G fîraphari wwigraphatit ® ® © Maja Lapornik je ob zaključku prvega letnika pozitivno ocenila gledališko šolo SSG Studio Art >/14 Salgado velik zagovornik pogozdovanja amazonskega pragozda v lepšo prihodnost Cinquecento je bil od nekdaj mit, novi model pa naj bi Fiat odpeljal /M0 Primorski PETEK, 13. JULIJA 2007 Št. 164(18.947) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Besede so, sedaj čakamo dejanja Bojan Brezigar Pravzaprav bi lahko rekli, da gre za odkrivanje tople vode; vendar pa je včerajšnje srečanje na sedežu tržaške Pristaniške oblasti končno dogodek, ki postavlja piko na i glede dejanskih interesov tržaškega pristanišča in prostora, ki ga obdaja. Prvi poskus sodelovanja med tržaškim pristaniščem in Luko Koper pred skoraj desetimi leti ni bil rojen pod srečno zvezdo. Soočati se je moral z neštetimi birokratskimi težavami, s poslovno neučinkovitostjo in nenazadnje s političnimi ovirami tržaške desnice, ki nikakor ni mogla prebaviti dejstva, da je koprsko podjetje upravljalo tržaški kontejnerski terminal. Tako se je to sodelovanje izpelo in pristanišči sta ločeno nadaljevali svojo pot. Zapletlo se je tudi pri povezavah, predvsem glede trase 5 koridorja in tudi skromne povezave med Trstom in Koprom. Medsebojnih obtožb in sumničenj ni manjkalo in odnosi so se neprijetno zapletli. Sedaj se končno razpletajo: nedavni Budinov obisk v Ljubljani, njegovo včerajšnje srečanje s predsednikom tržaške Pristaniške oblasti in skorajšnji podpis sporazuma o 5. koridorju, ki je napovedan v Rimu v začetku prihodnjega tedna, pa kažejo končno na racionalni pristop k osnovnemu problemu: gospodarskemu sodelovanju na območju Severnega Jadrana, pri katerem je bistvenega pomena predvsem sinergičen pristop k načrtovanju in razvoju. Slednjega doslej ni bilo, sedaj pa se je ozračje bistveno spremenilo. Seveda, izkušnje učijo, da gre zaenkrat za besede; upati je, da jim bodo sledila dejanja. ZDRUŽENI NARODI V mirovnih akcijah prepovedali uporabo gumijastih nabojev TRST - Podtajnik Budin se je srečal s predsednikom Pristaniške oblasti Boniciollijem Severni Jadran: nujno povezovanje Zagotovila o pozornosti vlade razvoju tržaškega pristanišča Budin je izpostavil pomen morskih povezav in sodelovanja KROMA TRST - Tesno sodelovanje med tržaškim in koprskim pristaniščem in razvijanje severnega Jadrana v luči gradnje petega transportnega koridorja ter ohranitev prostocarinskih con v tržaškem pristanišču so bili v ospredju na včerajšnjem srečanju med vladnim podtajnikom za mednarodno trgovino Milošem Budinom in predsednikom Pristaniške oblasti Clau-diom Boniciollijem. Budin je naglasil pomen sodelovanja med Trstom in Koprom na novem svetovnem trgu, še zlasti pa je treba krepiti povezave z ruskim in sred-nje-azijskim trgom prek Črnega morja, kjer namerava Italija med drugim zgraditi nekaj logističnih platform. Italijanska vlada namerava vsekakor podpirati razvijanje tržaškega pristanišča, še zlasti pa si bo prizadevala za ohranitev tržaških prostocarinskih con v okviru Evropske unije, ki pripravlja enotno besedilo o carinskih območjih. Na 5. strani Znani so dobitniki novinarskih nagrad Marco Luchetta 2007 Na 6. strani Na lonjerskem Artednu nocoj na vrsti govorica telesa Na 7. strani Goriška in novogoriška policija skupaj pretrgali čezmejno verigo razpečevalcev prepovedanih drog Na 12. strani PRAVOSODJE Vlada poražena v senatu RIM - Opozicija je včeraj v senatu porazila vladno večino med glasovanjem o posameznih členih zakonskega predloga za reformo pravosodnega reda. Preglasovanje je omogočil senator Marjetice Roberto Manzione, ki je sporni popravek celo predlagal. Iz vrst večine sta ga podprla senatorja Willer Bordon in Roberto Barbieri. Pravosodni minister Clemente Mastella (na sliki) je dejal, da če se bo takšno preglasovanje ponovilo danes, ko bo Manzione po napovedih predstavil drug sporen popravek, bo odstopil. Na 4. strani PRIŠTINA - Združeni narodi so začasno prepovedali uporabo gumijastih nabojev v mirovnih misijah ZN po svetu. Za to omejitev naj bi se ZN odločili po preiskavi smrti dveh kosovskih Albancev, ki so ju med februarskimi protesti na Kosovu z gumijastimi naboji ustrelili romunski policisti, pripadniki tamkajšnje misije ZN (Unmik).Direktiva, ki jo je izdal oddelek ZN za mirovne operacije, pripadnikom mirovnih misij do nadaljnjega prepoveduje nošnjo in uporabo gumijastih nabojev ter vrečastih nebojnih nabojev, znanih pod imenom »bean-bag«. Da je bilo tovrstno navodilo res izdano, je potrdil poveljnik mednarodne polici- je na Kosovu Richard Monk, tiskovni predstavnik ZN pa je povedal, da »ne gre za uvajanje nove politike«, ampak zgolj za »revizijo uporabe« gumijastih nabojev. Monk je mednarodni policiji na Kosovu že pred tem prepovedal uporabo gumijastih nabojev, potem ko sta bila v nemirih februarja letos z njimi ubita dva protestnika, zaradi česar sta odstopila kosovski notranji minister Fatmir Rex-hepi in načelnik mednarodne policije na Kosovu Stephen Curtis. »Rekel sem, da jih (gumijastih nabojev) nočem na sceni. Kot razumem, ZN sedaj pravijo to vsem misijam ZN po svetu,« je pojasnil Monk. CWÉVWI HO^UJi PO UQOm C0J¡ prme&fMmrttíw ■îfc+J- ... i tfat, ft? Atyt- se* axw 2 Petek, 13. julija 2007 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE ni Alojzij Šuštar in Jože Pučnik temelja slovenske državnosti . . . Julijan Čaudek_plspis?_^Šm V zadnjih dneh je bilo veliko pozornosti usmerjene na lika nadškofa Alojzija Šuštarja in Jožeta Pučnika, ki sta nedvomno ključni osebnosti za slovensko zgodovino v zadnjih dveh desetletjih. Za nadškofa Šuštarja to dokazuje številčna udeležba na pogrebu in vsebina govorov, ki so bili tam podani, za dr. Jožeta Pučnika pa po njem poimenovano osrednje slovensko letališče Brnik. O njih dveh je bilo marsikaj povedano, tako da je težko še karkoli dodajati. Pa vendar sta njuna življenjska lika tako bogata, da bosta za Slovenijo in Slovence venomer vira, h katerima se bo lahko in potrebno vračati. Med raznimi aspekti, ki sem jih imel možnost odkriti ali na novo spoznati, je prav gotovo njuna predanost za prihodnost slovenskega naroda, za katerega sta želela, da si končno ustvari in razvije svobodno, samostojno in demokratično državo, kjer ima vsak pravico in dolžnost prispevati svoj de lež za skup no dob ro bit. V tem njunem odnosu do lastnega naroda naj de mo ne kaj skup nih te melj nih ži -vljenjskih izkušenj, ki njun doprinos še posebno ovrednotijo. Sicer sta izhajala iz različnih svetovnonazorskih izhodišč, vendar so ju takratne življenjske okoliščine prisilile, da sta zapustila dom in državo. Oba sta si v tujini pridobila znanje, strokovnost in ugled, a njun po gled se ni ni ko li od -vrnil od domovine in naroda. Oba sta se, čeprav v različnih obdobjih, vrnila v do mo vi no in zače la de la ti za tis -ti del naroda, ki je bil od povojnih let dalje zapostavljen in bolj ali manj odrezan od družbenega dogajanja. Njuno de lo pa ni te ži lo po ide o loš ki kon -trapoziciji, temveč je vselej prevladovala težnja, da se slovenskemu narodu omogoči celosten razvoj na temelju vrednot osnovnih človekovih pravic in svo bo ščin. Če ne prej, sta se njuni osebi prav gotovo srečali ob času slovenske pomladi, v drugi polovici osemdesetih let, in slovenskega osamosvajanja. Takrat, ko je bilo potrebno zastaviti vse sile za odločilni korak v novo prihodnost naroda in države. In prav gotovo je njuno delo obrodilo glavne sadove prav v tistih odločilnih dneh. Preko slovenske škofovske konference so, preko drugih škofovskih konferenc, potekali pritiski na državne vlade po celem svetu, da se prizna samostojnost Slovenije. Dr. Jože Pučnik pa je bil tista oseba, ki je slovenski pomladi kazal pravo smer, tudi takrat, ko so se stvari zameglile in so se na ulicah pokazali tanki in vojaki. Danes se gotovo veselimo uspehov, ki jih beleži slovenska država, in kakovosti življenja, ki so je lahko deležni državljani v rep. Sloveniji. To bodri tudi nas, ki živimo izven slovenske države, saj postajajo vezi z matico vse trdnejše in popolnejše kot kdaj koli prej. Vstop Slovenije v Schengen- ski sporazum in slovensko predsedovanje Evropski uniji pa bodo ponudile skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru še dodatne možnosti razvoja. Seveda se lahko najde še kakšna nepopolnost, pa vendar se mi zdi, da v vsem našem tisočletnem bivanju, na tem evropskem prostoru, nismo imeli boljših vsestranskih razvojnih pogojev, kot jih imamo v tem trenutku. Pri tem pa je prav, da naj de na čr -tovanje in gradnja slovenske bližnje prihodnosti oporo v mislih in življenju takih ljudi, kot sta bila nadškof Šuštar in dr. Jože Pučnik. Še posebno, da bi se lahko enkrat za vselej otres li na ših no tra njih ide o loš kih preprek in se oklenili narodnih in človeških vrednot, od katerih sta onadva živela in delala za celoten slovenski narod. Navsezadnje, v današnjih časih, tako v Sloveniji, kot pri nas, kako bi si ne zamislili nad mislijo dr. Pučnika, zapisano v razmišljanju »Slovenija doma in na tujem« (Na pragu tretjega tisočletja, Mohorjeva družba Celje, 1987): Merilo za določanje slovenstva je torej stopnja zavezanosti slovenski kulturi, življenjskim vprašanjem ljudi te kulture in boju, prizadevanju za osnovne možnosti njenega utrjevanja in razvoja. Mnogi, ki živijo zunaj državnoprav-nega ali zemljepisnega okvira, so lahko v večji meri Slovenci kakor nekateri doma, ki so se v prid različnih izmov odpovedali tej zavezanosti.« BRESTOVICA PRI POVIRJU - Zbrano staro kmečko in obrtniško orodje H • • ■ V | «V • Zanimiv domač hišni etnološki muzej pri Grgurjevih Danica in Pino Stojkovič, na sredini Marija Kocjan, v svojem muzeju O. KNEZ KULINARIČNI KOTIČEK Bracinov file v alu foliji »Objavi kakšen lahek recept, da ga lahko skuhamo tudi mi«, mi je rekla soseda pred dnevi in tako sem se danes odločil za dokaj lahek recept, ki se bo v teh vročih dneh (v teh dneh pasje vročine, smo pisali nekoč, ko smo govorili o vremenskih razmerah v juliju ali avgustu, sicer pa res ne razumem, zakaj sploh novinarji pišemo in govorimo o vročini poleti in o »polarnem« mrazu pozimi, kot da bi to bilo nekaj izrednega: saj je bilo vendar vedno tako in je povsem normalno, da se poleti kuhamo, pozimi pa zmrzujemo) prav gotovo prilegla vsem tistim, ki so jim všeč ribe. Predlagam torej, da pripravimo brancinove fileje v alufoliji. Edina težava je pač v tem, da moramo ribo, (ni nujno, da je brancin, lahko je tudi orada, kovač ali katerakoli druga bela riba) fileti-rati, oz. dobiti iz nje fileje. Danes vam bodo ribo očistili in pripravili v vsaki ribarnici, nekoč si moral imeti zelo oster nož in nekaj kuharskega znanja. Začnimo torej. Potrebujemo: 4 večje brancinove fileje; 24 klapavic (pedočev); 10 paradižnikov pachino; kozarec olivnega olja; kozarec suhega belega vina; sol, beli poper, 2 stroka česna ,1 rdeč čili (peperon-cino), šopek peteršilja. Školjke skrbno očistimo, čili zdrobimo, peteršilj operemo in drobno sesekljamo, česen olupimo in stremo. Paradižnik očistimo in operemo pod tekočo hladno vodo. Pripravimo 4 kose alu folije tako velike, da vanje lahko damo fileje, folijo namažemo z olivnim oljem. Fileje poso-limo in popopramo ter jih zelo na hitro prepražimo v olju (minuto na vsaki strani); v ponvi segrejemo nekaj žlic olja, v njem prepražimo česen, ki ga nato odstranimo ter na olje vržemo školjke, paradižnik razrezan na polovičke in polovico peteršilja ter vino. Pokrijemo in počakamo nekaj minut, da se školjke odprejo. Medtem segrejemo pečico na 200 stopinj. Na sredo vsake folije položimo po en ribji file. Obložimo s školjkami ter prelijemo z omako od kuhanja školjk. Dodamo preostalo olivno olje in potresemo s preostalim peteršiljem. Folije skrbno zapremo v obliki vrečk, potem pa jih za 10 minut postavimo v segreto pečico. Če so ribe morske, je dovolj po en file, če so iz ribogojnice pa potrebujemo vsaj dva fileja na osebo. Če vam klapavice niso všeč, jih lahko nadomestite z vongolami; v tem primeru jih potrebujete nekaj več. Zavitke naj vsak gost odpre sam. Ponudimo s krompirjem na sopari in svežo solato. