Posamezna »evlika 1 K. Poštnina plačana v gotovini. M8- »UnMjaii, v Mii, dne 3. julija 1921 LelO KLVUL • SLOVENEC« irelja pt pošti aa tu strani Ji|o- ^eltrlj« ta t LJnblJanl: ei oelo leto naprej. K 18®«— 1 pol leta „ .. „ B(h— M četrt leta „ .. „ ■a enmesec „ «. „ 18'— i|a hosemstve eelolelno K 240-. fes Sobotna Izdaja: & Sa oelo leto ..... K S0-— 1» inozemstvo.> • . - 33'— Oretolštvo J« t Kopitarje*! nllol Stev. i/m. Rokopisi ae se vračaj«; nefrankirana pisma se ae sprejemajo. Dreto, telet Str. 60, npravn. fitr. 828. Inseratl: Političen list za slovenski narod. Dr, Otokar Rybaf: Dolifila Lendava v uelitai nevarnosti? Pariz, 15, junija 1920. Pod gornjim naslovom v slovenskih listih objavljena vest/ da zamore mejna komisija odtrgati poljubno kose od ene države in jih prideliti drugi ter da obstoji (vsled tega nevarnost za Dolnjo Lendavo, Sloni na razlagi dotičnih določb, ki jo Mažari razširjajo, ki pa gre nedvomno predaleč. Čl, 29. mažarske mirovne pogodbe, Katerega ima gornja vest brezdvomno v mislih, daje sicer res mejni komisiji polno Jffloč {tout pouvoir) ne samo v slučajih, kjer •e ima meja določiti šele na licu mesta, temveč tudi v slučaju, da bi ena interesi-■■ ranih držav zahtevala revizijo delov, določenih po Upravnih mejah; no, kakor do-sfovlja takoj rečeni članek, tudi v teh dveh ■lučajih ima komisija slediti čim bližje (sirivre au plus pre) v pogodbi dani meji, vpoštevaje. kolikor le mogoče upravne meje in krajevne gospodarske interese (tsrej le gospodarske, ne tudi narodopisne!). Gre torej le za čisto neznatne spremembe, na pr. za priklopitev kakega studenca, kakega mostu, kake poti, kakega kompleksa njiv itd., ki jih je določena meja odtegala od naselja, kateremu so v glavnem služili. Tako odstopanje od meje, določene v Ibrifovni pogodbi, kakor je prikazuje možnim gornja vest, je torej nedopustno in to tem bolj, Ker so v mirovni pogodbi natančno navedeni kraji, ki imajo ostati na zapadu oz. na vzhodu državne meje, M,eja ima iti vzhodno krajev Kebeleszentmarton, Zsitkocz, Gonterhaza, Hidveg, Csente, Pi-neie in zapadno krajev Lendvajakabfa, BSdehaza, Gaborjanhaza, Dedes, Lendva-Ujfalu. Med temi kraji se torej lahko giblje meja, ne more pa niti enega odtrgati in IdjadeJiti drugi državi. Dolnja Lendava Da leži južno, oz. zapadno od naših vasi Hid-!»ieg, oz. Csente in Pineze. Da konferenca z navedenim členom fes ni milila na znatne spremembe v po-jgoidbi (določenih meji, sledi jasno iz odgo-frora, ki ga je dala mažarski delegaciji na njene pripombe, V spremljevalnem pismu jod 6, maja t, 1, pravi namreč, da bi morda na licu mesta izvršena preiskava res pokazala potrebo, da se na nekih krajih meja Iz narodopisnih ali gospodarskih ozi: ov premakne. Taka preiskava pa bi neizmerno zavlekla zaželjeni sklep miru; in dostavlja' potem doslovno: »No, čim začnejo mejne komisije svoje delo in če bodo smatrale, da mirovne določbe ustvarjajo na kakem kraju, kakor se je zgoraj reklo, krivico, ki jo je treba v splošnem interesu ' odstraniti, zamore (pa ne mora!) ona o tem predložiti poročilo svetu Društva narodov, V tem slučaju dovoljujejo zavezne in pridružene države, da zamore (zopet ne mora!) svet Društva narodov, če to zahteva. ena prizadetih držav, ponuditi svoje posredovanje (ses bons offi-ces), da se prijateljskim potom (a 1' amiable) popravi prvotna črta, v istih razmerah, na onih mestih, kjer je to kaka mejna komisija smatrala poželjno«. Ako bi res čl. 29. dajal mejnim komisijam pravico, da poljubno mečejo na levo ali desno kar cele občine in morda tudi okraje in pokrajine (saj po razlagi lendav skega dopisnika bi tudi to bilo dopustno), potem se res ne bi razumelo, prvič, zakaj je bilo treba na konferenci se toliko mučiti za posamezne kraje (na pr. Radgono, Blaško jezero, Tešin itd.) in drugič, v čem bi za Mažare obstajala koncesija, kot kako treba po namenu konference smatrati gornjo določbo dopisa od 6, maja t. 1., če ista daje mejnim komisijam stokrat manjšo pravico, nego bi po dopisnikovi razlagi bila ona iz čl, 29, mirovne pogodbe, Po čl. 29. namreč bi imela komisija pravico take spore brezprizivno sama reševati, sedaj pa bi le smela staviti svetu Društva narodov predloge in svet bi imel le pravico, da ponudi svpje posredovanje za prijateljsko rešitev, Ako bi veljala dopisnikova razlaga, potem bi mi prav mirno lahko opustili ves boj za mejo proti Italiji in prepustili določitev te meje mejni komisiji, ako bi nam ista smela na pr. tudi proti volji Italije dodeliti ves vipavski ali volo-slci okraj. * Kakor ni žalibog nikakega upanja, da' mi na ta način dobimo Vipavo ali Radgono, tako je tudi izključeno, da bi Mažari dobili Dolnjo Lendavo. Pa recimo za hip, da bi razlaga res bila dvomljiva. Ali je potem oportuno, da se nam neugodno razlago tako apodiktič-no zastopa javno v naših časopisih, kakor to dela dopisnik, ki že obupava, da bi sploh mogli rešiti Lendavo? Kako naj delegacija brani nam ugodno tezo, če se doma priznava in trdi, da je baš nasprotna prava? Ravno lako neprevidno in naravnost nezmiselno je, če se trdi, da v mejni komisiji prevladuje nam sovražni element, ko članovi mejnih komisij niso niti še imenovani. Ali se res misli, da se z žaljenjem pridobi komisijo na našo stran? Pripomba uredništva. Dobili smo enako informacijo iz Pariza tudi od drugega člana delegacije. Obžalovati je res, da je omenjeni člankar verjel mažarskim čenčam, ki so jih širili makaroni po Prekmurju. Mažaroni so bili tako naivni, da so Bnostolpna petitvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali n|« prostor) aa enkrat , . . »po K 4*5» aradnl razgfagf, pojlaoa IM.....po E fri večjem ntreSlfti popust Hajmanjžl oglas 59/8mm Elit, bhaja vsslc dan tsvsemšl pa«, ne4fi!!«k ln dan po praznllre, ob 5. ari zlntnj. Oprava Je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poŠto« hran. Ifabljanske št. 690 sa naročnino ln M. 349 sa atlase, avstr. in češke 24.797, ogr. 28J11, bosn.-hart,";533. upali še na kak'o pridobitev, kakor so nekaj časa upali Nemci, da še dobijo Maribor, Kakor Maribora ne dobijo več Nemci, tako tudi ne dobijo Mažari Dolnje Lendave. Kar je Maribor za jugoslovanski Šta-jer, to jc Dolnja Lendava za Prekmurje. Naš informator pravi doslovno; da se brez privolitve naše države ne more spremeniti meja okoli Dolnje Lendave. Upajmo, da bo to že enkrat dovolj za nas in za Mažare. Ne verjemimo vendar vsaki obupni čenči nasprotnika in ne delajmo lahkomiselnih kravjih kupčij, ki so brez vsake podlage! Vsaka taka nezmisel-nost nam le škoduje v političnem in gospodarskem oziru. — Naše Prekmurje je definitivno naše. Tri celo slovenske župnije s Sv. Gothardom so seve ostale žalibog zunaj paše meje, a teh nam tudi ne more prideliti mejna komisija, kakor nam ne more ničesar več vzeti. Upati moramo, da dobimo te kraje in Radgono drugim potom k naši državi. pre- Dunaj, 1. julija. V Avstriji, kjer je imela dosedaj v najvažnejših državnih poslih prvo in odločilno besedo dr. Rennerjeva socialna demokracija, stoje zopet pred volitvami, katere naj izrečejo sodbo o delu in uspehih socialističnih državnikov, Socialisti se upravičeno boje te sodbe in na volitve ne stavijo najboljših nad za svojo stranko. Po pravici se jim očita, da so vse njihove sijajne obljube, ki so jih pred prejšnjimi volitvafhi na debelo sipali med volilce, ostale pač samo obljube; še več: v premnogih slučajih se je delalo ravno nasprotno, kot se je obljubljalo, Obetalj so ljudsko državo brez tajne diplomacije; socialistični državniki so postali vzor tajnih diplomatov. Socialisti so kleli posebno nad indirektnimi davki kot socialno krivico: indirektni davki so se v Avstriji celo pomnožili. Militarizem je vir vsega zla, proč ž njim, je bilo bojno geslo socialistov, dokler niso sedeli v vojnem ministrstvu. Sedaj imajo v Avstriji bolj despotičen militarizem kot kdaj preje. Draginja je neznosno narastla, delavsko stanje se poslabšalo in nad Avstrijo visi Damoklejev meč popolnega gospodarskega poloma, ki bo spravil državo pod tuje gospodstvo.Socialistično gospodarstvo se posebno ljuto maščuje nad Dunajem, kjer zaključujejo vsa mestna podjetja z velikanskimi deficiti in socialistični občinski svetniki, ki so v teoriji vneti za socaliza-cijo, si ne vedo drugače pomagati kot da skušajo mestna podjetja, ki so kot taka pravzaprav socializirana, spraviti v privatne roke. Tako se vidi, da skrajno enostranska socialistična teorija, ki obeta pričarati paradiž na zemljo, doseže ravno nasprotno, Zakaj v teoriji, posebno če jo odevajo sijajne besede oblečene v znanstvene forme, in čc jo podpirajo razpaljene ljudske strasti, se m-.rsikatera osnovna in bistvena zmota ter razpoka prezre, praksa pa neusmiljeno zahteva samo resnico in vsako laž brezobzirno vrže na prod. Zato je socialna demokracija vedno najmočnejša, kadar je v manjšini in opoziciji, ko