Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta V 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. a Posamezne številke veljajo 7 kr. ' Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 8, poleg Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne. & tev. 196. 7 Ljubljani, v soboto 20. avgusta 1891. LetniJt XIX. Zagrebška izložba. Dveh slovanskih rodov srci se danes radujeta v cesarstvu našem. V praški izložbi odmeva burna pesem „Hej Slovani" in „Kje dom je moj", pri naših hrvatskih bratih je pa to veselje vteleseno v pesmi „Lepa naša domovina". Avstro-ogerski Slovani smo odločeni in raztreseni med neprijajelji; jedni na iztoku, drugi na zapadli bojujejo pogumno proti sovražnim navalom, ki so nas hoteli že tolikokrat ugonobiti. Sovrage imamo skupne in vendar ne postopamo skupno zoper nje, tembolj nas pa mora prešinjati veselje, da se obiskujemo in sesta-nemo drug z drugim, Slovan s Slovanom na polju dela, na polju umetnosti. Praška izložba je postala shajališče slovanskih narodov, obiskali so jo Slovenci že dvakrat, a zopet se pripravlja tretji vlak, da je popelje proti slovanskemu Rimu; a tudi Hrvati so obiskali izložbo čeških bratov. Minole dni so pa i bratje naši ob Savi in Kolpi otvorili svojo izložbo, v istini prekrasno, koja svedoči o velikem napredku bratov naših na južni straži slovanski. Hrvatska izložba, kakor smo že objavili, je bila otvorjena dnč 15. t. m. To je druga hrvatska izložba, drugi spomenik, kojega je zgradil duh hrvatski kot jasen odgovor tem „k!evetnikom Hrvatske", kateri so nas in vse Slovane nazivljali barbare, kateri so nas in Hrvate črnili, da bi ne dosegli tistih pravic, ki nam pripadajo pred Bogom in pred ljudmi. Prva hrvatska izložba je bila leta 1864. in to ni bila samo prva hrvatska izložba, temveč prva izložba na balkanskem polotoku. Od te dobe se je hrvatski narod dvignil, vzrastel, procvital, in v dokaz, kako je napredoval, priredil je letos gospodarsko izložbo, na koji ni zastopana samo Hrvatska, temveč Slavonija, Dalmacija, Bosna, Ercegovina in Istra. Vsa dežela in ljudske vrste se udeležujejo; v nji se v istini zrcali duša narodova, koji je izpostavil pred oči kulturnega sveta, kar rodi zemlja njegova in človeški um neguje v gospodarstvu iu gozdarstvu, in kar je stvoril njega smeli duh. Slovenski narod zre na hrvatske pobratime in njih izložbo s čustvom najiskrenejšega udeleženja. Ponos hrvatskega naroda, kot naših najbližnjih bratov, je i naš ponos, kajti ponos kakoršnegakoli slovanskega rodu je ponos vsega slovanskega naroda. Naše in naših bratov oči obrnene so od severa in zahoda k savskim bregovom, k dragim junaškim pobratimom. Ta bistra Sava, koja je pila kri slovenskih in hrvatskih bratov v krutih bojih s Turčinom, ta Sava danes po svojih valovih odnaša daleč odmev veselih src, radujočih se nove zmage: zmage uma, katera je še večje vrednosti, nego zmaga z orožjem. Danes, ko zre hrvatski narod na svojo izložbo, ponosno more klicati: Brez pomoči, brez podpore, brez prispevka, odkazani sami na-se, sredi tolike neugodnostij in neprijateljstva, umeli smo se rešiti ter korakati naprej I Kaj pomenijo te besede, s kakim ponosom navdajejo srce vsakega Hrvata, to presojati moremo najbolje mi Slovenci, ki živimo še v bolj neugodnih razmerah. Izložba v Zagrebu je veličajua. V tem se strinjajo vsi, koji niso zaslepljeni plemenskim sovraštvom ; teh mislij so vsi, ki se vesele napredka in ne žrtvujejo slepi zavisti čiste in svete resnice. Izložba v Zagrebu dokazuje, kar je rekla v dan nje otvorjenja „Crvena Hrvatska", da Hrvatska še živi, da bojuje, da koraka naprej. Izložba v Zagrebu dokazuje, kar je resnično trdil v dan otvorjenja zagrebški „Obzor", da je dežela hrvatska krasna in rodovitna. Osobito zanimiva je pa gozdarska izložba iz šumnih hrvatskih logov, koji so najlepši, najznamenitejši, s kakoršnimi se ne more ponašati nobena dežela po vsem širnem cesarstvu. Kmetska izložba, vinarska izložba, — ti dokazujeta bogastvo hrvatskega naroda I Narod hrvatski pa pričakuje, da si bodo to to bogastvo ogledali i drugi Slovani: Slovenci, Poljaki, Rusi, Bolgari in Slovaki, zlasti pa Cehi, ki bodo Hrvatom vrnili njih obisk v praški izložbi. Hrvati se zanašajo na obisk bratov Slovanov, pripravili so se nanj, in uverjeni smo, da ne bodo prevarani v svojih nadejah. Ti Slovani, koji so videli napredek in duševno moč češkega naroda, prišli bodo tudi, da uvidijo napredek in moč hrvatskega naroda. V Pragi je prva, v Zagrebu je druga slavnost pobratimstva vseh slovanskih narodov avstrijskih. Tako se pobratimo, spoznavamo, in ko smo se spoznali, stali bomo, Bog dal, trdneje poleg jeden drugega, nego doslej, a to dokažimo i mi Slovenci v mnogobrojnem številu. Politični pregled. V Ljubljani, 39. avgusta. Notranje dežele. Potovanje cesarjevo na Češko. Da cesar obišče tudi nekatere nemške kraje, iz tega sklepajo posebno nemški listi, da se vlada še vedno trdno drži češkonemške sprave. „Narodni Listy" vidijo pa v tem celo nekako priznanje nemškega zaključenega ozemlja, kakeršno žele Nemci iu kakeršnemu nasprotujejo Cehi. i 5 Zjedinjenje Hrvatske s Dalmacijo. Madjarski listi se jeze, da se je te dni v Zagrebu toliko govorilo o zjedinjenju Dalmacije s Hrvatsko. Pišejo, da to vprašanje še ni zrelo. Sicer neso proti LISTEK, Sprehodi po praški razstavi. Napisal Tinetov Groga. IV. Ravno nasproti umetnostui razstavi onostran gredice, Juriju Podebradskemu na levi je že omenjena retrošpektivna razstava v jako lični palačici. Ako vse drugo na razstavnem prostoru razkazuje napredek človeške kulture sploh in v prvi vrsti češkega naroda posebej — to pa dokaže \ vseh strokah človeške delavnosti — v zadnjih sto letih, in tudi za sedanji čas vrhunec kulture, ponudi se ti ta razstava kot obraz kulturne zgodovine češkega kraljestva, pričenši od najstarejšega časa, celo od predzgodovinske doba do znamenitega leta 1791, ko se je v ravno taisti Pragi sploh prva razstava v Evropi otvorila, katerej Je sedanja „vystava" v stoletno proslavo. — In tudi ko v preteklost zreč, vidiš, da ima veliki, slavni narod slavno kulturno zgodovino za seboj. Tu je zbranih v veliki mnogo-brojnosti po krajih češke zemlje izkopanih in vre-jenih kovanih denarjev, vse iz d6be, katera se le težko ali sploh ne d& odločiti, dalje kolikor toliko po stoletjih ali drugih okoliščinah razdeljeni izdelki umetnih obrtov, kiparstva, ključarstva, izdelki zlatarjev, gravžrjev. mnogoterih kovinarjev, kakor izdelki iz jekla, bakra, bronce, slonove kosti, slike, izdelki iz stekla, umetnokrasno vezane knjige, tabač-nice, orožja, vezenja, literarični spominki do najstarejših, narodne noše, cerkvene obleke in orodja itd. itd. Med orožjem so mnoge prezanimive puške, sablje, meči, noži, a gotovo najzanimivejše so zvezde, debela, železna polena s pripravnim držajem, a na drugem koncu z debelo, železno bunko z ostrimi žeblji ; orožje le-to je moralo biti sovražniku strašno. Naš vrli Jan Lego nam je pravil, da so predniki s takimi peresi Nemcu sovražniku naslove na hrbet pisali, da je zopet čez mejo domov našel, mislim pa, da je malokdo s takim pisanjem