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Dvojezična občina je dodana vrednost V Primorskem dnevniku 28. junija smo na strani 8 brali, da je devinsko-nabrežinski župan v pismu SKGZ zapisal, da je posebnost dvojezične občine dodana vrednost in da se bo tudi sam čimbolj zavzel za zaščito dvojezičnosti v občini Devin-Nabrežina. Poštene in plemenite besede! Žal pa ta dodana vrednost dvoje-zičnosti, čeprav je po zakonu zajamčena, ni upoštevana prav v okviru občinske strukture. Sam sem imel v zadnjih dneh štiri stike z Občino, govoril sem v slovenščini in štirikrat sem naletel na italijanske sogovornike. V petek 29. junija okoli poldne sem bil na Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas, da bi prevzel že prej naročeno promocijsko gradivo o naši občini; edina oseba v uradu je razumela, po kaj sem prišel, najbrž le iz izrečenega imena in priimka naročnika. Nato sem šel do Okenca urada za stike z javnostjo zaradi popusta pri parkiranju v Sesljanskem zalivu; ista zadrega s strani prisotne uradnice, vendar mi je dala slovenski formular za prošnjo. V ponedeljek 2. julija sem telefoniral na Občino, da bi vprašal za urnik davčne- ga urada; telefonistka me ni razumela in me je prevezala na drug telefon, kjer sem ponovil vprašanje in tokrat dobil odgovor v slovenščini. V sredo 11. julija sem v stavbi levo od županstva vprašal vratarja, kje je davčni urad. Ni me razumel in mi rekel, naj se za informacijo obrnem na protokol; tam so me napotili nazaj v prejšnjo stavbo. V davčnem uradu spet zadrega in vprašanje, ali znam italijansko. V italijanščini mu rečem, da z njim osebno lahko govorim italijansko, a da želim z Občino govoriti slovensko; po nekaj telefonskih klicih uradnik dobi prevajalca. Dejanska dvojezičnost je torej v delovanju Devinsko-nabrežinske občine porazno nizka. Zato prosim gospoda župana, da se zares in resno zavzame za opevano dodano vrednost in za zaščito dvojezičnosti. Prave dvojezičnosti! Če namreč jaz sprašujem v slovenščini in mi nekdo odgovarja (oziroma se izgovarja) v italijanščini, to ni dvojezičnost. Janko Ban BRESTOVICA PRI POVIRJU - V vasi Bres-tovica pri Povirju na cesti Sežana - Divača stoji ponosna domačija Pri Grgurjevih, na kateri so se predniki s trdim delom trudili za golo preživetje. Tu sta si sedanja lastnika kmetije Danica in Jože (za prijatelje Pino) Stojkovič uredila domači hišni muzej, v katerem so razstavljeni eksponati domače materialne kulturne dediščine (številna kmečka in obrtna orodja). Grgurjev muzej, ki so ga pred časom slavnostno odprli v prisotnosti sežanskega podžupana Boža Marinaca in številnih domačinov in prebivalcev povirske krajevne skupnosti, pomeni zanimivo turistično točko za turiste, ki se mudijo na Krasu, obenem pa je dobrodošel tudi z vidika izobraževanja in šolstva. Današnji prebivalci Brestovice - v vasi je petnajst domačij s petdesetimi prebivalci - so potomci starodavnih brestovskih kraških rodov. Brestov-ci so obdelovali svoje skromne kmečke posesti in iz roda v rod prenašali znanje, šege in navade. Razstavljeni predmeti, ki si jih je mogoče ogledati v bogati zbirki, kažejo zgodovino Grgurjevih. Spoznamo njihov način življenja, preživljanje in skrb za napredek kraškega kmečkega gospodarstva. Kažejo tudi na vzpone in padce družine. »Pod italijansko okupacijo smo vozili v bližnji Trst mleko ter druge kmečke pridelke, ki smo jih pridelali na skromni kraški zemlji. Po okoliških krajih pa smo se zaposlovali na priložnostnih delih. Prišla je 2. sv. vojna, življenje pa je postalo še bolj kruto in težko. Bile so tudi žrtve. Trije naši družinski člani so dali svoja življenja v tej vojni in tako je domačija ostala brez moške roke. Celotno poslopje kmetije je bilo pokrito s slamo in v zelo slabem stanju,« je svojo pripoved začela domačinka Danica Stojkovič (rojena 1949. leta) in njena 87-letna mati Marija Kocjan. Po vojni so začeli obnavljati stanovanjsko poslopje in gospodarski del kmetije ter širiti dejavnost. Pred leti je v družino prišla bolezen, tako da so bili primorani omejiti kmetovanje in opustiti živinorejo, ki je bila vedno v ponos in veliko veselje, pravi Pino, ki se je priženil na domačijo v Brestovico. Porodila pa se je ideja, da nekatere prostore v gospodarskem poslopju preuredijo v domač hišni muzej. »Odločili smo se, da ne bomo zavrgli starih orodij in predmetov. Vse smo skrbno očistili, da jih damo v zbirko v delu svoje s'hute (domačije). Tako smo listnik in hlev preuredili v razstavni prostor. Zbirko smo sami ljubiteljsko postavili na ogled, da bi nam in zanamcem pokazali, kako so živeli in se preživljali naši predniki,« pravi marljivi gospodar Pino. Grgurjev etnološki hišni muzej v Brestovici pri Povirju št. 1 je mogoče obiskati vsak dan. Lastnika Danica in Pino Stojkovič pa bosta zelo vesela, če se zainteresirani prej najavijo na tel. 05/ 734 62 36 ali 031/597 280. Olga Knez EVROPSKA KOMISIJA - Za obdobje 2009 - 2013 V Bruslju predstavili novo generacijo Erasmus Mundus BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju predstavila predlog nove generacije programa Erasmus Mundus za obdobje 2009-2013. Novosti, ki jih prinaša program, so večje možnosti za sodelovanje med izobraževalnimi institucijami, razširitev programa na doktorski študij in deloma na dodiplomsko stopnjo ter večja finančna podpora študentom. Erasmus Mundus je program sodelovanja in mobilnosti na področju visokega šolstva, k izboljšanju kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja pa naj bi program prispeval s spodbujanjem sodelovanja s tretjimi državami. "Odkar je bil leta 2004 uveden, sedanji program Erasmus Mundus poteka uspešno, spodbuja razvoj programov visoke kakovosti za pridobitev magisterija v Evropi ter na evropske univerze privablja zelo sposobne študente iz tretjih držav," je ob predstavitvi dejal evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mlade Jan Figel. Dejavnosti programa Erasmus Mundus II bodo podpora skupnim programom visoke akademske ka- kovosti na magistrski in doktorski stopnji, vključno s shemo štipendij za zelo sposobne študente in akademike iz EU in tretjih držav. Program naj bi spodbujal tudi partnerstva med univerzami iz evropskih in tretjih držav v določenih svetovnih regijah. Eden njegovih ciljev pa je še podpora ukrepom, ki bodo pomagali krepiti privlačnost Evrope v svetu kot izobraževalne destinacije. O predlogu programa Erasmus Mundus II se bo Evropska komisija zdaj najprej pogajala s Svetom EU in Evropskim parlamentom. Novi program naj bi bil sprejet v letu 2008 in začel veljati januarja 2009. V obdobju petih let bo univerzam iz evropskih in tretjih držav za sodelovanje v programih ter za štipendiranje študentov na voljo več kot 950 milijonov evrov. V prvih treh akademskih letih je v programu Erasmus Mundus uspešno sodelovalo 2325 študentov iz več kot 100 tretlih držav in 323 univerz znotraj in zunaj Evrope, letos septembra pa bo začelo v Evropi študirati novih 1826 študentov, so še sporočili v Bruslju. (STA) / ALPE-JADRAN Petek, 13. julija 2007 3 INNSBRUCK - Dvodnevna ministrska konferenca salzburškega foruma Glavna pozornost namenjena širitvi schengna Govor tudi o sodelovanju policij v času nogometnega EP v Avstriji čez leto dni INNSBRUCK - V Innsbrucku se je včeraj pričela dvodnevna ministrska konferenca salzburškega foruma, ki se je udeležuje tudi slovenski minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Na konferenci bo največ pozornosti posvečene širitvi schengenskega prostora, sodelovanju policij v času evropskega nogometnega prvenstva julija 2008 v Avstriji ter prihodnosti sodelovanja na področju notranjih zadev v Evropski uniji po letu 2010. Salzburško skupino držav sestavljajo Avstrija, Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska, Bolgarija in Romunija. Gre za nekakšno protiutež skupini G-6, ki združuje Francijo, Nemčijo, Italijo, Velika Britanijo, Španijo in Poljsko, torej največje članice EU. Konference v Innsbrucku se poleg resornih ministrov držav članic udeležuje še hrvaški notranji minister v vlogi opazovalca, evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini ter trenutni predsedujoči EU, portugalski notranji minister Rui Carlos Pereira. (STA) Dolge vrste pred mejnim prehodom Škofije (in tudi pred drugimi) bodo čez slabega pol leta samo še zgodovina KROMA SLOVENIJA - Kandidature za jesenske predsedniške volitve V združenju Zares bodo podprli Danila Turka LJUBLJANA - V združenju Zares bodo podprli Danila Türka za kandidata za predsednika republike, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Matej Lahovnik. Türk je namreč nevple-ten v aktualne politične konflikte v Sloveniji ter sposoben preseganja razdeljenosti na leve in desne v slovenski politiki. Kot tak je tudi bližje predstavi združenja Zares o dobrem predsedniku republike, je pojasnil Lahovnik. Kot je dejal Lahovnik, Türk že s svojim načinom razmišljanja presega ozek strankarski način razmišljanja in presega raven delitve na leve in desne. V združenju se prvotno sicer niso nameravali posebej angažirati v predsedniški tekmi. Z umikom predsednika SD Boruta Pahorja iz predsedniške tekme pa se je zgodila precej enotna strankarska podpora desnosredinskemu kandidatu Alojzu Peterletu. S tem se je odprl prostor, hkrati pa postavil izziv, ali lahko v Sloveniji pride do nestrankarske kandidature, ki bi jo lahko podprlo zelo veliko število volivcev, je pojasnil Lahovnik. Danilo Türk Prizadevanja Zares so bila tako vseskozi usmerjena v oblikovanje skupne kandidature, ki ne bi bila strankarsko definirana. Prav zato so veseli, da bo Türk kandidiral kot kandidat volivcev in na tak način izpostavil, da gre za nestrankarsko kandidaturo. S tem bo tudi njegova kandidatura bolj verodostojna, je poudaril Lahovnik. Dodal je, da bo protikandidat Peterle težko rekel, da ni strankarsko definiran. Sicer pa so letošnje volitve za predsednika republike zelo pomemben političen dogodek, je poudaril Türk. Ob tem je izpostavil svojo željo po dvigu ravni v slovenski politiki ter prizadevanje za kvaliteto v politiki, kjer sta pomembni zlasti po-vezovalnost in odprtost. Dejstvo, da ni član nobene politične stranke ter da nikoli ni bil, pa ne pomeni, daje brez političnih izkušenj, je poudaril Türk, ki je bil včasih slovenski veleposlanik pri Združenih narodih. Da bo nosilec Türkove volilne liste Pahor, nista mogla potrditi niti Lahovnik niti Türk. Kot je dejal Lahovnik, bodo na tej listi verjetno podpisani vsi, ki podpirajo Türkovo kandidaturo, vendar pa politiki najbrž ne bodo prvi na njej. Resnično podporo bodo namreč po Lahovnikovem mnenju dali ljudje in različni strokovnjaki. Tudi Türk meni, da mora tak spisek vsebovati ljudi iz različne družbene sfere. Podporo Türku za kandidata za predsednika republike so izrekli tudi v Zvezi društev General Maister. V zvezi menijo, da ima Türk "velik ugled tako v Sloveniji kot po svetu ter izkušnje, premišljenost in druge kvalitete, ki jih potrebuje predsednik Republike Slovenije". (STA) PISMO PANETTI Špacapan za habilitacije v slovenščini TRST - Deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Mirko Špacapan je pisal deželnemu šolskemu ravnatelju Panetti v zvezi s problemom habilitacij za slovenske učitelje in profesorje, sporoča v tiskovnem sporočilu. »Iz vseh slovenskih šolskih vrst,« pi še v pis mu, ki ga je svet nik SSk po -slal v vednost tudi ministroma za šolstvo Italije in Slovenije in predsedniku dežele Illyju ter odborniku Antona zu, » so me že ve li ko krat opo zo ri li na problem, da potekajo izpiti za učitelje in profesorje na slovenskih šolah izključno v italijanščini.