siplje svoje blesteče teorije med ljudstvo, ki je žejno socialnih preosnov, pa v socialističnih teorijah vsled njihovega bleska ne vidi usodepolnih zmot; kakor hitro pa pride socialna demokracija ali komunizem do točke, ko je treba teorijo prenesti v življenje, tedaj ji zmanjka tal, pomagati si mora cd kompromisa do kompromisa, klicati mora na pomoč celo najbolj »reakcijonarna« sredstva, da vsaj malo podpre svojo preluknjano teorijo. Ljudstvo, ki je začelo smatrati socialistično teorijo že kot dogmo, jc presenečeno. In posledice se pokažejo pri volitvah. Tako se je pokazalo na Ogrskem, tako na Bavarskem, tako se bo — kakor vse kaže — tudi v Avstriji. Da, celo v Nemčiji, Večinski socialisti so doživeli pri volitvah katastrofalen poraz in socialistični volilci. ki vendar niso še obupali nad socialističnim programom, so poskusili svojo srečo z neodvisnimi socialisti, ki doslej niso bili v vladi, temveč so igrali — kakor znajo socialisti — sijajno vlogo v opoziciji in obenem oznanjali nezmotljivost in dogmatizem svojega evangelija. Pa kaj smo doživeli? Ti neodvisni socialisti, ki bi sedaj lahko poskusili svoje obljube jzpremeniti v resnico, niso hoteli stopiti v vlado, Rfjši vidijo, da se je v demokratični državi, kakor je Nemčija, izkotil nedemokratičen nestvor: da vlada nima večine za seboj in vendarle vlada. Ali so neodvisni socialisti začutili zlo usodo svojega evangelija: v teoriji sijaj, v praksi polom, in so se branili vstopiti v vlado? mislite da smo na Poštena jc resnica, kar pravi ti predica, da tisto dekle kai velja, ki obleko vso domačo ima. Nestrpno je pričakovala velikanska množica, zbrana pred kraljevo palačo, da se ji prvič prikaže njena kraljica. Zbran je bil cvet države in naroda, zastopani vsi stanovi. Najtežje so pač pričakovale šivilje in modistinje, da bi ugledale svojo kraljico. A nje je zanimala bolj obleka in njen kroj, USTEJL Starogrška drama v sa-vodu sv. Stanislava V dnevih 24. in 27. junija t. 1. Ces^r na polju naše dramatike še dolgo, 'dolgo ne bi bili pričakovali, to smo dobili ln doživeli zadnje dni preteklega me-BOCft : dobili smo popoln, do pičico zvest prevod največjega dramatičnega umotvora vseh časov, Ajshilove trilogije »O r e -stije« (I. drama, Agamemnon s 1673, II., Žrtvovanje na grobu, s 1076, in III. Evme-hlde, s 1047 verzi) ter doživeli tudi prvo Uprizoritev na Slovenskem, in sicer neokrajšano, neokrnjeno. Kakor je staro-davnik Ajshilos (umrl 1. 456. pred Kr.) trilogijo sam spisal, zborom sam napeve zložil, zboraše in igravce sam vežbal in končno sam tudi prvo vlogo prevzel in Igral — za naše pojme pač orjaško delo! podobno je bil v našem slučaju preva-javee in vcžbalec (didaskalos) isti mož — marljivi, po svojem prevodu Iliade in drugih klasičnih del dobroznani šentviški profesor Fr. Onaerza. (Našim višjegim-nazijcem je Ime »Omerza« to, kar je bilo oedavno njih prednikom na šolskih klopeh ime »Freund«; kdor se čuti krivega, ma ta "tanunelO In dočim sa aa doslej le večji ožtri (n. pr. dunajsko dvorno gledišče) in lo z najboljšimi svojimi močmi lotili tega umotvora, ga je prof. O. uprizoril s svojimi gimnazijci in na diletant-skem odru. A šlo je, in s popolnim uspehom in gledavci bomo še dolgo hranili v dušah silni vtis te pesnitve. Bila je cela uprizoritev s takimi skromnimi sredstvi res genialno delo, res sad — dolge potrpežljivosti, mnogih izkušenj. Zdi se, da nam' bo škofijska privatna gimnazija, kakor nam jc prednjačila z uvajanjem slovenskih knjjg v gimnazijo, tako prednjačila z uvajanjem v umevanje starogrške drame. Resna je vsebina trilogije: sovražila sta se v starodavnih časih rodna brata Atrej in Tiest; Atrej je dal umorili dva (otroka Tiestova in njiju meso postaviti kot jed pred nesrečnega očeta; tedaj se je duh osvete (Alastor) naselil v palačo Atrej evo: Njegov sin Agfrmemnon je padel, vr-nivši se iz Tnoje, pod sekiro svojo nezveste žene Klitajmestre ter njenega sokrivca Ajgista, sina Tiestovega; pa duh osvete je v hiši bdel in zahteval čez čas še tretjo žrtev: Agamcmnonov sin Orost jc ubil — z isto sekiro — svojo mater Klitajmestre ter njenega zaveznika Ajgista. Tedaj šele je duh osvete ostavil staro mrko palačo, ko sta še prej bogova Apolon in Atena proglasila mladega Oresla za čistega, K resnici, človeku se zdi. kakor M iz te trilogije Cul zamolkel glas: »Kaznoval bom pregreho staršev v tretji in četrti rod!« Kaj čuda če so bile resne tudi naše misli po poti proti Šent Vidu! Spominjali smo se nebroj takih mrkih kraljevih palač v dolgi dobi svetovne povestnice, zlasti treh, ki so v tesni zvezi z našim narodom: mrke carske palače v Stambulu, že nekaj let prazne, ker je sedanjega rodu groza, prebivati med tistimi zidovi, dalje starega dvora na Dunaju ter starega kraljevega konaka v Belemgradu, kjer Je poslednji Obrcnovič, Aleksander, I. 1903 s svojo smrtjo moral potolažiti duha osvete za umor, ki ga je 1. 1817 izvršil njegov praeled Miloš nad Črnini Jurijem, prade-clom Karagjorgjevičev. Iskreno smo želeli, naj bi se novemu konaku, ki ga zidajo v Belgradu, Erinije nikdar ne smelo bližati s svojo strašno pesmijo (Evmenide, v v. 307 nsl.) Tako se nam je trilogija, prvič igrana 1. 458. pred Kr. v Atenah, čisto približala v sedanjost, in ko smo za nekaj ur ostav-ljali Ljubljano, pripravljnjočo se na. radostni sprejem mladega kraljeviča, sc nam ni zdelo, da gremo v tuji svet, ampak v domač, ker v svet večnomlade, več-noveljavno poezije. Dočim nam namreč zgodovina pripoveduje, da se je ta aH oni dogodek dogodil pred toliko in toliko sto ali tisoč leti, nam poezija pripovedujte, kako na na avetu vedno. 90 istih .večnih za-> konih dogaja os an genoito, kakor pravi Aristotel.). S tem prepričanjem torej, da se vse to, kar so pred 2378 leti predstavljali Ajshilos in njegovi nam neznani soigravci, godi še dandanes in ne samo v kraljevih palačah! — smo pazno sledili igri. V I. drami smo gledali kraljico Klitaj-mestro kot središče dejanja: ker je soprog Agamemnon že deseto leto v vojni, se mu je kraljica Klitaijmestra popolnoma odtujila; njena prirojena pohotnost — kraljica je namreč sestra lahkoživke Helene! — je dosegla višek; obenem tudi njena gospo-dovalnost; njeni silni zgovornosti se vse pokori, tudi zbor tako resnih, izkušenih' starcev; ko kraljica po kresovih izvč, da se kralj vrača, hitro vse pripravi za njegov umor; nemirno hodi iz palače in zopet v palačo; zastonj so pretresljivi spevi starcev (12 in zborovodja!) o nesreči greha, o sreči poštenega življenja. V živahnih rit« mih nam je zbor podal vso helensko etiko, odkril nam ves Ajshilov svetovni nazor. Za kraljico — kakor rečeno — zaman! Videli smo v njej prvega nadčloveka svetovnega slovstva. Po umoru triumfir^; iz neizčrpne zakladnice svoje zgovornosti navaja nasproti starcem-zborašem nove in zopet nove razloge za umor. Samo nasproti eni osebi je ta nadženska brez moči — nasproti KasandrJ. Sama vsa pogreznjena v pohoto sicer tudi Kasandro, to deviško čista »večenico Apolonovo. kot vojno kot kraljica sama, Svečan trenotek — balkonska vrata se odpro, skozi katera se prikaže ljubka kraljica Viljemina nizozemska svojim zvestim podanikom, oblečena v narodno nošo. Nepopisno je bilo veselje zbranega ljudstva, ker se je čutilo s tem še posebno počaščeno, da si je nadela njihova kraljica ob nastopu vladanja narodno nošo. Bratje in sestre! Mariborsko orlovsko 6lavje se nam bliža. Naša sveta dolžnost je, da ga vsak po svoji moči kolikormogo-če povzdigne na znotraj in na zunaj. Ne spalo vlogo pri tem imajo ravno narodne noše. Pokažite svetu vi bratje in sestre iz sinje obale Jadranskega morja, da še živite, da se še zavedate tudi z obleko ne samo z govorico, da ste neločljiv del našega troimenega naroda. Pridite tržaške Slovenke in Slovenci s svojim zastopstvom počastit naš tabor in pokazat svetu, da je vaša in z vami naša trdna volja, da ostanete na svoji zemlji sami gospodarji. Pridite Istrani, Goričani, Vipavci in Notranja! Ne samo na jug, tudi na sever k vam hiti naše srce in se obrača naše oko — ko-foške sestre in brati! Prepričani smo, da ie bomo pogrešali ljubkih Ziljank in ponosnih Ziljanov, Rožanov, Podjuncev in sester in bratov iz vseh drugih delov naše lepe domovine. Pohitite tudi vi, predragi pivlvmurci in Medjimurci v svojih lepih nošah, da bomo vsi zbrani. Kličemo vam, pridite v svatov-akih oblekah, da se navdušimo za novo delo za osvobojenje vsega našega naroda. Prepričani smo, da bomo lahko pozdravili med svojimi vrstami Belokranjice ln Belokranjce v svojih nežnih, soežnobelih in v slovanskih barvah pisanih nošah. Naj-dalje so ti ohranili našo najstarejšo platneno narodno nošo, kakršno so delali in nosili prvi Sloveni, Prihitite v obilnem številu iz bivše Štajerske in Kranjske, iz vseh dolin in planin, da bodo zbrani vsi cvetovi, da bo šopek popoln. Torej na noge, fantje in dekieta, žene in možje, staro in mlado — vsi! Preiščite vs skrinje, pojejte na dnu, v skrivnih predalih, mogoče boste še našli kak starodaven in veličastne kos naše lepe in zelo sloveče in čislane narodne noše. Naj bo častno zastopana tudi na prvem slovanskem orlovskem taboru v Mariboru, da bomo pokazali svetu, da imamo še nekaj pristno svojega, da bomo pokazali dober in umetniški okus našega ljudstva. Kar so nageljni in rožmarin v šopku, to naj bodo na orlovskem taboru v Mariboru naše narodne noše. Kako je povzdignila veličasten Slo-vensko-hrvatski katoliški shod 1. 