem shodu na Repenta-bru pri Trstu in dvakrat na slovenski radio postaji v Trstu. Njegove misli so prinesli tudi goriški in tržaški časopisi. Slovensko tržaško radio postajo poslušajo tudi naši ljudje v domovini. Iz raznih krajev Slovenije smo dobili sporočilo, da so slišali o nas. Gospodu ravnatelju Bog povrni! * • * V nedeljo 14. oktobra ob 3 popoldne bo Slovenska šola Marije Pomagaj vprizorila v dvorani Sv. Vida v Clevelandu pravljično igro s petjem “ZVEZDICA ZASPANKA.” Odzvali smo se povabilu Slovenske Šole pri Sv. Vidu, da navežemo tesnejše medsebojne stike in da pokažejo naši gojenci svoje umetniške in igralske sposobnosti. Slovenske šole v Kanadi in Združenih Državah! Dovolite, da vam izročim pozdrave naše šolske mladine, učiteljskega zbora in ravnateljstva. Posebne pozdrave še slovenskim šolam v Clevelandu. Na prireditev Slovenske šole Marije Pomagaj pri Sv. Vidu vas iskreno vabimo, prav tako starše in vse slovenske rojake. Mili Intihar tajnica. Ljubljanska škofija praznuje petsloletnico Mladinska šolska knjižnica je bila v počitnicah pomnožena in preurejena. Na razpolago ima 162 knjig, ki so razdeljene v pet skupin. Skupine odgovarjajo otrokovi razvojni dobi in njegovi jezikovni zmožnosti. Dolžnost vsakega gojenca od 2. razreda naprej je1, da prebere letno vsaj 4 slovenske knjige in skuša na- Oiktober je letos važen tudi zaradi 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora, ki se bo začel 11. oktobra v baziliki sv. Petra v Rimu. Mi se nanj pripravljamo s slovesno devetdne-vnico. Naj bi se je župljani udeleževali v čim večjem številu in tudi po družinah v ta namen molili, zlasti družinski rožni venec. (Nadaljevanje) Odlični gostje Na proslavo je prišlo mnogo odličnih gostov iz domačih pokrajin in iz tujine. Prišel j e biseromašnik belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič; slovesnost je počastil predsednik škofovskih konferenc zagrebški metropolit dr. Franjo Še-per, križevški grško-katoliški administrator in belgrajski pomožni nadškod dr. Gabriel Bukatko; slovesnosti so se udeležili nadalje škofje: starosta dr. Jos. Srebrnič z otoka Krka, dr. Viktor Burič iz Senja, dr. Maksimilijan Der-žečnik iz Maribora, msgr. Štefan Baeuerlein iz Djakova in pomožni škofje: dr. Josip Lach iz Zagreba, msgr. Josip Pavlijšič iz Senja in dr. Bez-marinovič s Hvara. Z njimi je prišlo več odličnih dostojanstvenikov: apostolska proto- notarja dr. Janez Jenko iz Belgrada in Rudolf šverer iz Djakova; mnogo jih je prišlo iz tujine: msgr. Slavko Bavdaž iz Rima, msgr. Alojzij Baznik, župnik pri sv. Vidu v Clevelandu, ZDA, z njim pa Ferdinand Demšar, kurat US Forces v Nemčiji, kot zastopnika ameriških Slovencev; iz Nemčije je prišel zlatomašnik in dolgoletni duhovni voditelj naših rudarjev na Vestfalskem Božidar Tensundern, ki se je že pred petdesetimi leti naučil slovenščine, da je lahko stregel Slovencem, pa jo še zmeraj lepo govori. Iz (Trsta je prišel kanonik dr. BEGUNSKI TOK NE USAHNE — Od kar je komunizem zavladal nad Kitajsko se tok beguncev od tam v angleško kolonijo H mg Kong ni nikdar prav ustavil. Prebivalstvo kolonije se je pomnožilo na račun beguncev za okoli dva milijona, toda njihov tok še ni usahnil. Na sliki vidimo skupino beguncev, ko si ureja začasno bivališče v okolici mesta Hong Kong. K. Muzizza; poreško-puljske-ga administratorja dr. Nežica ki je bil uradno zdržan, je zastopal