« To je pravi absurd, meni svetnik Slovenske skupnosti in še dodaja, da so pred leti habilitacije že potekale v slovenščini. V tiskovnem sporočilu Špacapan še navaja, da je deželnega šolskega ravnatelja v pismu pozval, naj se problem čimprej reši, saj je avtonomija slovenskih šol zagotovljena na podlagi državnih zakonov št. 1012 iz leta 1961, št. 932/1973 in št. 38 iz leta 2001. SKS pri evropski komisarki Ferrero-Waldner CELOVEC/BRUSELJ - Delegacija Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) pod vodstvom predsednika Bernarda Sadovnika, podpredsednika Reginalda Vospernika ter Miro Polzerja se je včeraj mudila na enodnevnem delovnem obisku v Bruslju. Predstavniki SKS so se med drugim srečali s evropsko komisarko Benito Ferrero-Waldner. Kot je zatrdil Sa-dovnik, je bila ena od točk pogovora tudi še vedno nerešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem, nadaljna tema pa so bili vseevropski projekti na področju gospodarstva in znanosti, v katere bi lahko bile vključene tudi manjšine, je še povedal predsednik SKS. (I.L.) Včeraj minila tri leta od potresa v Posočju KOBARID - Pred tremi leti, 12. julija 2004, je ob 15.04 območje zahodnega dela Slovenije prizadel potres. Epicenter potresa z magnitudo 4,9 po Richterjevi lestvici je bil približno štiri kilometre severno od Kobarida. Potres je v Zgornjem Posočju, ki ga je stresel že potres za veliko noč leta 1998, povzročil predvsem precejšnjo gmotno škodo. V program obnove je bilo vključenih 608 objektov, slovenska državna tehnična pisarna, ki koordinira dela v okviru obnove, pa je do konca junija zaključila dela na 129 objektih. Doslej je bilo za obnovo po potresu leta 2004 porabljenih 7,5 milijona evrov, v letošnjem letu pa bo za odpravo posledic potresa namenjenih 6,6 milijona evrov. Država je za odpravo posledic potresa v okviru nepovratne pomoči prispevala 61,5 odstotka vrednosti vseh del na stanovanjskih objektih, preostanek pa je bil financiran iz zavarovalnin, sredstev donatorjev in lastnikov objektov. (STA) Osamosvojitev «I •• | • • V • Slovenije - knjižni prvenec Rosvite Pesek LJUBLJANA - »Kar me je vodilo pri pripravi knjige, je bilo ujeti duh časa, pokazati na dileme, na misli, ki so jih razvijali takratni politični akterji in predvsem, kaj so povedali javnosti,« je na včerajšnji predstavitvi knjige Osamosvojitev Slovenije povedala avtorica Rosvita Pesek. Knjiga opisuje dogodke med letoma 1989 in 1992, avtorica pa je kot temeljno gradivo uporabila magnetograme skupščinskih zasedanj in arhiv RTV Slovenija. (STA) MANJŠINSKE PRAVICE - Ime in priimek Rudi Pavšič tudi uradno Rudi Pavšič TRST - Od ponedeljka je predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič dejansko tudi uradno Rudi Pavšič. V ponedeljek je namreč s strani goriške prefekture prejel obvestilo, da je bila njegova prošnja po vr ni tvi ta ko ime na kot pri im ka v izvirno slovensko obliko sprejeta, tako da je iz Rodolfa Pavsica postal ponovno Rudi Pavšič. Tako, nam je vče raj po te le fo nu po -vedal Pavšič, se vrača v normalno sta nje, v ka te rem so se na ha -jali njegovi družinski predniki. Resnici na ljubo se je moral Ru di Pa všič za vr ni tev ime na in priimka v slovensko obliko precej potruditi. Nevšečnost je bila namreč v tem, da so nje go vi pred -niki imeli napisan priimek v različnih oblikah, kar je predstavljalo ne maj hen prob lem, na kon cu pa mu je ven dar le us pe lo do bi ti skup no iz ho di šče, ta ko da je pos - topek vračanja lahko stekel. Pri tem se Pavšič zahvaljuje zlasti pris toj ne mu ura du na go riš ki Ob -či ni, ki mu je pre cej po ma gal pri pro ce du ri. Tre ba je tu di po ve da ti, da je, potem ko je goriška Občina posredovala prefekturi dokumentacijo, postopek trajal zelo malo časa, saj je Pavšič čakal na manj kot me sec dni na od lok, s ka te rim se mu ime in pri i mek vra ča ta v slo -vensko obliko. Avtomatično pa sta slo ven ski pri i mek s stre ši ca ma dobila tudi Pavšičeva otroka. Rudi Pavšič med včerajšnjim telefonskim pogovorom seveda ni skrival zadovoljstva, čeprav ni ka za lo, da že li obe ša ti svoj do se -žek na ve li ki zvon. Ven dar, nam je po ve dal, če bo nje go va zgod ba pri po mo gla k te mu, da se bo še kdo lotil postopka vračanja imena oz. pri im ka v iz vir no slo ven -sko ob li ko, bo za do vo ljen. KOROŠKA - SLOVENIJA - Čezmejno sodelovanje Evropski projekti na področju kmetijstva in nacionalnih parkov CELOVEC/LJUBLJANA - Na tesnejše sodelovanje pri črpanju sredstev, ki jih Evropska unija namenja čezmejnemu sodelovanju na področju kme tij stva, sta se v sre do na sre ča -nju v Ljubljani dogovorila slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in pre hra no Iz tok Jarc in re fe rent za kmetijska vprašanja pri koroški deželni vladi, deželni svetnik Josef Martinz. Sogovornika sta pri tem soglašala, da bo v novem pospeševalnem obdobju zaradi večje konkurence težje izboriti sredstva. Zato bo toliko bolj pomembna krepitev partnerstev med sosedama. Jarc in Martinz sta obenem podpisala tudi sporazum o nadaljevanju strateškega projekta »Agrarkon-takt«. Na sta la naj bi in sti tu ci o na li zi -rana oblika pomoči pri razvijanju projektov ter navezovanju kontaktov med bodočimi izvajalci agrarnih pro-jek tov. Skle nje no pa je bi lo tu di so de lo -vanje med Koroško in Slovenijo na ravni nacionalnih parkov. Tako bo Tri- Iztok Jarc glavski nacionalni park (TNP) v sodelovanju z nacionalnim parkom Nockberge (Zgornja Koroška) prijavil večletni čezmejni projekt Interreg lila. S tem želijo zagotoviti trajnostni razvoj na območjih TNP in nacionalnega parka Nockberge, ter ohraniti naravo in kul tur ne de di šči ne. Z večletnim projektom z naslovom »Razvoj trajnega sodelovanja med narodnim parkom Nockberge in Triglavskim narodnim parkom na področju trajnostnega razvoja in informiranja javnosti ERA-Eko Regia Alpe Adria« so vzpostavili čezmejno sodelovanje med parki in prebivalci obeh parkov. Med drugim so pripravili tri večje posvete, in sicer na temo »Kmetijstvo, turizem in izobraževanje«. Srečanj, delavnic in izobraževalnih tečajev se je udeležilo blizu 1500 otrok(!), vzpostavili pa so tudi povezave na področju prodaje tipičnih krajevnih izdelkov. Oblikovana je tudi že vse bi na za čez mej no so de lo va nje v prihodnosti »krog parkov«. Ivan Lukan 4 Petek, 13. julija 2007 ITALIJA / SENAT - Med obravnavanjem zakonskega predloga o reformi pravosodnega reda Opozicija preglasovala vlado Mastella zagrozil z odstopom Sporni popravek predlagal predstavnik Oljke - Berlusconi zahteva predčasne volitve RIM - Vladna večina je zabeležila pekoč poraz med glasovanjem o reformi pravosodnega reda v senatu. Potem ko jo je v sredo ob sprejemanju prvega člena zakona »rešil« dosmrtni senator Giulio Andreotti s svojim odločilnim glasom, jo je včeraj preglasovala opozicija s 157 glasovi proti 154, in sicer s pomočjo senatorja Marjetice Roberta Manzio-neja, ki je sporni popravek celo predlagal. Pravosodni minister Clemente Mastella je dejal, da se s tem ni dogodila nobena »apokalipsa«. »Ni mogoče vsak dan praznovati svetega Julija,« je šaljivo izjavil časnikarjem, nanašajoč se sredino Andreottijevo podporo. Zagrozil pa je, da bo odstopil, če se bo preglasovanje ponovilo danes, ko bo Manzione po napovedih predlagal drug sporen popravek. Včerajšnji popravek je rahlo poostril pogoje, pod katerimi naj bi sodniki in javni tožilci v bodoče smeli zamenjavati svoje funkcije. Manzione je predlagal in dosegel, da bodo v primeru takšnih preskokov dotični morali zamenjati ne samo sodno okrožj e, ampak tudi pokrajino. Za danes napovedani predlog pa predvideva, naj bi bili v sodnih svetih zastopani tudi odvetniki. Do zaostritve v senatu je prišlo, potem ko je vse kazalo, da bo obravnava potekala mirno. Desnosredinska opozicija se je celo odpovedala obstrukciji. Ob omenjenem preglasovanju pa se je dogodila še druga nerodnost: predsednik senata Marini je dal na glasovanje popravek predstavnika vladne večine, ki ga je opozicija smatrala za nesprejemljivega, in sicer zato, ker je malo poprej večina zavrnila podoben amandma opozicije. Vse to je dokaj razgrelo celotno politično ozračje. V vrstah vladne večine se je poleg Mastellovih sredincev posebno razburila Dipietrova Italia vrednot, ki je spet postavila v dvom, ali bo podprla odobritev reforme na zaključnem glasovanju. Še glasnejši pa so bili komentarji iz opozicijskih vrst, češ da je vlada dejansko že zabredla v krizo. Sicer niti opozicija ni enotna. Predsednik UD C Pierferdinando Casi-ni je po včerajšnjih zapletih v senatu zno va obu dil svoj pred log, naj bi se sta -vili vlado narodne enotnosti. To možnost pa je odločno zavrnil voditelj FI Silvio Berlusconi. Na strankinem shodu v Neaplju je dejal, da je za kaj takšnega prepozno. »Če ta vlada pade, potem so nujne predčasne volitve,« je dejal. Njegovim izvajanjem je pritegnil se-vernoligaš Umberto Bossi. Pravosodni minister Clemente Mastella ob preglasovanju ANSA POBUDA - Po domnevnih goljufijah Nova volilna pravila za Italijane po svetu RIM - Vse kaže, da se bodo spremenila pravila, ki urejajo volitve Italijanov po svetu. Zakonsko pobudo v tem smislu so včeraj napovedali ministri za reforme Vannino Chi-ti, za zu na nje za de ve Mas si mo D'Alema in za notranje zadeve Giu-liano Amato. Do pobude prihaja, potem ko je italijansko javnost presenetila novica, da so lanske parlamentar- ne volitve med volilnimi upravičenci v Avstraliji po vsej verjetnosti iz-nakazile goljufije. Chitije dejal, daje bila za potek lanskih volitev odgovorna tedanja Berlusconijeva vlada, in pristavil, da mora zadevo zdaj preveriti sodstvo. Sedanja vlada po njegovih besedah lahko le to naredi, da izboljša volilna pravila, tako da bi se v bodoče zmanjšala možnost goljufij. POKOJNINE Danes vladni predlog RIM - Vse kaže, da dozorevajo pogoji za sklenitev sporazuma med vlado in sindikati o pokojninski reformi. Ministrski predsednik Romano Prodi je včeraj napovedal predsednikoma in načelnikom sku pin ko mi sij za de lo v obeh ve -jah parlamenta, da bo »kmalu« predstavil svoj predlog. Po vsej verjetnosti bo to storil že na današnji vladni seji. Včeraj se je o tej kočljivi zadevi dolgo posvetoval s svojimi najožjimi sodelavci, še posebej z ministroma za delo Cesarejem Da mi a nom in za go spo dar stvo Tommasom Padoo Schioppo. Tudi sindikati pritiskajo, da bi se zadeva čim prej rešila. »Rad bi sklenil sporazum. Zdaj je vse v Pro-dijevih rokah,« je dejal voditelj sindikalne zveze CGIL Gugliemo Epi-fani. Pozval je stranke, še zlasti pa SKP, naj ta hip napravijo korak nazaj in pustijo sindikate, da mirno vodijo pogajanja. Tudi po oceni voditelja sindikalne zveze CISL Raffaela Bonannija je dozorel čas za sklenitev sporazuma. »Moramo ga doseči, preden izbruhne nevihta,« je dejal. Očitno se je nanašal na grožnje z vladno krizo, ki so se v teku dolgih pogajanj že večkrat oglasila, in to iz različnih sektorjev vladne večine. Medtem se seveda širijo najrazličnejše govorice o tem, kakšen naj bi bil Prodijev predlog. Sam ministrski predsednik ni hotel razodeti nobene podrobnosti. »Našli bomo način za omilitev starostnega preskoka, vendar pod pogojem, da bo celoten sistem ohranil finančno ravnovesje,« je vse, kar je rekel časnikarjem, ki so ga o tem vztrajno spraševali. Kar se javnih financ tiče, je včerajšnji dan zabeležil dve novici, eno dobro, drugo pa slabo. Dobra je ta, da je pokojninski zavod v prvih petih mesecih letos zabeležil 3,8 milijarde evrov višje prihodke kot v istem lanskem obdobju. Žal pa je javni dolg letošnjega aprila zabeležil rekordno vrednost 1.609 milijard