drugam našel, kakor tje, od koder se nikdo ne vrne. Zbirka paramentov iu cerkvenega orodja iz štir-najstega stoletja (večjidel lastnoročna dela aristokratskih dam iu njih darila cerkvam) ima posamezne reči tako umetno dovršene, da jih ie teško še dandanes prekositi. Vse, kar se tu vidi, se ne odlikuje tako posebno z zunanjim bleskom in vendar je skorai najzanimivejši del razstave, ako pričneš vse na drobno razgledovati. Škoda, da človek nema več, ko dvoje oči in malo časa. Koj za tem poslopjem gremo mimo stavbe-americain bar — sladkorije, kjer se ne ustavimo; sladkosnedeži namreč nesmo. Še nekaj korakov dalje pridemo k poslopju, ki je za staro in mlado, olikance in priprosto ljudstvo velezanimivo, to je češka kmečka hiša (češka cha- lupa), sezidana natanko po resničnih hišah iz okolice opočniške. Sprednja izba, kakor tudi druge shrambe in sobe, dalje vse pohištvo in gospodarsko orodje spominjajo zelo na slovensko kmečko hišo, da, vse je skoraj popolnoma tako: prav enake klopi, stoli, enaka peč, ob steni ravno take podobe svetnikov, naslikane z dvema, k večjemu s tremi barvami na stekleno ploščo; svetega Jurja konj-belec ravno tako kakor pri nas stopa z obema desnima, toraj prihodnji korak z obema levima nogama, da bi se moral, ko bi bil živ, pri vsakem koraku prekucniti, sveti Jeronim ravno tako prijazno gleda, kakor v pratiki ali izza trama nad našo mizo, saj je one živo belo-modro-rudeče (skoraj nikoli zeleno) na steklo barvane svetnike dobila naša kmečka hiša ravno od tam, s Češkega. Le oblečeni so drugače. Oče, mati in hči, zadnja z molitveno knjigo (voščene podobe v naravni velikosti) napravljajo se iz prve sobe ravno k maši; oče imajo sicer irhaste hlače, pa rumene, suknjo in podsuknjo pa zeleno ali celo rudečkasto, na glavi imajo pa visoko kosmato kučmo, turbanu enako; bolj podobne našim so ženske noše, le barve so povprek še bolj žive, ko oue slovenskih žensk, seveda tu menim le one ob Labi in ob Savi, katere se še ne oblačijo po žurnalu, ampak po narodovi šegi. — Ko greš po sosednih sobah, vidiš še več enakih podob, predočujočih razne narodne noše, mnogo gospodarskega in kuhinjskega orodja, predico za kolovratom in drugih rečij, na zadnjem koncu pri izhodu pa starega očeta v sobici, katero temu zjedinjeoju, ali Hrvatje bi se o tem morali najprej sporazumeti z Madjari. Seveda Ogri bi nai-brž zahtevali, da se Hrvatska poprej dtfinitivno odreče Reki, še le potem bi podpirali njih težnje. Kakor mislijo v Budimpešti, bi Hrvatje brez dovoljenja Madjarov se še ganiti ne smeli. Parlamentarni program. Sedaj se pa govori, da deželni zbori v septembru ne bodo zborovali. Državni zbor se snide dn6 6. oktobra in bode zboroval do 15. dne decembra, potem se pa snidejo deželni zbori, ki bodo zborovali še v januvariju. Sredi februvarja se snide zopet državni zbor. Najbrž pa obroki tudi sedaj še neso definitivno določeni. Jednaleopravnost v Sleziji. „Nowa Reforma" pozivlje poljski klub, da se jeseni z vso odločnostjo potegne za jednakopravnost v Sleziji. Ce bodo Poljaki res kaj storili v tem oziru, bilo bi morda umestno, da bi se naši slovenski poslanci pri tej priliki z vso odločnostjo potegnili za koroške Slovence. Pričakovati je, da bi jih podpirali Poljaki, ker so na Koroškem in v Sleziji jednake razmere. Bosna in Hercegovina. Vlada avstrijska baje kupuje v Bosni in Hercegovini posestva moha-medancev, ki se izseljujejo v Malo Azijo. Srbi so izseljence nagovarjali, da bi se naselili v Srbiji, ali mobamedanci hočejo vsekako le v Azijo, ker avstrijska vlada daje velike podpore za izseljevanje s po-pogojem, da ostavijo Kvropo. Tako poročajo srbski listi, nam se pa ne zdi verojetno, da bi vlada pospeševala izseljevanje. Vnanje države. lluski minister vnanjih stvarij, Giers, pojde za dva meseca na dopust v Gorenjo Italijo. Večjidel svojega dopusta bode preživel ob Lago Maggiore in ob Komskem jezeru. Nemčija. »Deutsche Volkszeitung" opozarja na to, kako se stvari v Nemčiji ueugodno zasukavajo. Skušeni in spretni borilci in vodje, ki so Nemce peljali od zmage do zmage, jim pokazali pot do Pariza, so deloma pomrli, deloma pa naredili prostor drugim ljudem. Sovražniki Nemčije pogumno vzdigujejo glave. V Nemčiji se pa za vse to dosti ne zmenijo, posebno na onih mestih ne, kjer bi morali najbolj gledati na obstanek in moč države. Pravi domoljubi se pa že boje, da za Metzem in Sedanom pride še Jena in Auerstiidt. — Tudi mej Nemci dobe se torej že možje, ki spoznavajo, da nemška ošabnost ne more do dobrega privesti in se je bati celo razpada sedaj mogočne države. Pravih prijateljev Nemci nemajo, število njih nasprotnikov se pa množi. Prancoskovusko prijateljstvo. Nemški socijalni demokrat Liebknecht je te dni v Parizu. Proti vredniku časopisa »Matin" se izjavil, da se nemški narod za ruskofrancosko zvezo dosti ne meni. Konservativni listi nameravajo začeti agitacijo za po-vekšanje vojne sile. Za vojno pa Nemci ne marajo, ker vedo, da Francije ne zmagajo. Le proti Rusom bi Nemci šli navdušeno v boj in so preverjeni, da bi jo premagali. Zatorej pa ima le Rusija dobiček od francoskoruskega prijateljstva. — Vodja nemških socijalnih demokratov pač rusko moč prenizko ceni, Pokojni Moltke je drugače sodil o ruski vojni sili in in je vedno Nemce svaril pred ofenzivno vojsko z Rusi. Chile. .Jedva smo dobili vest, da so chilske vladne čete popolnoma oteple vstajnike in naredile konec vstaje, že prinaja od druge strani poročilo, da so ustajniki zmagali vladne čete. Kje je torej resnica? si je rraven kruha izgovoril — prav kakor naš stari oča. Na dvorišču pa je živ mož iz onih krajev, od koder „chalupa", mož, ki piska v domači obleki češke narodne na narodno godalo, katerega meh se pod pazduho goni; imena tej čudni piščalki ne vem, pač pa moram priznati, da glas mi zaradi nelepega žvižgajočega zvoka ni ugajal. Kaj posnemanja vredno, hvaležno delo bi bila enaka koča na ljubljanski razstavi — sliši se, da se bo čez nedolgo priredila — bodisi z Gorenjskega ali od drugod, koder se narodna noša še ni popolnoma zgubila. Na severni galeriji sredi obrtnijske palače (nad paviljonom Kubinzkega) je lepa, posebno ženske za-nimajoča zbirka narodnih noš, vezenih del. okraskov k obleki (iz granat, stekla in druzega blaga), po večjem ženska ročna dela, izdelki narodne umetnosti, o kateri piše Borovsky: „Tu se vidi narodne umetnosti značaj, redek umetelni talent našega ljudstva, občudovanja vreden okus in pridnost čeških žensk. Mej vezeninami je deloma najtežavnejša in naiumetnejša tehnika, enaka oni najdragocenejših del renaissance, toda vseskozi le na podlagi doma-čpga izvedenja. Okrasek je vselej nekako poseben, povsod kaže se njegov enaki značaj, različen celo od onega moravskih bratov, vendar pa s tem, kakor sploh s slovanskim ornamentom po celem soroden." — Toliko na tem mestu o umetnosti v obče in o narodni umetnosti posebej, ki ste obe na tej razstavi, kakor nikdar prej, tako častno zastopani. Izvirni dopisi. Iz Zagreba, 26. avgusta. Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Albreht je danes počastil našo jubilarno izložbo s svojim posetom. Na severo - vzhodnem „ulazu" pričakoval je visokega gosta polnoštevilen izložbeni odbor, ojemu na čelu predsednik hrv.