prošt Leopold Jurca: iz Maribora je za stolni kapitelj prišel kanonik Franc Hrastelj. Vsa ta odlična družba okoli ljubljanskega nadškofa dr. Antona Vovka, da mu čestita in povzdigne čast njegove škofije. Dve razstavi Za uvod v slovesnosti, sta bili na šmaren odprti dve razstavi: teološke knjige (1462-1962) in sakralne umetnosti v prostorih teološke fakultete in semeniške knjižnice. Razstava teološke knjige kaže teološka dela v Ljubljani tiskana, od domačih avtorjev ali kakor koli drugače v zvezi z domačo teologijo. Starejša dela do 1850 so razstavljena v semeniški knjižnici, ki je že sama po sebi zgovorna priča knjižne kulture v dobi baroka iz začetka 18. stoletja; odkar je lepo urejena in prostori pred n j o arhitektonsko lepo obnovljeni, je to dragocen spomenik baročne umetnosti. Knjižničar M. Smolik je v glavnem razstavo pripravil in nam odkril cele vrste doslej založenih ali sploh neopaženih avtorjev, del in knjig. Smotrna ureditev knjižnih izdaj v teku stoletij po avtorjih, šolah (jezuitski, frančiškanski, avg uštinski), časovni zaporednosti in idejni usmerjenosti je terjala veliko dela; koliko ga pa še zahteva, da bodo vsa ta neznana imena prav osvetljena in nam bodo oživela v svojem okolju v pravi pomehibnosti. Novejša literatura je razstavljena v prostorih fakultete v Alojzi-jevišču. Tudi ta del nam zgovorno priča o veliki delavnosti v tej stroki. Druga razstava kaže bogastvo sakralne umetnosti v različnih oblikah. Poleg poslopja, okrasja je razstavljenih veliko lepih paramentov, kipov in načrtov, ki vsi pričajo o živahnem delu tudi na tem področju. Arhitekti, slikarji in kiparji so se z delavnicami vred postavili lepe spomenike: odlikujejo se zlasti Iv. Vurnik, Jos. Plečnik in St. Kregar. Med delavnicami naj posebej omenimo predvsem vezilnico šolskih sester, ki bi s svojim delom lahko našla trg v svetu. Obe razstavi sta bili odprti na mali šmaren popoldne ob navzočnosti odličnih zastopnikov teologije in fakultete počastil pa je začetek razstav tudi predsednik verske komisije LRS Boris Kocijančič tajnikom Sladičem in si ogledal razstavljene predmete. Sprejem pri nadškofu Na mali šmaren zvečer ob šestih je ljubljanski nadškof priredil sprejem priglašenim gostom in zastopnikom. Pozdravil je visoke goste in se jim zahvalil za čestitke ob petstoletnici škofije. Med gosti in gratulanti so bili tudi zastopniki oblasti LRS in mest a Ljubljane. Prevzvišeni nadškof je nanje še posebej naslovil pozdrav in zahvalo z željo, da bi bilo razmerje med cerkveno in svetno oblastjo zmeraj dobro. Odgovoril je predsednik verske komisije B. Kocijančič in izrazil prav tako željo po dobrih medsebojnih odnosih. Nato je prevzvišeni nadškof povabil goste na večerjo v nadškofijskem dvorcu. Po večerji pa so se vsi udeležili cerkvenega koncerta v stolnici. (Dalje sledi.) -----o------ Selitev iz Kanade v ZDA OTTAWA, — Lansko leto se je preselilo iz Združenih držav v Kanado za stalno 11,500 ameriških državljanov. V istem času se je preselilo iz Kanade za stalno v ZDA 54,000 kanadskih državljanov. To razmerje je veljavno približno za ves čas po drugi svetovni vojni, ko se je izselilo v ZDA skupno preko pol milijona Kanadčanov. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Delo za moškega Iščemo mladega moškega, nad 21 let; da bi razvažal za trgo- vino | ^ 8305. pijačo. Kličite GL 1-(191) Zenske dobijo delo WAITRESS WANTED Nites Friday and Saturday SORN’S RESTAURANT b 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (X) r ( MALI OGLASI V najem 5 sob, zgoraj, se odda odraslim, plinski furnez, zaprta sončna veranda, pralnica, na novo dekorirano. 6730 Bayliss Ave. EX 1-4329. (190) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj In znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating HE 1-0965 ali L’T 1-4234. Naprodaj Trgovina s pijačo naprodaj v St. Clairski okolici. $2,900. Kličite GL 1-8306. (190) ZULICH INSURANCE AGENCY (ISIIS Neff Rd. IV 1-4221( Cleveland 19, Ohio Sobe se oddajo Štiri sobe se oddajo spodaj, vse ugodnosti. Pri mirni družini v Coliinwoodu. 1272 E. 168 St. (191) 1167 E. 58 St. V najem so 4 lepe sobe in kopalnica, $45. — Oglasite se pri Mike-u ali kličite 944-5050 ali po 5. uri WH 3-0010. (193) Dohodek — enodružinska 927 E. 239 St., blizu Babbitt Rd., hiša, 5 sob spodaj, 4 zgoraj, 2 plinska furneza, garaža. Lot 50x150. Lastnik želi prodati. PAGE, INC. 455 E. 200 St. Realtors IV 1-9800 (190) HENRY BORDEAUX: Zametene stopinje In Marku se je zdelo čudno, da jo je videl pred seboj prav tako kakor nekdaj, da je nesreča ni prav nič upognila. Se je li on sam toliko spremenil? Kaj je hotela? Zakaj je zahtevala ta sestanek? Nič se ji ni mudilo, da bi mu pojasnila, celo obotavljala se je. Se je li silila, da bi zatajila svoje genotje? In zdaj, ko sta si po zadnjem srečanju stala oči v oči, sta bila oba nekoliko zmedena. “Hoteli ste govoriti z menoj, gospa”, je začel Mark, ker je ona molčala. Čeprav je govoril hladno, se je vendar zavedela ob njegovem glasu in pričela vsa zasopla v glsno izgovoril ime Andreja Noransa brez sovraštva, brez jeze, kakor bi šlo za neznanca, čigar žalostni konec nam vzbuja sočutje. Toda iz njegove povesti je bilo slišati, kakor bi bil Andrej Norans sam na gori Ve-lanu. O Terezi ni govoril. Nihče ni več smel omenjati Tereze, ki se je vrnila k domačemu ognjišču. Gospa Norans ga ni prekinila. Pogovor je kmalu zastal. Ker pa še ni hotela oditi, ji je dal številko Petit Valsaina, iz katere je on dobil prve podatke. Medtem ko je brala, jo je opazoval in se čudil, kako je bila mirna. Niti enega trepetljajg ni kratkih stavkih. Bila je izmed ! ujel na mirnem obrazu, niti ene- tisih žensk, ki prično s čebljanjem o dnevnih stvareh in ki jih njihovo šemljenje slabo pripravlja na stik z življenjem. “Da, morala sem. Kakor Vas so tudi mene obvestili o nesreči. Tisti žalostni večer ste me Videli v vlaku. V Mlartignyu sem zvedela vse. Kljub žalosti sem se morala brigati za podrobnosti njegovega prevoza. In takoj potem sem se vrnila v Pariz. Nikogar nisem mogla spra- ga znamenja notranjega genot-ja. Vrnila mu je list z besedami, ki so se nanašale na samomor, s katerimi je zaključil članek: “Ne, ne, nista se hotela sama umoriti! Kakšen nesmisel!” Krvaveča usta so zaničljivo zavrgla to čudaško domnevo. Kdor je vse podredil strasti, ne misli na smrt. Toda če je en'zaljubljenec obsojen in bi moral drugi sam živeti? ... Mark ni odgovoril. Neskonč- ševati. O stvari vem le toliko, |ne razcjalje so ga ločile od te kolikor mi je povedal duhovnik, ^ se je nesreča na Vi ste imeli več časa. ker Vam |gorj Velanu zdela tako podobna je smrt prizanesla. Vedela sem, enakjm jz dnevnih novic v čada greste pomagat gospe Rome- £0pisih Toda čemu je prišla? nay, da ste se spravili z njo. liJe tQ vse?