evrov. VOLILNI REFERENDUM Še nekaj dni je mogoče podpisati RIM - Še enajst dni je na razpolago za podpis zahteve po razpisu ukinitvenega referenduma o nekaterih določilih sedanjega zakona za parlamentarne volitve. Pobudniki morajo namreč do 25. t. m. vložiti na kasacijsko sodišče referendumska vprašanja z najmanj 500 tisoč podpisi. Kot je povedal predsednik vsedržavnega referendumskega odbora Giovanni Guzzetta, je cilj zagotovo dosegljiv. Pred dobrim tednom je bilo 421 tisoč zbranih podpisov in te dni se zbiralna akcija pospešeno nadaljuje. Enega viškov bo dosegla jutri zvečer, ko bo po vsej Italiji stekla referendumska »bela noč«. Med posebnimi pobudami naj omenimo stojnico v bližini parlamenta v Rimu, pri kateri bodo podpise overovljali vidni predstavniki vladne večine in opozicije, kot so ministra Arturo Parisi in Gi-ovanna Melandri ter poslanka FI Stefania Prestigiacomo. Medtem se tudi v parlamentu nekaj premika. Potem ko je predstavnik Oljke Enzo Bianco predložil v senatu svoj »delovni osnutek« novega volilnega zakona, je včeraj preložil zakonski predlog še senator FI Gaetano Qu-agliariello. Biancovo besedilo se zavzema za proporčni volilni sistem z uninominalnimi okrožji, 4-odstotnim vstopnim pragom in z nagrado za večinsko koalicijo, FI pa v bistvu predlaga nekatere popravke sedanjega volilnega zakona. V kratkem bi morale svoje predloge vložiti še druge stranke. SENAT - Namesto DICO naj bi jih urejale pogodbe CUS Nov zakonski predlog za izvenzakonske zveze Cesare Salvi ANSA RIM - Izvenzakonske zveze naj bi urejale »pogodbe za so-lidarnosne zveze« (»contratti di unione solidale« - CUS), in ne več »pravice in dolžnosti stalno sobivajočih oseb« (»diritti e do-veri delle persone stabilmente conviventi« - DICO). Zadevni zakonski predlog je včeraj predstavil predsednik pravosodne komisije v senatu Cesare Salvi, in sicer ožjemu odboru komisije. Iz prvih odzivov pa kaže, da bo predlog o CUS sprožil prav toliko polemik, kot jih je predlog o DICO, ki sta ga izdelali ministrici Rosy Bindi in Barbara Polla-strini, pokopal pa majski Family day. A kaj pravi novi predlog? CUS naj bi smele sklepati dvojice polnoletnih prištevnih samskih državljanov, bodisi različnega kot istega spola, ki niso v medsebojni sorodstveni zvezi in niso bili obsojeni zaradi uboja ali poskusa uboja zakonca ali partnerja svojega bodočega partnerja. Bistvena novost je v tem, kako bi se te zveze sklepale. V ta namen bi namreč moral zainteresirani par podpisati posebno izjavo pred spravnim sodnikom ali pred notarjem, ozemeljsko pristojni spravni sodnik pa bi moral potem te zveze zabeležiti v poseben seznam. Tako sklenjene pogodbe naj bi dajale partnerjem vrsto pravic, kakr-■■ * šne zdaj uživajo le zakonci. Partnerji naj bi imeli pravico do medsebojnega obiskovanja v bolnišnicah in v kaznilnicah, uživali bi razne ugodnosti v primeru službenih selitev, smeli bi odločati o darovanju organov svojih partnerjev in o njihovem pogrebu. V primeru smrti bi preživeli partner imel pravico do prevzema najemninskih pogodb, pa tudi pravico do dedovanja, in sicer četrtine premoženja, če je partner imel otroke, sestre ali brate, polovice premoženja, če je imel sorodnike do šestega kolena, in celotnega premoženja v ostalih primerih. Pogobne naj bi nehale veljati v primeru, ko bi jih preklicala oba ali samo eden od partnerjev, pa tudi v primeru, ko bi se eden poročil. »Zveze CUS za nas niso sprejemljive, tako kot niso bile DICO,« so komentirali opozicijski senatorji v pravosodni komisiji senata Mantovano (NZ), Bi-anconi (FI) in Polledri (SL). »Nikoli ne bomo pristali na psevdo-družine po vzorcu "naredi si sam',« so pristavili. Evropska centralna banka 12. julija 2007 evro valute povprečni tečaj 12.07 11.07 Zadružna Kraška banka 12. julija 2007 evro valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna nakup prodaja 1,39672 1,36804 0,6867 174,15 9,3688 ,6B50 ,4761 7,5841 8,11415 195,956 31,6059 38,1743 7,81401 0,67097 1,63966 163,6919 8,9107 1,5660 1,4100 7,19851 7,75084 131,831 15,5177 19,9538 6,9676 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna H. julija 1007 _evro_ nakup prodaja 0,6875 7,551 ,4703 170,71 ,6819 8,064 9,300 ,6110 7,57 0,6705 7,365 1,4341 166,51 1,6404 7,866 9,071 1,5810 7,03 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 12. julija 2007 Indeks MIB 30: +0,81 delnica cena € var. % ALITALIA 0,8175 +4,13 ALLEANZA 9,535 +0,17 ATLANTIA 15,56 -0,08 BANCA ITALESE 17,35 +0,49 BANCO POPOLARE 10,1 +0,77 BPMS 4,99 +0,18 BPM 11,39 +0,35 CAPITALIA 7,185 +0,89 ENEL 7,93 +0,61 ENI 18,19 +0,89 FIAT 13,75 +1,41 FINMECCANICA 13,18 +3,48 GENERALI 19,94 +0,88 IFIL 8,49 +1,00 INTESA 5,36 +0,17 LOTTOMATICA 18,99 -0,07 LUXOTTICA 18,34 +0,89 MEDIASET 7,61 +0,18 MEDIOBANCA 16,31 -0,13 MEDIOLANUM 5,96 +0,10 PARMALAT 1,93 +1,03 PIRELLI 0,8935 +0,71 SAIPEM 17,91 +1,68 SNAM 4,355 +1,16 STMICROELEC 14,45 +0,96 TELECOM ITA 1,055 +0,59 TENARIS 19,15 +1,16 TERNA 1,585 +0,86 UBI BANCA 18,89 +1,35 UNICREDITO 6,54 +1,11 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena I———i Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Petek, 13. julija 2007 5 APrimorski ~ dnevnik PRISTANIŠČ - Podtajnik za mednarodno trgovino Budin obiskal Pristaniško oblast Sodelovanje med Trstom in Koprom ključno za prihodnost severnega Jadrana Podpora italijanske vlade - Privabiti promet prek Sredozemlja - Prizadevanja za ohranitev prostocarinskih con Tesno sodelovanje med tržaškim in koprskim pristaniščem in razvijanje severnega Jadrana v luči gradnje petega transportnega koridorja ter ohranitev prostocarinskih con v tržaškem pristanišču. To so glavni cilji italijanske vlade, ki namerava spodbujati in podpirati ponovni razmah tržaškega pristanišča glede na nove trge, ki se odpirajo na svetovni ravni in še zlasti v Rusiji oz. na Daljnem Vzhodu. Trst lahko odigra v tem smislu prek Sredozemlja strateško vlogo, še posebno v luči dvostranskih pogovorov med Rusijo in Italijo za gradnjo logističnih platform na Črnem morju, ki predstavlja most do ruskega in srednje-azijskega trga. O perspektivah za razmah tržaškega pristanišča sta se včeraj pogovarjala podtajnik na ministrstvu za evropske zadeve in mednarodno trgovino Miloš Budin in predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli ob udeležbi predstavnikov pristaniškega odbora, z vsebino srečanja pa so nato seznanili javnost na tiskovni konferenci. Boniciolli je sprva poudaril pomembnost Budinove-ga obiska, ker ga je seznanil s pogovori z ruskim ministrom za prevoze, ki naj bi blagodejno vplivali na blagovno izmenjavo in še zlasti na italijanski izvoz na vzhod. Še posebno je naglasil nedavni Budinov obisk v Ljubljani, kjer je bil poseben poudarek na pomembnosti sodelovanja med tržaškim in koprskim pristaniščem v luči strateške povezave s petim koridorjem. Če je dalje po eni strani na dlani soglasje med Pristaniško oblastjo in tržaško občinsko upravo glede izdelave pristaniškega regulacijskega na čr ta, so po dru gi ze lo po memb na vladna prizadevanja za ohranitev tržaških prostocarinskih con v okviru Evropske unije, ki so med drugim v Italiji zajamčene z zakonom iz leta 1994 (tj. zakon, ki urejuje delovanje italijanskih pristanišč in s katerim so ustanovili pristaniške oblasti). Evropska unija pač pripravlja enotno besedilo o carinskih območjih, kar bo zahtevalo približno tri leta. Italijanska vlada dela na tem, je včeraj povedal Budin, da bi bilo tržaško pristanišče izvzeto od skupnih evropskih normativov glede delovanja pristanišč in da bi prostocarinske cone v Trstu ostale nedotaknjene. Direktor državne agen- Vlada, je zagotovil Budin, podpira razvoj tržaškega pristanišča KROMA cije za carino Mario Andrea Guaiana se je v tem smislu povoljno izrekel v pismu, ki ga je Budin včeraj posredoval Bo-niciolliju in ki ga je slednji tudi javno prebral. Tehnično pozitivno mnenje torej že obstaja, zdaj mora to še zapečatiti politika, je ocenil Budin. Toda Pristaniška oblast vsekakor zahteva od vlade, da spoštuj e zakon (iz leta 1994) in da poskrbi za izdelavo pravilnika za upravljanje prostocarinskih območij, ki po tolikih letih še vedno primanjkuje, je dejal Boniciolli. Sicer morata Trst in Koper na novem svetovnem trgu, ki doživlja silovit razmah še zlasti v Aziji in Južni Ameriki, nedvomno sodelovati in s tem italijanska in slovenska vlada soglašata. Vsem postaja že zelo jasno, je povedal Budin, da se obema pristaniščema izplača skupaj predstaviti sistemsko ponudbo, ker se pomembnost pomorskih poti v so dob nem sve tu ve ča, in to je tre ba izkoristiti. V luči gradnje petega koridorja je vsekakor ključna njegova povezava s severnim Jadranom. Pristanišči mo- rata postati v tem smislu temeljni vezni člen in bi lahko skupaj prevzeli »lea-dership« severnega Jadrana. Zdaj je to odvisno od pristojnih pristaniških oblasti, tako Rim kot Ljubljana pa nameravata to sodelovanje podpirati, je poudaril Bu din. To seveda ne zadošča in mora Trst krepiti povezave z Mediteranom in še zlasti z Rusijo in Azijo prek Črnega morja. To so novi trgi, ki zahtevajo sodobne pristaniške strukture. Italijanska vlada je na srečanju z rusko vlado ponudila gradnjo nekaterih logističnih platform na osnovi izkušenj v severni Italiji in je za poglobitev dogovarjanja povabila ruskega ministra za prevoze v Italijo, kjer bo obiskal tudi tržaško pristanišče. Poleg rus ke ga in azij ske ga je vse ka kor na globalnem trgu pomemben tudi južnoameriški, je dodal Budin, ki se bo v nedeljo z italijansko delegacijo odpravil v Panamo. Zaradi vse večjega povpraševanja po povezavah med največjima oceanoma nameravajo namreč krepko povečati panamski prekop, in to je de- jansko pokazatelj »nove industrijske revolucije«. Italijanska vlada torej podpira razvijanje tržaškega pristanišča in sploh severnega Jadrana, pravi Budin, po mnenju katerega so danes možnosti za financiranje del za izboljšanje krajevne infrastrukture večje. To velja v prvi vrsti za denar za gradnjo logistične platforme, ki potrebuje 80 milijonov evrov, Rim pa bo proučil možnosti glede ostalega denarja (na skupno 230 milijonov evrov vredne predvidene naložbe v tržaško pristanišče). Na dlani je tudi zahteva po predčasni upokojitvi 81 pristaniških delavcev, ki so bili v preteklosti na delovnem mestu izpostavljeni azbestu in katerim bo skušala vlada pomagati. Bistveno je vsekakor pri vsem tem skupno delovati za razvoj pristanišča in severnega Jadrana in razvijati sistem, je še menil Budin. Obenem je poglavitno spodbujati povezave s Sredozemljem, da bo promet z Daljnega Vzhoda šel prek tega območja. Aljoša Gašperlin REFERENDUM Kje je mogoče podpisati Tu di na Tr žaš kem je v te ku zbiranje podpisov za spremembo državnega volilnega zakona. Kdor želi podpisati, mora pohiteti, saj je le še enajst dni na razpolago. V zbiralno akcijo so se nepo-sred no vklju či li tr žaš ki Le vi de -mokrati. Podpise bodo zbirali danes od 10. ure do 12.30 pri Stari mitnici ter danes in v ponedeljek od 10. do 17. ure na svojem sedežu v Ul. Geppa 9. Referendumski od bor je spo ro čil, da bo pod pi se zbiral jutri na Borznem trgu in na Ul. Torri od 10. ure do 12.30 ter od 17. do 20. ure. Sicer pa je mogoče podpisati tudi na občinskih tajništvih. V Trstu se je tre ba obr ni ti na urad za sklepe v Ul. Granatieri 2, 1. nads. soba 210, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 9. ure do 12.30 ter od 14. do 19. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 9. ure do 12.30. PREVOZI - Danes med 9. in 13. uro ter delno med 1 7.30 in 21.30 Stavka avtobusov Ob osnutku deželnega zakona na udaru vladne politike in podjetje Trieste Trasporti Avtobusni prevozi bodo danes znatno okrnjeni, saj so sindikalne organizacije sklicale stavko, ki bo potekala od 9. do 13. ure. Delavci, ki so včlanjeni v bazna sindikalna predstavništva RDB, bodo poleg tega prekrižali roke tudi od 17.30 do 21.30. Dopoldansko štiriurno stavko podpirajo pristojne kategorije sindikatov CISL, UIL, CISAL in UGL, katerim se je CGIL pridružila le v znaku protesta proti podjetju Trieste Trasporti. V Trstu je stavka zadobila kar trojni pomen. Kot prvo se veže na vsedržavni protest proti predlogom italijanske vlade v zvezi z reformami pokojnin in dela. V FJK pa nasprotujejo delavci predvsem osnutku deželnega zakona, ki predvideva uvedbo sistema enotnega upravljanja javnih prevozov na cestah, železnicah in morju. Po mnenju Willyja Puglie, deželnega tajnika sindikatov RDB, deželni zakonski osnutek ne zagotavlja sektorju prevozov primernih zaposlitvenih standardov, ob enem pa tvega upad kakovosti storitev za občane. Ob 9.30 se bo danes odvijala tudi manifestacija pred palačo deželnega sveta. Sindikati RDB napovedujejo še stavko uslužbencev italijanskih železnic, ki naj bi se vršila v torek. V Trstu se navedenim razlogom pridružuje nezadovoljstvo uslužbencev podjetja Trieste Trasporti. Sindikati trdijo, da podjetje ne spoštuje doslej podpisanih dogovorov v zvezi z določanjem delovnih izmen osebja. Poleg tega nasprotujejo krčenju števila vozil na avtobusnih linijah št. 1, 5, 8,10,11, 15,16, 26 in 29, ki ga je odobrila tržaška pokrajinska uprava. POKRAJINA Svetnik LD Veronese: Prava pot »Mislim, da smo na pravi poti.« Tako se zaključuje sporočilo za javnost pokrajinskega svetnika Levih demokratov Massima Verone-seja, v katerem predstavnik Hrasta pozitivno ocenjuje dosedanje delovanje tržaške pokrajinske uprave, katere vodstvo je pred letom dni po volitvah prevzela leva sredina. Tiskovno sporočilo se nanaša na junijsko sejo, na kateri je pokrajinski svet odobril obračun za leto 2006. Takrat je desnosredinska opozicija kritizirala upravo in ji očitala, da je zamrznila posege na teritoriju, znižala v obračunu vsoto za financiranje javnih del ter izgubila pristojnosti in vlogo. Te trditve je v svojem posegu takrat izpodbijal tudi Veronese. Svetnik LD med drugim opozarja, kako je levosredinska večina odobrila pokrajinski proračun za leto 2007 že pred 31. decembrom 2006, kot predvideva zakon, medtem ko se v preteklosti to ni nikoli zgodilo. V proračunu so tudi prvič predvidena samo tista javna dela, za katere obstaja finančno kritje. Konkretna posledica tega so bili vzdrževalni posegi na pokrajinskih cestah, npr. v Zavljah, Krog-ljah, Boljuncu, Borštu, na Proseku, Božjem Polju ter v Prečniku in Na-brežini. Na tem področju, piše Veronese, je pokrajinska uprava dosegla tudi pomemben cilj, saj je v sporazumu z Deželo pridobila še dodaten finančni prispevek v višini 1.300.000 evrov za vzdrževanje cest na Krasu. Junija so odobrili nove načrte in trenutno so že v teku licitacije. Pri tem Veronese omenja asfaltiranje pokrajinske ceste od Nabrežine do Šempolaja kot najnujnejši in najbolj pričakovan poseg: »Cesta je pa v takem sramotnem stanju, ker 15 let desnica na čelu Pokrajine ni nikoli ukrepala,« piše v sporočilu svetnika LD. V zadnjem letu, nadaljuje Veronese, je pokrajinski odbor imel večkrat tudi srečanja in sestanke po vseh manjših občinah tržaške pokrajine, kar se v preteklosti ni nikoli zgodilo. Pokrajina je danes vzpostavila nov odnos z občinskimi upravami, s katerimi konkretno sodeluje, jih koordinira in jim nudi podporo. Dalje svetnik LD omenja kulturno pobudo Teatri a Teatro, ki je nudila predstave ne samo v Trstu, ampak tudi v Miljah, Boljuncu, Repnu, Mavhi-njah in Devinu, letaki pa so bili napisani tudi v slovenščini. Skupaj z drugimi občini je Pokrajina soudeležena pri evropskem projektu o Kraškem okraju in je sprejela dokument županov o ponovni ustanovitvi Kraške gorske skupnosti. Veronese se zaveda, da obstajajo še mnogi drugi problemi, zahteve in potrebe, ki jih je treba še uresničiti, vendar je prepričan, da je uprava po prvem letu delovanja dala prve znake novosti in konkretnosti, piše v sporočilu za javnost. 6 Petek, 13. julija 2007 TRST / POMORSKA POSTAJA - Sebastiao Salgado, fotograf svetovnega slovesa Fotografije so najbolj neposredne in povedne Predstavili so projekt Terra, ki sta si ga zamislila Sebastiao in njegova žena Le'lia Wanick Salgado Gino Strada je nekoč rekel, da je bolje, ko se pod grozljivimi članki z vojno vsebino ne objavlja pretresljivih slik. Te bi namreč tako pretresle bralca, da bi podzavestno zavračal njihovo vsebino. Brazilski fotograf Sebastiao Salgado pa je bil poklicni ekonomist, rojen v revni brazilski družini. Doštudiral je v San Paolu in doktoriral v Parizu. Več let je služboval pri svetovnem ekonomskem fondu, nakar je doumel, da so vsakoletna, včasih dolgočasna poročila o revščini v tej ali oni državi nerazvitega dela sveta nezadostna. Slikovite, večkrat srhljive podobe prav gotovo delujejo povsem drugače: ljudje se ob njih zamislijo in se o stvari nujno pogovorijo. Pri petintridesetih letih se je tudi zato odločil, da se posveti fotografiji in opusti preverjanje suhoparnih podatkov o svetovni ekonomiji. Odšel je v Afriko in od tam širom po svetu. Kot freelancer je v časovnem razdobju dvajsetih let obšel celotno zemeljsko poloblo in postal nato član svetovno znane agencije Magnum. Samo s slikami, ki so tako neposredne in šokantne, je mogoče priti do živega širši javnosti. Besede so po njegovem mnenju v vsakem primeru odveč. Človek redkih besed in velikih akcij se je vče raj mudil v Trstu. V ve čer -nih urah se je namreč udeležil sprejema v Vili Manin, v dopoldanskih in popoldanskih urah pa je bil gost deželne uprave. Na Pomorski postaji se je na pobudo deželnega odborništva za kulturo in njegovega odbornika, Roberta Antona za ude le žil sre čanja, katerega osred -nji cilj je bila predstavitev Salgadovega novejšega projekta, ki ga je uspešni fotograf posvetil ponovni nasaditvi dreves in zelenja na območju brazilskega atlantskega pragozda. Projekt Terra, ki sta si ga zamislila Sebastiao in njegova žena Le'lia Wanick Salgado, da bi opozorila, predvsem pa ključno posegla glede problema pogozdovanja. »Šestdeset odstotkov površine doline Rio Doce v Braziliji - kot je včeraj obrazložil Salgado - je bila v času, ko sem se jaz rodil, prekrita s pragozdom. Danes so od tega ostali samo še bori 0,3 odstotki zelene površine, ostalo so ob norem sekanju gozdov, popolnoma uničili«. Da bi zajezili hud naravovarstveni problem in skušali rešiti, kar se rešiti da, sta si Salgadova zamislila dolgoročen cilj, ki jima omogoča, da bosta v teku let in desetletji spet posadila vsaj del tistih gozdov in pri tem prispevala k po- novni vzpostavitvi naravnega ravnotežja. Za to je seveda potrebno veliko denarja, a tudi delovne sile. V projekt je zato vključil številne brazilske študente in jim omogočil, da se ravno na šoli, na sedežu njegove ustanove izpopolnjujejo in naučijo primernega upravljanja zemljišč. Svojo razlago in predstavitev tako drznega projekta je Salgado opremil s predvajanjem diapozitiv na katerih je bilo mogoče spoznati in slediti postopnemu spreminjanju omenjene dežele, ki so jo kolonizatorji docela opustošili. Determiniranost Salgada in njegovih je v pičlih desetih letih, nastanek projekta Terra namreč sega v leto 1998, omogočil vidne rezultate, na katerih pa je treba še veliko delati. Njegov načrt je na srečanju, na katerem je sodeloval Lu-igi Di Piazzi, podprl tudi sam odbornik Antonaz, ki je Salgada označil za mit in se tudi v prvi osebi zavzel za ponovno ovrednotenje amazonskega pragozda, pri čemer je obljubil, da bo s Salgadom sodelovala Dežela FJK. (Iga) Salgado in Antonaz na včerajšnjem srečanju na Pomorski postaji KROMA Občina Dolina: ne namestite kant za smeti Tehnični urad občine Dolina vljudno vabi svoje občane, naj ne namestijo kant za zbiranje smeti (tako ločenih kot splošnih), ko so le-te polne in ob že vnaprej določenih dnevih, na zasebne površine v njihovi lasti (vrtovi in dvorišča), a naj jih položijo na javno cesto, kjer so dostopni delavcem. Razpis Občine Dolina Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javno selekcijo na podlagi naslovov in izpitov za zaposlitev vodilnega knjigovodskega inštruktorja s polnim delovnim urnikom za določen čas (12 mesecev) - kategorija D ekonomsko stanje D1. Pogoji za pripustitev k selekciji: Diploma iz ekonomije ali diploma iz razredov 17 - 28 - 31 ali ena od sledečih univerzitetnih specialističnih diplom iz razredov 19/S - 64/S - 84/S; znanje slovenskega jezika. Razpis in obrazci za prošnjo so na razpolago v Tajništvu, tel. št. 0408329242 e-mail: personale-osebje@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it ter na spletni strani www.sandorligo-dolina.it. Rok za predstavitev prošenj zapade ob 13. uri dne 23.07.2007. ŽAVLJE - Prometna nesreča na ovinku pri lokalu Max Pub v smeri Milj Avto je trčil in se prevrnil V nesreči se je resneje poškodoval enajstmesečni otrok - Zaradi zaprtja Ul. Flavia je prišlo do prometnih zastojev Prometna nesreča, ki se je zgodila včeraj popoldne malo pred 17. uro v Zavljah, je za nekaj časa prekinila promet v Ul. Flavia, še ne leto dni starega otroka pa so morali prepeljati v bolnišnico, čeprav kaže, da njegovo stanje ni zaskrbljujoče. Do nesreče je prišlo na ovinku pri lokalu Max Pub v smeri proti Miljam. Avtomobil znamke toyota yaris s tržaško registracijo, ki ga je upravljal 28-letni F.G. iz Trsta, je najprej trčil v avto, ki je vozil pred njim, nato pa se je še prevrnil. V avtomobilu se je peljal tudi voznikov enajstmesečni sin S.G. Reševalci službe 118, ki so prihiteli na prizorišče nesreče, so tako očeta kot otroka odpeljali v bolnišnico, prvega na Ka-tinaro, drugega pa v otroško bolnišnico Burlo Ga-rofolo s pridržano prognozo. Zaskrbljenost je vladala zlasti za otroka, ki se je resneje poškodoval, vendar kaže, da je njegovo zdravstveno stanje stabilno. Na kraj nesreče so prihiteli tudi miljski gasilci in ka-rabinjerji. Prvi so ukrenili vse potrebno, da poškodovanega vozila ne bi slučajno zajel ogenj, nato pa počakali servisno vozilo, ki je avto odpeljalo. Kara-binjerji pa so začeli z ugotavljanjem dinamike nesreče, nemalo preglavic pa so imeli s prometom, saj je v Ul. Flavia nastal pravi kaos z zastoji. Promet so zaradi zaprtja ceste preusmerjali proti Mačkoljam, proti večeru pa so Ul. Flavia zopet odprli. Toyota yaris je najprej trčil v pred njim vozeči avto, nato pa se je še prevrnil KROMA NOVINARSTVO - Včeraj razkrili imena dobitnikov petih kategorij nagrade Marco Luchetta 2007 Prispevki o vojni in izgubljenih otroštvih Zmagovalci z besedo in sliko opisali razna krizna območja - Nagrade bodo podelili na večerni prireditvi, ki bo v soboto, 21. julija na Velikem trgu <4 Grozljiv in obenem nežen prizor iz Sierre Leone, posnetek Yannisa Kontosa Zirija novinarske nagrade Marco Luchetta 2007 je okronala avtorje prispevkov, ki so z besedo in sliko učinkovito podali javnosti surove zgodbe iz vsakdana najbolj nesrečnih dežel sveta. Na sedežu Krožka Generali so včeraj razkrili imena zmagovalcev v petih kategorijah nagrade. To so Sabina Fedeli za najboljši televizijski prispevek, Barbara Schiavulli za časopisno reportažo, Silvio Giulietti in Fulvio Go-rani ex aequo za televizijske posnetke, Michael Howard za tujo reportažo in Yan-nis Kontos za najlepšo fotografijo. Prispevek Sabine Fedeli (TG5 in oddaja Terra!) razkriva ozadja nasilja nad ženskami, ki je v Palestini zelo razširjeno. Z nemajhnim trudom je novinarki uspelo prebiti zid tišine in se pogovoriti z ženskami, ki jih pogosto tepejo in posiljujejo bratje in očetje, kazni za tovrstna dejanja pa enostavno ni. Barbara Schiavulli je mlada freelance novinarka, ki je za revijo L'Espresso sestavila vznemirljivo reportažo. Da bi lažje potovala po Iraku in opisala tamkajšnjo absurdno