H		
B	T	ne”
U	JI :	
rj		
		
•	
ly^n	*
wn	
	S
		
	W|	
	2	^jpi
	fc; ,-//i'	1 >4	EW/Z/		'j
■j	■tim	#S	E/	Mv	\
	- w	ru	jg	|yy Y	1
H	'i	1	Bij	W4	y
m
i«MX


- • I
' A'

1 .
v
10
m
'SBfU
t ^

:Ba
mž ;.-<v ’ "C:
f	„.	.
r. • -
'>y:. ^aSF.-/
•;v.
\v:	■-
v‘m


mg/t
1&&r'
$€:■?
v,
isB-ai


\
m

iv y /tw--	~~*\V:	_5§§t	\ 4 \	; ;-.i y
	|E lSr v	j MyL-«; '
ift
,4'r^

,• . „ . 1 -
sS*6

:;- . - '■>*■':h-'
'W


k
a^.

im
1
to.
i*HL






‘V
qM



'Tam na ravnem polju
stoji, stoji en (je stal) beli grad
Iz tokratne vsebine
Aktualno
b«Hl
Februar 2000
Pa brez zamere in lepo pozdravljeni!
Vlado Forbici
Spoštovani!
Uvodnik župana Delo občinskega sveta Varstvo okolja Delo odborov
Pisma bralcev
Kronika Slovencev ob prelomu tisočletja
Računalništvo v OS Cirkovce
V pričakovanju dedka Mraza Božično-novoletni koncert
Silvestrovanje na prostem
Prvo srečanje tamburaških skupin v
Kidričevem
Kulturni praznik Ledena trgatev Kultura
Odlok o javnem redu in miru
Odločitev za izdelavo
Določiti strategijo nadaljnjega razvoja prostora in okolja, v katerem delamo in živimo, daje namreč odgovor na večno postavljeno vprašanje: KAKO NAPREJ?
Da je Dravsko polje po svoji geografski legi in geološki sestavi tal eno zadnjih polj v naši državi, ki to so še, je jasno vsakomur. Da gre tudi za rezervat pitne vode, baje celo nacionalnega pomena, je tudi
res.
Da sredi tega polja stoji industrijski kompleks zdajšnjega Taluma, ki znotraj svoje ograje združuje številna manjša podjetja različnih dejavnosti, je pravtako res. Res pa je tudi, da je na to polje vezana večina tukajšnjega prebivalstva, saj se njegov večinski del še vedno ukvarja s kmetijstvom.
Strinjamo se, da potencial TALUM-a predstavlja znotraj razvojne vizije naše občine daleč najpomembnejšo sestavino, ki zagotavlja, da lahko razvojni proces občine Kidričevo zares postane generator industrijskega razvoja Spodnjega Podravja, seveda upoštevajoč tudi druge potenciale.
Zdaj je torej le napočil tisti že dolgo pričakovani čas, ko si bodo morali navidezno različni interesi, zaradi BOLJŠEGA JUTRI, stopiti nasproti. Čas razhajanj je torej za nami ali kakor pravi Fredi, da "POLITIČNO IZKUŠEN KMET NE GRABI BIKA ZA ROGE, AMPAK KRAVO ZA VIME".
Aktualno
občine.
"Razvojnega programa občine Kidričevo, ki bo izdelan s pomočjo Zavoda BISTRA, je izrednega pomena, če že ne prelomnega, za nadaljnji razvoj naše
|tkZV0)Nl *H0<,iAtt
OfcCIME KIDRIČEVO
Nk£ OCI M k)
JtPttOllHO KOCI*


Uvodnik župana
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Za nami je prehod iz starega v novo, okroglo leto 2000. Preživeli smo vse mogoče napovedi, od tistih najbolj črnogledih o koncu sveta do tistih o vdoru hrošča v računalniški sistem, kar naj bi povzročilo vsesplošno zmedo in nastanek izrednih razmer. Vse to je za nami.
Krepko se je že začelo zadnje leto tega stoletja, tisočletja. Dilemo o začetku novega tisočletja smo razjasnili. Prehod v novo tisočletje bomo pač še enkrat slavili.
Leto 2000 je pri nas v naši državi razglašeno za Prešernovo leto. Letos mineva 200 let od rojstva našega velikega poeta in prav je, da se ga večkrat spomnimo, ne samo ob kulturnem prazniku, ob dnevu njegove smrti. V Prešernovem letu bi bilo prav, da več razmišljanja namenimo njegovemu sporočilu. Bomo vsaj tokrat znali prisluhniti svetlim besedam: edinost, sreča, sprava? Ali bomo znali biti dovolj modri po pesnikovih verzih? Verjetno se vsi,'ki v srcu dobro mislimo', pridružujemo temu razmišljanju. Z željo, da naj te besede: edinost, sreča, sprava v našem vsakdanu'
vendarle večkrat uporabimo v letu, ki ga posvečamo kulturi. S takšnim početjem bomo še največ prispevali k kulturnemu delu v naši lokalni skupnosti.
O investicijskih načrtih in željah sem že pisal v zadnji številki glasila, zato tega področja na tem mestu ne bi ponavljal. Vendar pa je nekaj misli o projektih, ki se načrtujejo za daljše obdobje, le prav omeniti. V zaključni fazi je projekt z naslovom 'Ravno polje -CRPOV', s področja celostnega razvoja podeželja in vasi. Površinsko zajema v zdajšnjem
obsegu zahodni del občine. Finančna sredstva za izvedbo projekta do polovice prispeva Ministrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano RS. Na podlagi izdelanega razvojnega programa lahko občina kakor tudi posamezniki (kmetije, obrtniki) kandidirajo za pridobitev republiških nepovratnih sredstev za izdelavo izvedbenih projektov in investicij iz naslova CRPOV. Sam projekt bo podal vizijo razvoja kraja, tako na področju infrastrukture, ureditve okolja, razvoja kulture, športa, kakor tudi vizijo razvoja bodisi kmetije, obrti, dopolnilne dejavnosti itd.
Še vedno moramo razmišljati o ustanavljanju krajevnih odborov. Seveda sem o tem že večkrat pisal; tokrat trdno upam, da bomo uspešni pri sklicu zborov občanov. S spremembo statuta smo postavili milejšo zahtevo za sklepčnost, kar pa še ne pomeni, da vam ni potrebno priti na zbore občanov. Tudi tokrat vas, spoštovani občani, prisrčno vabim, da se polnoštevilno udeležite naših zborov, da končno ustanovimo tudi krajevne odbore za tista območja, kjer prvič
ni bilo potrebno udeležbe. Razpored sklica zborov občanov za posamezna območja lahko preberete na predzadnji strani v tej številki glasila. Z željo, da vas bo na zbore prišlo čimveč, vam zagotavljam, da bodo zbori sklepčni iz dveh razlogov.
Prvič zaradi spremenjenega drugega odstavka 70. člena Statuta občine Kidričevo, ki se glasi:
'Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5	%
volivcev območja, za katero je sklican. Kolikor ob sklicu zbor ni sklepčen, se šteje, da je sklepčen,
Dragi bralci!
Ob prestopu v leto 2000 se ni zgodilo nič spektakularnega iz spektra mnogih jasnovidcev. Razen nekaj več hrupa in veselja pa še nekaj strahu računalničarjev je bil prehod povsem normalen.
V tem glasilu vam bomo opisali nekaj pomembnejših točk iz 10. in 11. seje Občinskega sveta občine Kidričevo.
23.12.1999
1.	Pri vprašanjih in pobudah so razpravljale! gospod Rajher, gospa Pinterič, gospod Mlakar. Ena od pomembnejših stvari je bila pobuda o občinski štipendiji.
2.	V drugem branju je bil nato sprejet občinski proračun. S sprejetjem le-tega se bo delo občine v letu 2000 pričelo povsem normalno, brez kakršnih koli zadržkov.
3.	Poročilo o vzgojno-varstvenem zavodu še ni bilo povsem popolno, zato kakšne posebne razprave ni bilo in se bo ta odvijala na eni od prihodnjih sej.
3.2.2000
1.	Pod vprašanja in pobude so
če je po preteku 30-ih minut od sklica navzočih vsaj 10 volivcev območja, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.' Torej zaradi takšne zahteve statuta ne more biti bojazni, da sedaj zbori ne bi bili sklepčni.
Drugič pa sem prepričan, da vas bo sam dnevni red na zborih vzpodbudil k vaši udeležbi in bo tudi zaradi tega zagotovljena sklepčnost. Spet bom ponovil, da bomo govorili tudi o umestitvi objekta Termične obdelave trdih odpadkov iz naselij SV Slovenije in deponije preostankov odpadkov po sežigu (sežigalnica) v naš pros-
tor, v prostor Taluma. Na zborih bodo predstavniki Taluma predstavili študijo o sežigalnici. Drugo informacijo pa ste verjetno že pridobili preko brošure, ki vam jo je prav tako posredoval Talum.
Verjamem in prepričan sem, da obstajajo še drugi razlogi, da pridete na zbore, da sodelujete v razpravi in z vašo navzočnostjo in poglobljeno razpravo prispevate svoj delež pri razreševanju naših skupnih problemov. Torej, dobimo se na zborih.
Lep pozdrav
Alojz Šprah, župan
razpravljali g. Rajher in ga. Pinterič z nekaj ostalimi svetniki.
2.	Sprejeto je bilo poročilo inventurne komisije o popisu vseh knjigovodskih in finančnih stanj.
3.	Sprejet je bil odlok o javnem redu in miru.
4.	Opravljeno je bilo prvo branje odloka o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja kategoriziranih občinskih cest v občini Kidričevo.
5.	Pri odloku o izdaji glasila Ravno polje so svetniki opravi- li kar obe branji (hitri postopek).
6.	Na predlog Odbora za gospo-
darstvo smo sprejeli odlok o lokalno turistični organizaciji z dodatnim sklepom (brez obveznosti).
7.	Sprejetje sklepa o Komisiji za vloge in pritožbe.
8.	Sklep o ustanovitvi Komisije za priznanja in odlikovanja.
9.	Sprejeta je bila povprečna gradbena cena, stroški urejanja in osnovna cena stavbnega zemljišča v občini Kidričevo v letu 2000.
10.	Pri zadnji točki smo sprejeli sklep o prenosu lastnine v javno dobro in sofinanciranju del na le-tej (odstopi od parcel).
Zvonimir Holc