1913 ravno pristna in pravilna narodna noša. Srce je vskipelo veselja in navdušenja ob toliki množici naših lepih deklet, zavednih žen, krepkih mladeničev in mož in upanja nage bodočnosti, naše mladine, ko je korakala samozavestno in navdušeno v sprevodu, ogrevajoč se za križ častni in svobodo zlato. Pridite tudi v Maribor v enakem in če le mogoče še v večjem številu. Kličemo vsem: dobrodošli! Pozdravljeni. Bog živi! Dostikrat čuješ tožbo, Ljubljančani, Kranjci se premalo zanimajo za brate in lestre onstran demarkacijske črte. Zado- voljni so, da «e nahajajo v svobodni Jugoslaviji, za druge se ne menijo; veselijo se, koncerte imajo, gledališče, zabave itd., na one pa pod Lahi ne mislijo. Seveda, Gori-čan, Tržačan, Istran, ki daje duška svojim čuvstvom povsod, pričakuje podobne izraze tudi v Ljubljani in drugod. Ne najde jih takoj; da celo to se zgodi, da njegovih čuvstev drugi ne sprejemajo s primernim umevanjem, in že nastane sodba: Ne brigajo ee zai1 peresen*) domovino. In vendar ni tako. Dogodki prejšnje sobote, 26. junija 1920, ostanejo vsem v neizbrisnem spominu. Tiste nepregledne množice, ki so se udeležile regentovega sprejema, so se nerešeni domovini klanjale tako presrčno, tako ognjeno, da je vsakega v srce pretresalo, ki je gledal prizore tistega prelepega veličastnega popoldne. Pripomogla pa je k temu že sama grupacija ljudskih množic. Inžener dr. Vurnik, to se mu mora priznati, je s svojim delom na prav genialen način združil dve ideji, ki se na prvi pogled nista spajali skupaj, a sta se tisti dan dobile v najtesnejšem harmoničnem objemu. Ena ideja je bila poklomtev osvobojenega naroda osvoboditelju regentu kot simbolu našega ujedinjenja; druga pa istodobna manifestacija za nerešeno domovino. Oboje je imel pred očmi; že to sijajno priča, kako naša inteligenca stalno misli tudi na naše prelepo Primorje: Gorico, Trst in Istro. V ta namen jc pri gru-paciji tolikih in tolikih oddelkov odkazal skupini primorskih emigrantov, zastopnikov nerašene domovine, osrednje mesto pred poštno palačo z najbolj slikovitim ozadjem, ospredje pa je ti skupini tvorila v slikovitem polukrogu mogočna imponu-joča družba vseh ljubljanskih pevskih društev pod visokimi okrašenimi mlaji, na obeh straneh polukroga omejene po pestrih oddelkih narodnih noš na konjih in vozovih. Vse je ustvarjalo naravnost diven prizor. Toda dočim so okrašena poslopja, pestre narodne noše, visoki mlaji s plapo-lajočimi zastavami, pevski zbori, vsa množica zbrana po oknih, ob cesti, na širokem trgu vzbujala čuvstva najbolj veselega občutja, je pogled na skupino nerešene, domovine budil le občutke bridke žalosti in velikega sočutja. Vsi v ti skupini so bili odeti v žalne obleke, črne, oz. dame in deklice v bele z žalnimi znaki. Bela barva je bila v sredini, črna krog nje. Poleg tega sredi skupine tabla z napispm: Zasedene ozemlje, v žalnerg floru; slovenska zastava iz Gorice prav tako v žalnem črnem floru; na levo in desno druge table, ki so označevale pododdelke v skupini: Trst, Gorica, Tolmin, Vipava, Soča, Istra. Bil je vse to nepopisno veličasten kontrast, v katerem je množica pričakovala osvoboditelja. Kako različni občutki in tako tesno spojeni v eno hrepenenje ... Pa s tem ni še vse končano. Ob triumfalni poti so tudi vsi drugi oddelki težiii k osrčju, k nerešeni domovini. Započela jib je najprej organizirana mladina v Sokolu ter nadaljevala mladina ljubljanskih srednjih šol. končno poleg zastopnikov Čehov in Poljakov ter Rusov naše ljudstvo iz dežele, torej v glavnem mladina, tista mladina, ki je najbolj dostopna stremljenju za osvoboditev nerešene domovine. Tako od Ceste na postajo do skupine Primorcev, Hitro za to skupino se ponavlja ista misel: zopet organizirana mladina v Orlu z zastopniki kmečkega ljudstva in inteligence, potem akademiki, potem poleg drugih oddelkov generacije najmlajših iz vseh ljubljanskih ljudskih šol. Zopet prevladuje mladina z istimi stremljenji kot preji — Pride regent, Navdušenje narašča in se stopnjuje. Višek pred skupino nerešene domovine! Tu sc voz z regentom ustavi, regent stopi iz voza, posluša divno mogočno petje naših himen ter sprejme po-klonitev nerešene domovine po mali žalno odeti primorski deklici, sliši njene hrepeneče pozdrave, vzame iz njenih rok šopek cvetja, natrganega na solnčnih goriških tleh, deklici sami pa pritisne na čelo poljub, poljub nerešeni domovini... Nezaben prizor, prepoln simbolnega pomena, največje zadoščenje zastopnikom Trsta, Gorice in Istre, prizor, ki je odprl pogled v bodočnost skupne odrešene domovine. Za regentom se je po triumfalni poti pričel razvijati sprevod. V osrčje sprevoda so prišli zopet zastopniki nerešene domovine. S svojo impulzivnostjo so budili manifestacijo za nerešeno domovino do najvišjih stopinj. Starci so se jokali, ko so sredi tolikega veselja zazrli nakrat pred seboj skupino približno 800 oseb v žalnih oblekah; ko so zagledali tablo: Zasedeno ozemlje v črnem floru in slovensko zastavo iz Gorice v žalni odeji in ko so zaporedoma čitali napise: Trst, Istra, Gorica, Soča, Tolmin, Vipava. Aplavzi so se potencirali, ganotje jn navdušenje je prehajalo v največje izlive ljubezni do bratov in sester, ki svobode še niso deležni. Do vrhunca so prispeli ti izlivi, ko se je skupina nerešene domovine pred regentom-I osvoboditeljem pri vladni palači ustavila, edina skupina, ki se je tukaj ustavila in kar ni mogla naprej, ter nepopisno vzhi-čena klicala regentu: Živci, živel, osvobodi nas!-- Odgovor na svoje hrepenenje so slišali pri govoru, ki ga je regent imel še isti večer pred zbranimi gosti v vladni palači: *Ta krivica ne more dolgo trajati. Za to nam jamči podobna preteklost drugih delov našega naroda,« in v besedah predsednika deželne vlade, ko je regentu nazdravil: »V imenu tudi naših še neodrc-šenih bratov, ki so in ostanejo integralen del našega narodnega telesa in ki ne bomo nikdar pozabili nanje.« Solze, ki smo jih videli tisti dan v očeh starih mož, so priča, da Ljubljana misli na nerešeno domovino, da jo ljubi, in komaj čaka na trenutek., ko bo Aleksandra osvoboditelja spremljala med osvobojene brate ob Soči in Adriji, v Gorico, Trst in Istro. S. a mm 'h Vroče je. Silno soparno. — Izvestni krogi starih in mladih politikov so začutili žgoče žarke na svojih hrbtih. Z rokami in nogami se otepljejo muh; v glavi pa se je zapletlo kolesje; možgani so se jim razpalili, domišljija je prikipela do vrhunca; napačne predstave jim vstajajo pred očmi: Strahove vidijo, grozne, strašne, kosti in mozeg pretre-sujoče; strahove, ki jih ni. — Zdravemu človeku se smilijo ti revčki. Dr, Krek je nekoč povedal temeljne misli, na katerih naj bo zasnovana naša edinstvena država, (Glej »Slovenec« z dne 15. novembra 1918: Dr. Jan. Krek o ureditvi jugoslovanske države.) V znanem in-tervievu s svojim prijateljem v Zagrebu se je leta 1916, torej še mnogo pred 30. majem 1917!, jasno izrekel za državo SHS, Vjetnico, privedeno iz Troje, sumniči vla-čugarstva (vse, kakor še dandanes!), toda gvečenica je vzvišena nad to natolcevanje: prizor, kako Kasandra v duhu gleda umor Agamemnonov in svoj in kako slovo jemlje od mladega življenja, je brez dvoma najlepši, najvzvišenejši v celi trilogiji, in najglobočjezamišljen v vsem svetovnem »lovstvu. Njeno vlogo je res zelo simpatično igral Debeljak VI. r.; zbor starcev (zborovodja Dobovšek VIL) je izborno znal in govoril svoje dolge, časih zelo težko umljive speve; morda je starost in nebogljenost malo pretiraval. Nekoliko je motilo tudi to, da zbor ni recitiral v istem tonu. Isto velja tudi z zbor v II. drami. Dostojanstveno je igral Agamemnon (Piščanec VI,), predrzno ošabnost Ajgistovo je tudi dobro pogodil Bizjak VIII. Le dialekt smo pri enem teh preveč slišali. V II. drami (škoda, da sc niso igrale ^se tri zapored, kakor so se v starogrških glediščih) smo na odru na eni strani videli sveži grob Agamemnonov in ob njem Elektro, to pepelčico v hiši očetovi,^ na drugi strani pa zbor robinjic, ki so prinesle pitno daritev na grob; oba: zbor in Elektra, sta pritiskala na mladega Oresta, naj sc odloči, da umori mater Klitajmestro in s tem maščuje očetov umor. Kakor med dvema mlinskima kamenoma jo Orestovo ubogo srce: na "ni strani naravna ljubezen do matere, na drugi duh