situacijo, se je več mesecev delala gluhonemo in bila priča nezaslišanim na- silnim dogodkom. Silvio Giulietti (TG2) in Fulvio Goram (TG2 Dossier, a dela tudi za deželni sedež RAI v FJK) si delita nagrado »Saša Ota« za snemalce. Prvi je snemal afganistanske otroke, ki osem ur dnevno stoje tkajo preproge, namesto da bi hodili v šolo. Gora-nijevi posnetki kažejo predmestje Nairo-bija, kjer se po prašnih ulicah podijo otroci, nekateri pojejo, drugi pobirajo smeti in tretji zauživajo mamila. Reportaža Angleža Michaela Ho-warda (The Guardian) obravnava temo iraške mladine, ki se sooča s psihičnimi posledicami vojne: orožje je postalo za bag-dadske otroke najbolj običajna igrača. Grški fotograf Yannis Kontos (Agencija Grazia Neri) je zmagal v kategoriji »Miran Hrovatin« za grozljivo in hkrati nežno sliko iz afriške države Sierra Leone. Priznanja jim bodo podelili na prireditvi »I nostri angeli«, ki bo na Velikem trgu v soboto, 21. julija. Večer bo posnela mreža RAI1 (prenos bo na sporedu v torek, 24. julija ob 22.50), ob novinarjih pa bodo nastopili številni glasbeniki. Med slednjimi izstopata skupina Stadio in pevec Simone Cristicchi. V sredo, 18. julija bo ob 21. uri na vrsti predhodna prireditev »Antepremio«: na Trgu Verdi bo prostor za poglabitev tem, ki jih ponujajo letošnji nagrajenci in za razmišljanje o vlogi novinarstva v današnjem času. Sodelovali bodo vidni predstavniki te stroke, kot so Mauro Mazza, Toni Ca-puozzo, Corrado Formigli in Pino Scaccia. O pobudi in zmagovalcih nagrade so včeraj spregovorili urednik deželnega sedeža RAI Giovanni Marzini, tajnik žirije Fulvio Molinari, predstavnik družbe Generali - glavnega sponzorja pobude - Fa-bio De Simone in predsednik Fundacije »Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin« En-zo Angiolini, ki je opisal humanitarne dejavnosti, s katerimi se s pomočjo zbranih sredstev ukvarja Fundacija. Med drugim je omenil pediatrično kliniko, ki bi jo radi v kratkem ustanovili v Kani na jugu Libanona. Prireditelje sta pozdravila tudi tržaški župan Roberto Dipiazza in deželni odbornik proizvodne dejavnosti Enrico Bertossi. (af) / TRST Četrtek, 12. julija 2007 7 LONJER - Mednarodna delavnica Arteden 2007 Po likovnem izražanju bo nocoj na vrsti telesna govorica Ob glasbi so zaživele misli o hrani - Plesalka Daša Grgič bo nastopila v predstavi Besede Hrana je bila vezna nit sredinega živahnega večera v Lonjerju. V prostorih tamkajšnjega Športno-kulturnega centra so se okrog 19.30 začeli zbi ra ti mla di glas beni ki in li -kovniki, ki jih je v vas privabila večerna ponudba delavnice Music Art. Osem mladih glasbenikov (Andrej Carli, Marko Ota, Marco Ma-tietti, Manuel Kos, Andrea Rocco, Marko Čepak - Maki, Jakob Jugovič in Stefano Mastronuzzi) je dalo duška svojim melodičnim fantazijam in s pomočjo bas kitar, tolkal in baterij us tva rilo poseben, čaroben ritem. Sproščeno vzdušje je spodbu di lo mla do in manj mla do publiko, da je prijela za flomaster in na ve li ke pro zor ne plastič ne trans paren te zapi sa la svo je mis li v zvezi s hrano. Ura večerje je najbrž marsikoga navdahnila, tako da so se na priložnostnih listih pojavile predvsem želje po pizzi, pašti, pol-petah in su rovem pr šu tu, pa tudi marsikateri koristen in enostaven recept ali celo pregovor. Lačne misli so nato ustvarjalci obesili na že lez ne žice, da so kot čis to perilo visele v ve čer ni sa pi ci. Ko je bi lo sku pin ske de lav ni ce konec, so besedo prevze le prist ne Lonjerke, ki so v video posnetku, ki ga je pripravila predstavnica skupine Gruppo 78 Fabiola Faidiga, raz-ode le mar si kateri slast ni recept. Gospe Vojka, Pierina, Dorica in Anu ča so gle dal cem postre gle s sla -ščičarsko kremo, pašto s školjkami, sla di cami z ma reli cami, z ore hi, z lešniki in pomarančo, »limoncel-lom«, sirkovo mineštro in tradici-o nal no joto. Nocoj pa bo besedo prevzela teles na go vo rica. S ples no predsta -vo Besede/parole/words v režiji koreografa in igralca Luce Quaie bo ob 20. uri nastopila tržaška plesalka sodobnega plesa Daša Grgič. S svo ji mi ener gič ni mi in hkra ti sen -zu al ni mi gibi bo izvajal ka us tva rila ples ni mo no log, ki bo gle dal ce posvaril naj ne zaupajo pisanim ali izrečenim besedam, ampak naj se raje posvetijo kretnjam in dejanjem. V današnjem svetu, ki je včasih prepoln komunikacije in v katerem besede izgubljajo pomen, mo ra torej člo vek pois kati smi sel življenja v konkretnih dejanjih. Sporoči lo predsta ve bo mo go če raz bra ti tudi v sli kah Uga Pi er rija, Vsi prisotni so ob glasbeni spremljavi na prozorne transparente zapisali misel o hrani KROMA glasbi Enrica Mantovanija in registri ra nih gla sovih Ornel le Sera fini, Nik le Petruš ke Pa ni zon in sa me ga Quai e. Po ples nem nas topu bo predstavnik ita li jan ske manj ši ne na Hrvaškem in član delavnice In-terarsa Matija Debeljuh predstavil krajši vide o o svo jem de lu. Medtem so si tudi včerajšnji no vi pri šle ci, umet ni ki Jas na Mer -ku, Cvetka Hojnik, Anda Klančič, Fulvia Zudič, Simon Kastelic in Matija Debeljuh (udeleženci večna-men ske ga med na rod ne ga pro jek ta In ter ars, ki ga pri reja Druš tvo za umetnost Kons), izborili svoj prostorček in začeli ustvarjati. Skratka, medsebojno spoznavanje in skupno ustvarjanje z različnimi izraznimi pristopi sta v Lonjerju povsem presegla pričakovanja. Vdušje je po mnenju samih udeležencev enkratno, tako da se v soboto obe ta en -kra ten zaključ ni ve čer s pro daj no razstavo »lonjerskih« umetnin. Sami ude le žen ci le toš nje ga Ar ted na pa so pos krbeli za do dat na pre se-nečenja. Na sobotnem večeru bodo predstavili tudi serijo fotografij, ki so jih sami posneli med sivimi in dokaj hladnimi zidovi poslopja Mela re. ( sas) NESREČA - Včeraj opoldne v Furlaniji Tržaški voznik v kritičnem stanju Zaradi udarca v glavo je v kritičnem stanju v videmski bolnišnici. Žal moramo poročati o še eni hudi prometni nesreči, ki se je pripetila na deželnih cestah in katere žrtev je Tr-žačan. Gre za 35-letnega šoferja tovornjaka Massima Minina, ki se je včeraj malo pred poldne hudo ponesrečil v industrijski coni Ponterosso pri kraju San Vito al Tagliamento v Furlaniji. Minin je vozil svoj tovornjak, ko se je na krožišču industrijske cone iz še nepojasnjenih razlogov vo zilo pre vrni lo, ne srečne ga voznika pa je pri tem vrglo iz vozniške kabine. Massimo Minin je pri pad cu zado bil ze lo hud uda rec v gla -vo. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci, karabinjerji in mestni redarji iz San Vita al Tagliamento, pa še reševalci službe 118, ki so ponesrečencu nudili prvo pomoč in začeli z nje- govim oživljanjem še na prizorišču. Kasneje so nesrečnega Minina s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga v kritičnem stanju sprejeli na tamkajšnjem oddelku za intenzivno nego. Openski tramvaj začne jutri ponovno voziti Tržaško prevozno podjetje Trieste trasporti sporoča, da bo zaradi vremenskih razmer v zadnjih dneh openski tramvaj, ki vozi po progi št 2, ponovno začel voziti z jutrišnjim dnem. Vožnje tramvaja so začasno prekinili v torek zaradi zamenjave vlečnega kabla, tramvaj pa bi bil moral zopet začeti voziti včeraj. Po progi št. 2 trenutno vozi avtobus. LETOŠNJE STOTICE - Lara Devetak (Licej Franceta Prešerna) Ocena te vedno preseneti Za temo maturitetnega referata je izbrala raziskavo o barvah - Študirati namerava na visoki šoli SantAnna v Pisi Na klasičnem oddelku Liceja Franceta Prešerna se letos ponašajo s tremi odličnjakinjami, ki so na nedavno zaključenem državnem izpitu (ocene so na klasičnem liceju objavili pred slabima dvema tednoma) prejele najvišjo oceno - stotico. Ena od teh je Lara Devetak, postavna Miljčanka, ki se je rade volje odzvala povabilu, naj obišče na še uredniš tvo in pri sta ne na krajši pogovor za naš dnevnik. »Vedno si ne ko li ko pre sene čen, ko vidiš napisano oceno,« pravi Lara, ki je na stotico upala in jo je malo tudi pričakovala, vendar človek ne more biti nikoli gotov. Ocene je bila vsekakor vesela in se je počutila prosto, olajšano, saj se je s tem končala šola in zaključilo neko obdobje. Lara Deve tak je za uvod ni referat, ki ga je predstavila na maturitet-nem ustnem izpraševanju, izbrala raziskavo o barvah. Ker jo je zanimala interdisciplinarnost, je obravnavala barve z raznih vidikov: fizikalnega, fiziološkega, fiziološkega, umetnostnega in zgodovinskega, z raznimi teorijami o barvah. Tudi Lara spada v prvo generacijo maturantov, ki so državni izpit opravili po novem sistemu, katerega najpomembnejša značilnost je mešana sestava maturitetne komisije: »To, da je mešana komisija, je tudi pozitivno,« pravi miljska odličnjakinja, »vendar po mojem je devet predmetov preveč. Lahko pride tudi do kake zmešnjave, se nabiflaš dosti stvari in dosti podatkov. Bolje bi bilo, če bi bilo manj predmetov, ki bi se jih bolj poglobilo.« Zakaj pa je Lara Deve tak pred petimi leti izbrala študij na klasičnem liceju? »Ma, ker takrat nisem imela prav jas nih poj mov, kaj ho čem pos tati, ko bom velika. Klasični licej se mi je zdel šola, ki ti nudi veliko možnosti, ker tako imaš odprto vsako pot. Tudi z drugimi šolami se lahko vpišeš kamorkoli, ampak klasični licej ti da KROMA podla go tako z znan stve ne ga kot humanističnega vidika,« pravi Lara, ki se torej ne kesa izbire izpred petih let in bi se ponovno vpisala na klasični licej. S čim pa se miljska odličnjakinja ukvarja zunaj šolskih zidov, ko ni zaposlena s knjigami in zvezki? »Letos sem bila še kar zasedena, ker sem sodelovala na raznih tekmovanjih, kot npr. na tekmovanju za Cankarjevo priznanje oz. na Matematični olimpija-di,« pravi Lara, ki pa se je tudi ukvarjala z gledališčem. Sodelovala je na- mreč v multietnični gledališki delavnici v Zavodu združenega sveta v De-vinu, ki jo je or gani ziral Ales san dro Ma rinuz zi in katere na men je bil vklju čevati mla de pri seljen ce, ki živijo v Trstu, v našo družbo. Projekt je trajal celo leto, na koncu pa so imeli tudi predstavo, tako da je bila zanimiva izkušnja. Lara Deve tak se ta teden mudi na maturantskem izletu po Sloveniji, drugače ima v načrtu hoditi vsak dan k morju, morda pa bo šla s sošolci za teden dni v Dalmacijo. Jeseni bo poskusila biti sprejeta na visoko šolo SantAnna v Pisi, ki deluje na področju upo rab nih zna nos ti. Lara bi že le la tam študirati ekonomijo ali pravo, vendar opozarja: »Sprejemajo zelo malo ljudi iz vse Italije, niti deset ljudi na fakulteto.« Lara bo poskusila, če ji ne bo uspelo bo nadaljevala študij v Trstu. Vedno ekonomijo in pravo? »Ne, nisem gotova, moram še malo po-mis li ti.