„ je še enkrat Morda mi lahko kaj povbste. Ob takih udarcih bi človek rad vse vedel. Zato mi odpustite ta korak!” Kako, po kom je bila zvedela za njuno spravo? Morda pa je samo domnevala, ker je on potoval na Veliki Sveti Bernard? Pokimal ji je, da spoštuje njen tako naraven korak — čeprav se mu je v resnici zeld čudil —, nato pa je iskal, kako bi ji ugodil. In čudil se je, ko je CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE 'elk grove country side Contractor’s own home, % acre landscpd. lot, 3 Ige. bedrms, 1 % baths, Ige. living rm„ sep. din., rm., ki. with built-ins, 2 fpls., H. W. basebrd. heat, fin. bsmt. with bar. Extra Ige. 2 car garage. Low 40’s. HE 7-2085 or CL 9-3800. (190) VILLA PARK — 3 Bedrm Redwood & brick Bi-level. Fully landscaped. Full basement. Finished Rec. Rm. Gas heat, water softener, Close to everyything. Owner will sacrifice. BR 9-6635. (189) vprašala. Rad bi jo bil odpravil in se znebil njene navzočnosti, ki ga je mučila. Toda spomnil se je pričevanja očeta Sonnierja in v vesti je začutil, da ne sme molčati. Z zapovedovalnim glasom, ki ni trpel ugovora, je na kratko pripovedoval o trpljenju Andreja Noransa v onih treh dneh mrtvaškega boja. V želji, da bi trpinčil samega sebe in se žrtvoval, je govoril celo o pogumu ponesrečenca, o odpovedi, ko mu je ona ponudila, da mu skrajša grozno trpljenje. Ta želja, kakršna je mučila Marka ob tem pripovedovanju, se polasti ljudi, ki so preveč trpeli in o katerih še ni mogoče vedeti, ali bodo v preizkušnji opešali ali pa bodo izšli iz nje močnejši HINSDALE — By owner. Must sac. 3 bedrm. ranch with attach, gar. Full bsmt. with Ige. paneled rec. rm. Beau. Indscpd. 80x160 lot. 447 N. Monroe, Faculty 3-5597. (189) 6 ROOM 3 bedrm. BRICK HOUSE Cabinet kitchen, Finished basement, gas heat, IVz baths. 9x14 Knotty Pine finished rear porch, 2 car gar. COlumbus 1-1657. (189) SCHILLER PARK — BY OWNER 5 rm. home. 3 Ige. bdrm. Lndscpd. lot. Screen doors & windows. Many extras. Near everything. Sell or rent with option to buy. — Only $20,000. — Call 678-1493. (191) WHEELING. — By Owner. — 3 bdrm. ranch Quiet attr. area. Must see to appreciate. S&S. Lndscpd. Close to schls, shopping & trans. Ask $16,800. Leaving town. LE 7-1933. (191) 1% STORY. 4% rms. downstairs, 2 modern rooms upstairs, knotty pine Sun porch, IV2 car garage, overhead panel doors, gas spc. heat. $11,500. HU 6-2979. (191) kot so bili prej. Brez pomišljanja je izkazal čast možu, ki je nehal biti njegov sovražnik. “Nazadnje”, je pripovedoval, “je poklical tudi svojega sina.” Gospa Norans ga je poslušala z zanimanjem, ki ga ni skrivala. Zdelo se je, da je njegove besede niso toliko žalostile, kolikor jo je genilo, ker ga je slišala tako govoriti. Ko pa je omenil sina, se je obrnila. “Omenjate mi tega očeta Sonnierja,” se je ojunačila in prešla v napad. “Toda on je mogel zvedeti te zaupnosti le od gospe Romenayeve.” Mark jo je hotel ustaviti. Ona pa je že nadaljevala in že drugič vrgla v razgovor ime svoje nasprotnice: “Gospa Romenay Vam ni ničesar pripovedovala o njem, Vam o njem?” Premagal je jezo in preprosto je odgovoril: “Nikoli nisva govorila o tem, kar je bilo. Nikoli ne bova govorila.” Vstal je, da bi ji dal razumeti, da tega pogovora ne moreta nadaljevati. Toda takoj je dobil odgovor, ki mu je meril v srce: “O čem pa se razgovarjata, kadar sta sama?” Stresel se je, kakor bi odbijal udarce. Sam v sebi je ponavljal resnično, sikajoče vprašanje: ‘O čem pa se razgovarjata, kadar sta sama?’ Saj je prav zato, ker nista mogla o ničemer drugem govoriti, pustil ženo v Caux in se odločil, da se ne preseli k njej. Iz svojega novega zakonskega življenja je izgnal ta kruti in nizkotni razgovor, ta vprašanja, ki bi jo poniževala, ki bi umazala odpuščenje in preklicala spravo, ker bi mu primešal nizkotno radovednost in mučeniško zaupljivost; toda to novo družinsko življenje je bilo zdaj nemogoče. Na vse to ga je opozoril en sam stavek gospe Noransove. Ona je gledala, kako je krvavela rana ki jo je bila vsekala. In da bi jo razširila, je dostavila: 1 “Je Tereza tu?” Kako predrzno se je poslu-žila imena, ki jo je moral vendar peči na ustnicah! “Ne, ni je tu”, je rekel Mark. “Nu, vidite!” Ko je prišla v ulico Franque-ville, ni še ničesar vedela o tem, kar se je bilo zgodilo; na slepo je ugibala in iz dveh odgovorov je zvedela vse. Toda kaj jo je brigalo zakonsko življenje Ro-menayevih? Ji li grenki spomin na moža — ki se v smrti ni spominjal nje, ampak je klical sina — ni zadoščal, da izpolni samoto njenih dni? Ob njej se je zgrnila grenka bridkost; tista, ki se rodi iz vsega, česar ni moči popraviti. In namesto, da bi' se ji vdala, je iskala osvete. Nje- tudi Vi niste mogli pozabiti žalitve, pohujšanja, smešenja. Kdo more pozabiti take stvari, takšno usodno nesrečo, ki naju je javno zadela, o kateri je vse govorilo, o kateri še vse govori. Vas, da, Vas in mene so povsod opravljali, zavidali, iskali podrobnosti in onadva sta naju izpostavila zasmehu. Da, da, zaman se premagujem, zaman se radi smrti silim k usmiljenju; vedno čutim, da ju zaničujem. In Vi? Ne čutite tudi Vi tako?” Ravnala je z njim kakor s tovarišem. Tudi v njem je iskala svojo ranjeno ničemurnost, skrb za javno mnenje in malenkostno čustvovanje. Pred sedmimi meseci, ko se je hotela osvetiti, je nagonsko pritekla k njemu, ker je pričakovala, da jo bo on osvetil. Se je li pripravila na ta prizor? Razna znamenja so potrjevala to domnevo. Ni li pred poroko iskala Marka in se skušala navezati nanj? In pa- ru, v katerem je živel po vrnitvi s Svetega Bernarda, ni imel več jasne sodbe in močnega značaja kakor poprej in trpeče telo je jasneje slišalo klic njenega telesa. Namesto da bi jo za vselej odbil, je odgovoril nežneje nego je pričakovala: “Ne, ne razumem Vas.” (Dalje prihodnjič.) Oraniui denar za deževne dn*v^ —kupujte U- S. Savings bondei m NAPRODAJ Ohijsko in kalifornijsko GROZDJE IN MOST POMPEI WINERY 3990 E. 89 St. Dl 1-3185 pri Harvard CXXXXXXXXXXXXXX XXXXX xxxxxxxx x x xxzzxxrxrxxz xz xx xxxxxxxi Mulully Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD S200.00 NAPREJ 365 Eaat 156th Street KEnmore 1-941) na notranja zbeganost je bila j ^ y Z?rmatttt.? gaj. * ^.al po o na uporu. 1 razumeti njene ljubeznivosti, ki Mark, ki ga je ta naskok pre-!mu jih je izkazovala. Tako se tresel, se je zbral in .10 prodiral ; .e spraševal v kratkih hipih; ko - očmi, kakor bi hotel razbrati jo je komaj pos]ušal in ni odgo_ temni cilj, ki ga je zasledovala.^ njenim strastnim vpraša_ In nehote se mu je pogled z u-'njem Le radovedno je zasiedo-godjem ustavil na visoki m pol- va] ^ prhutanje divje ptičke) ki so jo zaprli v kletko. Toda CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY CLEANING STORE AND ROUTE — BY OWNER 2 Story brick in choice Elmwood Park location. Established business. Best Offer. — GL 3-5677. (189) Candy — Ice Cream — Notions — With bldg.; Est. 27 yrs. at 26th. & Oak Park Ave. in Berwyn. 