-slav. gospodarskega društva, podmaršal grof Gj. Jelačič (921eten starček), kateri je Nj. c. in kr. Visokost pozdravil blizu tako: »Vaša c. in kr. Visokost! Srečnega se čutim, da mi je moč, Vašej Visokosti izjaviti zahvalo za veliko radost, katero je Vaša c. in kr. Visokost naklonila hrv.-slav. gospodarskemu društvu, katero s svojo izložbo praznuje petdesetletnico svojega obstanka, — s tem, da jo je blagoizvolila počastiti. V tej izložbi moja domovina ni mogla izložiti nika-kih umetnostij. Znano je, kako se je moja domovina morala cela stoletja boriti z najsilnejšim sovražnikom krščanstva, ter ni imela časa gojiti umetnosti mirnih časov. Ali kar je pod milim njenim podnebjem narava rodila, kar prideluje naš poljedelec, to je tu izloženo. Jaz pa odkrito obžalujem, da ne morem sam pokazati Vaše] c. in kr. Visokosti teh zanimivih predmetov. Star invalid sem že in le s težavo hodim, zaradi česar prosim Vašo c. iu kr. Visokost, da ta častni nalog prevzame izvrševalnega odbora predsednik g. pl. Vukotinovic." Nadvojvoda Albreht odvrne nekako tako-le: »Radosten sem se odzval prijaznemu vabilu, da si ogledam gospodarski napredek Vašega naroda. Ako se je poprej boril narod Vaš z vnanjimi sopraž-niki, je toliko častneje zanj, da je prejšnje zamude tako daleč že namestil, kakor se vidi v lepi tej izložbi." (In proti gr. Jelačiču :) »Tudi midva bi lahko praznovala petdesetletnico najinega znanja. — Ali se spominjate prvega sestanka pred petdesetimi leti v Ptuji?" (Burni „živio"-klici.) Po predstavljanju eks. odbora napotil se je visoki gost v izložbene prostore vseučiliščnega poslopja, ter si je ogledal tudi vse paviljone, kjer so mu bili predstavljeni izložniki, imejitelji raznih tvrdk, katere je večinoma počastil z nagovorom, zanimajoč se za vse stroke izložbenih predmetov. Koncem izjavil se je g. pl. Vukotinoviču: »Veseli me, da sem si ogledal vzradoščujoč napredek hrvatskega naroda, in bodem radostno to vest javil Nj. Veličanstvu!" (Burni „živio"-klici.) In g. pl. Vukotinovic se zahvali: »Visoki pos&, s kojim nas je Vaša c. in kr. Visokost osrečila, in milostno priznanje Vaše c. in kr. Visokosti bode nam i v prihodnje izpodbuda v nadaljno marljivost. Vaša c. in kr. Visokost blagovoli vsprejeti našo naj-udanejšo zahvalo!" Nato je hčerka tukajšnjega umetnega vrtnarja Peklarja poklonila Nj. c. in kr. Visokosti lepo kito cvetja, katero je visoki gost preljubeznjivo vsprejel ter velel odnesti v svojo kočijo. Popoldne ob 3. uri odpeljal se je visoki gost iz Zagreba. Iz Prage, dne 26. avgusta. (Katoliški shod v Pragi. — Jan Neruda f. — Z r a-koplovec Godard.) Rešilna in srečna je misel, kojo so nedavno objavili nekateri češki listi, da se namreč povodom jubilejske izložbe priredi v našem mestu katoliški shod. koji bi v čeških deželah mnogo pripomogel v okrepljenje cerkvenega in rodoljubnega duha in v spodbudo k navdušenju v boju za najvišje idejale sv. cerkve in vere. Dotični oklic slove nekako nastopno: »Na noge, Čehi, katoličani, v Prago! Kdo bi ne bil za sedanje dobe politiških zmešnjav, za dobe, ko se protikatoliški liberalizem v obliki mladočeštva in brezbožnega husitstva poprijemlje že najširje vrste našega naroda in ostruplja osobito razumništvo naše, nebrižno do najsvetejših katoliških koristij, navdušen za češki katoliški shod? In ni li za to čas ugoden povodom izložbe, ponosa vsega češkega naroda? Dasi je večina duhovščine že obiskala izložbo v materi Pragi, vendar se je uddejati za trdno, da se katoliškega shoda, s kojim bode združena božja pot k sv. Janezu Nepomuškemu, zavetniku in varuhu dežel krone češke, pod vodstvom navdušenega in rodoljubnega češkoslovanskega duhovništva udeleži tisoč in tisoč udeležnikov, kojim niso samo češki narod in češki jezik, temveč katoliška cerkev in svetovaclavska in cirilo-metodejska vera najdražje dragocenosti, za koje so se pradedi naši od dobe sv. Cirila in Metoda z največjimi napori bojevali, žrt-vuj6 imenje in življenje. In tako hočemo i mi sedaj pokazati svetu z obiskom izložbe t« dokazati s tem shodom, da se naš katoliški narod ni izneveril ni sv. cerkvi, ni veri, in da ni, kar blodni neprijatelji, tuji in domači trosijo med svet, niti krimeren, ni prevraten, revolucijonarsk, kakor Hus, temveč, da je še dandanašnji, in, Bog dal, vedno ostane narod pod varstvom «v. Vaclava, sv. Cirila in Metoda, koji so za Bogom največji naši dobrotniki, kojih dedščino vere in katoliške omike moramo ohraniti čisto in neomadeževano, da narod naš ne razpade in se ne utopi v germanskem morju I" V slednjih dneh radosti zadela je narod češki ostra usoda v srce. Kruta usoda, ki ne pozna usmiljenja, planila je neobzirno ndnj ter ugrabila iz srede njegove moža, čegar ime je blestelo lik jasna zvezda na češkem Parnasu. Jan Neruda, odlični češki pisatelj in časnikar, prominol je v soboto zvečer po kratki bolezni v 57. letu dobe svoje. Porojen je bil 10. julija 1834. I. v Pragi. Tožna ta vest razširila se je bliskovito po češki domovini in povsodi izvabila je iz očesa solzo zbog moža, koji nam je bil ugrabljen v veku, v kojem se je še mnogo n&dejati od delavnega moža v blaginjo naroda. Z Janom Nerudo pokopali so včeraj za ogromne udeležbe praškega občinstva na starodavnem Višehradu pravega češkega pripovedkarja, pesnika in pisatelja, ki je ostavil globoke sledove za sabo v našem slovstvenem življenju. Društvo čeških žurnalistov, kojemu je bil pokojnik podpredsednik, izgubilo .je ž njim najpridnejšega in najpožrtvoval-nejšega člena. Z neprecenljivimi duševnimi plodi in delavnostjo svojo v službi domovine zagotovil si je Jan Neruda slavo in nevenljiv spomin! Leto 1848. splodilo je mnogo duševnih velikanov, na pr. Riegra, Havlička in Nerudo, vsak je bil v posebni stroki mož, vsi so pa imeli inače vspehe in usode. Toda nijeden izmed njih, izvzemši ni Riegra, ni Havlička, ni se povspel med narodom do takega vpliva, kakor Neruda, dasi ni bil na svetu — nič, brez službe, brez dostojanstva, brez imenja. Neruda je vtisnil novemu slovstvu svoj pečat, duh njegov je je pa prekvasil popolnem. Pot, po koji je hodil Neruda, sicer ni bila češkemu slovstvu spasna, a tudi ne bode, toda uzna-vati moram moč in pomen njegovega duha. Da bi bil Neruda samo pesnik, kakor je Vrchlicky, ne bil bi si stekel tega vpliva, kot časnikar, kot — listkar pod črto, in Neruda je sivoritelj češkega feljtona, te iz Francoske k nam zanešene pikantne kozerije. Kaj je listek ali feljeton? Feljeton ni kos mesa ali gnjati, ni kolač, a ne kruh, on je nekak likvor, ki v trenotju prehaja v kri in mozeg in vzbuja prijetne in neprijetne popadke. Časnikar ima saj to tolažilno zavest, da se vsaj čita delo njegovo. V tem oziru so listki še pomen-ljivejši. Da bi bil Neruda časih izdajal kak snopič pesnij ali povestij, ne bil bi si stekel toliko vpliva na češko ljudstvo, kakor s svojimi nedeljskimi listki, s svojim feljetonistiškim čajem v »N&rodnich Listych". Dandenašnje seveda so preplavljena vsa češka vred-ništva s feljetoni. To je neka vročnica, kojo