« ( iž) Pecha Kucha Night, večer promocije sodobne ustvarjalnosti Novi format sodobne ustvarjalnosti prihaja iz daljnega Tokia in poteka točno 6 minut in 40 sekund. Imenuje se Pecha Kucha, chit-chat v angleščini ali klepet po našem. In ravno kreativni klepeti ali pogovori so nedvomni protagonisti v okviru Pecha Kucha Nights. Gre za nov, svež in zabaven način promocije sodobne ustvarjalnosti. Arhitekti, dizajnerji, umetniki, grafiki, video ustvarjalci, modni oblikovalci in nasploh vsi, ki se ukvarjajo z oblikovanjem oz. produkcijo umetniških del lahko v sklopu večerov predstavijo širšemu občinstvu svoja dela in zamisli. To so lahko film, gradnja, pohištvo, knjiga, razstava, modno oblikovanje, reklamni gadžet ali karkoli spodbuja zanimanje in radovednost. PKN so prvič organizirali leta 2003 v Tokiju po zasnovi arhitektov Astrid Klein e Mark Dytham (KDa). Kar daje posebni pečat večerom je ravno strog in inovativen okvir predstavitev: format 20x20. Na vsakem večeru se bo pred mikrofonom zvrstilo približno 12 govornikov, vsak od njih ima na razpolago 20 diapozitiv, ki se avtomatično vrstijo vsakih 20 sekund; skupno torej 6' 40'' za vsakega.Govorniki so lahko uveljavljeni ustvarjalci ali mladi in še nepoznani talenti. Namen pobude je vzpostavitev vezi med sodobnim ustvarjalnim svetom in širšim občinstvom ter svetom produkcije. Gre torej za hitro, svežo in direktno predstavitev, ki je naletela na precejšnje zanimanje tako med občinstvom kot med novinarji; Pecha Kucha Night so se že v nekaj letih razširile in uveljavile v več kot petdesetih mestih po celem svetu .Pred kratkim so v Vidmu priredili prvo Pecha Kucha Night v Italiji, po zaslugi firme Moroso. V kratkem se je porodila zamisel o sodelovanju oz. organizaciji večerov tudi v Benetkah, Trevisu in Trstu. Na prvem tržaškem večeru bodo prisotni ustvarjalci iz Londona, Gradca, Ljubljane, Beograda, Milana, Trevisa, Firenc in Trsta. Pecha Kucha Night bo na sporedu v nedeljo, 15. julija, ob 21. uri v tržaškem kopališču Ausonia. Lepote otočja Galapagos nocoj v Pomorskem muzeju V sklopu pobude Marestate 2007 bodo nocoj ob 21. uri na vrtu Pomorskega muzeja v Ul. Campo Marzio 5 predvajali videoposnetek z naslovom »Galapagos: l'arcipelago incantato di Darwin«, ki ga je pripravil biolog Eugenio Melotti. V primeru slabega vremena bo večer potekal znotraj muzeja. Projekt Expero o visokem tehničnem izobraževanju V dvorani Cammarata tržaške univerze bo danes in jutri potekal mednarodni miting v okviru evropskega projekta Expero, ki si je kot cilj zastavil uresničitev celovitega sistema za ocenjevanje kakovosti kompetenc, ki so jih študenti razvili med obiskovanjem tečaja visoke tehnične izobrazbe HTE (Higher Technical Education). Tovrstni tečaji se postopoma širijo po vseh državah EU, projekt Expero pa poteka v Italiji, Bolgariji, Litvi, Španiji in Sloveniji. Železniške vozovnice na razpolago na univerzi Na tržaški univerzi je najbrž marsikdo opazil napravo za izdajanje železniških vozovnic. V sodelovanju z družbo Trenitalia so jo namestili že marca, da bi nekoliko pomagali študentom, ki so med prvimi koristniki železniškega prevoza. Naprava je izredno enostavna: izdaja enodnevne povratne vozovnice in mesečne oz. štirinajstdnevne vozovnice; koristniki lahko izbirajo med tržaško, sesljansko in tržiško odhodno postajo, možnih izstopnih postaj pa je nad 300. Aprila je bilo na univerzi izdanih 80 vozovnic (600 evrov), v maju in juniju pa vsakič po 130 vozovnic (1000 evrov). 8 Petek, 13. julija 2007 TRST / ZGONIK - V prostorih OŠ Prvi maj 1 945 Skupina otrok preživlja ustvarjalne in igrive počitnice Preko dvajset razposajenih malčkov iz zgoniške občine prva dva julijska tedna preživlja v družbi svojih sovrstnikov. Občina je namreč tudi letos organizirala poletni center za otroke, stare od treh do desetih let. Dejavnosti potekajo v stavbi Osnovne šole 1. maj 1945. Z malčki se ukvarjata dve vzgojiteljici zadruge La Quercia, prav toliko pa je spremljevalk, ki sledita dvema otrokoma s posebnimi potrebami. Program letošnjega poletnega centra je seveda zelo pester. V dopoldanskih urah se otroci v sklopu kreativne delavnice ukvarjajo z risanjem in oblikovanjem. Letošnja tema je moda, vzgojiteljice jo po svojih močeh skušajo približati otrokom. Ne manjka pa niti prostega igranja na dvorišču. Enkrat tedensko (ob četrtkih) malčke in vzgojiteljice odpelje na kopanje v Sesljan rumeni občinski šolski avtobus. Torek pa je namenjen izobraževanju. Otroci so pretekli teden obiskali strukturo Imma-ginario scientifico v Grljanu, pred nekaj dnevi pa so bili v Akvariju na tržaškem nabrežju. Malčki in vzgojiteljice se vseskozi pripravljajo na zaključno prireditev, ki bo na sporedu danes ob 15. uri, in sicer v prostorih Osnovne šole 1. maj 1945 v Zgoniku. Ob tej priliki bodo malčki uprizorili nekoliko prirejeno različico Andersenove igrice Cesarjeva nova oblačila, na ogled pa bodo tudi izdelki oz. risbe, ki so jih otroci pripravili med svojim dvotedenskim bivanjem v Zgoniku. Staršem bodo zapeli tudi himno poletnega centra, ki so jo priredili na melodijo Zmajčkove pesmi. (ps) Otroci so v centru preživela dva pestra tedna KROMA BOLJUNEC - Kmetija Parovel Gostoval je zbor Obal'ca Koprski zbor, ki ga vodi Aleksandra Pertot, je za zaključek sezone pripravil projekt Oh, ljubezen plameneča... Svojo pestro pevsko sezono je Mešani pevski zbor Obal'ca iz Kopra zaključil v sredo, 4. julija z nadvse uspelim celovečernim koncertom v prostorih kmetije Parovel v Boljuncu (na sliki). Resnici na ljubo bi se bil moral zaključni koncert zgoditi teden prej v atriju RTV Koper, slabo vreme pa je izvajalcem onemogočilo predstavitev projekta »Oh, ljubezen plameneča...«, za katerega se je zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot pripravljal več časa. Skratka, rešilno bilko za uprizoritev projekta je MePZ Obal'ci ponudila družina Parovel, ki je ob soorganizaciji s kulturnim društvom Primorsko iz Mačkolj dejansko omogočila uresničitev zamisli. Pevci in pevke Obal'ce so se predstavili z dvodelnim koncertom na ljubezensko tematiko. V prvem delu so publiko obdarili s skrbno izbranim repertoarjem slovenskih ljudskih in avtorskih pesmi, ki so jih izvajalci podali tako v mešani, kot v ženski in v moški zasedbi. Pester in raznolik program so z navdihom povezovali kar sami pevci. V drugem delu se je zbor predstavil s sklopom Canciones espanolas antiguas v priredbi priznanega tržaškega skladatelja M. Sofianopula, kije bil, med drugim, tudi prisoten na večeru. Venček devetih skladb je zbor podal ob napevih sopranistke Tamare Stanese, kitarista Martina Kneza in plesalke Raffaelle Pe- Včeraj danes Danes, PETEK, 13. julija 2007 EVGEN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 -Dolžina dneva 15.48 - luna vzide ob 3.39 in zatone ob 20.38. Jutri, SOBOTA, 14. julija 2007 FRANC VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,9 stopinj C, zračni tlak 1015,7 mb ustaljen, veter 5 km na uro zahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 23,9 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 9. julija, do sobote, 14. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998). Nabrežina (tel. 040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (tel. 040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040-368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino tronio. Pomembno vlogo so imele tudi kastanjete, ki jih je spretno igral Samo Južnič. Dolgemu aplavzu so se Koprčani zahvalili še z nekaterimi dodatki, takoj zatem pa se je pevcem in zborovodji zahvalil Predsednik SKD Primorsko Miloš Tul, ki je v svojem posegu želel podčrtati predvsem pomembnost vnašanja inovacij v običajno zborovsko koncertiranje in pogum pri izbiri neobičajnih scenskih zamisli. Zatem se je gostiteljem v imenu MePZ Obal'ca zahvalila še zborovodja Aleksandra Pertot.(PT) ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »II matrimonio di Tuya«. AMBASCIATORI - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«. ARISTON - (poletna arena) 21.30 »Un' ot-tima annata«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.00, 22.00 »Stepping dalla strada al palcoscenico«; 16.15, 18.15, 19.15, 22.00 »Transformers«; 16.15 »The Reef - Amici per le pinne«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Gli innocenti«. FELLINI - 16.40, 18.20, 22.20 »Lupin 3 - Il castello di Cagliostro«; 20.10 «Le vite de-gli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15 »TMNT - Teenage Mutant Ninja Turtles«; 17.40, 20.00, 22.15 »La duches-sa di Langheis«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Stepping - Dalla srada al palcoscenico«. ZSKD Na Vojskem bo tudi letos ustvarjalna kolonija za otroke Zve za slo ven skih kul tur nih društev prireja tudi letos ustvarjalno delavnico za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo. Gre za pobudo, s katero želi Zveza posvečati pozornost najmlajšim in jim ponuditi možnost, da spoznajo različne umetniške pristope. Tovrstna formula se je v letih izkazala za zanimivo in uspešno, saj omo go ča naj mlaj šim, da se lah ko iz -ražajo na neobičajne načine in da se preizkusijo v več ustvarjalnih zvrsteh. V teku let je ustvarjalna delavnica po- tovala od Zelenega centra pri Kozini, do Rakovega Škocjana, Vojskega in Pliskovice. Letos se kolonija spet seli na Vojsko pri Idriji, kjer bodo udeleženci bivali v primerno opremljenem Domu in v objemu idilične pokrajine. Ustvarjalna delavnica bo na vrsti od ponedeljka 27. avgusta do so bo te 1. sep tem bra, ko bo na vrs ti končna predstavitev tedenskih ustvarjalnih izkušenj. Letošnja delavnica bo slonela na glasbenem, plesnem in likovnem izražanju. Societä finanziaria per azioni Finančna delniška družba za potrebe odvisne družbe v Skupini KB1909 vabi k sodelovanju VODJO ADMINISTRACIJE (m/ž) 0d kandidatov pričakujemo: - ustrezno univerzitetno izobrazbo; - izkušnje na področju administracije in knjigovodstva oz. podobne delovne izkušnje; - odlično poznavanje računalniških programov (word, excel, MS Office); - aktivno znanje angleškega jezika (govorno in pisno); - komunikacijske in organizacijske sposobnosti. Sedež delovnega mesta je Videm. Kandidati, ki se na podlagi zgoraj navedenih razpisnih pogojev prepoznate, ste vljudno vabljeni, da pošljete svoj življenjepis ■ CV s kratkim opisom delovnih izkušenj na naslov: KB1909 Societa Finanziaria per Azioni - Finančna delniška družba ulica Malta, 2 34170 Gorica ali na info@kbl909.it, z obveznim pripisom (VODJA ADMINISTRACIJE) ter dovoljenjem v skladu z zakonom 675/96. Vaše prijave bomo obravnavali ZAUPNO! Vpis v register podjetij št. 00064860315 - Vpisani kapital € 30.000.009,00 - U.I.C. 32734 KOPER - KOLOSEJ - 18.50, 21.30 »Veter, ki trese ječmen«; 19.10, 21.10, 23.10 »Moj Hitler«; 18.30, 20.40, 22.50 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne«; 20.20, 22.20 »Ocean's thirteen«; Dvorana 3: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 4: 16.10, 17.30, 18.55 »I fantastici 4 e silver surfer«; 18.00, 20.05 22.15 »Giovani aquile«. SUPER - 22.20 »Hostel 2«; 16.00, 18.00, 20.00 »Le infermiere del pronto soccor-so« Prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Feni-ce«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 4: 16.50, 18.15 »The Reef: Ami-ci per la pinne«; 20.00, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Stepping - Dalla strada al palco-scenico«. 