Odbor za varstvo okolja in požarno varnost
Odbor za varstvo okolja in požarno varnost je na svoji 5. redni seji 1.2.2000 sprejel program dela za leto 2000:
1.	Sanacija divjih odlagališč.
Nekaj teh gramoznic bi lahko uredili, če se bo začelo z izgradnjo obvoznice. To je predvideno proti koncu leta. V kolikor letos do izgradnje ne bo prišlo, pa se bo moralo delati tako kot do sedaj. Glede sanacije gramoznic pa je potrebno narediti posebni plan. Večje kosovne odpadke je potrebno pobirati, preden se
Odbor za družbene dejavnosti je imel v letu 1999 pet sej. Pričeli smo s konstitutivno, nato smo si na prvi seji postavili plan dela in finančni plan za leto 1999. Na začetku našega dela smo se tudi seznanili s potekom priprav obeh osnovnih šol na devetletko. Na področju otroškega varstva pa je bilo novo to, da je vrtec Kidričevo in Cirkovce začel delovati kot samostojni vzgojno varstveni zavod Kidričevo. Za prvo sejo je bilo to dovolj. Že naslednji mesec smo se sestali na drugi seji, kjer pa je tekla razprava o proračunu občine Kidričevo za leto 1999. Pri tem smo bili seznanjeni z višino sredstev, s katerimi bomo razpolagali. Po posameznih postavkah so bila sredstva namenjena za sofinanciranje kulturno prosvetnih društev, za podporo raznim humanitarnim organizacijam in društvom in za investicijsko
bodo jame zasule. To se poskuša doseči preko programa javnih del.
2.	Izgradnja ekoloških otokov.
Takoj bi bilo potrebno pristopiti k pripravi dokumentacije. Gospod Premužič naj do naslednje seje pripravi predlog primernih lokacij po posameznih krajih.
3.	Izdelava ekološke študije. Potrebno pristopiti k podpisu pogodbe in določitvi, kaj se bo na tem področju delalo. Popisati bi bilo potrebno floro in fauno.
4.	Izdelajo se table, ki bi ljudi
vzdrževanje na področju otroškega varstva. S predlagano razdelitvijo smo se v glavnem strinjali, pomisleki posameznih članov so bili edino pri razmerju med športom in kulturo. Mnenja so bili, da bi morali slednjemu nameniti več sredstev. Na naslednji seji smo obravnavali poročila o delu športnih in kulturnih društev v letu 1998, kar naj bi bila osnova za delitev sredstev. Na socialnem področju smo obravnavali vloge raznih humanitarnih organizacij in društev, ki delujejo na področju naše občine. Vse vloge smo rešili v korist prosilcev. Za kulturna in prosvetna društva smo predhodno poskrbeli z akontacijo v višini 50% sredstev prejšnjega leta. Proračun pa smo napravili na naslednji, t.j. 4. seji odbora. Višino sredstev za posamezno društvo smo oblikovali glede na aktivnosti društva. Zato so nekatera kulturna
vzpodbudile, da odpadkov ne bi odlagali kjer koli. Narejene morejo biti tako, da bi odrazile odnos do narave. S temi tablami bi nagovarjali ljudi k čistejšemu okolju. Prav tako bi izdelali letake s podobnim namenom in bi jih posredovali vsem gospodinjstvom enkrat ali dvakrat na leto. Pripravili bi tudi propagandni material za šolo.
Odbor za varstvo okolja in požarno varnost
društva dobila manj sredstev kot prejšnje leto, tista zelo aktivna pa več. Na tej seji smo tudi sprejeli sklep, da zadolžimo občinsko upravo, da nam do 1.12.1999 pripravi osnutek Pravilnika o razdelitvi sredstev za področje kulture. Na zadnji seji v letu 1999, meseca decembra, smo se seznanili s poročilom nadzornega odbora o pregledu poslovanja JVVZ vrtec Kidričevo. Nadalje smo obravnavali predlog Odloka o proračunu občine Kidričevo za leto 2000. Po daljši razpravi o razdelitvi sredstev med posameznimi področji smo se s predlogom odloka strinjali.
Plana dela za leto 2000, ki naj bi bil osnova za delitev sredstev na področju kulture, še nismo sprejeli, ker še vedno čakamo na pravilnik o razdelitvi sredstev za področje kulture. Za pripravo le-tega pa je bila zadolžena občinska uprava.
Alojzij KOROŠEC,
predsednik odbora
Odbor za družbene dejavnosti v letu 1999 in plan za leto 2000
Odbor za gospodarstvo
Naloge odbora v letu 2000 so kar pestro načrtovane. Pohiteli smo z dogovori glede kreditiranja drobnega gospodarstva. Ponovno je bila izbrana Nova KBM Maribor, PE Ptuj. V zvezi kreditiranja in pogojev so vse informacije na sedežu občine. Prioriteta v letošnjem letu je razvojna konferenca gospodarstva celotne
občine. Predlagali smo, da se vključijo vse institucije in vsi odbori, ki delujejo v občini. Odbor sodeluje s Informativnim raziskovalnim centrom iz Ptuja, t.j. ZRS Bistra, katerega direktor je dr. Štefan ČELAN. Katera občina v današnjem času ne vlaga v razvoj, ima slabe perspektive. Zahteve in kriteriji države so
vedno bolj zahtevni. Velike naloge in izzivi so pred nami, zato, spoštovani zainteresirani bralci, pišite in pošljite svoje predloge in pobude Odboru za gospodarstvo.
Drago KOREN, predsednik Odbora za gospodarstvo
Pregled razporeditve sredstev za leto 2000
1.	Izobraževanje in promocijska dejavnost gospodarstva
2.	Turistično društvo
3.	Izdelava študije razvojnih projektov
4.	Kreditiranje
5.	Razvojna konferenca
3.000.	000.00 SIT
1.000.	000.00 SIT
5.000.	000.00 SIT
6.000.	000.00 SIT
2.000.	000.00 SIT.
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
Leto je naokoli in z novim letom novi programi odborov v občinskem svetu. Zastopam odbor, ki je verjetno najtežji in najzahtevnejši v našem občinskem svetu. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo se ne ukvarja zgolj s prehrano in gozdovi, njegov širši pomen je ohranjevanje stopnje poseljenosti podeželja in ohranjevanje okolja. Zemljišča je potrebno obdelovati in lepo urejati, občina želi čimveč napredka v tej smeri. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo bo podpiral vsa prizadevanja v tej smeri. Zavzema se tudi za širitev živinoreje v naših krajih.
Plačalo se bo tudi oštevilčenje živali. Odbor bo kril vse stroške glede krav molznic.
Prav tako bomo sofinancirali apnenčevo moko, rok za dvig le te je 15.2.2000. Analizo zemlje bomo sofinancirali 50%, prav tako pa tudi pregled traktorskih škropilnic.
Ker se je zanimanje za kredite povečalo, smo se odločili, da razpišemo ponovni razpis za kredit, z enakimi pogoji - T = 0. Tako bi občina plačala obrestno mero. Enako je z obnovo in novo gradnjo hlevov in nabave novih strojev.
Da ne bi bili ugodnosti deležni le živinorejci, smo poskrbeli tudi za poljedeljstvo. Omogočamo zavarovanje pridelka pred vremenskimi presenečenji - toča preko izbrane zavarovalnice. Del zavarovalniške vsote (50%) bo pokrila občina, in sicer za
pridelke: pšenica, ječmen, koruza in sladkorna pesa. Akcija bo potekala enako kot lani preko zastopnika. Nismo pozabili na društva, ki so povezana s kmetijstvom in izobraževanjem, katerega vloge se še premalokrat zavedamo. Upoštevamo stari kmečki pregovor - več znaš, več veljaš. Nadaljevali bomo s programom komasacije na območju Šikol, Stražgonjce, Starešine in Pongrc. To je območje Dravsko polje I s 464 ha. Odbor za kmetij-jstvo in gozdarstvo se trudi po najboljših močeh, da bi naredil čimveč za svoje občane. Vsi predlogi in kritike so zaželjeni. Odbor za kmetijstvo sestavljamo: Milan Unuk, Jože Peršuh, Anton Gojkovič, Anton Babšek in Janez Zafošnik.
Milan UNUK, predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo
Sprejeli smo naslednji program sofinanciranja:
-	osemenjevanje krav	2000 SIT/kom,
-	osemenjevanje svinj	1000 SIT/kom,
-	sofinanciranje nakupa plemenske svinje do 7000 SIT/kom,
-	sofinanciranje nakupa plemenske telice do 30.000 SIT /kom
Odbor za gospodarsko infrastrukturo
Občinski svet občine Kidričevo je 23.12.1999 na svoji redni seji sprejel proračun občine Kidričevo za leto 2000. V proračunu občine Kidričevo je za področje dela Odbora za gospodarsko infrastrukturo namenjenih v letu 2000
246.787.000,00 SIT. Prenos iz leta 1999 na področju Odbora za gospodarsko infrastrukturo znaša
61.382.285,00	SIT. Sredstva, prenešena iz leta 1999, predstavljajo še neplačane obveznosti za dela, opravljena v letu 1999.
Odbor za gospodarsko infrastrukturo je na svoji redni seji, ki je bila 20.1.2000, obravnaval predlog programa odbora za leto 2000. Razprava je bila vsebinsko pestra, želje so velike, odbor pa mora vse to uskladiti v višini sredstev, ki jih ima na razpolago.
Odbor je že konkretno obravnaval postavke iz proračuna ter ugotovil, da se veliko sredstev porabi za redna vzdrževalna dela, za obnovo tega, kar že imamo in za sofinanciranja pri določenih
SREDSTVA ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
OPIS DEL	PLAN 2000	PRENOS L. 99
Javna razsvetljava	15.000.000,00	
Vzdrž. javnih površin	16.000.000,00	
Vzdrževanje cest	18.000.000,00	
Pluženje- pogodbe s fizičnimi osebami 3.200.000,00		
Nakup stanovanj	6.000.000,00	
Avtobusna postajališča Izgradnja OS Kidričevo	1.000.000,00	1.174.344,00
Dvorana Lovrenc		3.000.000,00
Izgradnja kanalizacije v Njivercah	25.000.000,00	12.100.000,00
Javna razsvetljava	5.000.000,00	1.475.485,00
Večnamenska dvorana Cirkovce	78.587.000,00	
Pločnik Gaj	8.000.000,00	
Pločnik Šikole	14.000.000,00	
Inv. vzdržev. domov in dvoran	2.000.000,00	2.000.000,00
Inv. vzdržev. mrliških vežic in pokopa.	1.000.000,00	
Cestna dejavnost	25.000.000,00	33.848.817,00
Športni parki	2.000.000,00	
Nakup zemljišč	3.000.000,00	
OŠ Cirkovce	1.000.000,00	3.702.950,00
Povezava CTV sistema	2.000.000,00	
Projektna dok. in nadzor	2.000.000,00	
Projektna dok. večna. dvo. Kidričevo	6.000.000,00	
Obnova domov in dvoran	1.000.000,00	
Sofinan. obnove vodov, omrežja	9.000.000,00	4.080.689,00
Sofinan. nizkonapetostnega omrežja Sofinanciranje ogrevanja	1.000.000,00	
vrtec, zdr. dom	2.000.000,00	
SKUPAJ	246.787.000,00	61.382.285,00
SKUPAJ	308.169.285,00	
postavkah.
Za boljšo preglednost sredstev in njihov namen bomo to prikazali v tabeli.
Prepričan sem, da iz prikazane tabele lahko vidite vsa področja delovanja Odbora za gospodarsko infrastrukturo. Skupna sredstva so navidezno velika, vendar ko je potrebno pokriti vsa področja Odbora za gospodarsko infrastrukturo, se ugotovi, da sredstev zmanjka.
Vsi člani Odbora za gospodarsko infrastrukturo vedno želimo - in prepričani smo, da v veliki meri tudi uspemo - uskladiti želje in potrebe v naši občini.
Odbor za gospodarsko infrastrukturo ima za 1.3.2000 sklicano 10. redno sejo, na kateri bo točno določil dela, ki se bodo izvedla v letošnjem letu. Po sprejemu takšnega sklepa bo lahko občinska uprava občine Kidričevo pripravila razpise za oddajo del in pridobila ponudbe za izvedbo del na področju gospodarske infrastrukture v občini Kidričevo.
Želimo, da bi večino del oddali pred dopustnim časom, vzdrževalna in druga manjša dela pa bomo po programu pričeli izvajati takoj.
V imenu odbora sem prepričan, da bodo občani, ko se bo obrnilo to okroglo leto, videli, da se ne glede na kritike, ki so ob vsakem delu, vseeno v naši občini Kidričevo nekaj naredi.
Janko BAŠTEVC, predsednik Odbora za gospodarsko infrastrukturo
Plan dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu
Na podlagi 3. člena Zakona o varnosti cestnega prometa RS (Uradni list RS, št. 30/98) in na podlagi Statuta občine Kidričevo o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predlagam naslednji
PLAN DELA ZA LETO 2000:
1.	Sodelovanje z osnovnimi šolami in mentorji prometne vzgoje ter pomoč pri izvajanju predavanj in izpitov za kolo učencev 3. razreda (OŠ Kidričevo, Lovrenc na Dr. polju in Cirkovce). Sodelovanje z vodji prometnih krožkov.
Predvideni stroški
250.000.	00 SIT.
2.	Organizacija 20-urnega tečaja CP za kolo z motorjem za učence 7. in 8. razreda, ki izpolnjujejo pogoje. Predvidoma cca 100 tečajnikov.
Predvideni stroški
140.000.	00 SIT.
3.	Organizacija predavanj policije ob pričetku in koncu šolskega leta v vseh osnovnih šolah občine
Kidričevo - akcija varovanja kritičnih točk, varnih poti v šolo. Izvedba prvi teden na začetku šolskega leta.
Predvideni stroški
140.000,00 SIT.
4.	Organizacija in izvedba akcije ob tednu prometne varnosti v času od 1. do 7. maja 2000:
-	akcija 'mladi v prometu'
-	akcija 'otrok v prometu'
-	akcija 'natakar, prosim' - delo prostovoljcev z alkotesterji v lokalih, kjer se zbirajo mladi,
-	udeležba na tekmovanju 'kaj veš o prometu',
-	akcije vzgojno-preventivnih akcij v sodelovanju s Policijo Ptuj (otrok v avtu, varnostni pas, hitrost, alkohol, oprema v avtu in podobno); izvedba naj bi se izvršila trikrat na leto.
-	izvedba akcije 'dobro biti viden' - oprema z odsevnimi trakovi po vseh vaseh v občini po mestih zbiralnic mleka učencev od 1. do 4. razreda (cca 25 učencev).
Predvideni stroški 250.000,00 SIT.
5.	Organizacija in izvedba prometnih krožkov v osnovnih
šolah občine ter izvedba medsebojnega tekmovanja. Izvedejo mentorji osnovnih šol.
Predvideni stroški
150.000,00 SIT.
6.	Sodelovanje v posameznih akcijah, ki jih prireja in organizira Republiški svet za preventivo. Udeležba na sestankih in predavanjih UE Ptuj in SPV RS-potni stroški in delavnice.
Predvideni stroški
150.000.	00 SIT.
7.	Sodelovanje	na
medobčinskem sodelovanju v tistih programih, ki se nanašajo na našo občino.
8.	Sodelovanje pri izboljšavi prometne varnosti, ki jo predvideva infrastruktura.
9.	Dajanje predlogov in mnenj komisije na pobudo in predloge krajanov ali ustanov za izboljšanje prometne varnosti.
Skupni stroški znašajo
1.080.000.	00 SIT.
Jože SORŠAK, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Iz življenja političnih strank
Na pobudo Zelenih Kidričevega je bila v četrtek, 27. januarja, v Domu krajanov Lovrenc na Dravskem polju sklicana seja predsednikov političnih strank, zastopanih v Občinskem svetu občine Kidričevo. Vabljen je bil tudi g. župan, vendar ga je zaradi zadržanosti nadomeščal podžupan. Na seji so razpravljali o predvideni
lokaciji objekta termične obdelave odpadkov in pripadajoče deponije pepela. Seje so se udeležili predstavniki Zelenih, SKD in ZLSD.
Slavko FEGUŠ
Proračun Komisije za šport in rekreacijo za leto 2000
Komisija za šport in rekreacijo je v letu 2000 dobila