pa običajno ozdravlja — koš! Neruda je češki Heine, Borne, da, še več, on je narodov ljubljenec. In da bi bil Vrchlicky še večji pesnik, nikoli ne bode dosegel Nerude, ker ni časnikar, ker ne umeje pisati za ljud, ne zna govoriti v srce ljudstva, kakor Neruda. Neruda je bil realist in je povsem ovladal češko razumništvo, toda Vrchlicky se spušča višje in višje, da se kar izgublja v oblakih. A prigodilo se mu bode jednoč, kakor minolo nedeljo slavnemu zrakoplovcu Godardu. Predrzni zrakoplovec spustil se je vzlic temu, ; da je silno deževalo in razsajal vihar, s tremi so-; drugi v zračne višine. V višavi 1800 metrov zgrabi balon »Viktor Hugo" strašan vihar, balon je padel bliskoma. Balonov čolniček premetavala je nevihta po strehah praških hiš, konečno butne na streho kapucinskega samostana na Hradčinah, odtodi je pa pal iz višine 40 metrov na samostanski vrt v Lo-reto, kjer so očetje kapucini balon hitro privezali k močnemu drevesu — a rešeni so bili vsi, lehko je bil ranjen samo žurnalist M. Wien od »Prager Abendblatt"-a. Godard je pa prišel včeraj v samostan očetov kapucinov zahvalit se, da so rešili njemu in sodrugom njegovim življenje. In slavni Godard poljubil je križ, rekoč: »Ti si bil rešenje naše!" Da bi tudi češki literarni zrakoplovci posnemali vzgled pogumnega Francoza! (Dalje v prilogi.) Priloga 196. štev. ^Slovenca" dn.6 29. avgusta 1891. na pri- itlz Kranjske Gore, 24. avgusta.*) Z ozirom Vaš dopis z Dovjega z dne 18. »avgusta t. 1. občen v št. 189 Vašega lista, zahtevam v smislu § 19 tiskov.'zak., da vsprejmete nastopni popravek: ,,V.,navedenem • dopisu navaja Vaš dopisnik gosp. H. in-pozneje gospoda notarja H. Ni treba veliko premišljevati, > da rje s tem Vaš dopisnik mislil mene, ki poslujem kot c. kr. notar v Kranjski Gori. A. Ni res, da skušam, kako bi izvil košček zemlje slovenskim kmetom iz žuljevih rok ter ga opravil v gladke tujčeve roke. Gosp. Ammann sploh ! nikdar ni skušal i izviti zemlje slovenskim kmetom na Dovjem in Mojstrani; sploh pa je g. Ammann .vedno postopal popolnoma pošteno in odkrito po zakoniti poti, ker se je .zarad nakupa sveta, potrebnega za napravo tovarne ne vedoč, da je dotični 8v& skupna last dotičnih opravičenih posestnikov na -Dovjem -in 'Mojstrani, pogajal s prejšnjim obč. svetom na Dovjem, kateri mu je, misleč, da je ta sv&t ob£ffiski;-prodil ga za 800 gld. B. Dotično kupčijo je tudi svoj čas dež. odbor kranjski odAbril. Ta kupnina je glede na to, da je dotični sTet10. uri dopoludne. Odposlanci, kateri so bili pri uradnih okrajnih učiteljskih zborovanjih za deželno učiteljsko konfereneijo izvoljeni so: L. Abram iz Kostanjevice, I. Barle iz Podzemlja I. Bele iz Ljubljane, Bernard z Jesenic, L. ljožič iz Žirov, I. 'Gregorin s Grnuč, P. Golmajer iz Loškega Potoka, A. Jerše iz Trebnjega, P. Kavčič iz Senožeč, F. Kocilija iz Žužemperka, M. Kovšca, iz Krope, I. Kragl iz Tržiča, J. Levičnik iz Železnikov, V.'Linhart, prof., iz Ljubljane, Fr. Lunder z Rake, M. Mandeljc iz Sodražice, Fr. Papler iz Borovnice, T. Petrovec s 'Cemšenika, J. Ravnikar iz Litije, V. Ribnikar iz Logatca, dr. T. Romih iz Krškega, F. Spintre iz Kočevja, L. Stiasny iz'Kamnika, F. Šetina^iz Črnomlja, F. Škrbinec iz Višnje Gore, St. Tomšič iz Vipave, A. Vavken iz Oerkelj,, M. Zamik iz Trnovega. Vdeležfenci dežel, konferen-cije so tudi vsi c. k. okrajni šolkki nadzorniki, katerih je 13. Po § 14. razpisa naučnega ministerstva z dne 5. aprila 1872 (štev. 2845) jim je na prosto voljo dano, prisotnim biti, ter imajo sedež in glas. Isto velja o ravnateljih učiteljišča in meščanskih šol, ako niso izvoljeni od okrajnih učit. skupščin. Udje deželnega odbora in dežel, šolskega sveta so častni gostje deželne konferencije. Po § 15. istega zakona je deželno učit. zborovanje praviloma javno. Ker ste bili v teku 19 let samo 2 deželni ijčit. konferenciji, zanima se učiteljstvo za III. zborovanje prav zelo in čuje se, da pride poleg večine ljubljanskih še mnogo druzih učiteljev k temu shodu poslušat, kaj bodo izvoljeni zastopniki ukrenili. Z •ezirom na to zanimanje utegne mestna dvorana pretesna biti, kajti prirejena.je le za 30 občinskih tatvine; dn<5 1. septembra Cezar Strigl in Anton Ortar zaradi uboja; dne 2. septembra Matej Zan in Martin Šivalec zaradi uboja; dud 3. sept. Janez Carman in Fr. Spelot zaradi uboja. (Iz*pred sodišča.) Gigan Gregor Breščak, ki je pred nekimi tedni v trzinski okolici streljal na žandarja, je bil v četrtek obsojen na 3'/« leta ttžke ječe. (Razstavni vlak v Zagreb) po jako znižani ceni priredi tukajšnja Paulinova potovalna pisarna dne 6. septembra t. 1. iz Trsta, Reke, Gorice, Maribora in Ormoža. Vozni listki in prospekti se že iz-davajo. Iz Ljubljane odide vlak ob 4; uri 54 minut zjutraj in se na Zidanem Mostu zveže z mariborskim, ter pride v Zagreb ob 10. uri 50 minut dopoldne. Udeležba po znižani ceni je mogoča z vseh postaj do Brežic. Tega vlaka udeležč se „sokolskau in tudi druga društva. V olajšanja udeležbe priredi omenjena pisarna tudi dne 8. septembra jeduak vlak v Zagreb, kateri sicer odide iz Ljubljane ob 4. uri 45 minut zjutraj, vendar pa pride v Zagreb že ob 8. uri 52 minut zjutraj in odide taisti dan ob 11. uri 20 minut zvečer iz Zagreba knt posebni vlak in ima zvezo na Zidanem Mostu z obema ponoč-nima vlakoma. Vsi listki so štirinajst dnij z dvakratnim izstopom veljavni. Cena iz Ljubljane v Zagreb in nazaj za I. razred 8 gld. 20 kr., za II. 6 gld., za III. 3 gld. 80 kr. i(V Gorico oziroma na sv. Goro) pelje poseben vlak po jako znižani ceni in ugodnih pogojih iz Maribora in Trsta dne 7. septembra t. I. Vozna eena iz Ljnblj&ne v Gorico in nazaj je samo 4 gl. 50 kr. v III.' razredu in 6 gl. 80 kr. v II. razredu. Z Nabrežine v Trst in nazaj je cena v III. razredu aa 45 kr., v II. razredu na 70 kr.< znižana; listki so veljavni 14 dni. Vee drugo o tem se poizve v ;Paulinovi potovalni pisarni v Ljubljani. (Na sv. Višarje) odide posebni vlak za -znižane cene v soboto dn£ 5. septembra. (Duhovne vaje v Mariboru) za duhovnike tamošnje dijeceze začele so se v ponedeljek zvečer, a se završile s skupnim sv. obhajilom minoli petek zjutraj med sveto mašo, ki jo je bral, kakor i sicer vsak dan, mil. g. knez in episkop dr. Napotnik. Po sv. opravilu je vladika izrekel zahvalo ljubemu Bogu, potem voditelju, preč. g. provincijalu Ilamerleju, ko- uvedbo agrarne operacije glede onega sveta, kate- ! svetovalcev, dočim bode konferenciji 44 upravičenih nečno je svojim duhovnim bratom na srce pol o /, ■Tega je prejšnji obč. svet na Dovjem g. Ammann-u prodal, katera kupčija pa ni bila za tegadelj pra-voveljavna, ker obč. svet le-tej prodaji ni »bil le-gitimovan. Jaz sem to, v slovenskem jeziku sestavljeno ulogo navzočim prebral z dostavkom, da 'jo more ie posebej prebrati, kdor jo hoče in semikonečno še dostavil, ,naj jo .podpiše, kdor jo hoče, ikdor pa ne^e,maj-to-opusti. Ko so nekateri posestniki podpisali to ;ulogo, pomudili so se nekoliko še pri Smereu, na kar je g."E. naročil nekaj vinaun se razgovarjal z detičnimi posestniki. Plačal pa jo vsega, kakor .mi ije pravil, 6 litrov vina. -Govoriti se .tedaj nikakor ne more, da so se kmetje preslepili s (pijačo f ter nekaj podpisali, no •vedoč, kaj podpišejo, uasprotno so pa-dobro »vedeli, kaj podpišejo. 