osvete, ki vpije po novi krvi. V tem boju Orest postane iz nezrelega mladeniča — moi', ki vzame nase strašno pezo osvete. Zbor (zborovodja Puc VI. je bil x tistem svojem priganjanju, pritiskanju, siljenju res jako I živahen; iz Elektre (Klemenčič VI.) bi bilo j moralo plamteti več srda, maščevalnosti. — Klitajmestra ima tudi v II. drami še en silen prizor, ko se bori s sinom za življenje: da smo to težko vlogo mogli v obeh dramah mirno, brez odpora, gledati, je pač največja pohvala za prcdstavljavca, (Tomažin VIII.). Orest (Bartol VIII.) v začetku ni ugajal: govoril je preveč pojoče in sekajoče; boljši je bil proti koncu II-drame ob pojavu Evrinij; v III. drami — v delfskem svetišču — njegov odhod ni bil pravilen; v svetišču Ateninem, ob kipu, se je jel tresti šele, ko so Evrinije to omenile. Apolon (Umek VI.) je bil pač premalo vzvišen, posebno kar tiče obleke; no, čudno ni, če je je zmanjkalo, ko je bilo treba obleči (in deloma maskirati) 78 oseb! Pač pa je bila res veličastna božiča Atena (Pogačnik VII.) i po obleki i po nastopu. Starci areopagiti so nekateri pre-lagodno sedeli. Palme zmage bi pa sodniki prisodili zboru Erinij (zborovodja Močan V.): bili so res, kar so predstavljali, vest, ki zločinca neutrudno, neusmiljeno preganja; v zmislu Ajshilovom (hor6n apso-men) bi bili morda morali zaplesati kolo; višek cele prireditve pa jo bilo njih krasno petje (Evmenide, vv. 307—396) skladba dr. Fr. K i m o v c a, ki se je mojstrsko vmi-slil v starogrško glasbo. Ko smo gledali ta prizor: trepečočega Oresta, okrog njega pa Eriniie s tem petiem, smo občutili in doživeli tisti Šchillerjev vzklik: »Be-sinnuntraubcnd, herzbetorend scliallt der Erinyen Uesamr!« Mislili smo »i: Kq bi SA vsi zbori peli po takih skladbah, kakšna veličast! Vso pohvalo zaslužita Tomec VIII, ki je ta zbor vežbal v petju, ter Bro-zovič VI., ki je petjo spremljal s flavto. Pri tej priliki mi bodi dovoljeno pripomniti, da bi se zbori (stdzima), če se ne pojč, morali ali krajšati, ker so, še če jih tis kane počasi čitamo, težko umljivi, ali pa naj bi jih režiser sproti analiziral (kar bi pa morda iluzijo uničilo). Ko končno tudi velikodušnemu vodstvu zavoda izrekamo iskreno zahvalo, da je vkljub velikim stroškom naširoko odprlo vrata k tej klasični predstavi, naj za ključimo to površno poročilo z dvojno željo: prvič, naj bi nam morda že v bodoči sezoni tudi naše kr. dramsko gledišče v Ljubljani vprizorilo Orestijo v, Omerzovem prevodu (samo nekatere izraze naj bi avtor Omilil n. pr. baba, krava, Agamemnon je pes m. varih itd., ter prevod semtertja dvignil za eno stopinjo v smeri vzvišenega); in drugič: naj bi se lotil kak naš pesnik in dramatik ter bi iz Orcstije izluščil vse, kar je za nas notri tujega, vso specifično grško sofistiko, ki je je precej notri, ter nam podal samo tisto, kar js v njej občečloveškega: odprl bi nam s tem neusahljiv vir večnosveže poezije ter nas približal tudi duševno Atenam, ki smo se jim zdaj zemljepisno približali. Poklicana bi bila v to gg. FInžgar In o. Zupančič. Dr. J. D. -o—— kateri ni prejudiciral nobene kotičnove-ljavne zunanje oblike, v kateri je zavrgel strah pred hegemonijo enega plemena nad drugim in jasno povedal, da pridemo tekom treh rodov prav gotovo do enotne jugoslovanske kultura in pojmovanja potom evolucije. Iz tega nepobitnega dejstva sledi, da se je Krekova majniška deklaracija z dne 30. maja 1917 izrekla za združeno jugoslovansko državo avstrijske Jugoslavije pod Habsburžani edino - le iz t a k t i č n o - p o 1 i t i č n i h razlogov. V podkrepilo tej trditvi še dejstvo, kako sta dr. Krek in Korošec neomajno stala na stališču, da je to minimum jugoslovanskih zahtev. Torej sta velika državnika pustila odprta vrata uri, ki ima priti in o kateri sta bila prepričana, da mora nujno priti. To ?e je zgodilo s prevratom. Dr. Korošec je zavrgel državne meje oficir jelno, sicer pa že zdavna prej. Tako je zadobila Jugoslavija svojo zunanjo obliko, svoj okvir, ki še sicer ni popolen, a so vse naše narodno - gospodarske prilike take, da moramo prej ali slej nujno priti v posest krajev, ki geogra-fično in politično pripadajo nam. To stoji. O tem smo prepričani. Zgodovina, čas, ki morda ni daleč, pa bo dokazal, da smo imeli prav. Ne vemo pa, ali bo prišlo to bolj samo po sebi, ali potom dogodkov in zunanje - političnih zapletljajev. . Zato je neobhodno potrebno, c3a smo pripravljeni noč in dan. To pa je nemogoče, dokler nimamo notranje močne, trdne, kopsolj^ii-rane države. Ves notranji boj sc mora sukati saipo krog ene osi: Kako državo kar najpreje in kar najbolje notranja konsolidirati? Ves boj gre zdaj samo zato, katera vsebina bo dala zunanji obliki nove države boljše in trdnejše jamstvo za nujno gospodarsko osamosvojitev in kulturni napredek. Zato je smatrati one kroge, ki šele danes pi,-šeje in sc cede »jedinstva«u državotvsjr-nosti«, ko je vendar zunanja oblika že zdavnaj dosežena, bolnih" na posledicah pasjih dni. Vroče je n?mreč in silno soparno —i Družine, mnogo jih je, stanujejo v — kot pekel — razpaljenih vagonih. Vročina, prah in dim jih duši. Obrazi jim blede, oči se udirajo, prsi se zožujejo, mišice upadajo. Od daleč si dovažajo v sodih vodo; komaj vlečejo usehle roke za oje sa-mokolnice. Predno pride požirek do izsušenih usten, je voda že — mlačna. Pa šc šli reveži prosit v sosednje hiše mrzle vode, da si ugase žejo, Kaj se je zgodilo? Pognali so jih! Vode jim niso dali, in dr, Tavčar je vendar dejal še pred kratkim v občinskem svetu, da dež Bog da! V p6tne večerne ure pritiska soparica na pljuča in duši zdrave ljudi. Po kleteh in podstreš-nih sobah, pa leže moški in ženske, mladi in stari, nadrapani kot slaniki v' sodu. Kdo vidi te reveže? Kdo se jih usmili?! In na tisoče je takih v Jugoslaviji! Kdor hoče trdno državo, ta mora ustvariti in dati vsem podanikom eksistenčne pogoje. Teh stotisoči jugosjovan* skik proletarcev nimajo. Vzel jim jih je kapitalistični družabni red, ki je po načelih gospodarskega liberalizma dopustil, da so se zajedli v hrbtenico delavnega ljudstva posamezni mogotci, da se okoristijo ob delu drugih, ob izmozgavanju svojih žrtev. Teh ljudi ni mnogo, a silovito močni so! So zajedalke na živem telesu človeštva, ki delajo in povzročajo nerede in revolucije, S socialnim delom, s poglobitvijo socialnega naziranja jim je treba podminirati zlate prestole in jih izročiti pozabnostk Zajedalke so na hrbtenici države. Vse tirjajo od nje, sami ne napravijo ničesar. Samo vpiti znajo, govoriti o »edinosti«, kadar je najmanj' potrebno, pozitivnega pa ni dobilo slovensko ljudstvo od njih še za počen groš, V dr. Gosarja se zaletujejo in njegovo stanovanjsko politiko. Mestna občina ljubljanska pa ni napravila nobenega načrta, kako rešiti stanovanjsko bedo, kako odpraviti ne samo socialno zlo, marveč tudi njega vzroke, Župan se pa sedaj huduje nad »anarhijo« in kat. »komunizmom«, tega pa ne ve, da sam zida stavbo boljševizmu, ko brani in zagovarja nositelie slovenskega kapitalizma, ko izpodmika tla prvi koreniti, jasno začrtani socialni.ref o'r« mi. Brez korenitih socialnih reform ne bo država nikdar močna, ker bode po kapitalizmu tlačene in nezadovoljne milijonske množice nositeljice prevratnih idej. Socialno delo je delo za trdno bodočnost države, je edina, res prava državotvornost, čemu torej natolcevanja, sumniče-nja. Vagone si oglejte in ljudi v njih! Videli boste: Vroče je in silno soparno — Ž, Narodno predstavništvo. LDU Belgrad, 2. julija. 105, redni sestanek narodnega predstavništva je otvoril včeraj podpredsednik dr. Ribar ob 3 popoldne. Tajnik Pera Jovanovič je pre čital zapisnik zadnje seje, ki se je odobri brez izpremembe. Vložene prošnje in pri tožha so se odstopile pristojnim odboron IVeKofeeriih je bilo več zakonskih pred-hrtov, med njimi zakonski predlog o pro-Iracunu za leto 1920/21, ki se bo danes predložil poslancem. Tiskan je tudi za-Ifaapakl predlog o vojni odškodnini. Poslanec Kosta Timotijevič je stavil pfjfaianje na predsednika skupščine, zakaj a« pride na dnevni red njegova interpelacija radi središnje zadruge. . i Predsednik dr. Ribar je odgovoril, da Bfel etarril to interpelacijo med! prve, ki Igrideto na dnevni red, i Poslanec Melhior Čobal (socialist) je IpraSal finančnega ministra radi konfisci-ranega blaga, ki je bilo namenjeno Obla-Slnlci Za SJovenijo v Ljubljani, — Finan-9pi minister je prečital dotične akte in od-j^voril, da za rešitev te stvari ni pristojno mimetrstvo za finance, temveč ljubljanske joltlaati. ■ Posl, Čobal je nadalje vprašal ministra asa promet, ali mu je znano, da namerava ravnateljstvo južnih železnic v Ljubljani uvesti 24 urno nepretrgano delo za inekafere kategorije svojih uslužbencev, — JMtnister za promet dr, Korošec je odgo-jtvoril, da je že odredil, naj se zadeva pro-jnfi. Kar se tiče 24 urnega delavnika, pa naj se g. por.lanec obrne na ministra za jsoeialno politiko. ! Zatem je govoril predsednik narpdpe sCupščine dr. Ribar nastoppo: »Dolžnost mi je gg. poslanci, da Vas obvestim, da Sem na poziv kraljeve vlade, odnosno njenega1 predsednika, prisostvoval svečanemu pohodu Nj. kr. Visočanstva regenta prestolpnaslednika Aleksandra po Hrvatski in Slavoniji, kakor tudi svečanemu sprejemu v Zagrebu in Ljubljani, Ob^tej priliki sem imel čast in srečo, pokloniti se z narodnimi predstavniki iz Hrvatske in Slavonije v mestu Zagrebu, v Ljubljani pa sem imel srečo, pokloniti se s poslanci iz Slovenije Nj. kr. Visočanstvu prestolonasledniku regentu Aleksandru. Nc morem, da preidem to priliko in da nc bi poročili narodnemu predstavništvu o veličastnem sprejemu Nj. kr. Visočanstva prestolonaslednika regenta Aleksandra na poti skozi Hrvatsko in Slovenijo, kakor Judi o svečanem sprejemu Nj. kr. Visočanstva v Zagrebu in Ljubljani. Naj živi Nj. kr. Veličanstvo kralj Peter I.