6.700.000.	00 SIT sredstev iz občinskega proračuna. Osnovno delitev denarja smo porazdelili na tri področja: šolski šport, tekmovalni šport in rekreacija. Za šolski šport smo namenili
1.400.000.	00 SIT, za tekmovalni
4.500.000.	00 SIT ter za rekreacijo 800.000,00 SIT.
Šolski šport
Menimo, da je prav, da stimuliramo gojenje športnih aktivnosti že pri najmlajših v občini, zato smo dotacije namenili tudi šolam in vrtcem v naši občini.
Osnovni šoli Kidričevo smo dodelili 600,000 SIT, prav tako smo 600,000 SIT namenili tudi Osnovni šoli Cirkovce. Vrtcema iz Cirkovc in Kidričevega pa smo namenili po 100,000 SIT.
Rekreacija
Izvajalcem športnih dejavnosti na področju rekreacije smo dodelili:	Športnemu društvu
Cirkovce 185.000 SIT, po dvanajstinah pa to znaša 15.416.67 SIT. Športnemu društvu iz Kidričevega prav tako 185.000 SIT, karate klubu ZANSCHIN ter Športnemu društvu Apače pa po 100,000 SIT, kar znaša po dvanajstinah 8.333,33 SIT, Tenis klubu Cirkovce 80,000 SIT, kar znaša mesečno 6.666,67 SIT in Športnemu društvu iz Strnišča 50.000 SIT, mesečno 4.166,67 SIT.
Tekmovalni šport
Denar smo dodeljevali po določenem sistemu točkovanja, ki je vključeval tudi dodatne nagrade glede na uspehe v preteklem letu.
Tako je ŠD Lovrenc na Dr. polju zbralo 152 točk. Vsaka točka je vredna 5.549,00 SIT, skupaj se je dodelilo 843.380,00 SIT, kar znaša po dvanajstinah 70.282,00 SIT.
Strelsko društvo Kidričevo je zbralo 109 točk, kar znaša skupaj
604.792.00	SIT in 50.399,00 SIT po dvanajstinah. ŠD Apače je zbralo enako točk kot ŠD Lovrenc na Dr. polju, t.j. 152 točk ter s tem
843.380.00	SIT. Največ točk pa si je prislužil NK Aluminij iz Kidričevega, in sicer 380 točk. Tako smo nogometašem namenili
2.108.449.00	SIT, kar znaša po dvanajstinah 1 75.704.00 SIT.
Milan UNUK, predsednik Komisije za šport in rekreacijo
Zdravo in človeku prijazno okolje!
Ali smo sposobni uresničiti ta projekt ?
Danes se v razvitem svetu že zavedamo, da od našega planeta zahtevamo preveč in da je ta pot postala nevzdržna. Večina nas se zaveda, da v tem svetu ni vse prav in da bi kot posamezniki morali nekaj storiti. Zaradi nepravilnih razmišljanj se nam zdi, da stvari niso tako nujne. V nas je še vedno upanje, da bo trenutno obilje trajalo vsaj do konca našega življenja. Vsi vemo, da bodo naftne rezerve nekega dne pošle. Najbrž jih ne bo zmanjkalo v času našega življenja. Kaj se bo dogajalo z našimi otroki in zanamci, pa ni naša skrb. Ali res?
Danes v svetu živi šest milijard ljudi. Postavlja se vprašanje, ali je sploh še pomembno, kaj stori ali česa ne stori posameznik. Takšna razmišljanja izhajajo iz moralnih vidikov in noben sistem etike jih ne more označiti drugače kot bedne. Težko lahko upamo, da bi katerakoli oblast kdaj res učinkovito ukrepala za reševanje življenja našega planeta in s tem problematike okolja tudi na
lokalni ravni, ne da bi bila v to prisiljena. Zato se mora izvajati pritisk na vse subjekte, ki so odgovorni za zagotovitev zdravega življenjskega okolja. Najpomembnejše od vsega pa je, da smo poučeni in pravočasno obveščeni, tako da se zavestno odločamo za tisto, kar nam bo v prihodnje v prid in ne v škodo. Preden se odločamo, moramo upoštevati naslednje kriterije:
Ali je nek učinek na naše okolje dober, slab ali nevtralen? Če je učinek dober, kako ga lahko širimo in vzpodbujamo? Če je učinek slab, kako bi se projektu lahko odrekli? Če se nekemu projektu ne moremo odreči, kaj storiti, da zmanjšamo ali ublažimo škodo? Najbrž bomo morali upoštevati te kriterije tudi v našem okolju, predvsem v zvezi s projektom sežigalnice, ki seveda nudi enega od načinov reševanja problematike odpadkov.
Ljudje smo pač takšni, da smo lahko srečni le, če živimo v harmoniji z ostalim svetom okoli sebe. Vendar se življenje, ki ga živimo danes v razvitem svetu,
vrti v nenehnem krogu porabe in potrate. Takšno življenje je daleč od te harmonije, nasprotno, je zelo razdiralno. Če hočemo biti resnično srečnejši in zadovoljni, moramo bolj brzdati svoje zahteve po neobnovljivih virih našega planeta. To neodgovorno obnašanje žal pelje v katastrofo. Resnično se bomo morali potruditi, da ne bomo prispevali k uničenju edinega doma.
'Človekova ofenziva na okolje!'
Zemeljsko okolje razdelimo na tri osnovne elemente - zemljo, zrak in vodo. S svojimi vsa-konevnimi	aktivnostmi
onesnažujemo in uničujemo vse tri. Nadaljevanje te aktivnosti pomeni	povzročitev
nepopravljive škode. Navedel bi nekaj najpomembnejših virov onesnaževanja, s katerim se srečujemo v vsakdanjem življenju in v lastnem okolju.
Onesnaževanje zaradi pridobivanja energije:
Velike potrebe človeka po energiji povzročajo ogromno onesnaževanje. Energija, pridobljena iz fosilnih goriv, zastruplja ozračje, jedrska energija pa grozi zraku, vodi in zemlji.
Industrijsko onesnaževanje zraka:
Proizvodnja mnogih izdelkov, ki jih uporabljamo, posebno plastičnih, povzroča onesnaževanje, ker industrija izpušča nevarne kemikalije v zrak.
Onesnaževanje vode:
Vodo onesnažujejo industrija in gospodinjstva. Zrak in voda razpršita škodljive snovi, s tem so prizadeta široka področja in trpijo
Avtoodpad v Šikolah
kraji daleč od izvora onesnaževanja.
Onesnaževanje prsti:
Zakopavanje industrijskih in gospodinjskih odpadkov onesnažuje tla. To omogoča odtekanje kemikalij, ki lahko onesnažijo ležišča podtalnice, s katero se napajajo vodovodi.
Kisli dež:
Ta oblika onesnaževanja je stranski produkt zastrupljevanja ozračja. Plini, ki prehajajo v zrak, reagirajo z atmosfersko vlago. Dež, ki nastane, je navadno poguben za drevesa.
Prometno onesnaževanje:
Glavni vir energije za promet so fosilna goriva. Le-ta pomenijo poglavitni vir onesnaževanja zraka, ki je v zadnjem času strahotno naraslo.
Kmetijske kemikalije:
Hrana, ki jo uživamo, je pripravljena iz pridelkov, zraslih s pomočjo različnih kemikalij. Te tako ostanejo v hrani in vodi.
Onesnaževanje talnice:
Večina zemeljske sladke vode leži v naravnih zbiralnikih globoko pod zemljo. Ta voda se počasi kontaminira z raztopljenimi kemikalijami, ki se izpirajo skozi tla.
Kaj se zgodi z našimi odpadki?
Kopičenje smeti pomeni onesnaževanje vseh treh osnovnih elementov okolja. Veliko odpadkov iz gospodinjstev in industrije je zdravju škodljivih, od organskih snovi, škodljivih plastik in strupov. Odstranjevanje odpadkov v svetu danes rešujemo na več načinov.
Jame za smeti:
V večini držav odpadke zakopavajo. Zakopani odpadki onesnažujejo vodne vire in
okoliško zemljo. Zakopani toksični odpadki pa zastrupljajo tudi rastline z globokimi koreninami.
Odlaganje v morje:
Morja postajajo na žalost vedno večja greznica za odplake in industrijski odpadni material. To prelaganje odpadkov iz enega okolja v drugega je najslabši način, da se le-teh rešimo.
Sežiganje na morju:
Na ladjah za sežiganje smeti skurijo kemične odpadke pri visoki temperaturi. Razpadle produkte pa spustijo v ozračje, kar onesnažuje morje. Ker je ta način cenejši od uničevanja na kopnem, se tega postopka ponekod veliko poslužujejo.
Sežiganje:
S sežiganjem odpadkom se lahko pridobiva energija, a hkrati bi onesnaževali zrak, zlasti, če je med odpadki veliko plastike.
Odlaganje odpadkov na divjih odlagališčih:
Mnogi med nami stare televizorje, hladilnike in pohištvo odlagajo kar ob cesti, na odprtem in drugih neprimernih krajih, ki krasijo naše okolje. Zdi se nam prenaporno, da bi se odpadkov znebili na ustrezen način.
'Kjer osel leži, tam dlako pustil'
Ali veste:
-	I tona zbranega papirja nadomesti 3,5 m3 lesa,
-	da je 3,5 lesa približno 0,015 ha gozda,
-	da je 1 ha gozda približno 220
lesa, kar pa lahko nadomestimo z 62-imi tonami zbranega papirja,
-	da 1 ha gozda očisti na leto
okoli 18 milijonov nV zraka od CC>2 in drugih škodljivih primesi.
V večini držav odpadki končajo
najpogosteje na odlagališčih ali smetiščnih jamah. Sele obisk smetišča nam nudi sliko o tem, kaj vse mečemo proč. Ogromno je embalaže, razpadajočih organskih snovi, razbitih steklenic, pločevink, starega pohištva in gospodinjskih pripomočkov. Vmes so tudi manjše količine zelo nevarnih snovi - ostanki čistil, zdravil, pesticidov, barv, lakov, lepil, akumulatorjev, baterijskih vložkov, starih motornih olj... Vse to na odlagališču pomeni strupeno gmoto, ki ji ni mogoče biti kos.
Odpadki so strahoten konglomerat najrazličnejših stvari, ki jih ne bi smeli metati v isti smetnjak. Ko odpadke na deponijah prekrijejo z zemljo, se začnejo reakcije. Zaradi trohnenja organskih snovi (mesto jim je na kompostu) nastajajo vnetljivi plini, ki si seveda najdejo pot na površje. Ta plin na nekaterih smetiščih odvajajo s cevmi in uporabljajo za ogrevanje. V odpadkih so tudi kemične snovi (živo srebro, kadmij, nikelj iz baterij, ostanki topil...), ki jih izpere voda v zemljo in se nato pojavijo v pitni vodi. Ker smetišče ni ločeno od okolja, se spremeni v vir onesnaževanja. V tem primeru je glavno, da so odpadki umaknjeni izpred oči.
Seveda se postavlja vprašanje, kaj bo, ko ne bo več prostora za deponiranje odpadkov. Pri soočanju s tem problemom se je v svetu veliko odgovornih odločilo za sežiganje odpadkov. Do nedavnega so sežigalnice odpadkov veljale za najprimernejšo rešitev za uničenje te navlake. Na zelo enostaven način se rešimo odpadkov, jih sežgemo in dobimo povrh še energijo. Zadeva je ekonomsko privlačna in ekološko
sprejemljiva. Z zgraditvijo vse več sežigalnic pa so začeli biti plat zvona. Sežigalnice ne uničijo le odpadkov, ampak spuščajo v ozračje sumljive in nevarne pline, da ne omenjam problemov s snovmi na deponijah ostankov po sežigu. Če je temperatura v sežigalnici manj kot 900°C, kar pogostokrat je, se ob izgorevanju pesticidov, plastike in drugih zaščitnih sredstev sproščajo dioksini, ene najbolj strupenih in rakotvornih snovi. Znan je primer dioksina TCDD, ki je ušel iz kemične tovarne v italijanskem mestu Seveso in zastrupil zemljo za več let. Ta dioksin povzroča vrsto obolenj, med njimi tudi chlorance. Kaže se v izmaličenju, ko prizadene obraz, vrat in ramena. Zdravljenje je zelo dolgotrajno.
Če je v sežigalnici dotok kisika dovolj velik in če so odpadki premešani, ostaja raven TCDD minimalna. Zaenkrat ima malo sežigalnic vso potrebno sodobno tehnologijo, nihče pa zagotovo ne ve, kaj je pravi minimum glede varnosti. Ker ni pravih določil za nadzor emisij, lahko delavci v teh objektih vsak po svoji presoji določajo in ugibajo, kakšne varnostne ukrepe morajo sprejemati.
Sežiganje odpadkov ima seveda svoje prednosti, opozoril pa bi še na nevarnosti tega postopka.
Dioksini so le nekateri izmed nevarnih plinov v dimu sežigalnice. V dimu so tudi solna kislina iz plastike, kadmij, svinec, živo srebro in selen. Večina teh kovin ostane sicer v pepelu, vendar je tega potrebno odložiti na deponijah, kjer predstavljajo novo potencionalno nevarnost za okolje.
Sežiganje odpadkov je
navidezno koristno. Ob pridobivanju energije iz odpadkov se sprosti več težkih kovin (ki onesnažujejo okolje) na enoto koristne energije. Če hočemo svoje smeti varno sežigati, moramo vložiti ogromna sredstva, da odstranimo posledice svoje lahkomiselnosti. Zaradi sestave naših odpadkov je potrebna izredno draga tehnologija sistemov filtrov in naprav za čiščenje plinov, da ne omenjam odlagališč ostankov po sežigu. Kako se bo to obneslo v našem okolju, kakšne bodo obremenitve že obremenjenega okolja, na ti vprašanji bodo morali odgovorni dati argumentirane in strokovno podprte odgovore. Odgovoriti predvsem javnosti lokalnega okolja in upoštevati njegove pomisleke.
V spodnji tabeli so podatki o količini odpadkov, ki jih smetarji odpeljejo vsako leto. V njej niso upoštevani odpadki, ki jih ljudje sami odložijo na divjih odlagališčih.
Žal za Slovenijo ni natančnih podatkov, smo pa že v klubu držav, ki proizvajajo količino odpadkov, primerljivih z razvitimi evropskimi državami.
Čeprav je večina ljudi glede prihodnosti razpoložena optimistično, pa nas glede varstva okolja lahko prevzema pesi-
mizem. Najbrž je nekoliko pretirano trditi, da smo v svetu na robu ekološke katastrofe. Morja in reke so vse bolj onesnažena, gozdovi nam pospešeno propadajo, rodovitna zemlja je vedno bolj onesnažena s kemikalijami, smetmi in kar je najbolj usodno, da je zrak vedno bolj zastrupljen. Seznam človekove ofenzive na okolje je vsak dan daljši in vedno bolj strah vzbujajoč. Najbolj žalostno pri tem je, da pri zlorabljanju našega okolja sodelujemo vsi, ne da bi se tega prav zavedali.
Vsak od nas ima svobodno voljo in zato tudi čut za odgovornost. Sposobni smo delovati z močjo, ki ohranja in varuje ali uničuje, ki ruši in gradi in tudi varčno gospodari. Ne moremo pa imeti opravičila za nedelovanje. Seveda pa ostaja tudi upanje. Vedno več je zavesti, kaj moramo storiti mi sami, vsak izmed nas.
Kaj lahko storimo sami, da bo naše okolje lepše in bolj zdravo ?
Literatura:
John Seymour, Herbert Cirardet: Načrt za zeleni planet, prevedla Irena Polanc-Kristan;
DZS, Ljubljana, 1992
Slavko Feguš
	Vsi gospodinjski	Odpadki
	odpadki na leto	na prebivalca
	(t)	(v kg)
ZDA	200 000 000	875
Avstralija	10 000 000	680
Kanada	12 000 000	525
Japonska	40 000 000	344
Norveška	1 700 000	415
Nemčija	20 780 000	337
Švica	2 146 000	336
Francija	15 500 000	228
Italija	14 041 000	246
Zgodovina
KRONIKA SLOVENCEV OB PRELOMU TISOČLETJA
II. SLOVENCI OD PRVE SVETOVNE VOJNE DO ZAČETKA DRUGE
1915
V Parizu je bil ustanovljen Jugoslovanski odbor.
23.5.1915
Italija napove vojno Avstro-Ogrski.
16.6.1915
Italija osvoji vrh Krna in začne se soška fronta.
23.6.1915
Začela se je 1. soška bitka.
9.8.1916
Italijanska vojska je zasedla Gorico.
29.5.1917
Južnoslovanski poslanci v dunajskem	parlamentu
ustanovijo Jugoslovanski klub.
30.5.1917
Anton Korošec v Dunajskem parlamentu prebere Majniško Deklaracijo (z njo jugoslovanski poslanci zahtevajo združitev tistih ozemelj Avstro-Ogrske, kjer živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno državo pod žezlom Habsburžanov).