'Da sem nastopal g. Ammanna v tej zadevi, to je moj uradni posel iu ker me je k temu gospod' Ammann naprosil. -V->«¥ejem -poslovanju -kot c. kr. notar sem samo c. kr. notar ?in kot c. kr. motar in pravni izastopoik strank ne poznani in tudi ne smem poznati nobene politične razlike ,in no poprašujem ter ne smem popraševati strank po njih pokoljenju ali političnem mišljenju. • Aleksander Hudovernik o. kr. notar. *) >Dasi ita popravek /ii .so^tavljon po tiskovnem iak«nu, -ker navada 4eg«dke, katerih nas depimik niti o«i«ml ni, ;vendar utrežemo g. notarju, da se prepriča o naši pravico-ijubnnsti. Sioer >pa bodemo o tem še govorili. Op. vred. Dnevne novice. V Ljublja-ni, -29. avgusta. i(fir«svetliicesarj je vsled povodnji poškodovanim krajem v radovljiškem .okraja .podaril 2000 gld. (Shod v Skofji Loki) priredij kakor smo že nasnanili, i jutri popoldne ob 5. >nri v-gostilni pri »Kroni" ^Katoliško politično društvo1'. Ker sta na dnevnem reda dve važni točki, vabi odbor k obilni udeležbi vse člane io prijatelje društva. prisostovalo, ki morajo imeti svoj sedež pri kaki mizi. Za poslušalce nedostaje dovolj prostora, a /želeti bi bilo, da tudi ti kam sedejo, ter si iz razgovorov zabeležujejo kake važne misli. Naše nemero-dajno mnenje je, da bi se > to zborovanje vršilo v deželni redutni dvorani. Do torka (1. sept.) je sicer le malo časa, a vendar še dovolj, da se s trflno voljo in energijo dvorana v ta namen jpriredi. Zborovanje to je velicega pomena vsacega ozira vrefluo in naj bi tudi nekoliko troškov vsled tega nastalo. Zato si usojamo na to opozarjati z željo, da bi potem nikomur žal ne 'bilo. (Duhovniške premombe v ljubljanski ško^ji.) Premeščeni so čč. gg.: Janez D o b n i k a r, kapelan v Dobrepoljah, gre za farnega upravitelja uajartče; Julij čuk, kapelan na Igu, gre za administratorja in špirit, in prvega kapelana v Dobrepolje; Konrad Texter, kapelan in beneficijat v Šmartinu pri iLi-tiji, gre za kapelana na Ig; Jožef Novak, kapelan na Krki, gre v Dob; Janez M ožin a, kapelan v SUviai, .je imenovan za ekspozita v -Iiarijah; Janez "Lesar, kapelan v Trnovem, gre v Slavino; Simon Smitek, kapelan v Laščah, na Vrhniko; J. Mau-ring, kapelan v Mokronogu, v Vodice; Franc Avsec, kapelan v Metliki, gre v Škocijan pri Dobravi; Gašpar Maj ar, kapelan na Dolih, gre iskrena prošnjo, naj bi se vselej ravnali po dobrih; sklepih, ki so jih bili te dni storili, Pobožnosti vde-leževalo 69 svečenikov z višjepastirjem na t.čelu; z I voditeljem samim bilo je zbranih 70 duhpvnikov. (Letina.) Iz krškega okraja se nam piše: Go-renjei ste radovedni, kako kaže letos pri nas vinska letina, zato hočem nekoliko o nji sporočiti. Da so vinogradi v dolinski, čateški, svetokriški, kostanje-viški in šentjernejski župniji po trtni uši malodane vsi popolnoma uničeni, je že tako znauo. Nad Krškim, po leskovški, raški in svetoduški župniji pa filoksera tudi že več let pokončuje trto, nenavadno močno pa letošnje leto. Tudi tu se bo malo pridelalo. Filoksera razširja se vedno višje proti seiveru, nekaj vinogradov poškodovala je že tudi v sludenški in bučenski župniji. Kjer je ni, so dobro oskrbovani vinogradi jako lepi, trtje tako čvrsto, da že od leta 1887 ne tako. Peronospera (strupena rosa) nam je prizanašala do meseca avgusta. Z začetkom, tega meseca se je prikazala, a neznatno; zadnje dni pa se je močno širila, in to posebno po nižje ležečih vinogradih. Grozdja ni veliko, a semtertja več, kakor lansko leto; je pa Bzažeto", tako pravimo tu grozdju, ako je jagoda tik jagode. Začelo se je me-čiti. Ako nam Bog dti za naprej prav veliko toplote in suho vreme, upamo pridelati dobro kapljico, sicer v | bo pa le kislica ; dal jo bo naš okraj pa le malo. Preddvor; Ferdinand Cekal, kapelan na Jesenicah, i Vina je zdaj pri nas dobiti le pri prekupcih, a ti gre na Bohinjsko Bistrico. — Na novo so nama š če ni čč. gg.: Janez Globel nik gre k sveti Trojici pri " Triišču; Anton Hribar v Podzemelj; Franc Indof na Djle; Janez Kalan v Dol; Jan. Lovšin v Mokronog; Jakob Matij a n na Jesenice; Franc Pavi i č kot kapelan in beneficijat v Šmartin pri Litiji; Franc Pešec v Lašče; Henrik Povše naiKrko; Alojzij Rudolf v Trnovo pri II. Bistrici; Viktor Steska v Kočevje; Janez Zabu-kovec v Metliko. (Porotnih obravnav) tretje letošnje zasedanje ipri »ljubljanskem deželnem sodišču se prične prihodnji ponedeljek, in sicer pridejo na vrsto dne 31. t. m. Marija Hinterschweiger zaradi goljufije, Ailfdj Pdf«.) zaradi posilstva, Emil Stattiu zaradi imajo slabo kupčijo, ker je vinska cena od meseca aprila zel6 padla. Kaj takega nismo pričakovali. Visoka cena je učinila, da ae po Gorenjskem in celo pri nas veliko pive pije, zato se po vinu ue povprašuje. — Naj še omenim, da so se do zdaj spravljeni pridelki prav slabo obnesli. Pšenice se je še precej naželo, a zrna je malo ; rž je v dolgi zimi poguila; po gričih imajo nekoliko boljši pridelek. Jesen obeta se nam boljša. Koruza, iišol, krompir, korenje, zelje, ajda in proso je prav lepo. Sad.ie je po nekod tako obloženo; da je veselje videti, it, slive so malokje dobro obrodile. — .V nedeljo smo imeli hudo vreme, a brez posebnih nezgod, le v raški iu svetoduški župuiji je bilo nekoliko toče. — II koncu opomnim, da nas trezno in pošteno misleče Dolenjce imenovanje novega deželnega glavarja prav močno veseli. Bog ga nam ohrani mnogo let! (Razpisane) so izpraznjene župnije Št. Rup ert, Boš tanj in Golo do 10. oktobra. (Stavbeni oddelek deželne vlade,) ki je bil doslej v Zojzovi hiši na Bregu, je sedaj v prvem nadstropju barona Lichtenberga hiši na Turjaškem trgu. (Pouiiloščenje.) Ljubljansko porotno sodišče je dne 12. junija na vislice obsodilo Marijo Hočevar zaradi detomora. Presvetli cesar jej je odpustil smrtno kazen, najvišje sodišče pa ji je priznalo 12 let težke ječe. Kaznjenko so odpeljali v kaznilnico v Begunjah. (Ormoška čitalnica) priredi s prijaznim sodelovanjem ormoških gospodičin in gg. dijakov v svojih prostorih dne 8. septembra veselico s sledečim vsporedom: A. 1. M. Vilhar: »Uzor", mešani zbor. 2. Pozdrav. 3. A. Nedvčd; »Dijaška", mešani zbor. 4. H. Volarič: »Slovan ua dan", mešani zbor (sopran- in alt-solo). 5. D. Jenko: „Bogovi silni", moški zbor. 6. H. Volarič: »Pri zibeli", mešani zbor. B. Gledališčna igra: »Izbiralka". G. Prosta zabava. Mej posameznimi točkami svira ptujska godba. Začetek točno ob polu 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi uljudno ODBOR. (Odbor »Slov. pevskega društva") prosi svoje p. n. poverjenike, da bi razdelili vabila na veliki zbor in koncert dne 13. septembra t. 1. med naše člane in ob jednem pobrali tudi tam, kjer se to še ni zgodilo, društvenino, da bode mogoče, račune za letošnje poslovno leto skleniti. — Pri letošnjem koncertu pele se bodo deloma tudi stare pesmi. Kdor je prejšnja leta sodeloval in se za letošnji koncert pripravljal, lahko sodeluje. Vsak, kdor ima katero željo do odbora, naj se obrne nanj; nujno se mu bode vstreglo. — Vspored: Ob 11. uri predpoldne: pevska vaja v gornjih prostorih Narodnega doma. P. n. pevke in pevci se nujno prosijo, da o pravem času dojdejo. Ob 1. uri popoldne: skupni obed v spodjih prostorih »Narodnega doma". Ob 3. uri popoldne veliki zbor z naslednjim vsporedom: Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) arhivarjevo, d) računskih preglednikov. 