[ Naj živi Nj, kr, Visočanstvo prestolonaslednik regent Aleksander! (Burno odobravanje in fivio - klici.) f Posl, Jaša Prodanovič (republikanec) fe nato protestiral, ker se je predsednik narodnega predstavništva odzval pozivu irjade, ■■. ' Ko' je predsednik' dr, Ribar pojasnil fcaSeVo, $e je oglasil k besedi ministrski predsednik dr, Vesnič, ki je izjavil: »Gospoda! Pot, ki ga je napravil Nj, kr. Visočanstvo regent prestolonaslednik Aleksander ob tej priliki v kraje naših bratov, ki so se združili z nami v državno enoto, prekkša vsa podobna potovanja, ki so se flosedaj izvedla. Vlada je smatrala, da se bi dal tej manifestaciji edinstva še jačji značaj, ako bi sodeloval tudi predsednik narodnega predstavništva s tem, da se pridruži članom vlade in da na istem mestu v imenu narodnega predstavništva predstavlja v manifestaciji edinstvo naše države. Sodelovanje predsednika dr. Ri« barja je zelo mnogo vplivalo na znano Idejstvo, ki je bilo edinstven triumfalni po-bod od izliva do izvira Save, kateri je zelo velikega pomena za našo bodočnost in za naš notranji in zunanji položaj. Radi lega prosim narodno predstavništvo, da poobri, ker se je predsednik narodnega predstavništva odzval prošnji vlade. ^ Zatejn jc sledila razdelitev narodnega jpfedstavništva v sekcije in konstituiranje sekcije. Nato je predsednik dr, Ribar zaključil Sejo ob pol 8, zvečer in odredil prihodnjo za danes ob 4, popolne'. Bogoslovska fakulteta v Belgradu. LDU Belgrad, 2. julija, Ngt seji aka-Homskega senata belgrajskega vseučilišča |e bil izvoljen prvi kolegij bogoslovne fakultete na tem vseučilišču. Za redne profesorje so bili izvoljeni: za zgodovino kr-ičanske cerkve profesor Markov (Rus), a zgodovino srbske cerkve Steva Dimi-jevič, bivši rektor prizrenskega bogoslovja, za pedagogiko dr. Milivoje Jova-teovič, načelnik ministrstva za prosveto in Bi profesorja starega sv. pisma episkop ilarijon Zerenski. S tem je bogoslovna fakulteta na belgrajskem vseučilišču osno-ivana ter imajo novoizvoljeni profesorji halogo, da določijo ostale osebe, ki naj bi na fakulteti sodelovale pri pouku. Stavka v Splitu. • LDU Split, 2. julija. Danes zjutraj so tfopili komunisti v splošno stavko, ki je pa samo delna. Trgovine so vse odprte. Od časopisov je izšel samo list »Jadran«, Za vzrok stavke navajajo, ker so oblasti izgnale' nekatere komuniste iz Splita, radi žetar je vodstvo komunistične organizacije proglasilo v znak protesta splošno stavko, Denarna kazen za častnike. LDU Belgrad, 2. julija, Doznavajo, da se v ministrstvu za vojno in mornarico dela na to. Ida s« odpravi zaporna kazen ' za častnike in podčastnike, ker poučuje predstojnike. Namesto zaporne kazni se namerava uvesti denarna, Stalila. Izgradi. LDU Rim, 1. julija. (DunKU — Štefani.) Kakor poročajo listi, jo bilo pri izgredih v Anconi 24 (?) mrtvih in 7 ranjenih. Med mrtvimi je 9 policijskih uradnikov. LDU Rim, 1. julija. (DunKU. — Štefani.) Vodstvo stavke v Rimu je sklenilo stavko končati. Včeraj so začela vsa podjetja zopet delati. ČeSko-slovaš&a. Masaryk o nalogi ljudskih šol. LDU Praga, 1. julija. (ČTU) Predsednik Masaryk je imel na kongresu češkoslovaških učiteljev, ki sc je pričel danes in ki se ga je udeležilo 6COO učiteljev, govor, v katerem je dejal: Šola bodi narodna, Ima* pa tudi socialen program. Glavna skrb se mora posvetiti revnim otrokom, da ne bodo imeli samo kruha, ampak da se bodo tudi vzgajali k spoštovanju dela. Šola jim mora podati stvarno znanje, kakor tudi spoznanje svobode in politično izobrazbo, nikakor pa ne strankarske. Gospodarski svet. LDUPraga, 1, julija. (ČTU) Včeraj je bilo zborovanje gospodarskega sveta; razpravljalo se je o centralizaciji kontrole trgovine z inozemstvom in o vprašanju eman^pacije češke inozemske trgovine od dunajske posredovalne trgovine, »Tribuna« pripominja k temu: Takojšnja emancipacija ni možna. Treba je preje urediti trgovino tako, kakor na Dunaju. Dunajski trgovci vidijo, da se delajo uvozu češkega blaga v Avstrijo ovire; zato nakupujejo v. Italiji in Franciji. Vsled tega izgublja češko blago odjemajce, dočim jih Dunaj pridržuje. Avstrijska FGp&s&lika. Avstrijska armada. LDU Dunaj, 2. julija. (DunKU) Načelnik mednarodnega odbora za nadzorovanje vojske general Hallier je državnemu tajniku za vojno dr. Deutschu izročil sklep poslaniške konference z dne 5. junija t. 1„ ki vsebuje predloge medzavezniškega vojaškega komiteja glede razlage določb st. germainske mirovne pogodbe o staležu avstrijske armade in o trajanju aktivnega vojaškega službovanja podčastnikov in moštva. Ta nota predvideva glede nove obrambne sile dve možnosti: ali ostane 15.000 aktivnih mož pod zastavami, dočim bi bilo 30.000 mož na dopustu, ali pji ostane v okviru brambnega zakona predvideni prezenčni stalež 30.000 mož, od katerih bi bil, v kolikor bi to dopuščal vojaški ali finančni položaj države, en del na dopu stu, to se pravi v rezervi. Izprememba brambnega zakona, ki bi se ozirala na obe možnosti, ni potrebna. Preiskave v zasedenem ozemlju, LDU Pariz, 1. julija, (DunKU) Agenee Havas poroča: Nemški časniki so za zasedbe Frankfurta priobčili 'razne pritožbe proti zadržanju francoskih čet. Preiskave vojaških oblastev so dognale, da so te pritožbe deloma pretirane, deloma izmišljene, Francoska oblastva so se bavila z vsako še tako majhno pritožbo in so kaz-nila vsak še tako majhen prestopek. Novi francoski poslanik. LDU Berlin, 1. juljja. (DunKU. \Volff.) Državni predsednik Ebert je danes sprejel novega francoskega poslanika Lauren-ta, da sprejme njegova poverilna pisma. Poslanik je imel pri tem nagovor, v katerem je omenil: »Da se službeni odnošaji med obema državama v polni meri vzpostavijo, si bom prizadeval, sodelovati pri lečenju ran, ki jih je zadala vojna in pri kar najhitrejšem gospodarskem dvigu vse Evrope. Sodeloval bom pri pošteni izvedbi mirovne pogodbe, kar naj bo v bodoče skupen znak vseh sil, ki so podpisale mirovno pogodbo.« Državni predsednik je poverilna pisma sprejel in se poslaniku zahvalil za besede, ki jih je izrekel. Ameriko!. U predsednikih kanj!Uu\ov. LDU Washington, 2. julija. (DunKU — Brezžično.) V včerajšnji seji je konvent demokratske stranke v San Franciscu odobril volivni program. Za predsedniško mesto v Zedinjenih državah bo nastopilo prejkone 14 kandidatov. Razm gssrsšiSs. Za Valono. LDU Belgrad, 2. julija, »Politika«- prinaša brzojavko iz Elbas.ana, da se. albaa«. ska vlada pogaja z Italijo radi prodaje Valone in njenega zaledja. Italijanska vlada je stavila ponudbo, da odkupi ta del Albanije in je albanska vlada načeloma pristala na to prodajo. ^ LDU Belgrad, 2, julija, »Politika« poroča iz Aten, da sp italijanske čete poizkusile napasti iz Valone Albance, ki se nahajajo na pos.tajankah okoli Valone, Pri napadu jc sodelovalo tudi italijansko bro-dovje. Italijani pa s0 bili odbiti. Izgubili so •285 mrtvih, 45 ranjenih, 65 ujetnikov. Po-!cg tega so Albanci zaplenili 640 pušk, 4 topove in mnogo drugega gradiva. Za žensko volivno pravico. LDU Bruselj, 1, julija. (DunKU — Havas.) Zbornica je sprejela predlog, po kar terem bodo volili poslance potom direktne volitve vsi oni državljani, ki so dovršili 21. leto in ki žive najmanj šest mesecev v eni občini. Predlog nekega katoliškega poslanca, da bi se dala ženskam volivna pravica, je bil z 89 proti 71 glasovoiji odklonjen. Zrakoplovski promet. LDU London, 2. julija. (DupKU — Brezžično.) Od prihodnjega tedna dalje se bo vršil vsak dan razen nedelj reden zrakoplovski poštni promet med Londonom in Amsterdamom. Ivan Ogrin: m stanovanja, Nova naredba za prisilno gradbo stanovanj je tu in treba z njo računati. Tisti, ki morajo preskrbeti stanovanja za večje število svojih uslužbencev, bodo morali se veda graditi cela nova poslopja. Tisti pa, ki morajo preskrbeti samo par stanovanj, pa sami ne morejo graditi nove hiše, store najbolje, ako osnujejo stavbeno zadrugo ter vplača vsak primerno število deležev. V mnogih slučajih se bo pa dala stvar rešiti na ta način, da se podstrešja prezi-dajo v stanovanja. V to primernih prostorov je mnogo več, nego bi kdo na prvi mah mislil. Ti prostori bi se dali tudi na najcenejši način adaptirati. Seveda pa bi bilo treba v to svrho predvsem izpreme-niti stavbeni red, posebno za mesto Ljub ljano, ker nikakor ne odgovarja potrebam časa. Danes je pri vseh gradbah glavna zahteva, da sa kolikor mogoče štedi z dragim stavbenim materijalom. V tem zmislu naj se povsodi preosnujejo stavbeni redi. Po bistvu konstrukcije imamo v Ljubljani dve vrsti podstrešij: 1. starejši sistem s prav velikim naklonom — ki gotovo presega 45° — in precej oddaljenimi prečnimi zvezami; povezni tram leži po-največ neposredno na stropu; v kapu so deloma napravljena kot prečni usečniki ter se strešni naklon prične tik z višino strešnih tal. Dohodi na ta podstrešja so zelo nepripravni, ozki in temni. Streha jo večinoma krita z navadno opeko. Tudi le-sovje konstrukcije že marsikje mineva, saj je staro že par stoletij. Dimenzije raznih tramov so često še preobile. 