5 rms. in rear. 2 car gar. Yearly gross $25,000. Gas heat, insulated roof — A real buy. Sacr. bldg. & business. Owner. GU 4-9801. (192) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER 5 yr. old, 4 bdrm. ranch, w/att. gar., 'A acre lot. — 1819 Verde Avenue, Arl. Hts. — $16,500 — $3,500 down. PR 1-8000 or CL 3-7684. (189) CICERO — 7 Rms. Brick income bungalow — Income apartment furnished. 2V£ car gar. S&S Landscaped, low $20’s; By owner. — Townhall 3-4337. (189) DES PLAINES VICINITY — By Owner. — 2 bedrm., 5 room ranch, 2 car attch. gar., paneled family room, 2 fireplace. 75x237’ lot, low taxes. Owner transfered. Must sell. $16,000. VA 7-5681. (189) CHICAGO, ILL. STORE FOR RENT STORE: 25x45 ft. Heated. Available. Next to Dime Store. Bus stop. 3750 W. Chicago Avenue. By owner. Call SPaulding 2-7678. (189) REAL ESTATE FOR SALE 6 Rm. Brk. Hse. — 2 car gar. — $15,000. — Vic. Madison & Crawford. Call 679-1945. (189) VILLA PARK — BY OWNER 3 bdrm. redwood bi-level — Gas heat — near Willowbrook — Will sacrifice equity — Call BR 9-6635. (191) MT. PROSPECT — BY OWNER 3 bdrm. brk. ven. ranch; rec. rm.; fireplace; 1 car att. gar. 3 blks. shop, public schh; R. R. sta.; 1 blk. Lirth. schl. church. $26.900. — 22 S. Owen. — CL 3-2486. (189) ni postavi, ki je bila v črni obleki videti vitkejša, na marmornatem obrazu s krvavimi ustnicami, na nevarnih ustih. Hipoma je povedala naravnost tako nenadoma, da je bil vsak ugovor nemogoč. Da, mislili ste, da odpuščate, in vendar niste mogli poklicati Tereze nazaj. Prav tako ko jaz so jo zaprn v zdelo se mu je, da jo preveč obvladuje strast, in ni ji pripisoval take namere, take pretkanosti. In predvsem: zdela se mu je prelepa! Vedno ga je nekoliko privlačevala, v nesreči pa se mu je nehote razodela. Izgovarjal jo je. In skoraj ponosen je bil nato. V notranjem nemi- Sedeminsestdeset let nudi KSKJ ljuhcznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali snu ti. Draga nevesta! KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Poročni dan naj bi bil najsvetejši, K g g! Sš g 1 s I •I I I S S? % 1 1 I najveselejši in najlepši dan k u Najstar^jša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — n KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI teier se lahko zavaruješ za smrtnlno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrlhe moške in ženske od 16. do 90. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes ko; iutrll STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ l %* pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih družtev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. | Poročna vabila, s katerimi boš J povabila k temu velikemu dogodku svoje *3; sorodnike, prijatelje in drage znance, so H največje važnosti. . i Tvojega življenja, S? I g I I 23 Poročne predpriprave zahtevajo p ogromno časa in skrbi. •§ I jS Pridi k nam in izberi poročna H naznanila iz pravkar dospelih najnovejših l| S katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, |S papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba ?§ I 1 » uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA § 6117St. Clair Ave. I Cleveland 3, Ohio »š . ^ MmwmmmmmmmmmwmMmwmmmP i .' •: ORANJE PRED BELO HIŠO — Južna trata