3. Spremonitev §§ 1., 5., 6., 13., 15. in 18. društvenih pravil. 4. Volitev a) predsednika, b) odbora, c) treh računskih preglednikov. 5. Razni nasveti. Ob 5. uri popoldne začne se koncert. Vstopnina : 50 kr. od osebe, 20 kr. za kmete; pevci in dijaki so vstopnine prosti. (Slov. del. pevsko društvo »Slavec") nam naznanja, da se udeleži po deputaciji 16 pevcev z društveno zastavo pevskih slavnostij v Zagrebu dne 6. do 8. septembra. (Iz kapucinskega reda.) P. Otokar pride iz Lipnice za gvardijana v \Volfberg, P. Bonifacij je gvardijan in P. Kerubin lector in katehet v Lip niči; P. Angelus pride iz Gorice v Schvvanberg, P. Celestin ostane v Gorici za kurata v bolnišnici; iz Celja pride P. Ubald za gvardijana v Krško, P. Eduvard ostane za vikarja v Celju; iz "VVolfsberga pride P. Fulgencij za gvardijana v Irdning, P. Andrej za vikarija v Knittelfeld; iz Krškega P. Jakob za gvardijana v Loko; iz Celovca P. Vigilij v Hartberg, P. Bonaventura v Lipnico, P. Sigis-mund v Gorico; iz Knittelfelda P. Hijeronim v Lipnico, P. Siegesfried za kateheta v Celovec; iz Loke P. Gelazij v Celovec, P. Alfonz v Celje; iz Schwanberga P. Zenon v Wolfsberg; iz Irdninga P. Beda v Knittelfeld. Za provincijala je zopet izvoljen P. Ferdinand v Lipnici. (Umor in samomor.) Vinogradnik Anton Romih v Kločovniku blizu Konjic na Spodnjem Štajerskem umoril je v ponedeljek iz neznanih uzrokov svojo svakinjo s sekiro. Morilca so nato priprli, a se je v ječi konjiškega okrajnega sodifča obesil. (Novotarija.) Kakor listi pišejo in se govori, bodo v cislitvanskih učiteljskih zavodih predavali zdravniki otroško ali šolsko z dra vstvo ; ogerski listi pa zopet pretresavajo vprašanje, bi li ne bilo tudi umestno, da se učiteljskim pripravnikom predava gasi I stvo? To bi jako koristilo občinam. Nato odgovarja slovaški list »Domaškola": »Samo ne zabite, gospSda, da je že vsak cigan — kovač, a ne vsak kovač — cigan!" (Veselica bralnega društva pri Dev. M. v Polji) ki bi se bila morala vršiti v nedeljo dne 23. t m. pa je bila radi slabega vremena preložena, vršila se bode jutri v nedeljo, dne 30. t. m. po vže naznanjenem vsporedu. Raznoterosti. — Ime Amerika. Mislilo se je dolgo, da ima Amerika ime od Ameriga Vespucija, ki je prvi opisal to deželo. Novejše preiskave pa so pokazale, da temu ni tako, temveč je domače prebivalstvo v Srednji Ameriki samo že pri prihodu Špancev imenovalo svojo domovino Ameriko. — Mesta v Ameriki. V Zjedinjenih državah so tri mesta, ki imajo nad milijon;prebivalcev. To so: Novi Jork, C'kego in Filadeliija." Vseh mest v Zjedinjenih državah je 443, če se šteje za mesto vsak kraj, ki ima nad 8000 prebivalcev. Telegrami. Praga, 28. avgusta. Zav cesarjev sprejem se delajo velike priprave. Župan jo naprosil ces. namestnika, naj cesarju izrazi čustva veselja, lojalnosti in hveležnosti za prihod v a te a Cm Stanje V »ter Vreme > ® u -glN £ a g opazovanja mkomerm T mm toplomera po Celzija 28 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 740 2 7381 737'7 12 8 24-1 17-0 brezv. si. svzh. » megla jasno D 0'00 Reka, 29. avgusta. Dalrnatincc vraču-joče se iz Zagreba so tukajšnji Hrvatje navdušeno vsprejeli in šopki obdarovali na kolodvoru, kar je dalo povod cestnim demonstracijam za Dalmatince in proti Dalma-tincem. Vsa policija je odšla, da je vzdržavala red. Spoprijpli se neso nikjer. Demonstracije trajale so do polnoči. Mesto je razburjeno. Valparaiso, 28. avgusta. Včeraj je bil boj. Valparaiso udala se kongrcsovcem. Na obeh straneh velike izgube. Benetke, 28. avgusta. Rumunska kraljica je zopet slabša. Iz Pariza je prišel profesor Oharcot. Novi Jork, 28. avgusta. Kakor poroča „Herald" iz Valparaisa, še ni bilo odločilne bitke. ats- _ Piccoli-jeva tinktura za želodec ^ je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "S2S aKS~ bavnih organov vrejajoce sredstvo, ki krepi želodec, "žai 3SJT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena ">TE HZ£- steklenici 10 kr. (300—1711 r&a Umrli so: 27. avgusta. Jakob Toraen, posestnik, 79 let, Cerkvene ulice 25, marasmus. —■ Marija Lebstock, branjevčeva vdova 75 let, Poljanska cesta 29, srčna hiba. 28. avgusta. Jurij Prijatelj, delavec, 31 let, Hrenove ulice 16, jetika. Vremensko sporočilo. V, H. Ktci/. I * • v/ „ „ Srednja temperatura 17 9°, za 0*3° nad normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 29. avgusta. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, » Leča, » Grah, Fižol, „ Maslo, Mast, Špeh svež, kgr. gl. kr Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ » . Pišanec..... Golob ...'.. Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka. „ „ gl. kr. Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno, in iz katero more izpre videti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovonskega gospodarja. (30) se d& v najem v Gor ciljem Logatcu, tile glavne ceste pri farni cerkvi in okraj, glavarstvu. Pri liiši so veliki hlevi, shrambe in kleti, katere so tudi za vinsko kupčijo primerne. .,> Več o tem se poizve pri lastniku Fran Tršarju na Vrhniki. (3_3) Največja zaloga šivalnih strojev JAN: JAX, LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-23) Zamenjuje stare stroje. Poprave vr.še se točno trajno in ceno. J 4 Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom: Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Sestavil in uredil A. Kalan, urednik »Domoljuba«. —° Ponatis lz „DomolJuba'! o— I. zvezek. — Cena 20 kr. Obseg: Zlati lasje. — Bedscina. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. —Božič na sv. Gotliardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na okrni. — l'o viharju svetlo solnce. — Požar. — Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob- hajilo v ječi. JEST" Dobiva se v »Katol. Bukvami'1 in pri H. Ničmanu v Ljubljani. ************ T ki žele dijake izročiti za zmerno ceno v stanovanje, na hrano, dobro odgojo ter vestno nadzorstvo, priporoča se gospodiuja, katera se že več let skrbuo iu vestno trudi z izgojo. Več se izve v prodajalnici konsumnega društva v Ljubljani na Fraucovem nasipu konec Krojaških ulic hiš. štev. 8, kjer se sprejemajo tudi pismena vprašania. (1330) 3-3 Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik. Veljaven od 1. junija 1891. Naznačeni čas na desno od postajnih imen čita naj se od zdolej navzgor. 0. 2153 2. 3. 8i£ 8oo 1 25 lir,o 8 759 228 1205 ijutrnj 730 747 807 8 M 839 848 , 900 0. 2155 2. 3. opoludno 2io 227 2" 303 31» 325 310 955 1001 G 00 630 0. 2157 2. 3. ivecci' 710 727 7 17 803 82» si 8io iz Trsta j. k.......... . v » Trsta, St. Andreja......» > Trbiža ..........» » Ljubljane j. k......... Postaj iz LJubljane drž. k. y Čeriiuč ]i. . . . Trzina..... Domžal . . . . .TarS-McngiSft . . Homca p. . . . v Kamnik . . . . 