2. Novejša ostrešja, ki se razlikujejo posebno v tem, da imajo manjši naklon, to jo okrog 35", da so povezni tramovi dvignjeni za nekaj centimetrov nad strešna tla, da se prečne zveze, ki so redko ke-daj nad 4 m oddaljene ter pravilno zvezane po načinu vešal ali razpiral, krov je navadno krit z zavezno opeko, novejši tudi s škriljem. In kar je glavno: naklon strehe se ne prične v višini podstrešnih tal, ampak za sredino — celi meter od teh tal; dohodi v podstrešje so udobni, svi-tli in prostorni, kajti v slučaju ognja je pač glavno, da so pride po ognjevarnem hodniku čim bližje do izhodnih stopnic, ki morajo biti tudi ognjevarne. Tramovje jc vse pravilno dimenzirano ter v dobrem stanju. Iz vsega tega je jasno, da so novejša podstrešja zelo prikladna za napravo stanovanjskih prostorov. Izključena pa tudi stara podstrešja niso. Zelo ugodno je pri novih ravno to, da se naklon strehe prične v višini, ki je primerna za okenske plane, če ne še višjej tako dobimo precejšen del obmejne stene v sobi ravne ter moremo celo globino ostrešja izrabiti za sobo brez posebnega zidu. Te vrste ostrešja — zvana streha kolenica — so se gradila edino le, da je hiša odzunaj dobila lepše lice; seveda je tedaj stalo komad opeke 2—3 v, danes pa toliko kron. Radi tega bo tudi v tem v bodoče treba izpre-memfce. Neugoden pri ostrešjih sploh je pa ta nesrečni povezni tram Ti tramovi so bistveni del strešne konstrukcije; namen imajo v prvi vrsti pava-lizirati stranski sili krova in kar je na njem; ti sili delujeta bolj v smeri strešnega naklona. Pa tudi drugi tramovi so važni pi-i strešnem stolu, radi tega more le strokovnjak določiti, če se sme kaj odstraniti ali preurediti, Ako bi se smeli povezni tramovi porabiti obenem šo za stro-pove ozir. da bi lpžali v njega višini, kakor jo to v nekaterih drugih državah do-,YQLužaa_r9jDri naa.caia m. stavbenem rs? du razun na industrijskih zgradbah prepovedano, bi se podstrešja dala še izbor-nejše porabiti. To je torej tudi zelo važno vprašanje pri reformi stavb, reda! Ostrešj a bi se dala vse drugače napraviti, ko bi ne bilo teh strogih predpisov: Poglejmo naše male hišice v bližnji okolici ljubljanski, kako sp vsa podstrešja rado-nelno izrabljena! Preko teh poveznih' tramov pridemo, če napravimo tla novega stanovanja v višini trama ali pa napravimo par stopnjic pri vratih ali tudi kako drugače. Kjer imamo pri novejših podstrešjih tram goltnik kakor tudi srednjo lego v vi« šini, ki je primerna za taka bolj primi« tivna stanovanja, nam to zopet zelo dobro služi za stropnike ter dobimo en del ravnega stropa. Srednji zid, nam zelo dobro; služi za temelj, na katerem lahko zidamo, ločilni zid; v tem zidu se navadno nahajajo tudi dimniki in če ni nobenega y re« zervi, so potrebni dimnik zelo lahko pri« zida, saj sega le čez eno višinsko etažo. Sedaj gre za ločilno zidovje, v smeri globine sob. Te morajo na vsak način biti tam, kjer sc> tramovne vezi. če so te pra« vilno postavljene, stoje v razdalji 4 m; a tem je dana že tudi dolgost sobe. Tramov« ne vezi nimajo nikakega stika z ločilnimi zidovji v nižjem nadstropju, radi tega bf se to zidovje moralo pravilno skoro v vselfi slučajih zidati na železne nosilke. To pa bi bilo danes težko, saj nosilk danes skoro ni dobiti, če se pa dobe, je cena o grom« na, radi tega je priporočati, da se ta ste« na kar z deskami opaži in oštukatura. Ostane še poševni del stropa, to jfl med ravnim delom stropa in obmejnim zi« dom. To se navadno-kar za špirovco pri« bije, opaži ter oštukatura. To pa bi bilo premalo varstva proti velikim zračnim iz« premembam, zato se ta del navadno izo« lira. Najboljša izolacija za to je apnena malta, pomešana s slamo; to je lahko; je precej slab prevodnik ter ni pripravna za kotenje mrčesa. Dobro se da izolirati tudi s strešno ali kako drugo tanko opeko, po-vlečeno z malto. Za razsvetljavoo se 'dado pi-av lahko napraviti strešna okna. Kjer je treba i,meti dohod od stopnie do stanovanja, je izbrati prostor za podstrešna stanovanja čini bližje stopnišča; tam blizu se v nižjem nadstropju nahaja stranišče in vodovod, jo torej tudi iz tega razloga zelo ugodno. Seveda se mora po možnosti polagati važnost na lego po« slopja samega, da izrabimo solnčno lego za stanovanjske prostore. Tako bi se dala s primeroma majhnimi stroški napraviti stanovanja, ki daleč prekašajo ona v raznih soterenih. Marsikdo bi bil srečen, če bi imel tako stanovanje. Podstrešja pa ostane še vedno dovolj, da dobi vsaka stranka v hiši tudi majhen prpstor v podstešju. Ko pa projektiramo nove zgradbe, pa moramo gledati, da tudi podstrešja izrabimo v stanovanjske namene. Par sto stanovanj se na ta način v Ljubljani lahko že do zime napravi. Da bi jih bilo v celem mnogo več, je gotovo. -j- Licitacija. Liberalna stranka je začela pravo bizantinsko licitacijo za svoj patriotizem. Bije se na prsi, češ, kje je kdo kot jaz. Naravnost ginljivo je opazovati to lizunsko klečeplazenje in hinavsko de-nuncijantstvo. Mi smo že včeraj o vsem tem počenjanju naših demokratov povedali svoje mnenje in tudi jasno označili svoje stališče. Današnji »Narod« poje vztrajno svojo pesem naprej. Začenja jo in končuje z refrenom: Ne operete se. Kakor da p sc hotel kdo prati! Že enkrat smo zapisali in danes zopet ponavljamo: Ni naš namen in tudi nimamo prav nobenega razloga, da bi zavračali očitke, ki jih je rodilo brezmejno sovraštvo in dia-bolsko zavijanje. »Slovenski Narod« in tudi naša slavna JDS nista tisto mesto, ka« mor bi morala SLS naslavljati svoje ukrepe ali pošiljati svoja pojasnila ali opra« vičbe. Mi vemo le eno, da se začenja v li« beralnem časopisju v novi izdaji era ne« posredno pred vojno. Takrat je »Slov. Na« rod« naslavljal svoje denuncijacije o »kle> rikalnih« srbofilih na Dunaj, sedaj jih naslavlja v približno enaki obliki v Belgrad, Kakor smo takrat lahko mirno prenesli, nas to divjanje, ki je v glasilu dr. Žerjava doseglo že perverzno višino, danes še manj vznemirja. Mi vemo, koliko nas je in koliko zmoremo. Zanašali smo se in se bomo le na svojo moč. Vemo. da bodo ultra monarhistični liberalci in kapitalisti kakor ultra republikanski socialisti korakali v enotni fronti proti nam. Odbila jih bo pa le naša moč. In ker sc svoje moči zavedamo, nas tudi vaše lirade ne ganejo, če pa liberalno časopisje besni in podtika in sumniči, se tudi nad tem ne moremo čuditi. Ostalo je dosledno sebi in svojim manlram. To, kar počenja glasilo liberalnih inteligenfov je pravcata visoka šola p:a poživinjpiije liberalnih pristašev. Na ljudi to no ore vplivati. Ko moramo to Bie.bjra.ti, s® moramo econiniU na besede demokrata Milana Pribičevlča: »V tem načinu borbo vidim en dokaz več za svoje prepričanje o veliki krizi v vrstah našo inteligence.« Tudi ta liberalna inteligenca, ki preživlja to težko krizo, se naj zaveda, da ji pojde ves up po vodi. Imamo pristaše za seboj, ki so bili v Soli, sličnl oni, ki so jo pohajali cenaumovi volivci. In ta granit stoji trdno v razburkanem morju. -j- Iz kočevskega prei.ogokopa. Boljševizem, ki je pri nar boli kot kje drugod slavil svoje orgije, se je ob "prvem blesku vojaških bajonetov razpršil v nič. In namesto propadlih dosedanjih kolovodij Pirše, Tischlerjev, RebKsrhov, Kr a ker je v ter njih očetovsko naklonjenih zaplečnikov, obenem protektorjev na mestih, da se mora človek prijeli za glavo, skušajo splavati zopet na površje stare bolj solidne firme kot Kristan, Prepeluh itd. Toda stvar ne gre tako gladko; tudi zadnji izmed nas je jel uvidevati, da gre le za izmenjavo kulis, sicer pa da naj ostane vse pri starem; »voditelji« naj delajo sveje kupčije zase, mi pa naj le plačujemo zanje »o nadalje prispevke ter od njih l-.. ncu.'7ii-.v in drugih društev nakupujemo c1rago ?3 nadalje slabo blago. Zato čakamo 1» l-cautka in moža, ki bi nam pokacal nova pot iz zagate, v katero smo ratU ped nr.