24-28.10.1917
V	12. soški bitki je nemški in avstro-ogrski vojski uspelo premakniti fronto daleč v Furlanijo.
12.5.1918
V	Juden-burgu je izbruhnil največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski vojski.
Začetek 1918
Deklaracijsko gibanje je doseglo vrhunec.
16.-17.8.1918
Ustanovljen je bil Narodni svet v Ljubljani s pokrajinskimi odseki.
26.9.1918
Ustanovljen je bil Narodni svet za Štajersko v Mariboru.
5.-6.10.1918
V	Zagrebu je bil ustanovljen Narodni svet SHS.
29.10.1918
Razglašena je bila ustanovitev Države SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov).
31.10.1918
Narodni svet v Ljubljani je imenoval Narodno vlado za Slovenijo. Koroška deželna vlada je razglasila vključitev Koroške v Republiko Nemško Avstrijo.
1.11.1918
Rudolf Maister je v imenu Narodnega sveta za Štajersko prevzel poveljstvo nad Spodnjo Štajersko.
3.11.1918
Na soški fronti je bilo sklenjeno premirje. V Trstu se je izkrcala italijanska vojska in do 16.11.1918 zasedla Julijsko krajino.
9.11.1918
Narodni svet SHS je z Jugoslovanskim odborom in srbsko vlado sklenil sporazum o zedinjenju (ženevski sporazum določa, da bo o obliki države sklepala Ustavodajna skupščina).
11.11.1918
Italijanska vojska je zasedla Primorsko in del Notranjske.
14.11.1918
Narodna vlada SHS je izdala odlok o začasni upravi za Slovenijo.
1.12.1918
Z združitvijo države SHS in Kraljevine Srbije je nastala Kraljevina SHS (Srbov,
Iz Julijske krajine se je izselilo okrog 53.000 Slovencev.
28.5.	-6.6.1919
Enote Dravske divizije so zasedle skoraj ves slovenski del Koroške s Celovcem in Gospo Sveto.
29.5.	-3.6.1919
Obstajala je Murska republika v Prekmurju.
28.6.1919
Hrvatov in Slovencev).
1918-1941
OBČINA KIDRIČEVO
Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj in Občina Kidričevo na podlagi 4. člena PRAVILNIKA O POGOJIH, NAČINU IN KRITERIJIH ZA PRIDOBIVANJE	SREDSTEV,
NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE KIDRIČEVO (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj , št. 29/95 ) razpisujeta
NATEČAJ
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ	OBČINE
KIDRIČEVO V VIŠINI
36.000.000.00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z	ROKOM
ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 0,0, % REALNI LETNI OBRESTNI MERI.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
1.	Gospodarske družbe z do 50-imi zaposlenimi.
2.	Samostojni podjetniki.
3.	Občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti (samostojni podjetnik) oziroma na pristojnem registrskem sodišču vložili predlog za vpis gospodarske službe v sodni register in
priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obrtne obratovalnice oziroma gospodarske družbe.
Sedež prosilca in kraj investicije morata biti na območju občine Kidričevo.
Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
*	spremembo gospodarske strukture v občini Kidričevo s poudarkom na višjih oblikah dejavnosti in ustvarjanju ekonomsko stabilnih gospodarskih enot,
*	povečanje produktivnega zaposlovanja in samozaposlovanja s pospeševanjem uvajanja sodobnih tehnologij,
*	energetsko varčne in okolju prijaznejše dejavnosti,
*	oblikovanje in utrjevanje identitete občine Kidričevo,
*	udeležbo domačih ali tujih sovlagateljev,
*	prodajo na tuja tržišča.
Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v 30-ih dneh od dneva objave natečaja na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25 , Kidričevo.
Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek oz. firmo, naslov obratovalnice oz. družbe, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priložijo še naslednjo dokumentacijo:
a)	investicijski program po metodologiji Ljubljanske banke za manjše projekte,
b)	za naložbo s predračunsko vrednostjo do 100,000.00 DEM v tolarski protivrednosti prosilec predloži le poslovni načrt, ki vsebuje zlasti:
*	osnovne podatke o investitorju,
*	opis programa z vidika tržnih možnosti (input,output), tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
*	vire financiranja,
*	predvidene rezultate programa,
c)	potrdilo o priglasitvi pri RUJP oz. sklep o vpisu družbe v sodni register (priglasitveni listi z vsemi prilogami) in dovoljenje upravne enote za opravljanje dejavnosti oz. potrdilo, da je bila pristojnemu upravnemu organu vložena zahteva za izdajo dovoljenja za obratovanje oz. na pristojnem registrskem sodišču vložena priglasitev za vpis družbe v sodni register,
d)	potrdilo o plačanih obveznostih državi,
e)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za samostojnega podjetnika davčna napoved za leto 1999, in podatke o poslovanju v letu 2000 (obrazec), za gospodarske družbe pa zaključni račun za leto 1999 (bilanca stanja in bilanca uspeha) ter podatke o poslovanju v letu 2000,
f)	dokazila glede na namen posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiško knjižni
izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del in gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del na ime lastnika oz. upravljalca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila.
g)	predlog zavarovanja posojila.
Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje bomo zavrnili.
Navodila in informacije dobijo prosilci na občinski upravi Občine Kidričevo.
Štev.: 062-03-22/00-6
Dne:	14.2.2000
Alojz Šprah, župan občine Kidričevo
OBČINA KIDRIČEVO
Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj in Občina Kidričevo na podlagi 4. člena PRAVILNIKA O POGOJIH, NAČINU IN KRITERIJIH ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV, NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA OBČINE KIDRIČEVO (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj) in 19. člena PRAVILNIKA O FINANČNIH INTERVENCIJAH ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI KIDRIČEVO (Uradni list RS, št. 61/99) razpisujeta
NATEČAJ
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI KIDRIČEVO - SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESNTE MERE V VIŠINI
38.000.000,00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 0,00 % REALNI LETNI OBRESTNI MERI.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
KMETJE.
Sedež in dejavnost prosilca mora biti na območju občine Kidričevo.
Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	posodobitev obstoječih hlevov z vidika varovanja varstva okolja,
-	novogradnje in adaptacije hlevov,
-	nakup kmetijske mehanizacije,
-	ostalih investicijskih vlaganj.
Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v 30-ih dneh od dneva objave natečaja na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25 , Kidričevo.
in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priložijo še naslednjo dokumentacijo:
a)	investicijski program, pripravljen po navodilih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (kmetijska svetovalna služba ...),
b)	mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca,
c)	posestni list,
d)	ustrezno dovoljenje za novogradnjo oziroma adaptacijo,
e)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca,
f)	potrdilo o plačanih obveznostih do države (plačani davki),
g)	predlog zavarovanja posojila (zemljiško knjižni izpisek ....).
Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje bomo zavrgli.
Navodila in informacije dobijo prosilci na občinski upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank tel. (062) 7990613 ali pri Novi KB Maribor, d.d, Poslovna enota Ptuj pri gospe Idi Arnejčič tel.: (062) 7870654.
Štev.: 062-03-24/00
Dne : 16. 2. 2000
Alojz Šprah, župan občine Kidričevo
Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek, naslov, opis
OBČINA KIDRIČEVO
Na podlagi 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, in 73/98), 2. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in 21. člena Statuta občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 52/99 in 98/99) je Občinski svet občine Kidričevo na seji 3.
2.	2000 sprejel
ODLOK
o javnem redu in miru
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom so predpisani ukrepi za zagotavljanje varstva javnega reda in miru, občanov in premoženja, zdravja in čistoče, zunanjega videza naselij in zelenih površin, ravnanja z opuščenimi vozili, čas trajanja javnih prireditev, varovanja pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju v občini Kidričevo.
2.	člen
Določbe odloka veljajo za vse fizične in pravne osebe v občini Kidričevo.
Vse fizične in pravne osebe so dolžne urediti svoje življenje in delo tako, da ne vznemirjajo, ovirajo ali motijo drugih pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, skrbijo za privlačen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanja, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana.
3.	člen
Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorne osebe, ki jih same storijo.
II.	VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU
4.	člen
Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi Zakona o javnih shodih in javnih prireditvah (Uradni list SRS, št. 20/73, 42/86, 5/90 in Uradni list RS, št. 8/90, 10/91, 17/91, 13/93, 66/93 in 29/95).
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu in javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, v gostinskem lokalu pa poslovodja ali druga odgovorna oseba oziroma zasebni gostinec.
Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javnega reda in miru, je dolžna:
1.	Poskrbeti za red in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru oziroma v javnem lokalu;
2.	Poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane;
3.	Zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi prireditve oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa;
4.	Po končani prireditvi prostor očistiti in vzpostaviti prvotno stanje;
5.	Zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz odločbe o dovolitvi prireditve ali potrdila ob priglasitvi javnega shoda oziroma javne prireditve;
6.	Poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti po 22. uri brez spremstva staršev ne zadržuje na prireditvenem prostoru ali v javnem lokalu;
7.	Poskrbeti, da lahko obiskovalci javnih shodov in javnih prireditev parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu.
5.	člen
Za zagotovitev javnega reda in miru je prepovedano:
1.	Točiti ali prodajati alkoholne pijače pred 7. uro ter v javnih lokalih točiti alkoholne pijače osebam, pri katerih zunanji znaki kažejo, da so pod vplivom alkohola;
2.	Popivati v prodajalnah ali drugih javnih krajih, ki niso določeni za točenje alkoholnih pijač;
3.	Točiti alkoholne pijače mladoletnikom;
4.	Kaditi v javnih prostorih in lokalih, kjer je kajenje prepovedano;
5.	Prenočevati po tujih senikih, parkih, avtobusnih postajah, v zapuščenih vozilih in v drugih, za to neprimernih prostorih;
6.	Zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času, ko je trošenje za ta namen omejeno;
7.	V strnjenem naselju v času od 22. do 6. ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dan, opravljati dela in dejavnosti, ki povzročajo hrup, z izjemo kmetijskih sezonskih opravil;
8.	Parkirati ali postavljati motorna ali druga vozila, prikolice ali druge delovne stroje na hišnih dohodih, garažnih dovozih, na zelenicah, igriščih ali drugih zelenih površinah, ki niso namenjene za parkiranje, ali na prehodih, ki povezujejo ulice, javne prostore in prometne površine, kjer bi to lahko oviralo dostop intervencijskim vozilom;
9.	Parkirati prevozna sredstva, puščati kontejnerje in posode za smeti na površinah, kjer bi ovirali promet ali pešce;
10.	Parkirati tovorna vozila na posebej urejenih in ostalih parkirnih površinah, namenjenih osebnim vozilom;
11.	Vstopati brez dovoljenja v prostore, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovala uradna oseba;
12.	Ovirati promet na javnem prostoru z odlaganjem kuriva ali drugega materiala več kot 12 ur, v kolikor pa tako odlaganje povzroča nevarnost, je začasno deponirani material potrebno odstraniti takoj;
13.	Odlagati les ali drug material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drugi objekt za splošno rabo;
14.	Motiti ali ovirati oziroma ogrožati organizirane sprevode, javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve;
15.	Po stanovanjih in na javnih mestih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov zoper njihovo voljo;
16.	Kolesariti ali voziti drugo vozilo po poti zelenice, parka, igrišča ali drugega javnega prostora, kjer je prepovedana vožnja s kolesom ali drugim vozilom ter na kakršenkoli način ovirati pešce na pločniku in drugih površinah, ki so jim namenjene;
17.	Prestaviti, odstraniti,
uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, žive meje, javna (opozorilna)	znamenja,
spomenike, prometne znake, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi,
ograje, posode za odpadke, stojala za kolesa ali druge naprave ali predmete za splošno rabo;
18.	Imeti živali, ki s hrupom, smradom ali kako drugače motijo okolico ali z iztrebki onesnažujejo pašnike, travnike in površine, kjer se igrajo otroci, parke in podobne druge javne površine ter rediti v bivalnih naseljih domače živali zunaj prostorov, ki so namenjeni za rejo;
19.	Voziti prevozna sredstva brez glušnikov ali z neprimernimi glušniki in vozila, ki povzročajo čezmeren hrup;
20.	Zadrževati se na prireditvenem prostoru po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času;
21.	Nositi v gostinske lokale nevarne premete;
22.	S kakršnim koli ravnanjem motiti TV in radijske programe;
23.	Kositi zelenice z motornimi kosilnicami v naselju ob času, ki je neprimeren, in s tem motiti in vznemirjati prebivalce in okolico. Kositi je prepovedano ob nedeljah in praznikih;
24.	Povzročati hrup z delovnimi in drugimi sredstvi v istem času, kot to velja za točko 23;
25.	Na javnih mestih reklamirati in prodajati pornografski tisk na vsiljiv način;
26.	Izzivati pretepe, nerede in prepire;