6 30 705 10 3 458 0. 2152 2. 3. zjutraj 630 614 5 51 547 5 28 BI« 500 8« 922 3i« 555 0. 2154 2. 3. (lopol. 120 101 12 »1 12 37 1218 1200 11 m 928 10 00 332 1134 0. 2156 2. 3. popold. 630 614 554 5" 528 51(1 500 Ob nedeljah in praznikih odhod iz Ljubljane ob 1 uri 30 minut popoldne, iz Kamnika ob 8. uri tO minut zvečer. Nočne dobe (od (i™ zvečer do BJJJ zjutraj označeno so s podčrtanimi minutnimi Številkami, — p. pomeni postajnlišCe, Prečastlti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na dnželi priporočam svojo bogato zalogo najraznovrstnejših čepic za požarne brambe itd. vse po najnovejšem kroju, fine in bolj priproste, izdo-lane i/, močnega trajnega blaga, po najrazličnejših cenah. Sprejemam naroČila na vsakovrstna krznarska dela, katera izdelujem v lastni delavnici. V mnogobrojno nakupovanje uljudno vabim (1328) spoštovanjem (15—4) ^utoii Iirejči, klobučar in krznar, Kongresni trg štev. 8 v Ljubljani. i Gg. (lijakom dovoljujem prednostne cene. ;xxxxx xxxxxxxxxxx: C. kr. priv. zavarovalnica m ,ASSICURAZIONI GENERALI' (Občno zavarovalno društvo v Trstu.) (Ustanovljeno l. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. 40,758.238-42 Izza ust. je plačala družba Skocl za » 227,370.631-43 Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1889 » 166,904.648-39 [1 Premijski listi in premije, ki se t bodo v poznejših letih pobrale v U odd. zavarovanja zoper požar » 23,544.053 22 Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20"/„ odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6 Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti«. Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljuiije; polica dobi brezplačno če-/. 6 mesecev tudi veljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvrSiti svojo črnovojniško dolžnost iu sicer do 15.000 gld.; ravno tako tudi. če je brambovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 60(X) gld. Zavarovalni oddelek na življenje jc popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (8) Glavni zastop v Ljubljani: J. O. Mayer, Dva ali tri dijake vzame prihodnje šolsko leto fl^Tv itanovanje in na hrano "•B upokojen učitelj. — Več se izve pri vred- i nistvu tega lista ali pa v hiši na sv. Petra cesti št. 91, prvo nadstropje, v Ljubljani. (8—4) Španska vina španske trgovine z vinom Vinador, kot: Malaga, Madeira, Sherg itd. se dobivajo v Ljubljani pri gospodu H. L. Wcnzcl-nii. Na kozarce se prodajajo vina pod znamko Vinador v kavarni ,Pri slonu4 (Elephant). Tiakfura za želodec, (60-1!)) (60-51) katero iz kineške rabar-liare, kerhlikovcovega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekar ,prl angelju' v Ljubljani, je mehko, toda ob enem uplivno , delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodeo, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 1'36, z 55 steklen., 5 Kg teže, velja gl. 5-26. Poštnino plafa naročnik. __Dobro je treba paziti na znamko VlUador in postavno varstveno znamko, ker le v tem slučaju se garan-tuje popolna pristnost in izvrstnost.-- kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice štev. 9, p Q se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v iz-55 vršitev naročil vsakovrstnega V cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, kakor.- altar j cv, obliajilnih miz itd. slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših načinih pray lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna stavbinska dela, katera lino trpežno in ceno izvrši. (6—4 O Naznanjam, da sem filijalo tik "atlS O mesarskega mostu opustil. Q 2330000000000000 Priporočilo. Udano podpisani usojain si slavnemu občinstvu priporočati se za narejanje oblek vsake vrste. Iver sem se sedaj še na krnjaškoobrtnem učilišču v Ljubljani v prikrojevanji izvežbal, izdelujem obleke po najnovejši modi in kroji, in kflkor poprej, zelo nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem (1345) 3—1 I^UKA HRIBERNIK, krojaški mojster, v Škofji Loki št. 90. Ravnokar je izlšla molitvena knjiga t * .Marija sedem žalosti', ^ posebno priporočena po visokočast. knezo-škofijskem ordinarijatu. Cena knjigi: vezani v platno.........gld. —-90 „ „ usnje, z marmorirano obrezo . . „ r — „ ., usnje, z zlato obrezo.....„ l-io „ „ usnje, z zlato obrezo in pozlačena „ l-20 „ „ črni šagren. z rudečo obrezo. . „ 1-20 „ „ rujavi šagren, z zlato obrezo . . „ 1-30 Naprodaj pri Janezu Bonaču, kujigo-li vh7.u v Liubliani. — Dobiva se tudi v „Katol. 2 Bukvami" v Ljubljani r o—n (0-1) J5HH5E5H5E5^ K Št. 16472. (1) Razpis skladne obravnave glede poprav piebendarskih poslopij župnije Trnovske v Ljubljani. Vsled prošnje cerkvenega predstojništva župnije Trnovske v Ljubljani za poprave župnišča in pripadajočih gospodarskih poslopij potom postavnega sklada, določa podpisaui magistrat na podstavi pooblastila visoke c. kr. deželne vlade z dne 23. t. m. štev. 9644., da bode skladna obravnava v smislu § 15. deželnega zakona z dne 20. julija 186-3. leta, št. 12 dež. zak. v četrtek dne 3. septembra letos popoldne ob 4. uri v mestni dvorani. Magistrat vabi k tej obravnavi vse tiste, ki so dolžni skladati v navedeno svrho, t. j. vse katoličane, kateri stanujejo v okrožji žnpnije Trnovske in plačujejo neposredni davek, pa pristavlja, da bode vsacega, kdor ne pride zraven, smatrati zadovoljnim z nameravanimi popravami in zavezanim za plačilo doneska nanj spadajočega. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 26. avgusta 1891. Župan: Peter Grasselli. Št. 6-251 1 i" ■ i €• "»«■ prostovoljne javne dražbe zemljišča. Vsled privoljenja veleslavnega e. kr. okrožnega sodišča v Itudolfovem se na prošnjo c. kr. okrajnega sodišča v Velcih Laščah z dne 24 avgusta 1891. št. 4205, prostovoljna javna dražba zemljišč ml. Matije Kočevarjevih otrok iz Podturjaka zastopanih po materi kot varhinji Ani Kočevar in sovarhu Matiji Kočevar iz Velcih Lašč vi. št. 11, 12 in 13 d. o. sv. Duh v Škrabčah ležečih (občina Novavas Bloke) po posameznih parcelah, ali tudi skupno določi na lO. in IT. septembra lNOl na lici posameznih delov zemljišča v Škrabčah vsaki dan počenši ob 9. uri dopoldne. Parcele gruntne iu stavbene se bodo izklicale po cenah iuventarnega zapisnika de pr. 12. maja 18S7, št. 3679. in se le opomni, da znaša vrednost vseh treh zemljišč vkupe 5740 gold. Upnikom na teh posestvih zavarovanim ostane prihranjena njih zastavna pravica ne glede ua prodajno ceno. Vsak kupec ima takoj plačati lO°/0 kupnine kot varščino in položiti 5% skupila za pokritje dražbenih troškov v roko sodnega poverjenika. Sicer se pa morejo vpogledati natančni dražbeni meti, zemljeknjižni izvleček iu posestni list v navadnih urah pri tem sodišču. C* toe® atiijit »o di I d e Lož* dne 27. avgusta 1891. (3_i 134-, SKS" Preselitev trgovine. ^^ ___ SfcŽf trgovina z železjem, ro-kodelskim, hišnim in ku-hinjskem orodjem je od dne 1. julija t. 1. nadalje ^^ na Valvazorjevem trgu št. 5 (prej France TrčekJ SUŽT" v poslopji okrajnega glavarstva. J. N. Potočnih, krojaški mojster, Kongresni trg v Ljubljani (v nunskem poslopji), se priporoča prežastiti duhovščini v izdelovanje duhovniških zimskih sukenj in talarjev, dalje si. občinstvu v obila naročila za izdelovanje najrazno vi stnejših oblek narejenih po najnovejšem kroju iz finega ali bolj priprostega, toda vseskozi trpežnega blaga. Jamči za dobro blago, točno postrežbo in nizko ceni. (10—2) Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Xov©uiYorku. Ustanovljeno leta 1859. — Koncesijonovano v Avstriji dno 11. oktobra 1S82. | ,Equitable' je prvi in največji zavod za zavarovanja za življenje na svetu, zakaj to društvo iinelo j6 največ zavarovanj 1. 