&.mi voditelji; ta pot pa bo boljševizmu in inter-nacijonalizmu v sedanjem smislu sigurno nasprotna. Uvidevamo, da se zamoremo le kot zvesti sinovi svojega naroda in svoje države postaviti samozavestno ob bok drugim stanovanj dokler se pa lovimo za frazami internacionalnih špekulantov in hohštapl^rjev, pa naša organizacija ne more biti solidna. Nova organizacija pa bo možna le na podlagi prave splošne in srčne izobrazbe, ne pa strankarskih hujskarij, zavitih v učene fraze kot so nc.rn jih podajali doslej po naših društvih, temeljiti bo morala na enakosti vseh članov naroda in vseh stanov, ne pa takozvane diktature par prismod, za katere naj ^remo še po kostanj v žerjavico in plačamo krvavo ce-ho, dočim se zapeljive! na toplem grejejo in zato kličemo: Polje je pripravljeno — 6ejalec pridi! — Več premogarjev. Dnewne novice. — Zlato mašo bo obhajal prihodnjo nedeljo dne 11. julija preč. g. P. P 1 a c i d Fablani v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Ob 9. vhod v cerkev, potem govor g. dr. Opeke, nato slovesna sv. maša in Te Deum. — Žalec. Ob najlepšem vremenu se je pripeljal Nj. Vis, regent Aleksander v torek okoli 10. ure v Žalec, kjer ga je pričakovala domača in sosedna duhovščina, okoliški župani, učiteljstvo z otroci in mnogo drugih ljudi iz vseh slojev prebivalstva. Župan Roblek je pozdravil visokega gosta ter njegova hčerka Vera, ki mu je podarila šopek, Vidno vzradoščen se je regent zahvalil za lepi sprejem in se potem prijazno razgovarjal z duhovščino, z župani in učiteljstvom. Po preteku 10 minut je nadaljeval svojo vožnjo med pokanjem, topičev ter navdušenimi Živio- in Slava-klici proti Ceiju. — Odlikovesje. Generalni konzulat čeSkoslovaške republike v Ljubljani je prejel včeraj od ministrstva za zunanje zadeve v Pragi nastopno brzojavko: »Danes popoldne je izročil predsednik republike osebno na slavnosten način ministroma Pribičeviču in Ninčiču za zasluge najvišje odlikovanje češkoslovaške republike, namreč češkoslovaški vojni križ. Slavnostnemu dekoriranju so priso- v , .ali vsi delegati Jugoslavije, tujkajšnaj velika jugoslovanska kolonija in mnogo pozvanih gostov. Predsednik republike se je prisrčno zahvalil za tako obilen obisk jugoslovanskih gostov, katerega se je ves narod, kakor tudi vlada, izredno razveselila. Izrazil je prepričanje, da njih prisotnost nenavadno pripomore k utrjen ju prijateljskih zvez obeh bratskih narodov. — Akademska podružnica Jng, Tflati-ee v Zagrebu. Po mnogih nepiilikah se je končno med vrstami zagrebških akademikov osnovalo središče, L je,r bo polagala akademska omladina svoj duševni in ma-terijelni obolus domovini na oltar za ono naše krvne brate, ki danes še tlači tujčeva pata. Bratje! Akademska omlodina na vas ni pozabila. Kakor živimo mi, svobodni 'državljani v svobodni domovini, tako zahtevamo, da živite vi! Da bi samo naša lju-bav zadostovala, verujte nam bratje, istega dm kot smo mi bili prosti, istega dne bi vas poljubil dih svobode. Čuli smo vašo pasem minerjev, ki budi in podžiga naša srca, da se spojimo z vami v na vekov veke nerazdružljivo telo. Prišli bomo ... Pohiteli bomo k vam z onim, kar pač akademska omladina more dati in darovati. Ustvarili smo si zato zbirališče v akad. podružnici »Jug. Matice«, ki se je osnovala pretekli mesec na zagrebški univerzi. Preko 700 nas je že, a število raste in mora rasti od dne do dne. Kdor torej še nI član, nai se podviza s svojim pristopom, da ne pade nanj temna senca. Mislim, da tukaj snlob. ne sine biti premišljevanja, ker vprašanje naših bratov, ki so od nas ločeni le s prisiljeno in nenaravno mejo, je tako nu-jno in pereče, da ne smemo izgubljati niti trenutka. Nadalje poživljamo ju-gosl. akademsko omladino v drugih mestih, kjer še ni podružnic »Jug. Matice«, da jih čim preje ustanovo na svojih visokih šolah! Bratje nas kličejo, hitimo 1 —i Za oclljor: Dominik Cerjak, cand. Ing. fo^ rest., t. č. predsednik. — Posavje pa plan! V nedeljo, 4. julija 1920 sc vrši v Rajhenburgu orlovski tabor. Za tabor je priglašen poseben vlak bratov Hrvatov iz Zagreba. Polnoštevilno s<■■ ga udeleže le okrožja. Vozne cene so polovične, izkaznice izdaja za Ljubljano Orlovska zveza, vsi drugi udeleženci kupijo cele vozne listke, ki veljajo tudi za nazaj, pri prihodu v Rajhenburg se zglase pri glavnem reditelju. Iz Ljubljane odhajamo ob 4. uti zjutraj, vračamo se z vlakom ob 9, uri zvečer. Sodeluje polnoštevilna sale-zijanska godba. Na taboru govore zastopniki br. hrvat-Jdh omladinskih društev. V nedeljo, 4. julija Posavci v Rajhenburg. Sv. Gora pri Gorici, Na Sv. Gori so začeli z delom. Postavili bodo eno barako za delavce, potem bodo pripravljali prostor za zidanje kapele in stanovanja za frančiškane. Kapela bo 25 m dolga in 10 m široka. Postavili bodo oboje pod bivšo kapelo Srca Jezusovega, kjer je bil vhod na dvorišče. Cesto bodo podaljšali ono, katero so med vojsko napravili iz Plavi, ker je ona iz Prevala preveč porušena. Začeli so nabirati milodare po občinah. Apno bodo žgali na gori, kakor navadno, drva bodo na hribu skupaj znosili. V vodnjakih je precej vode, četudi ni nobene strehe, Pre-vzvišeni g. nadškof se močno prizadeva, da bi se to čimpreje napravilo. Podobo mislijo pripeljati iz Ljubljane v Gorico. Razpostavili jo bodo v veliko cerkev, ako ne bo drugih zaprek. — V novomeški dijaški zavod se sprejme več dolenjskih dijakov. Starši, ki želijo svoje fante dati v ta zavod, naj se do 11, julija pismeno ali ustmeno zglasijo pri vodstvu zavoda v frančiškanskem samostanu, kjer tudi zvedo pogoje sprejema. Sprejmejo se samo I.-šolci. — Na naslov poštnega ravnateljstva. Zdi se nam, da poštno ravnateljstvo prej ali slej nobenega iako ne prezira in izkorišča, kakor ravno selske pismonoše, oziroma poslovalce poštnih nabiralnikov. Že pred vojsko je imel tak »uradnik« veliko škode, zdaj še več. A poštno ravnateljstvo tega noče uvideti, dasi so se že čuli razni proseči glasovi od te strani. Nekaj pribolj-ška se je baje obljubilo že davno, a od obljube žalibog ne more nihče živeti. Izpolnite obljubo, čas je že! In kaka je služba takega poštnega »uslužbenca«? Njegov poštni nabiralnik je n, pr, oddaljen od pošte poldrugo uro. Trikrat na teden mora na pošto ob vsakem vremenu. Pot je zelo slaba. Zato pa dobi mesečne plače celih — 40 K! Navadni delavec služi sedaj dnevno najmanj 40 K in hrano. Pismonoša izgubi vselej najmanj pol dne, torej 20 K zaslužka. Cel rnesec izgubi več od 6 dni, v katerih bi lahko zaslužil nad 250 K in hrano, a zasluži samo 40 K, In z »uradnim« delom doma ima tudi dosti posla. Včasih zasluži državi en dan toliko samo z znamkami, kolikor ima mesečne plače. Koliko pa se potrga obuvala, ki je tako drago, Ali se tedaj tem ljudem v »demokratičnih« časih ne godi velika krivica? Njihova plača se mora najmanj potrojiti, pa bo še dosti pičla. Zatorej preglej iu zgani se že enkrat poštno ravnateljstvo in Izposluj jim plačo, ki jim pošteno gre, saj je že skrajni čas! ■— Novi predpisi o vožnjah na želez uicah. Kdor gre zdaj na peron, ne da bi si kupil vožni listek, bo moral plačati 1 dinar globe; kdor pa vstopi brez voznega listka v osebni vlak, bo moral plačati 10 dinarjev globe, Ako zaloti sprevodnik v železniškem vlaku potnika brez voznega listka, mora plačati vožnjo dvakrat, — Povišanje na fužni železnici. Po-stajenačelnik na glavnem kolodvoru v Ljubljani g, nadzornik L u d m i k je povišan za višjega nadzornika; dalje so povišani: višji nadzornik Arko je postal centralni nadzornik; nadrevident Borštnar jc postal nadzornik; nadsevulent Potočnik je postal naizornik; kontrolor Arhar je postal nadzornik. —V Javorniku na Gorenjskem se nahaja velik drobilec za gramoz, toda brez motorja. — Reflektainje zanj naj vlože svoje ponudbe pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, — Dobrepoi'e in »Domovina«. V svoji 72, št. z dne 2, julija 1920 piše »Domovina« v dopisu iz Dobrčpolj; — »Tukaj je v sled šušteršičijanske politike skvarjeno vse ljudstvo,« — Vprašamo: V čem obstoja ta šušteršlčijan-ska politika? Morda v tem, da je Dobrž- Eolje dne 2. decembra 1917 pristopilo s ta-o izjavo k majniški deklaraciji, da je isto ponatisnila celo »Domovina« s povdar-kom? Morda v tem, da so dali Dobrčpoljci za majniško deklaracijo čez 2000 podpisov? — Odgovorite I — Pravite, da je skvarjeno vse "ljudstvoi Ali pa vi to ljudstvo poznate. Mar bi molčali če bi vedeli ter se spomnili na ianuar 1920, ko je Mustarjeva samostojna mladina dejansko napadla našega človeka, ista mladina, o kateri bi povedali javnosti lepe stvari, da se niso zlepa razšle! Ali obstoja ljudska pokvarjenost v tem, da so poslušali dne 1. januarja 1920 na shodu JKZ dr. Antona Korošca in se oprijeli trdnega programa SLS?! Da, to vas peče! SKS z dr, Žerjavom na čelu je mislila naskočiti dobrč-poljsko trdnjavo, Odnesla je dolg nos, pristaši so se ji zmanjšali, in to vas peč«s! Le pridite še doli! Bomo že povedali, kdaj natančno vozi vlak proti Ljubljani, Ali obstoja šušteršičijanstvo v tem, da se je orlovski odsek z br, okrožnim načelnikom Antonom Drobničem udeležil sprejema? — Odgovoritel — »Vsa agitacija« gre iz župnišča —i pravi dalje »prijatelj« lista »Domovine« iz Dobrčpolj. — No, če kje, se je tukaj zaletel ta »prijatelj«. Dejstvo namreč je, da se naš gospod župnik in duhovni svetnik Andrej Ramovš, sivolasi, častitljivi starček, ki jih ima že čez 70 let, ki je ves bolehen, pa kljub temu čil in kljub temu vrši službo božjo, še nikdar ni spuščal v politiko, zlasti pa ne v strankarske boje! V Ljubljano pa gre g. župnik morda na vsake kvatre enkrat. Kdor trdi, da gre sploh kaka politična agitacija iz župnišča, tega je ali kdo , »potegnil«, ali pa je zavesten lažnik! — Si/ cer pa je cel dopis poln raznih »neki«, »gotovo« itd,, itd. Le piši »Domovina« in far-baj! Kdor je tako nespameten, da verjame tvojim bedastočam, naj kar gre k liberalnim mladinom, ker mi takih duševnih sla-bičev ne maramo. Predno pa naprej govorimo, bi radi čuli »dokaze«, ki jih bo z »neki« in »gotovo« težko podpreti. Mi smo prepričani: Liberalcev ne le, da jih je komaj za pe?t, marveč so tudi s kurjo slepoto udarjeni. — Dobrepnljčati, — Kočevje js zapustil te dni gospod Alojzij Arnelini, finančne straže nadkomisar. Vztrajal je v Kočevju celih 15 let ter ostal tudi v najtežjih časih odkrit narodnjak in dober Jugoslovan, tudi ZcL čcis a vojne, ko je pripa.lal tistemu nezlomljivo idealnemu lcrogu kočevskih Slovencev, ki so neomahljivo verovali v zmago an-tante ter vstajenje Jugoslovanstva. Vrlemu možu, prijetnemu dru&ibniku ter nad vse vestnemu uradniku mnogo sreče na njegovem novem zopet odgovornosti polnem mestu na Jesenicah! — Politični katekizem. Ta izvrstno in poljudno pisana knjižica bi morala biti v rokah vsakega našega somišljenika. Podaja izčrpno pojasnila o političnih vprašanjih Jugoslavije. Poleg tega obravnava tudi še nekatere druge stvari, ki bi jih moral wak državljan znati. Segajte pridno po knjižici. Naroča se pri tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Posamezen izvod s poštnino vred stane 6 kron, kdor nai-oči 20 izvodov, stane posamezen izvod s poštnino vred 5 K; kdor osebno vzame 20 izvodov stane izvod štiri kro.ne 50 vinarjev. — Iz Tržiča. 27. junija je bila v Tržiču javna telovadba Orlov in Orlic iu obojega naraščaja! Brirtditev se je izvržila ob najlepšem vremenu in ob veliki udeležbi Orlov in Oriic in posebno še občinstva! Posebna zahvala za veliko udeležbo gre pred vsem Orlovskemu odseku iz Škofjo Loko kakor tudi iz Jesenic, ki sta tudi samostojno nastopila prvi z moreško, drugi z silno lepimi dekoracijskimi vajami. Pred vsem pa moramo omeniti nastop Šk. Loškega naraščaja na orodju! Njihov nastop jo občinstvo spremljalo z burnimi živio-klici. TržiSki oclsek Orlov in Orlic si šteje v prijetno dolžnost, izreči najlepšo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se je njihova prireditev izvršila v splošno zado-voljnost. Predvsem tovarnarju g. Moline, ki nam je dal tako lep prostor in s tako prijaznostjo nam pomagal z vsem, kar smo ga prosili! Dalje gro zahvala tukajšnjemu društvenemu predsedniku, g. Iv. Papovu in predsedniku Orlov in Orlic g. kaplanu Žužku, ki sta s tako vnemo in požrtvovalnostjo vodile vse priprave. Tretjič vsem Dolincem najlepša zahvala za darovane nam mlaje. Tržiški Orel jo znova pokazal svojo moč in svoje delo. Nastopil je tudi pri sprejemu regenta Aleksandra polnoštevilno zastopan po svojih članih in članicah kot tudi z obojim naraščajem v kroju. Ko se je vse to izvršilo v najlepšem redu, sedaj pa, fantje in dekleta, pripravljajte se za Maribor, da bo tudi tam naš odsek delal čast orlovski organizaciji. Bog živi! — Tržič. Pri rediteljskih večerih na meščanski Mi se govori in dela zoper to, da bi bili dijaki pri telovadni organizaciji. Ker so dijaki samo pri Orlu je to delovanje proti Orlu. Svarimo! — Čeden ptiček je neki Kirchbaumer, ki se je kot vojak priženil v peko hišo v Notranjih Goricah. Materi svoje žene se je znal tako močno prikupiti, da mu je hotela izročiti kočo s posestvom. Nastali so seveda prepiri. Mati in sestra sta naznanili oblastem brata in sina, češ da jitna je grozil, da ju bo ubil. Uvedle so se poizvedbe, katere so izkazale popolno neopore-čenost fantovo in da je Kirchbaumer na-šuntal ženo in nieuo mater oroti fantu in zanimivost, da je Kirchbaumer ukradel v I-igojni 4000 kron. Ker .ga orožniki niso dobili doma, ga je oblast zasledovala s ti-ralnico. Medtem je Kirchbaumer ukradel v Zagrebu košaro, v kateri je bilo blaga v vrednosti več tisoč kron. Oblasti so končno zaprle Kirchbaumerja v Mariboru, kjer B ukradel 6 koles vrednih 12.000 kron, emškega tatu bodo sodili v Ljubljani, UubSIansks mavice. lj Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe svete Elizabete ima mesečno sejo dne 6. julija (torek) ob 6, uri popoldne v, Alojzijeyišču, V odboru so tudi predsednice in podpriiiUilaUuUU>tu,S:ul>U:tli>: imllSilHHIlillllMIlIliliimi.lJliliSf'i.llHl!ii!ilIillllillilillilH!I!tll!IIIIIIill;i!!imillllllllllllllilllllillllilllllUllli(t: Ljubljana, junija 1920. Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920 in v smisla dovo- delnicah okroglo lt kron in pri delnicah, ki se na novo subskribirajo, okroglo 13 kron g IJenja gospoda ministra trgovine in industrijo z dne 28. maja 1920, VI. žt. 912, je sklenil za vsako delnico. § upravni svet zviSati delniško glavnico od 4. Subskribcijski rok traja od 18. junija do 10, julija 1920 in sc ima protivrednost | bvAin « ,T1MEX TEHNIČNO podjetje sa t: UVOZ in IZVOZ n Pisana rmoderno urejene tovarne V. MARS AN O :t g j Zastopn. prvovrstnih tovarn. — Ekspozitura: Dunaj IV., Vlktorgasse i. Zastopstvo v Beoaradc. Bokiraiti In Itfl|l Popolne TOVARNIŠKE naprava: Tovarne za špirit In rafinerijo, pre. SredlSfo: Zagreb, NIKolIGeva uliea Ste*. 8. STROJI proti takojšnji dostavi: 1, Žage polnojarmen in krožne žage, . . . oblični stroji za rezanje nastavkov I Sanje olja, škrob in drože, konserve, (Dickenhobel), oblični, stroji za za- [ testenine in pohištvo. reze (Abricht-Fuge) In oblični stroji { MOTORJI ln LOKOMOBILI: = Elektromotorji, agregatorji. stroji. 2,^Stružm st^i^ f^ ! Hii^nl^D^ro^n^Mcin^^ re^stanKir^f^^n^n I vine (Shaping), stroji za vrtanje in : j j prevažanje blaga, snovi, pile, stroji za rezanje vijakov, jj GRADBENI materijal: 3, P.osamezne pile v vseh velikostih, j Nosačl, tračnice, ogibalnice, strešna različno orodje prvovrstnih tovarn. : lepenka itd. ¥ Ljubljani« Podružnice: Borovlje, Celovec, Celje, Gorica, IVtaribor, Split, Sarajevo, Trst. Ustanovljena leta 1309. Hgentura V Ptuju. Ustanovljena leta 19pO. ripciji novih delnic Ljubljanske kreditne b$nke XI. emisije 1. 1920/11. Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 8. junija 1.1. v to pooblaščen, je sklenil upravi)! svet istega dne provesti zvišanje delniške glavnice ' ^ z izdajo od SHS K 30, m SHS K 50,000.000' 50.000 novih delnic po SHS E 400 — nom. v sknpnem znesku SHS K 20,000 000 - in sicer: 1. subskripcija novih delnic se vrši od 25. junija do 25. Julija 1920. a) pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Borovljah, Celju, Gorici, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Trstu ter pri ekspozituri v Ptuju. b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku. c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čehoslovaški ln d) pri podružnici Živnostenske banke v Wien-u za Nemško Avstrijo. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi 2 starih delnic po 1 novo delnico po SHS $ 400-— noga., pa SHS K 900-— tel. quel, plačljivih naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo. — . ' 3. Nove delnice so deležne dobička od 1. julija 1920. 4. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem supskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasile ali začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 5. od ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov ln doklad te emisije, SHS K 1,000.000— po-kojninskemu zakladu bančnega osobja, SIIS K 1,000.000-— rezervnemu zakladu za bančne zadolžnice, ostanek pa pripade ažljskemu rezervnemu zakladu banke. 6. Nove delnice se izroče subskribenfom po 1. februarju 1921, proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obračunov o subskribiranih delnicah. Uspeh emisije je zajamčen po posebnem sindikatu. Ljubljana, meseca junija 1920. Ljubljanska kreditna banka. ii^^^iiii^ ^iunii^isF^iiii® ®lu^^^t^iif^ ^iiu^^^^i^sg ^is^^^^^rtigj ^uig^^^uiija g pil Tiš^^^^iin^ B Skiinii^g^^iijia Kt«1!^