27.	Namerno puščanje oziroma odlaganje poškodovanih ali pokvarjenih (nevoznih), neregistriranih vozil in drugih prevoznih sredstev na javnem prostoru ali zelenici;
28.	Vznemirjati ljudi z močnimi poki, z vpitjem, prepevanjem ali uporabo preglasnih zvočnih naprav in glasbil v okolici, zlasti pa v času, ko se zagotavlja mir občanom;
29.	Metati petarde in druga pirotehnična in eksplozivna sredstva na mestih, kjer to ogroža varnost občanov.
6.	člen
Kartanje ali druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove pristojni organ, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru.
Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi lastnik ali zasebni gostinec. Prepoved mora biti objavljena na vidnem mestu.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
7.	člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano:
1.	Namerno odstraniti ali poškodovati stvari, objekte in površine, ki so javnega pomena;
2.	Nepooblaščenim osebam nositi na javnih shodih, prireditvah ali v javnih lokalih orožje ali predmete, s katerimi
se lahko prizadene telesna poškodba;
3.	Sankati, smučati, drsati, kotalkati ali rolkati ter žogati se na javnih prometnih površinah;
4.	Zasaditi živo mejo in drugo grmičevje ob bližini prometnic v nasprotju z določenimi prostorsko izvedbenimi akti;
5.	Puščati predšolske otroke brez nadzora na ulicah, cestah ali drugih javnih mestih;
6.	Sežigati gume, odpadno olje, tekstilne odpadke in umetne mase v naravnem okolju;
7.	Imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino, kjer obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi;
8.	Opremljati ograje ob javnih cestah in poteh z bodečo žico ali drugimi nevarnimi predmeti;
9.	Puščati pse brez nadzora in voditi popadljivega psa brez nagobčnika oziroma imeti psa, ki s svojim lajanjem pretirano moti in vznemirja okolico, ter opuščati opozorila 'HUD PES', če je pri hiši tak pes;
10.	Puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva ali puščati domače živali brez hrane, vode in zaščite;
11.	Namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali;
12.	Odstraniti, popisati, uničiti ali poškodovati napisne table, druga javna obvestila ali opozorilna znamenja ter druge
predmete, ki služijo javnemu namenu;
13.	Imeti ob javnih cestah nasip, ograjo, živo mejo, drevesa ali druge rastline in predmete v stanju, ki ovira ali ogroža prometno varnost občanov, posega v cestno telo ali kvari zunanji videz kraja ter spodkopavati ali spodrivati javne poti ali jih kakorkoli poškodovati;
14.	Ovirati promet na pločnikih ali drugih javnih poteh s kurivom ali drugimi predmeti dalj časa, kot je potrebno, da se odstranijo;
15.	Vleči hlodovino po krajevnih cestah in javnih poteh;
16.	Odlagati hlodovino in druge predmete v jarke oziroma, če se začasno odloži, je potrebno omogočiti pretok meteorne vode po jarkih;
8.	člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja mora lastnik ali upravljalec:
-	odstraniti objekte, ki mejijo na javno površino in ogrožajo varnost ljudi,
-	odstraniti objekte, ki ne služijo več svojemu namenu in kvarijo videz kraja,
odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost,
-	odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premoženje, če mejijo na javno površino,
-	obnoviti ali odstraniti
objekte, ki kvarijo videz ali ogrožajo varnost ljudi ali premoženja in so še vedno v uporabi.
IV.	VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE
9.	člen
Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano:-
1.	Metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, to je v potoke, na travnike, ulice, pločnike, ceste, dvorišča, gozdove ali na druge prostore, ki niso za to določeni;
2.	Onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim, to je spuščati odplake, fekalije ali gnojnico v potoke, v opuščene vodnjake in javne poti in v odkrite cestne jarke, kakor tudi na območje objektov za oskrbo s pitno vodo;
3.	Polivati makadamsko cestišče z odpadnim oljem ali drugimi okolju in zdravju škodljivimi snovmi, izlivati v kanalizacijo odpadna olja, kisline in druge za okolje škodljive snovi;
4.	Na športnih igriščih, avtobusnih postajah in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo;
5.	Prevažati mrhovino, kože, fekalije in ostale odpadke v vozilih, ki niso zaprta ali drugače ustrezno zaščitena in na kakršenkoli način onesnažujejo okolje;
6.	Prati motorna vozila, delovne stroje s priključki in
druge predmete na bregovih in strugah vodotokov in na zbirnih in zaščitenih območjih vodnih virov;
7.	Voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih, v trgovske, gostinske in druge javne lokale, otroška igrišča, na zelenice ter na pokopališča;
8.	Puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah;
9.	Poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih nameščene smetnjake ali klopi ter puščati odprte pokrove kontejnerjev in posod za smeti;
10.	V sušnem obdobju gnojiti z gnojnico, razen če gre za takojšno podoranje, ter v naseljenem območju gnojiti vrtove, sadovnjake in travnike z gnojnico ali drugimi smrdljivimi snovmi;
11.	Pustiti greznice in odtočne kanale odprte ali slabo zaprte in spuščati odplake iz greznic ali objektov po površini;
12.	Škropiti sadno drevje in trto v strnjenem naselju tako, da je ogroženo zdravje ljudi;
13.	Metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročajo zamašitev le - teh;
14.	Prevažati žagovino in druge sipke stvari tako, da se raznašajo po cestišču in okolici ali utegnejo škodovati zdravju ljudi;
15.	Puščati neočiščeno cestišče po delu.
V.	VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA NASELIJ IN ZELENIH
POVRŠIN
1 0. člen
Zaradi varstva zunanjega videza naselij in zelenih javnih površin je prepovedano:
1.	Postavljati šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena oziroma brez dovoljenja pristojnega organa in brez predhodnega soglasja lastnika ali upravljalca zemljišča in pristojnega inšpekcijskega organa;
2.	Pisati, risati ali na kakršenkoli drug način umazati zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno;
3.	Imeti nepokošeno travo na vidnih mestih ob javnih površinah;
4.	Hoditi ali voziti v naseljenih krajih izven poti, lomiti drevje, grmičevje in trgati cvetje;
5.	Postavljati montažne objekte na javnih površinah v naseljih brez ustreznega soglasja in v njih gojiti domače živali;
6.	Odlagati dotrajano stanovanjsko opremo, drva ali kakršnokoli navlako na javnih površinah in v okolici stanovanjskih enot.
11. člen
Lastniki oziroma uporabniki tovornih in drugih vozil, kmetijskih strojev in druge mehanizacije morajo takoj očistiti javno cesto, ki so jo onesnažili z vožnjo ali obračanjem teh
vozil in strojev na koncu njiv in drugih kmetijskih in gozdnih površin oziroma cesto, ki so jo onesnažili s hlevskim gnojem, prstjo ali blatom. Obračanje na njivah in drugih površinah mora biti urejeno tako, da s tem ni ovirana javna površina.
Vzdrževalci oziroma upravljale! ceste so dolžni zaradi varnosti prometa in čistoče pravočasno odstraniti z asfaltnih ulic, trgov in pločnikov pesek, ki so ga posipali zaradi poledice. Enako velja tudi za druge snovi, ki bi lahko vplivale na varnost prometa in čistočo površin.
VI.	RAVNANJE Z OPUŠČENIMI VOZILI
J 2. člen
Opuščeno vozilo je vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in nihče ne skrbi zanj na parkirnem prostoru, pločniku, zeleni površini, kmetijski površini, gozdni površini ali na drugi površini, katere lastnik je pravna ali fizična oseba oziroma na cesti in javni prometni površini, ki je vknjižena kot javno dobro.
1 3. člen
Odstranitev zapuščenega vozila z odločbo odredi pristojni inšpekcijski organ. Odločbo o odstranitvi se vroči lastniku vozila ali izvajalcu, kadar lastnik ni znan.
14. člen
Pristojni inšpekcijski organ v postopku odstranjevanja opuščenega vozila najprej opozori lastnika opuščenega vozila z nalepko na vozilu. Ta nalepka na opuščenem vozilu pomeni, da je lastnik opuščenega vozila dolžan v roku 24-ih ur odstraniti vozilo z javne prometne površine.
Če v določenem roku lastnik ne odstrani opuščenega vozila, izda pristojni inšpekcijski organ odločbo o odstranitvi in odložitvi opuščenega vozila za rok 14-ih dni na določen varovan prostor in obvesti upravo za notranje zadeve.
V tem času pristojni inšpekcijski organ pozove lastnika opuščenega vozila, če je ta znan, da odpelje vozilo proti plačilu vseh stroškov.
Upravljalec	skladišča
opuščenih vozil izda vozilo lastniku na podlagi listine, ki dokazuje lastništvo.
Po poteku 14- dnevnega roka, ko je vozilo varovano na točno določenem mestu, se razume, da je lastnik vozilo zapustil. V tem trenutku pridobi lastninsko pravico na opuščenem vozilu Občina Kidričevo.
Če ni možno ugotoviti, kdo je lastnik opuščenega vozila, odredi pristojni inšpekcijski organ odstranitev vozila na stroške proračuna Občine
Kidričevo, vozilo pa postane last Občine Kidričevo.
15. člen
Pristojni inšpekcijski organ v zvezi z odstranitvijo opuščenega vozila izdela zapisnik o stanju vozila in fotografijo vozila.
Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: datum opozorila vozniku vozila z nalepko, datum odstranitve, tip vozila, stanje vozila, podatke o lastniku vozila, če je ta znan, lokacijo opuščenega vozila.
Pokvarjeno, poškodovano ali zapuščeno vozilo, ki ga odstrani pooblaščena organizacija v skladu s 14. členom tega odloka, se mora odpeljati na prostor, kjer je zagotovljena varnost in varovanje vozila.
VII.	ČAS TRAJANJA JAVNIH PRIREDITEV
1 6. člen
Javne prireditve z uporabo zvočnih naprav v občini Kidričevo lahko trajajo:
1.	Na prostem in pod šotori:
a)	ob delavnikih od ponedeljka do četrtka najdlje do 22. ure
b)	ob petkih, sobotah in pred dela prostimi dnevi:
v stanovanjskih in poslovno- trgovsko- stanovanjskih območjih najdlje do 24. ure,
- v območjih, kjer v bližnji okolici (500 m) ni objektov za stalno prebivanje, najdlje do J.
ure,
2.	V zaprtih prostorih:
a)	ob delavnikih od ponedeljka do četrtka najdlje do 23. ure,
b)	ob petkih, sobotah in dan pred dela prostimi dnevi:
v stanovanjskih in poslovno-trgovsko-stanovanj-skih območjih najdlje do 1. ure naslednjega dne,
- v območjih, kjer v bližnji okolici (500 m) ni objektov za stalno prebivanje, najdlje do 2. ure naslednjega dne.
3.	Javne prireditve z uporabo zvočnih naprav lahko izjemoma trajajo tudi med 22. in 6. uro naslednjega dne na podlagi dovoljenja za uporabo zvočnih naprav na javni prireditvi, ki jo izda pristojni upravni organ po predhodnem soglasju občinskega organa.
Ne glede na omejitve 1. in 2. točke tega člena lahko pristojni organ izda dovoljenje za uporabo zvočnih naprav v podaljšanem času po poprejšnjem soglasju pristojnega občinskega organa, vendar se v tem podaljšanem času hrupnost-glasnost glasbe v odprtih prostorih ustrezno zmanjša.
Vlil. VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN BIVALNEM OKOLJU
1 7. člen
Zaradi varstva pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju
je prepovedano:
1.	Na javnih prireditvah in drugih javnih mestih ter tudi v zasebnih prostorih povzročati prekomeren hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih sprejemnikov ter drugih naprav za povzročanje zvokov med 22. in 6. uro.
2.	Z vpitjem, petjem, poki, uporabo zvočnih naprav in glasbil, hrupom motornih vozil, koles z motorjem, uporabo petard in drugih pirotehničnih sredstev ali na kak drug način motiti okolico, zlasti nočni mir in počitek občanov med 22. in 6. uro, preko vsega dne pa povzročati hrup ali ropot v bližini šol, zdravstvenega doma, vrtca, v gosteje naseljenem stanovanjskem naselju, v bližini cerkva in pokopališč.
18.	člen
Za mejne vrednosti ravni hrupa, ukrepanje za preprečevanje in zmanjšanje hrupa, nadzor, kazni, splošne, prehodne in končne določbe se uporabljajo določbe Uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95).
IX. KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Z denarno kaznijo 30.000,00 SIT se kaznuje za prekršek:
- posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
prekršek iz 3., 5., 7., 8., 9., 10. in 11. člena tega odloka.
Za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje posameznik na kraju samem.
Za takšne vrste prekrškov lahko izterja kazen na kraju samem policist ali pristojni inšpektor.
20.	člen
Z denarno kaznijo 80.000,00 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti krši določbe iz 3.,