1890 .............gld. 1.801,656.182 sklepalo je znova največ zavarovanj 1. 1890 prejelo je največ premij 1. 1890 ..... Vsi zakladi znašali so 31. decembra 1890 Dobička je bilo koncem leta 509,565.267 87,591.708 298,109.361 59,351.118 Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stock-im-Eisen-' na Dunaji, katera je vredna dva milijona gld. Uspehi dvajsetletnih doživljenjskih poosobnili rent društva „Equituble": Podloga izplačevanja 1801. letn.: A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. Vkupna Vrednost v Polica opro-premija gotovini ščena promij 80 gl. 454 - gl. 573- - gl. 1230 -35 „ 527 60 „ 693 - „ 1310-40 „ H26-- „ 850-— „ 1310-45 „ 759-40 „ 1065 — „ 1620 — 50 ., 943-60 ., 1387— „ 1930 — B. Zavarovanje za slučaj smrti z 20let-nimi premijami. Tabela II. o, . , Vkupna Vrednost v Polica opro-btatost prelnija gotovini ščena premij 30 gl. 607-20 gl. 909-- gl. 1940-- 35 „ 681-60 „ 1039 — „ 1970-— 40 „ 776-60 „ 1204 — „ 2080" - 45 „ 900-60 „ 1424 - ., 2170 — 50 „ 1087-60 „ 1746-- ., 2430-- C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti In za doživetje. Tabela X. Starost ^upna Vrednost v Polica opro-premija gotovini ščena premij 30 gl. 970-60 gl. 1706 — gl. 3650,— 35 . 995 80 „ 1740 — „ 3310'— 40 „ 1035-60 „ 1813 - ., 3070--45 „ 1100-80 „ 1932 — „ 2950 — 50 „ 1209 - „ 2156 - „ 3000 - Kakor svedočijo zgoraj navedene številke, osigurava renta razven brezplačnega zavarovanja za slučaj smrti tekom 20 let po tabeli I. povrnitev vseh premij z 21/« do 43/a % ; po tabeli 11 z 4 3/R do 5s/r, % ; po tabeli X. z 6s/4 do 7 % obrestij. — Police oproščene premij osiguravajo dvakrat toliko, a le do četrtega dela uplačanih premij. — Prosta poosobna renta, nekaka polrenta z nekoliko višjimi premijami, daje zavarovancu po preteku jednega leta popolno svobodo glede na potovanja, prebivanje in na poklic, izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let ja ni moči izpodbijati, po preteku treh let ne more več zapasti in jo je z ozirora na rento pri regulovanju moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v GRADCU in glavni zastopnik za Kranjsko : (26-4) ALFREI> LEDEN IK v Ljubljani, Mestni trg št. 25. Andr. Driiškovič, trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, ee- inenta itd., sploh vsega v to stroko spa-dajocega blaga. (17) Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni. f i. Nepresegljivo za zobe! •jeva aromatična, vpliva okrepčujoče. zabrani gnilobo zdb ter odstrani iz ust neprijeten duh. Velua steklenic 50 kr. splošnje priljubljen, vpliva dokaj okrepčujoče, ter ohrani "zobe čisto bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o kojih je dešlo mnogo zahvalnih pisem, sta vedno sveži v zalogi v lekarni Trnkoczy-jevi poleg rotovža v Ljubljaiei. iW Naročila z dežele preskrbe se z obratno pošto. V Gradcu: Deželna lekarna Wend. pl. Trnkoczy-ja, Saekstrasse; Na Dunaju: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczy-ja, ,.pri sv. Frančišku" (zajedno kemična tovarna), V., Hundsthurmerstvasse 113; Na Dunaju: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, ,.pri zlatem levu", VIII., Josef-stiidterstrasse 30. Na Dunaju : Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczvja, ..pri Radeckvju", III., Radetzkv-Platz 17. (28) Začasne izložbe: Cvetližje, zelenjad, sadje in grozdje 15.—25. avgusta. W GOVED -^li za pleme 6.-9. septembra, pitana goved in za delo 9.—II. septembra. a?SF k: o it j i za pleme, jahanje in vožnjo 14.—16. sept. S V I IT' vj B, „ ovce. golobje. zajci, perjad in psi 19. in 20. septembra. | Gospodarstvo. Poljedeljstvo, | vinogradarstvo, pivničarstvo in sadjarstvo. Cvetličje in sooivje. Bčelarstvo. |Svilarstvo. Ribarstvo. Gospodarsko - gozdarska IZLOŽBA v Zag rebii ml 15. aipsta 1891 li 15. oktobra. G ozdarstvo. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika in graditeljstvo. Učna sredstva in literatura gospodarstva in gozdarstva. Domači obrt. Slike in umetnine. Sadje,grozdje,zelenjad 21.sept.do 15 okt. | Izložbena loterija s 1001 dobitkom.- Glavni dobitek v vrednosti lO.OOOfrank.-Srečka 50 kr. Vsaki dan godba na električno razsvetljenem izložbenem prostoru. (4) .B» «»«k H-1 i, plesi, razne zabave. V narodnem gledišču opera in drama. Pevska slavnost 6.-8. sept. Dirka 12. septembra. Sestanki: gozdarji in obrtniki 22. avgusta, učitelji 26. avgusta. gospodarji in ognjegasci 12. sept., inženerjiin arhitekti 17. sept. =61® Dunajska b o r z a. Dne 29. avgusta. Papirna renta 5%, lti?i davka . . . . 90 gld. 40 Srebrna renta 3«&, 16 > davka . . . . 90 ., 20 Zlata renta davka prosta..... . 110 „ nO Papirna renta 5«». davka prosta . . . . 102 ., 05 Akcije avstro-ogerske banke. 600 g!d. . . 1012 „ __ Kred tne akcije, 1 G1» ald..... , 273 25 London. 10 funtov stri .... . 117 ., 55 Napoleondor (20 fr.)...... 9 . 35 Cesarski cekini ....... 60 Nemških mark 100...... • 57 „ ■SO Dne 28. avgusta. Ogerska zlata renta .......103 gld. — kr. Ogerska papirna renta 5%......I0o ., 15 I 4 % državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 135 "„ 50 " 5 % državne srečko 1. 1860.. 100 gld. . . 148 " — Državne sročke 1. 1864., 100 gld.....17!) „ 75 " Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred banke 4% 97 " — ',,* Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4Va**. 100 „ — „" Kreditne srečke. 100 gld..............189 25 St. Grenois srečke, 40 gld.......60 ., _ Ljubljanske srečke, 20 gld..............20 gld. 75 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 70 ., ftudolfove srečke, 10 gld.......20 „ — „ Salmove srečke, 40 gid........59 , — ., \Vindisebgraezove srečke, 20 gld..........49 50 .. Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 „ — Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2000 „ — ,. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 ., 25 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 181/,., Laških lir 100 ....................46 „ 95 „ tmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., NVolIzeile štev. 10. Najkulantnejše ?e kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Kužna naročila Izvrše sc linjtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo. 4% gališke propinaoijske zadolžnice. 4' ,,»» zastavna pisma peStanske ogerske komer- oijonalne banke. 4',% komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Kreditne promese ii -A*', jrl kr. kolek. Glavni dobitek goldinarjev ii®»#® ® avstr. velj. wm Žrebanje je že dne 1. septembra! ■■ I/.Haiat^lj: Anton Kržič. Odeovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tisk . ti-ito išlrp Ti>■ /.in>•>• itn