5.,	7., 8., 9., 10. in 11. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 40.000,00 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
X. KONČNA DOLOČBA
21.	člen
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 062-02/99-8-65 Datum: 4. 2. 2000
Alojz ŠPRAH, župan občine Kidričevo
Podpisana je bila versajska mirovna pogodba.
23.7.1919
V	Ljubljani je bila ustanovljena univerza.
12.8.1919
Vojska Kraljevine SHS je zasedla Prekmurje.
10.9.1919
Podpisana je bila senžermenska mirovna pogodba.
1920-1927
V	tem času so na ozemlju sedanje Slovenije imele naj večjo politično moč tri stranke, slovenska ljudska stranka, liberalna stranka, sodialdemokratska in komunistična stranka. Delovale so še naslednje stranke: narodna ljudska stranka, narodno napredna stranka, samostojna demokratska stranka in samostojna kmetijska stranka.
1920
Na volitvah za konsituantno je SLS dobila 36,1% glasov, liberalna stranka 28,8%, socialdemokratska in komunistična stranka pa 29,6% glasov.
11.4.1920
Na kongresu v Ljubljani je delavska socialistična stranka za Slovenijo pristopila k socialistični delavski stranki Jugoslavije (komunistom).
15.-29.4.1920
13.6.1920
Fašisti so zažgali Narodni dom v Trstu.
10.10.1920
Izveden je bil koroški plebiscit na ozemlju severno od Karavank (59,04% glasovalcev je glasovalo za priključitev k Avstriji).
12.11.1920
Sklenjena je bila rapalska pogodba (meja med Italijo in Kraljevino SHS teče na slovenskem ozemlju po črti Peč-Jalovec-Triglav-Možic-Porezen-Blegoš-Planina-Snežnik-Kastav-morje, 1/3 oz. 300.000 Slovencev je prišlo pod Italijo).
28.11.1920
V kraljevini SHS so potekale volitve v ustavodajno skupščino.
28.6.1921
Sprejeta je bila vidovdanska ustava.
2.8.1921
Sprejet je bil zakon o zaščiti države (prepoved KPJ).
1921
Na ozemlju sedanje Slovenije je živelo 1.304.800 prebivalcev.
26.4.1922
Potekala je največja železničarska stavka.	Jugoslovanski del Slovenije je bil razdeljen na
4.6.1920	Ljubljansko in Mariborsko oblast.
Podpisana je bila trianonska mirovna pogodba.
jj Beljak, jp®0'*®”* Ve ..Triglav
1923
meja, ki jo je Italija zahtev, od Avstrije 1915
meja po londonskem dogovoru
italijanska zasedbena črta
VVilsonov predlog meje pc memorandumu 12.11.191:
meja po rapalski pogodbi
stara državna meja (Italija pred vojno)
plebiscitna cona A plebiscitna cona B j kraljevina SHS Reška država
Na volitvah je SLS dobila 60,5% glasov, liberalna stranka 14,4%, delavske stranke pa 10,6% glasov.
20.7.-17.9.1923
Potekala je največja stavka rudarjev med vojnama.
1924
Leon Štukelj je osvojil prvi zlati olimpijski medalji v mnogoboju in na drogu.
1925
Na volitvah je SLS dobila 60,3% glasov, liberalna stranka 14,6%, delavske stranke pa 6,7% glasov.
1926
France Marolt je v Ljubljani ustanovil Akademski pevski zbor (APZ).
1926
Organiziran je bil prvi radijski prenos koncerta iz Ljubljane.
1927
Na volitvah je SLS dobila 59,9%, liberalna stranka 21,1%, delavske stranke pa 10,12% glasov.
September 1927
Primorski narodni revolucionarji so ustanovili organizacijo TIGR (Trst,
Istra, Gorica, Reka). Njihov namen je bil z akcijami zbuditi pozornost svetovne javnosti, ustrahovati organizatorje raznarodovalne politike in Slovence vzpodbuditi k uporu.
6.1.1929
Kralj Aleksander I. je uvedel šestojanuarsko diktaturo (razveljavil je ustavo, ukinil parlament in imenoval vlado Petra Živkoviča).
3.10.1929
Kraljevina SHS je bila preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in preurejena v banovine, Slovenija v Dravsko banovino.
1930
Ustanovljena je bila Slovenska smučarska zveza.
1930-33
Dravski banovini se je zaradi gospodarske krize število delavcev zmanjšalo od 132.000 na 105.000, 1260 podjetij je šlo v stečaj.
3.9.1931
Aleksander I. je izdal oktroirano (vsiljeno) ustavo (kralju gre večina pooblastil).
1931
Na ozemlju sedanje Slovenije je živelo 1.397.650 prebivalcev.
1.1.1933
SLS je v slovenski deklaraciji objavila narodno politične zahteve.
1933
V	Ljubljani je bil zgrajen 70 metrov visok nebotičnik.
20.8-23.9.1936
V	Dravski banovini je stavkalo okrog 8.500 tekstilnih delavcev.
1936
Zgrajen je bil prvi odsek betonske ceste Ljubljana-Kranj.
17.-18.4.1937
V	Zgornjih Čebinah je bil ustanovni kongres komunistične stranke Slovenije.
11.8.1938
Ustanovljena je bila Akademija znanosti in umetnosti, od 1943 SAZU.
1939	V Dravski banovini je bilo registriranih 2706 motornih koles, 2306 osebnih avtomobilov, 126 avtobusov in 909 tovornih vozil.
1940
Na ozemlju sedanje Slovenije je živelo okrog 1.414.000 prebivalcev.
1940-41
Vlada Kraljevine Jugoslavije je odločala brez parlamenta.
25.3.194
Pristop Jugoslavije k trojnemu paktu (sile osi: Nemčija, Italija, Japonska)
27.3.1941
Demonstracijam v Beogradu sledi državni udar generala Dušana Simoviča, katerega vlada razveljavi pristop k trojnemu paktu.
6.4.1941
Sile osi so napadle Kraljevino Jugoslavijo (začetek II. svetovne vojne na tleh Jugoslavije)
Opomba:
V	naslednji številki vam bomo podali kroniko Slovencev od začetka II. svetovne vojne do današnjih dni.
Vir: Ilustrirana zgodovine Slovencev, MK, 1999
Naši kraji v 16. stoletju
STRAŽGONJCA
V Stažgonjci je I. 1527 živelo 7 studeniških podložniških družin: Anton, Karbat (4), Kuster, Unuk.
Tu je 1 535. dobival Vurberg cerkveno proseno desetino od 8 kmetij po 3 korce, kuro ali namesto nje 3 srebrnike in od 6 domcev po 1 srebrnik. Vsakokratni župan je je bil oproščen.
Leta 1542 so živele tu 3 raške družine - kočar, srednji kmet, veliki kmet; Ernac, Flajšaker, Veber; 7 betnavskih družin - 4 kočarske, 2 srednjekmečki, 1 velikokmečka: Jurko, Klement, Krabat, mlinar Mulner, Šuster, Tancer, Vizjak; 9 studeniških podložniških družin - 3 sred-njekmečke, 6 velikokmečkih: Čelofiga (2), Dragonič, Haročič, Plebešak, Sašpan, Teranek, Vaje (2). Gojile so 27 konj, posamezna do 12 (5) govedi, do 10 (5) svinj.
Leta 1545 je bil Štatenberg zaščitnik 4 družin: Krabat (2), Muhič, Šuster.
Betnavskih 8 domčarskih družin se je 1555. pisalo: Arne, Krobot, Mulner, Pucold, Šmid, Šušter, Tancer, Vezjak. Oddajale so po 32 srebrnikov, le mlinar 120 srebrnikov in 24 škafov prosa.
Leta 1572 so bile betnavske družine (7): Cimerman,
Čorklišič, Frandiaš, Meti red, Mulner, Plederšek, Šuster.
Vurberg je poznal 1590. tu 23 obveznikov - 16 kmetov, 7 domčarjev - cerkvene prosene desetine po 3 korce in kuro: Bernard, Celanija (2), Dalič, Damjan, Draganič, Hor, Iban, Jakob, Nitiret, Pankrac, Pleboš, Pleteršek, Ploderšek, Regal, Šuster (2), Vajič (2), Vatar, Vuk, Vustarič (2).
mmm
mm
... jpjgEZ^^V
MIHOVCE
Leta 1535 je 21 kmetij oddajalo po korec prosa in 2,5 srebrnika cerkvene desetine. Delili so ji jo vurberški grad, borlski grad in lovrenški župnik.
Za imenjske cenitve je živelo 14 majšperskih družin - 2 kočarski, 8 srednjekmečkih, 4 velikokmečke: Krajfnes, Kral, Lorber, Pavrič, Purišnik, Škorec (2), Šolman, Štefan, Trebeč, Vasel, Vabič (2), Vran, nadalje nekaj raških družin. Nepremičnine majšperskih družin so ocenili za 8 do 28 (19) imenjskih goldinarjev. Konj so redile 15, posamezna družina do 1 7 (5) govedi, do 8 (5) svinj. Le pri eni hiši so imeli 15 ovac. Tu je posedoval dvor, ocenjen s 300 imenjskimi goldinarji, z 2 travnikoma in vinogradom, ocenjenim s 24 imenjskimi goldinarji, mariborski meščan Janez Fuks. Nedavno je to kupil od Gnaserja.
Trideset let kasneje je bilo tu 17 majšperskih družin: Aplič, Jurek, Kral, Krajnc, Lantener, Letina, Oplos, Pehar, Peršuh (4), Sore, Šmidko, Tukošak, Vaher, Vhansun; četvero betnavskih družin Hvale (4).
Leta 1590 si je Vurberg tu delil cerkveno desetino od 28 družin: Ablos, Hvale, Hrastnik, Jurek (2), Kovač, Krabat, Kral, Krajnc, Kravšl, Ločeč, Marina, Osi (2), Paršuh (2), Pehar, Poterič, Rus, Sladec, Šuster, Švanc (3), Trepec, Vanič, Vauhl, Vrečko.
Videti je, da je okoli 1600 Majšperk izročil Ravnemu polju polovico svojih družin. Leta 1603 so bile ravnopoljske družine (8): Fakin, Galin, Hvale (2), Pehar,
Talen, Sladec, Vučič, majšperske pa naslednje leto (8): Hvale, Osi (2), Paršuh, Predikaka, Sajger, Tihošek, Vanše.
LOVRENC NA DR. POLJU
Leta 1490 so bile tu 3 štatenberške podložne družine še brez priimkov. Oddajale so po 2 škafa rži, 8 oziroma 14 škafov ovsa, povesmo prediva in srebrnike za travnike. Pri Lovrencu so sogorniki hasnovali 16 vinogradov in oddajali zanje 5 do 14 srebrnikov, kuro ali kopuna.
Leta 1542 je tu znanih 7 štatenberških družin - 2 kočarski, 4 srednjekmečke, 1 velikokmečka: Arbaser (2), Gašpar, Kočevar, Kot, Škarc, Švare. Nepremičnine so bile vredne 3 do 24 (15) imenjskih goldinarjev. Redili so vsega
3	konje, posamezne družine do 8 (4) govedi in do 4 (2) svinje. Med 1 7 sogorniki bližnjih štatenberških gorninskih vinogradov je bil tudi Arbaser. Hišni očetje 16 majšperskih družin - 3 kočarskih, 8 srednjekmečkih, 5 velikokmečkih - so bili: Felas, Jerpinko, Jurij, Kranec, Lotene, Obat, Pavel, Piglek, Probst, Rajnperšek, Ribič (2), Skosis, Šerberk, Veber, Živko. Nepremičnine so bile vredne 5 do 25 (15) imenjskih goldinarjev. Imeli so 9 konj, posamezna družina do 14 (6) govedi in do 10 (4) svinj. Ptujskogorski podložniški družini sta bili obe Šegi-novi. Oddajali sta vsaka po 1 goldinar. Nepremičnine so bile vredne po 10 imenjskih goldinarjev. Redili sta po 2 oziroma 5 govedi, 3 oziroma 8 svinj, ena še 8 koz. Betnavski sta bili Cipekova in Galičeva družina z nepremičninami 13 oziroma 15 imenjskih goldinarjev, 1 konjem, 2 oziroma 13 govedi, s 4 oziroma 6 svinjami. Velikonedeljske so bile Patriarhova in 2 Ferkovi družini s hišami 5 oziroma 6 imenjskih goldinarjev, njivami 6 oziroma 7 ornih dni, travniki 3 oziroma 4 dnevov košnje, z 11,9 in 4 govedi, s 6 oziroma 4 in nič svinjami. Župnik je bil gorninski gospod 24 vinogradov v bližnjih goricah.
V štatenberškem urbarju so 1545. popisali 6 družin: Asbaser (2), Kočner, Kot, Kumer, Škorič, že 10 let kasneje 13 družin: Asbaser (2), Košiča, Kot, Kotnik, Nedolg, Peterkovič, Priol, Sipec, Stipilčič, Škorič, Štandl, Šuster. Sredi stoletja je Štatenberg kupil od lovrenškega župnika
4	podložne družine, tu je bil grajski gozd, tu 3 grajski travniki.
Leta 1545 je Viltuš veljal za odvetnika lovrenške cerkve.
Leta 1555 so bile tu tudi 3 betnavske družine: Cipek, Komater, Rak. Viltuški grad je imel tu hrastov log.
Leta 1572 so se majšperske družine (16) pisale: Gerup, Grubnik, Harbat, Koroščič, Obad (2), Reš, Rešerk, Ribič, Socec, Staneko, Škasiš, Šnajder, Šturbal, Unverdorben, Vodeb in velikonedeljske (5): Ferk (2), Patriarh, Rakoveš, Trošt; betnavska Niklič.
Vir: 5. ptujski zbornik, SO Ptuj, 1985
Pisma bralcev
Kako dolgo še sprenevedanje!
Kratek povzetek članka iz Večera, dne 18.1.2000-02-18
Dr. Vilibald Premzl, nekdanji mariborski podžupan, profesor urbane ekologije na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, je v Večer poslal pismo, v katerem se sprašuje, kako dolgo bo še trajalo sprenevedanje o rešitvi problema komunalnih odpadkov na račun občanov. Zadeva je naperjena zoper nesrečno propadli projekt Cegor, ki je iz strokovne prešel v politično sfero, obenem pa je naredil primerjavo stroškov glede na tri možne variante koncepta in tehnologije gospodarjenja z odpadki. Razlike so velike:
-	Ločeno zbiranje odpadkov in kompostiranje: zahteva nakup in ureditev 22 ha velikega zemljišča ter stroške zapiranja po 25-ih letih, investicijo v Cegor, letno rentno lokalni skupnosti, plačilo nadomestila za spremembo kmetijskega zemljišča za potrebe Cegorja, obratovalne stroške, širitev sistema ločenega zbiranja odpadkov z nakupom posod za biološke odpadke in kontejnerjev za ostale odpadke. Letni strošek na gospodinjstvo: okoli 23 tisoč tolarjev letno (niso zajeti še stroški zbiranja odpadkov in odvoza v Cegor niti nova taksa za obremenjevanje okolja).
-	Sežiganje odpadkov, deponiranje preostanka: stabilizacija odpadkov, sušenje, sežiganje, deponiranje preostanka zahteva nakup, ureditev in zaprtje dobrih pet hektarjev velikega zemljišča (deponija), investicijo v sežigalnico in Cegor, rento lokalni skupnosti, obratovalne stroške, širitev sistema ločenega zbiranja odpadkov, stroške prevoza od Cegorja do sežigalnice, kom-postarne in do zbiralnic surovin ter obresti za najem investicijskih kreditov. Letni stroške na gospodinjstvo: okoli 40 tisoč tolarjev (brez stroškov ločenega zbiranja odpadkov in novo uvedeno takso).
-	Mehansko-fizikalna predelava odpadkov: osnovna tehnologija je švicarska ORFA (beri predzadnjo številko Ravnega polja), zahteva nakup in ureditev tri hektarje velikega zemljišča, investicijo v objekte in naprave za predelavo, obratovalne stroške in obresti za najem investicijskih kreditov. Odpadejo pa stroški prevoza odpadkov iz Cegorja v sežigalnico, kompostarno, pepela na deponijo, ločeno zbiranje odpadkov, investicija v sežigalnico in Cegor, renta lokalni skupnosti. Ta tehnologija je možna v obstoječem ali novozgrajenem objektu v obstoječi proizvodni coni, predelava je mehanko - fizikalna, z znanimi postopki in strojno opremo v zaprtem prostoru, brez emisij. Rezultat je reciklirana surovina za proizvodnjo novih vrst izdelkov ali polizdelkov (iverne plošče, plastični predmeti), te surovine je torej mogoče uporabiti za novo proizvodnjo. Letni strošek na gospodinjstvo: 12 tisoč tolarjev.
Dr. Premzl torej trdi, da je razlika med najcenejšo in najdražjo varianto skoraj štirikratna, kar je šokantni podatek glede na to, da bi posamezniki pri nas radi že jutri videli sežigalnico na dvorišču Taluma. Sploh pa ta isti dr. Premzl nič ni povedal o obremenjenosti zraka, vode, zemlje in zdravja ljudi pri vseh treh variantah. Verjemite mi, da bi vrstni red ponovno bil popolnoma enak: največ točk za mehansko-fizikalno predelavo odpadkov in najmanj za sežigalnico.
Kot občan Kidričevega dajem pobudo, da dr. Premzla povabimo med nas na zbore občanov, da bo kot strokovnjak s tega področja enakovreden predstavnik drugi strani, ki enoumno zagovarja sežigalnico kot edino pravo varianto reševanja problematike odpadkov.
Stanko Čurin, Kidričevo
Ne rišimo hudiča bolj črno, kot v resnici izgleda
Ogledal sem si sežigalnico in deponijo odpadkov Spittelau na Dunaju. Direktor Taluma mag. Danilo Toplek se je potrudil s prisotnostjo, da smo bili izčrpno informirani o sežigalnici in deponiji. Pozdravljam takšno prakso informiranja občanov. Sežigalnica je zgrajena na urbano poseljenem delu Dunaja. Zunanjost je arhitektonsko uredil znani arhitekt Hundertvvasser in je nekaj posebnega za Dunaj in okolico. O samem sežiganju odpadkov lahko govorim pozitivno. Sežigalnica je računalniško vodena in so vsi postopki izgorevanja ter čiščenja dimnih plinov pod kontrolo. Kot kemik verjamen strokovnjakom in direktorju v Talumu, da so v stanju omenjeno investicijo na površini Taluma tehnično izpeljati.
Kako pa gledam na deponijo odpadkov iz sežigalnice?
Deponija je locirana na obrobju mesta Dunaj. Bližina ni urbano poseljena. Stanje na deponiji je mene prej razžalostilo kot navdušilo. Mnogo je neznank, na katere ne vem odgovora. Morda sem prevelik skeptik in ne zaupam stroki, ki se je lotila omenjenega projekta odlaganja odpadkov na deponijo rdečega blata v Strnišču. Mene moti sedanja kampanja za ali proti. Naenkrat smo postali vsi strokovnjaki s področja sežiganja in odlaganja odpadkov. Eni so s srcem in dušo za, ker vidijo v sežigalnici svojo šanso. Drugi vztrajajo pri odklonilnem stališču, ker imajo določene pomisleke. Ne pustimo, da bo o sežigalnici odločala cesta ali politika. Dajmo prednost neobremenjeni nevtralni stroki, da izreče mnenje o primernosti ali neprimernosti sežigalnice in deponije v naši občini. Občani bomo morali na sedanjem območju nadaljevati z bivanjem z ali brez sežigalnice. Torej, ne pustimo se sprovocirati in naj pri odločitvah govorijo dejstva ter stroka in manj cesta. Ostanimo sosed sosedu, prijatelj in ne sovražnik. Zavedati pa se moramo, da je občina Kidričevo na območju, kjer je v preteklosti prihajalo do velikih negativnih ekoloških posegov v našo podtalnico in okolje. Zraven tega imamo mnogo zasipanih gramoznic, za katere ne vemo, kaj se v njih nahaja. Vsi kraji, razen naselja Kidričevo ter Nji vere, so brez kanalizacije. Zavedati se moramo, da mnogo naših odplak konča v podtalnici. Tudi način gnojenja kmetijskih zemljišč se je spremenil in vemo, da mnogi kmetovalci koristijo gnojevko namesto klasičnega hlevskega gnoja. Dodatno pa še obremenjujejo podtalnico škropiva, ki se nekontrolirano uporabljajo v kmetijstvu.
Idejnim vodjem in zagovornikom sežigalnice želim postaviti naslednja vprašanja:
1.	Kako bo poskrbljeno za stanovalce, ki so v neposredni bližini odlagališča oziroma prometnih poti?
2.	Kako bo poskrbljeno za kmetovalce, ki imajo v neposredni bližini obdelovalno zemljo?
3.	Kakovost bivanja v okolici deponije se bo znižala. Kaj lahko pričakujejo stanovalci?
4.	Premoženje mnogih bo razvrednoteno. Kdor bo nadoknadil razliko?
5.	Kako veliki bodo stroški odvoza smeti za posamezna gospodinjstva?
6.	Kako se bodo sortirali nevarni in nenevarni odpadki pred sežiganjem?
7.	Kjer se bodo skladiščili nevarni ostanki iz sežigalnice, ki jih Dunaj izvaža v zapuščene rudnike kamene soli v Nemčijo?
8.	Kako velika bo investicija in kdor jo bo plačal?
9.	Obstaja morebiti bolj primeren prostor za odpadke iz sežigalnice, kot je v Strnišču?
Tako razmišlja Viktor Cafuta, Apače
Iz gasilskega društva Apače!
Po reorganizaciji je novoizvoljeni upravni odbor PGD Apače pripravil 67. občni zbor, na katerem se je zbralo preko sto gasilcev. Srečanje so popestrili tudi pevci FANTJE TREH VASI iz PGD Lovrenc, LJUDSKE PEVKE in harmonikaš MOHORKO iz Apač.
Najinovativnejša učiteljica leta 1999
Največkrat se vrednosti nekoga, ki živi med nami, zavemo šele takrat, ko je že široko in splošno priznan in ko ugled in teža njegovega dela krepko presega naše ozke občinske meje.
Metka Gumilar
Prav tak je primer učiteljice Metke Gumilar iz Kungote pri Ptuju, dobitnice prve nagrade za najino-vativnejšo učiteljico leta 1999, skupaj z Zdenko Golub iz Osnovne šole Podlehnik. Skupaj sta tudi dobitnici ZKO Ptuj, podeljenih ob letošnjem kulturnem prazniku.
Njuno delo je bilo tudi zelo odmevno v tisku (Večeru, Tedniku), zato si poglejmo nekaj odstavkov, povzetih po časopisnih člankih.
V Založbi Rokus, ustanoviteljici sklada Inovativni učitelj leta, so že četrto leto zapored razpisali natečaj za inovativnega učitelja leta. Natečaj je bil objavljen v slovenskih medijih, razposlali pa so ga tudi na vse
osnovne in srednje šole ter zavode s prilagojenim programom.
Do razpisanega roka se je prijavilo 76 učiteljev in učiteljic z 42-imi nalogami, predlogi in inovacijami. Velik odziv je razveseljiv, saj kaže na to, da se med delavci v šolstvu vse bolj uveljavlja skupinsko delo. Med prijavami, predlogi in inovacijami pa je bila večina namenjena osnovnošolcem, nekatere pa srednješolcem. Izmed 42-ih prijavljenih del se jih je v zadnji izbor uvrstilo devet. Strokovna komisija, v kateri so sodelovali prof. dr. Ludvik Horvat, prof. dr. Peter Krečič, dr. Srečko Zakrajšek in Rok Kvaternik, je na podlagi ocen in meril sklada izbrala tri najboljše. Ocenjevali so zlasti koristnost posameznih inovacij oziroma učiteljeve metode dela z učenci.
Prvo nagrado in s tem naziv inovativni učitelj leta 1999 sta prejeli avtorici Zdenka Golub in Metka Gumilar za delo Šola v naravi. 'Non schole, sed vitae discimus' so dejali že stari Latini, kar pomeni: "Ne za šolo, ampak za življenje je treba v šoli pripravljati mlad rod".
Ena izmed vrednot, ki bi jim morala šola nameniti več pozornosti, je zagotovo narava: od pristnega čustvenega odnosa do nje do naravovarstvenega in ekološkega pogleda nanjo. Če bo šola opisano vrzel hotela zapolniti, bo morala zasnovati sistem neprekinjenih tovrstnih vzgojnih spodbud. Učinkovit tovrstni vzgojno-izobraževalni program bi moral spremljati mladega človeka od vrtca naprej. Šola v naravi je predvsem dolgoročna naložba in poskuša učence navajati na pristen odnos do narave in na preživljanje prostega časa v njej, s tem pa odvračati od nedeljskega ali počitniškega brezciljnega pohajkovanja. Projekt, ki ga predstavljata avtorici, jasno prikazuje, da je šola v naravi pedagoški proces z dolgoročno naložbo.
Zvonimir HOLC
OS Cirkovce
v
Računalništvo v OS Cirkovce
Že drugič na državno tekmovanje iz znanja računalništva v zadnjih treh letih
Pred štirimi leti smo na OŠ Cirkovce začeli uvajati računalništvo. Prvo leto samo v obliki interesnih dejavnosti. Učenci so se učili spoznavati osnove dela z računalnikom; česa drugega se ni
dalo zaradi zastarele opreme.
Nato smo ob pomoči občine Kidričevo	posodobili
računalniško opremo na optimalno raven za takratni čas. Udeleževati smo se začeli računalniških tekmovanj. Bili smo oganizatorji regijskega tekmovanja, na katerem je zmagal tudi učenec OŠ Cirkovce Matjaž Pernat. Zanimanje za računalništvo na šoli je postajalo vedno večje - tako med učenci kot učitelji, ki so prav tako začeli uporabljati računalnike pri svo-
jem delu in pri delu z učenci.
Sedaj na naši šoli uporabljamo računalnike pri posameznih predmetih na predmetni in razredni stopnji, za katere je na razpolago vedno več programske opreme, pri fakultativnem pouku računalništva, ki poteka od 5. do 8. razreda in pri interesnih dejavnostih, v katere so vključeni skoraj vsi učenci od prvega do
četrtega razreda.
V okviru interesnih dejavnosti imamo na šoli tudi skupino učencev šestega razreda, ki se poglabljajo v izdelovanje predstavitvenih strani na Internetu. Naša želja je, predstaviti šolo in dejavnosti na šoli v obliki spletnih strani na Internetu tudi v dveh tujih jezikih, za kar pa bo potrebno tudi sodelovanje učiteljev na šoli.
Internet je postal tako za učence kot za delavce šole nepogrešljiv. Uporabniško ime imamo že sko-
raj vsi delavci šole in tudi veliko učencev.
V	šoli imamo do Interneta dostop v celotni mreži tako učitelji kot učenci v času pouka.
V	tem šolskem letu smo se vključili tudi v projekt predstavitve svojega domačega kraja, ki bo potekal preko UNIVERZE MARIBOR in bo predstavljen na Internetu. Osnovni namen projekta je, vključiti učence in učitelje v projektno delo s slovensko tematiko. Prepričani smo, da bomo s pomočjo učencev kot učiteljev projekt dobro pripravili ter predstavili geografske, zgodovinske, kulturne in razne druge znamenitosti našega kraja. Veseli bomo, da bo temu pripomogla tudi naša šola.
Omenil bi rad še nekaj.
Martin SAGADIN, 6.r. OŠ Cirkovce
Tudi letos je učenec naše šole Martin Sagadin dosegel odličen rezultat na regijskem tekmovanju iz znanja računalniškega oblikovanja besedil s programom WORD, ki je potekalo v OŠ ZAVRČ. Zastopal bo našo šolo na državnem tekmovanju.
Držimo pesti!
Ivan KOJC
Učilnica
Vzgoja in izobraževanje
V pričakovanju prihoda dedka Mraza
Na hodnikih vrtca smo vzgojiteljice jeseni izobesile trti ne rogovile, nanje pa pritrdile cele ježeve družine, ki so iskale sladke sadeže. Konec novembra pa smo jih prekrile z vejami, na katere smo iz belega tekstilnega materiala nakazale sneg. Otroci so spremembo takoj zaznali. Spraševali so, zakaj so ježki skriti pod vejami in me smo jim razložile, da so se skrili v brloge in se pripravljajo na zimsko spanje.
Tako se je tudi po igralnicah, od
Dedek Mraz med nami
najmlajših do malih šolarjev, začela priprava na zimo, na najbolj pričakovan dan, ko nas bo obiskal dedek Mraz. Otrokom smo pripravile adventne koledarje in pričeli smo z odštevanjem dnevov. Seznanjali smo se z novimi zgodbicami o zimi, se naučili nove pesmice o dedku Mrazu, se pogovarjali o željah in jih nato tudi zapisali v pisma, ki smo jih poslali dedku Mrazu. Odločili smo se, da bomo letos izdelali prav posebne obeske za novoletno jelko - figure živali iz slanega
testa. Pobarvali smo jih v barvah mavrice.
Ker pa otroci svoje doživljanje najlažje izrazijo z likovnimi izdelki, smo se lotili risanja s tušem, s flomastri, z voščenkami in slikanja s tempera barvami. Risbe so bile ena lepša od druge in smo se vzgojiteljice kar težko odločile za le peščico tistih, ki smo jih razstavili v MERKATOR-jevi prodajalni v Kidričevem. Vmes pa smo oblikovali še snežake iz papirja, kartona in slanega testa.
Ves čas smo vzgojiteljice pripravljale sceno in lutke za lutkovno predstavo "Spet prišel je tisti čas/ Pripravile smo jo kot senčno gledališče in smo jo izvajale v predbožičnem tednu. Takrat smo tudi okrasili smrečici, pekli najrazličnejša peciva, pričela se je zima, obiskal nas je dedek Mraz in ves ta veseli december smo zaključili z ŽUROM.
Otroci so bili ves čas v veselem pričakovanju dedka Mraza, delavke vrtca Kidričevo pa z opti-
mizmom zremo v novo tisočletje. Upamo, da bo prijazno do vseh nas, otrok in delavcev. Zato pa vam vsi poklanjamo to voščilo:
Razumevanje drugih ljudi, potrpljenje z njimi ter majhen izkaz ljubezni -ponesite v leto 2000 in spoznali boste, da mnogokrat ni veliko potrebno, da ste lahko srečni.
Vzgojiteljica JOŽICA RACA

		P	
1 * •	,1 1	^ a	
			

Božično - novoletni koncert
V	Kidričevem v cerkvi SVETE DRUŽINE je bil 26.12.1999 ob župnijskem prazniku posvečen božično-novoletni koncert.
Na slavnostnem koncertu je nagovoril in pozdravil zbrane gospod župnik Andrej MAZEJ.
V	začetku koncerta so zapeli domači pevci pesem SVETA
DRUŽINA, avtorja besedila in glasbe Jožeta TOVŠAKA.
Slovesnost se je nadaljevala s kulturnim sporedom, na katerem je nastopil MoPZ TALUM iz Kidričevega.
Nato je sledila voščilnica župana g. Alojza Špraha, ko je čestital občanom za DAN SAMOSTOJNOSTI, ki smo ga praznovali prav na ta dan.
Zadoneli so prijetni zvoki orgel, ki jih je cerkev dobila leta 1997. Te zvoke je iz orgel izvabil profesor maistro Marjan Potočnik, duhovnik iz Murske Sobote. Ob spremljavi orgel je nato profesor Janez Vovk iz Maribora pokazal svoje znanje igranja trobente.
Božično-novoletni koncert so z skupnim nastopom zaključili vsi nastopajoči.
Marta PINTERIČ
Slikarska razstava v Cirkovcah
Tik pred novim letom 2000 so likovniki iz Cirkovc postavili svoje podobe na ogled. Želeli so povedati, da ustvarjajo, da zagnano delajo.
Na razstavi v dvorani ob šoli so pokazali svoje slike Leon Pišek, Bogomir Jurtela, Miran Kaiser,
Dragica Kaiser in Martin Ditinger.
Na razstavi smo bili posebej veseli svetnikov iz občine Kidričevo, saj potem verjamemo, da se tudi naša oblast zanima za ustvarjalnost in jo podpira.
Slikarstvo zahteva od ustvarjalca zelo trdno in vztrajno delo, veliko odpovedovanja in še več izpostavljanja. Zato nekateri ustvarjajo bolj zase.
V Cirkovcah je že dolgo živo likovno ustvarjanje in vemo, da je še več dobrih slikarjev v cirkovški fari. Veseli bi jih bili na razstavah, kjer bi z barvami povedali, da so tu in da živijo polno plodno življenje.
Likovniki se zahvaljujemo Kulturnemu društvu Cirkovce za vzpodbude in konkretno pomoč. Posebej iskreno pa smo hvaležni ansamblu Idila iz Cirkovc za njihov novi pester program, s katerim oživljajo naše lepe napeve in so z njim prijetno poživili razstavo.
Najbolj pa nam je dragoceno, da nas likovno ustvarjanje osrečuje in govori, da smo ljudje; tisti z dobro mislijo v srcu.
Bogomir JURTELA
Silvestrovanje na prostem
Prestop v novo leto 2000 se je povsod po svetu odvijal bučno in še posebej slovestno. Tudi občina Kidričevo si je zadala za nalogo, ponoviti in izboljšati vzorčni prehod v letu 1999. V ta namen je bila ustanovljena Komisija za izvedbo silvestrovanja na prostem. Člani komisije z županom na čelu in nekaterimi izvajalci so imeli kar nekaj dela v zad-
Silvestrovanje na prostem
njem tednu, da je bilo vse pripravljeno, tako ali vsaj približno tako, kot so si zamislili: da je bila dovolj velika in okrašena smreka v okras prireditvenemu prostoru, da je bila napeljana elektrika in razsvetljava, da je bil oder postavljen in okrašen, da so se pripravile stojnice (seveda tudi obložile) itd.
Kljub hudemu mrazu se je silvestrski tek začel točno in s kar številno udeležbo (več v posebnem prispevku).
Najbolj korajžni in vztrajni so se po tem preselili
Prehod v novo leto 2000
kar pred oder in skupaj z glasbo in povezovalnim programom ansambla Idila je čas do polnoči kar hitro mineval. Množica ljudi se je večala in širila, raslo pa je tudi razpoloženje. Razne igre in nagrade so samo pridale nekaj utrinkov k boljšemu vzdušju.
Polnočni prestop je ob obveznem odštevanju, čestitkah in bučnem pokanju ter minutah za županov govor minil kot blisk. Okrog prizorišča pa se je začelo zbirati vedno več ljudi (tudi iz dvorane in okoliških vasi) v pričakovanju ognjemeta. In res se je po mnenju večine izplačalo priti pogledat. Tako inpozantna, veličastna in impresivna zadeva se v Kidričevem ne zgodi vsak dan. Raketno iztreljevan-je si je sledilo v serijah in nad gledalci se je oblikoval svod tisočerih barv in iskric v vseh možnih kombinacijah. Vse skupaj je z besedo nemogoče opisati.
Nekateri najvztrajnejši so nadaljevali z zabavo še nekaj časa, večina se je po tem hitro poslovila, vsem pa so ostali lepi vtisi in želja, da se čez leto spet dobimo.
Zvonimir HOLC
Silvestrski tek
V	Kidričevem smo se letos odločili, da zaključimo to leto s tekom po ulicah Kidričevega.
Organizirali smo ga na samo staro leto, 31.12.1999. Organizator teka je bila občina Kidričevo, ki je za udeležence pripravila bogate nagrade. Pri organizaciji je sodelovalo tudi Športno društvo Kidričevo.
V	parku mladosti smo se zbrali ob 20.30, kjer so se udeleženci najprej
prijavili in dobili startne številke. Ob 21.00 je gospod župan Alojz ŠPRAH dal znak za začetek teka. Sodelovalo je 21 udeležencev. Tek je potekal pri -10-ih °C in zato je bilo udeležencev manj, vendar smo kljub temu dobili prve zmagovalce našega prvega teka.
Rezultati prvega teka
-ženske:
1.	Ajda Raca
2.	Maja Štumberger
3.	Mateja Zemljarič
-moški:
1.	Maks Lavra
2.	Damjan Mergeduš
3.	Anton Podvršek
Prvi trije so dobili pokale in bogate nagrade. Vsi udeleženci so se lahko pogreli ob toplem čaju, ki jih je čakal na cilju. Veseli smo, da je tek uspel in upamo, da bo postal tradicionalen. Vsem nam naj bodo ti zmagovalci izziv, da jih bomo drugo leto premagali in bo ta tek postal NAŠ tek po ulicah Kidričevega.
Andreja EMERŠIČ
Prvo srečanje tamburaških skupin v
Kidričevem
Ko razmišljaš o kulturnem dogajanju v občini Kidričevo, zagotovo najdeš za vsakega nekaj - vendar moraš slediti dogajanjem.
Tako je bilo v soboto, 22.1.2000, v restavraciji PAN v Kidričevem prvo medobmočno srečanje tamburaških skupin in orkestrov SV Slovenije, ki ga je pripravil Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, v sodelovanju z občino Kidričevo.
Organizator je povabil sedem skupin,	izbranih	na
medobčinskem srečanju, ki je bilo decembra v Cirkulanah.
Pred nastopom je župan občine Kidričevo g. Alojz Šprah namenil pozdravne in spodbudne besede vsem nastopajočim, kakor tudi vsem tistim, ki smo se kulturnega večera udeležili.
PRISLUHNILI SMO NASLEDNJIM ORKESTROM:
-Lotmerski tamburaši DU Ljutomer,
-Tamburaško	društvo
"Drotmantraši" Radenci so odpovedali nastop zaradi bolezni v ansamblu,
-Tamburaški orkester KD Franca Prešerna Videm,
-Dekliška tamburaška skupina Ormož,
-Tamburaška skupina KUD
Hoče,
-Tamburaški KAVKLER KUD Janko Živko Poljčane,
-Tamburaška skupina PD Cirkovce.
V dobri uri igranja so nam nastopajoči pokazali, kako pestra je lahko tamburaška glasba - saj godbeniki izbirajo skladbe iz ljudske zakladnice.
Marta PINTERIČ
Podelitev priznanj ob kulturnem prazniku
V Mestni občini Ptuj v Narodnem domu je bila v soboto, 5.2.2000, proslava ob letošnji dvestoti obletnici Prešernovega rojstva, in to pred dnem pesnikove smrti, ki smo si ga Slovenci izbrali za državni kulturni praznik.
Najzaslužnejšim so podelili priznanja za dosežke na kulturnem področju. Dobitniki so dobili: oljenke, priznanja in plakete.
Priznanje je prejela tudi naša občanka ga. Ivanka Srpčič, učiteljica slovenskega jezika na OŠ
Kidričevo.
Ga. Ivanka Srpčič je priznanje prejela za dolgoletno aktivno delo na kulturnem področju in za delo v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo.
Iskrene čestitke!
Marta PINTERIČ
Proslava ob kulturnem prazniku v občini Kidričevo
Tudi v Kidričevem smo se pridružili nizu proslav in prireditev ob kulturnem prazniku, 8. februarju. Ker je že običaj, da se to zgodi vedno na drugem mestu oziroma v drugi dvorani, so za to bile letos izbrane Apače.
Poln prireditveni prostor ter številni nastopajoči so dali pečat lepo pripravljeni in vodeni proslavi v režiji vedno nepogrešljive gospe Kotar. Županov
Ljudske pevke
govor ter prepevane in recitirane pesmi domačega in umetnega žanra pa so izzveneli v zadovoljstvo vseh prisotnih.
Prešeren je bil vodilo prireditve in ostal bo njegov odmev vse do naslednjega kulturnega praznika.
Zvonimir HOLC
Zlata poroka
V soboto, 5. februarja 2000, sta pred županom občine Kidričevo Alojzem Šprahom po 50-ih letih zakonske zveze v krogu sorodnikov in prijateljev izrekla svoj drugi DA zlatoporočenca Janez in Antonija Serdinšek iz Lovrenca na Dr. polju 65 - in tako proslavila zlato poroko.
Janez Serdinšek se je rodil v Lovrencu na Dr. polju 9. 12. 1919. leta, Antonija Serdinšek, rojena Drevenšek, pa 3. 4. 1928. leta, prav tako v Lovrencu na Dr. polju.
Poročila sta se 4. februarja 1950 na Ptujski Gori. Zlatoporočenca sta si na kmetiji v Lovrencu ustvarila svoj dom. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, danes pa ju razveseljujejo štirje vnuki.
Zlatoporočencema iskrene čestitke.
Ledena trgatev šipona
Na predbožični dan 24.12.1999 sta se opogumila in s pridnim delom pridelala ledeno trgatev šipona Bojan in Milena LUBEJ iz Kidričevega.
Za takšno trgatev je pogoj vsaj 3 dni - 7 stopinj Celzija, da je trgatev uspešna. V zasneženem, a s soncem obsijanem vinogradu v Halozah, v kraju Repišče, so trgači pobrali okrog 300 do 400 trsov, to je cca 150 kg grozdja. Naprešali so nato 43 litrov ledenega soka, ki ga bodo morali skrbno skletariti, da bo postalo vrhunsko ledeno vino.
S hidravlIjično stiskalnico so tudi stiskali pri temperaturi - 7 do - 10 stopinj Celzija	in
namerili 167 ekslerjev sladkorja. To pomeni za sorto šipon zelo veliko.
Trgatev je potekala v domačem prazničnem vzdušju. Kljub
hudemu mrazu so jim prijatelji stali ob strani.
V svoji kleti pa si Bojan in Milena še naprej želita dobro vino in uspešno kletarjenje s sorodniki in prijatelji, da bi lahko skupaj uživali sadove dela in truda.
Takšnim željam se pridružuje tudi uredniški odbor občinskega glasila 'Ravno polje' Kidričevo.
Marta PINTERIČ
Izdajatelj glasila poziva vse zainteresirane posameznike, društva in podjetja, da sodelujete s svojimi prispevki in reklamami ter nam s tem pomagate oblikovati naše in vaše glasilo.
Prispevke pošljite na naslov :
OBČINA KIDRIČEVO
Ul.Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo, p.p. 38, s pripisom ' ZA GLASILO '.
Izdajatelj: Občina Kidričevo
Odgovorni urednik: Vlado Forbici
Sodelavci: Milan Unuk, Zvonimir Holc, Slavko Korošec,
Stanko Pernat, Marta Pinterič in Slavko Feguš
jezikovni pregled: Dušanka Dobnik Jaki
Karikatura: Jernej Forbici
Foto na naslovnici(minister Pavle Gantar): Martin Ozmec Oblikovanje in tehnično urejanje: Šange d.o.o.
Izdano v nakladi 2400 izvodov.
Glasilo je brezplačno. Ponatis prepovedan. Po mnenju Urada vlade za informiranje se za glasilo plačuje 8% DDV.
SE ZADNJA VEST :
1 6.02.2000 je občino Kidričevo obiskal okoljevarstveni minister gospod Pavle Gantar. Tako v Talumu kakor na občini je bila obravnavana problematika termične obdelave odpadkov iz gospodinjstva in umeščanje objekta v naš prostor.
Na občini je bil na dnevnem redu tudi koncept nadaljnjega razvoja občine s poudarkom na možnosti izgradnje komunalne kanalizacije in čistilnih naprav v našem prostoru. Več o obisku in rezultatih v naslednji številki.
V skladu s 62. in 67. členom Statuta občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 52/99 in 98/99)
sklicujem
zbore občanov občine Kidričevo za naslednja območja:
1.	Apače (za območje kraja Apače), ki bo v četrtek,
9.3.2000, ob 18. uri v Domu krajanov Apače;
2.	Cirkovce (za območje krajev Cirkovce, Dragonja vas, Mihovce, Spodnje Jablane in Zgornje Jablane), ki bo v nedeljo, 12.3.2000,
ob 19. uri v jedilnici Doma krajanov Cirkovce;
3.	Kidričevo (za območje kraja Kidričevo), ki bo v petek, 3.2.2000, ob 19. uri v Osnovni šoli Kidričevo;
4.	Kungota pri Ptuju (za območje kraja Kungota pri Ptuju), ki bo v nedeljo, 12.3.2000, ob 16. uri v Domu krajanov Kungota pri Ptuju;
5.	Lovrenc na Dr. polju (za območje krajev Lovrenc na Dr. polju, Pleterje in Župečja vas), ki bo v ponedeljek, 13.3.2000, ob 19. uri v prostorih Društva upokojencev Lovrenc na Dr. polju;
6.	Šikole (za območje krajev Šikole, Pongrce, Sp. Gaj pri Pragerskem in Stražgonjca, ki bo v soboto, 11.3.2000, ob 19. uri v Gasilskem domu Šikole;
7.	Starošince (za območje kraja Starošince), ki bo v soboto, 11.3.2000, ob 16. uri v Gasilskem domu Starošince.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.	Predlaganje kandidatov za člane Krajevnega odbora.
2.	Predstavitev projekta "Sežigalnica".
3.	Razno.
Alojz ŠPRAH, župan občine Kidričevo
Februar 2000
0
Foto: Anita Čelan
	\	
	\T	_	^	-s-	
		
	L,		 v.	
	rkm^rtK-A,	
	I 1 tg	lu^|	B ga	-	.-
[WW'M>~J\'// rrf• ‘Žv i-lWi >r 'h* ^ ffitf „-jr/ W. y " ^ u. /JE£ :~ - A ppsn.il F f -.J iifel	V	-w* ■■	._ti
	ll 1*—,	V	" *} ~ Js 'elitni gjgti> iisy:. \
: P	1	,..		 —>- Ji