0 Prireditve SKD VIGRED vabi v četrtek, 19. julija, ob 21. uri na šolsko dvorišče v Šempolaju na ogled igre Balkanski špijon v izvedbi PD. Štandrež (v slučaju slabega vremena bo prireditev na prostoru pod vrtcem). ARTEDEN07 - mednarodna likovna delavnica v ŠKC v Lonjerju. Danes, 13. julija, ob 20. uri, At Dance Performance Daša Grgič in Luca Zampar, režija Luca Quaia. Sobota, 14. julija, ob 19.30, At Vernissage Razstava nastalih del na Ar-tednu, predstavitev IKavdij Palčič, nastop pevke Teje Saksida in glasbenika Maria Babojeliča. Vabi Skd Lonjer-Katinara. SKD TABOR prireja TABOR 2007-PO-LETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Folkest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na praznovanja ob priliki 110. letnice ustanovitve, v petek, 13. julija 2007, na sedežu društva, ob 20.30 poimenovanje dvorane po Stanku Misleju in predstavitev spletne strani godbe; v soboto, 14. julija, na igrišču Sokola, ob 19.30 slavnostni koncert godbe, sledi ples z ansamblom Kraški Kvintet; v nedeljo, 15. julija na igrišču Sokola, ob 17.00 povorka godb iz Nabrežinskega trga na igrišče Sokola; sledi kratek koncert vsake godbe ter ples z ansamblom Modri val. KRD DOM BRIŠČIKI vabi danes, 13. julija 2007, ob 20. uri, h komunski štirni v Briščike na koncert Harmonikarskega orkestra GM SINTHESIS 4 dir. Claudio Furlan. Loterija 12. julija 2007 Bari 56 27 2 65 19 Cagliari 26 56 19 61 24 Firence 79 25 4 89 73 Genova 71 33 36 77 56 Milan 1 68 18 88 73 Neapelj 51 61 15 22 81 Palermo 68 58 63 16 7 Rim 35 43 60 85 59 Turin 11 3 40 25 69 Benetke 63 88 66 7 33 Nazionale 7 63 25 50 41 Super Enalotto Št. 83 1 35 51 56 68 79 jolly 63 Nagradni sklad 2.890.905,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 13.025.882,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 13 dobitnikov s 5 točkami 44.475,48 € 1.129 dobitnikov s 4 točkami 512,11 € 42.252 dobitnikov s 3 točkami 13,68 € Superstar 7 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 51.211,00 € 141 dobitnikov s 3 točkami 1.368,00 € 2.070 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.656 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.208 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 12. julija 2007 9 Godbeno društvo "Nabrežina" 1897 - 2007 VABI NA PRAZNIK OB 110-LETNICI USTANOVITVE DANES 13. JULIJA 2007 NA SEDEŽU DRUŠTVA V NABREŽINI 20.30 - POIMENOVANJE DVORANE PO STANKU MISLEJU in PREDSTAVITEV SPLETNE STRANI GODBE JUTR114. JULIJA 2007 NA IGRIŠČU SOKOLA V NABREŽINI 19.30 - SLAVNOSTNI KONCERT GODBE, sledi PLES Z ANSAMBLOM KRAŠKI KVINTET NEDEUA 15. JULIJA 2007 NA IGRIŠČU SOKOLA V NABREŽINI 17.00 - POVORKA SOSEDNJIH GODB Z NABREŽINSKEGATRGA NA IGRIŠČE SOKOLA, sledi KRATEK KONCERT VSAKE GODBE in PLES Z ANSAMBLOM MODRI VAL V soboto in nedeljo bodo delovali dobro založeni kioski! VABLJENI ¿p.l.i [TJ-.I» v sodelovanju s kulturnim društvom RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Primorja in s slovenskim kulturnim društvom VESNA Vas vliudno vabilo na III. Festival Moria s komediio Igrajo Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča Andrej Rismondo, Vesna Hrovatin, Mairim Cheber, Katrin Sedmak in Jara Košuta Zadnja ponovitev danes, 13. julija 2007 V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" ob 21:00 Obiskovalce festivala prosimo, da parkirajo svoje avtomobile v bližini vaškega spomenika In se peš napotijo na predstavo. ¿j Čestitke Srčna voščila so danes za gospo EDO. Življenjski praznik slavi zato ji želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja in zadovoljstva v krogu svojih dragih. Vsi iz Trebč, ki jo imamo radi. Draga VERONIKA ob uspešnem zaključku študija ti čestitamo in ti prisrčno želimo veliko osebne sreče in nadaljnje delovne uspehe. Fabio, Dunja, Majna in Daša. SI Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od 7. julija do 01. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni Primorski dnevnik S Izleti ir f KRD Dom Briščiki > vabi DANES, 13. JULIJA 2007 OB 20. URI h komunski štirni v Briše ike na koncert HARMONIKARSKEGA ORKESTRA 6M SINTHESIS 4 dir. Claudio Furlan pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007 SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da ob priliki posodobitve zavodskih lestvic za učno osebje posluje urad na ul. Carducci, 8 (2. nadstropje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 10.30, do vključno ponedeljka 23. julija. Sindikat spominja, da morajo prošnjo predstaviti tudi osebe, ki so že vključene v pokrajinske lestvice habi-litiranih. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007. teior 2a.21.22.wuiA padriče SnecialiteteMia žaru!! KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »SKUPNOST južnoko-roških kmetov« organizira v Šentpri-možu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v petek, 20. julija izlet na Mašun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072. DRUŠTVO LAMPO prireja od torka, 10. julija do nedelje, 15. julija tradicionalno poletno pustovanje v Miljah nad parkiriščem Caliterra. Spored: torek, 10. julija, ob 21. uri karibski plesi, nato vsak večer ples, v soboto, 14. julija, ob 21. uri, večerna povorka mask. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta do 15. julija. SKD IGO GRUDEN - POLETNE DELAVNICE V JULIJU Oblikovanje usnja za odrasle, 16. in 17. od 20. do 22. ure, tel. 333-8980166 Erika Ko-janec. Šivanje bleščič za otroke 16., 17. in 18. julija od 9.30 do 11.30, tel. 338-8475906 Sandra Poljšak. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, da bo odhod na taborjenje v nedeljo, 15. julija. Zbirališče (vsi v kroju): v Sežani, na novi avtobusni postaji ob 8. uri, odhod ob 8.30; odhod iz Rožne doline ob 9. uri. V nedeljo, 22. julija bodo obiski od 10. do 17. ure. Taborniški srečno! PD SLOVENEC IN FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IZ BORŠTA IN ZA-BREŽCA priredita 21. in 22. julija v parku Hribenca v Zabrežcu šagro. V soboto, 21. julija bo za ples igral ansambel Roxie. V nedeljo, 22. julija bo ples z ansamblom Mega Mix. Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski z vinom domačih vinogradnikov in specialitetami na žaru. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 17. julija ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št.159), za obravnavo sledečih točk: sporočila, vprašanja in interpelacije, dz 29/2005 - velike strukture za trgovino - dovoljene površine - smernice - odobritev - mnenje, navodila za pripravo variante občinskega splošnega regulacijskega načrta - določitev nove trgovske cone za velike strukture - mnenje, dan Rajonskih svetov -skupna organizacija na mestnem trgu - september - oktober - mnenje, načrt - varianta stavbe K.O Kon-tovel - k.p.2264/1 in 2265 - prosilec Sirotich Renata - mnenje, načrt - obnovitev stavbe - Križ 102 - Prosilec Bubnich Tullio - mnenje, sodelovanje - turnirji - ŠD Kontovel in Pri-morje - mnenje. AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko pri društvu, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo v sredo, 18. julija, ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD SOKOL. Toplo vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del. NOGOMETNI KLUB FC PRIMORJE IN AŠV POMLAD organizirata Športni praznik na Proseku. V petek, 20. julija plesna šola Club Diamante. V soboto, 21. julija ples z ansamblom Old Stars. V nedeljo, 22. julija nastop godbenega društva Prosek, sledi ples z ansamblom Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. Vsi toplo vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). S Mali oglasi RESTAVRACIJA NA KRASU išče natakarico in kuharja za stalno delo. Info: 392-4032979. DAJEM V NAJEM podzemski parkirni prostor pod sodiščem, prost od 1. avgusta. Tel. 040-816327. IŠČEM KNJIGE (slovenščina, italijanščina, matematika in gospodarski zemljepis) za 3. razred višje srednje šole Ž. Zois (oddelek za knjigovodje). Kličite na tel. št.: 334-1326272. KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898. NUDIM POMOČ pri raznih hišnih popravilih: gradbeništvo, vodovodno inštalaterstvo, vrtnarstvo. Tel. na št.: 333-2433698 ODDAJAM v najem v središču Gorice pol opremljeno 140 kv.m. veliko trosobno stanovanje v 1. nadstropju, z dvigalom, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, z dvema kopalnicama, shrambo, kletjo in parkirnim prostorom. Klima in centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674. ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje z velikim atrijem, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogre- Iskrene čestitke našemu prizadevnemu članu, dolgoletnemu predsedniku, tajniku in sedaj predsedniku nadzornega odbora SDGZ-ja ter članu upravnega odbora Servisa Marinu Pečeniku ob prejemu odlikovanja z redom Viteza republike za zasluge na gospodarskem in družbenopolitičnem področju. Slovensko deželno gospodarsko združenje Servis, Euroservis in Servis Koper Profesorju Pavletu Merkuju ob 80-letnici plodnega delovanja čestitata in voščita še na mnoga leta Mirko Špacapan in celotna Slovenska skupnost vanje. Tel. na št.: 346-8246674. PO UGODNI CENI prodam 4 gume za avto, nabavljene februarja 2007, malo rabljene, mere 155/70 r.13. Tel. št. 040-228382 ali 338-7220353. PODARIM psičko, leto dni staro. Tel. 040-231054. PRODAM HIŠO v Borštu blizu cerkve, v izredno dobrem stanju. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040384122 ali 040-830454. PRODAM PEUGEOT 106 1400 kubi-kov, sport pack, letnik 2000, 79.000 prevoženih km, v zelo dobrem stanju. Cena 3.000,00 evrov. Klicati na št. 348-5613140. PRODAM ŠOLSKE KNJIGE za prve tri razrede klasičnega liceja France Prešeren. Pokličite na tel. št. 3496236171. Id Osmice KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni! KMETIJA V GABROVCU pri čebelarju odpira svoja vrata. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040-299806. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Žer-jalu. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št 14. V KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. 040-200634. Prispevki Ob priliki poimenovanja sedeža na-brežinske godbe po Stanku Misleju daruje žena Slava 100,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu) Sprejema OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - TRST Ul. Montecchi, 6 - I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE URNIK: OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Brezplačna Številka i FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime,priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. EA IMCMMSIfBB _ . Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo Samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300 faks 040 772418 e-mail: oglasni@primorski.it) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure Pričetek novega po v boljšo prihodnost DRACO ZERJAL ALEKSANDER VODOPIVEC Ko si kupim mali avto Cinquecento ci, mislil bom, da ves svet pred menoj kleči. Če boš dala, ljubca draga d'narce za bencin, bo lepo, bo lepo drveti z njim. Rada šla bi z malim avtom sladko vince pit, hitro le, greva zdaj, greva v Sveti Križ. Rada šla bi s fuoriserie še na par klobas, hitro le, greva zdaj v lepi kraj. Ko bova prosta, veselo bova šla do sinjega morja, na plažo v Ankaran. In če bo vroče drvela bova z njim, gor na visok grič do vrha na Vršič. Ko si kupim mali avto, Cinquecento ci, mislil bom, da ves svet pred menoj kleči, če boš dala, ljubca draga d'narce za bencin, bo lepo, bo lepo drveti z njim. Rada šla bi z malim avtom sladko vince pit, hitro le, greva zdaj, greva v Sveti Križ. Rada šla bi s fuoriserie še na par klobas, hitro le, greva zdaj v lepi kraj. Bo lepo, bo lepo drveti z njim bo lepo, bo lepo drveti z njim... Fotogeničen v katerikoli luči in prepričljiv v katerikoli vlogi. Že njegova prisotnost je garancija zato, da pritegne zanimanje gledalcev in brnenje njegovega motorja omogoča potovanje skozi čas, v leta in dni, ko smo bili vsi veliko mlajši. Tudi zato so si pri Fiatu omislili reklamni spot, ki ga te dni predvajajo italijanske televizijske postaje in ob nizanju herojskih sodnikov, kot sta bila Falcone in Borsellino, predsednikov Ciampija in Pertini-ja, filmskih mož Anto-nioneja in Totoja, Mar-gherite Hack, a tudi dogodkov, kot so bili svinčena leta in leto 1966, ko je Firence prizadela poplava, želijo še en- Miranda Caharija - gledališka igralka Poseben spomin na Fiatov Cinquecento veže nedvomno Mirando Caharija. »Avtomobilček se mi je priljubil skozi pesem, ker ga v resnici nisem nikoli imela. Cinquecento ci pa mi je prinesla res izredno srečo. Poleg zmage na Festivalu, mi je ravno tista pesem zagotovila enega prvih nastopov na televiziji, ko sem pela z Ninom Robičem«. Čeprav takega avta nisem nikoli vozila, sem ga imela vseeno zelo rada. krat obnoviti to, kar Italija je in je bila, predvsem pa vse, mimo česar je peljal cinquencento. Želeli so torej prav s pomočjo avtomobila zabeležiti svetle in temne plati obdobja, ki je tako ali drugače označilo življenje celotnega naroda. Avtomobila, ki tokrat že drugič označuje neki novi začetek. »Do tega je namreč prišlo leta 1957, ko je mali avto zaz- namoval začetek zlatega obdobja šestdesetih let - kot trdi Mr. Fiat Luca De Meo - se to spet dogaja leta 2007, ko teče prodaja novega fiata 500 vzporedno z začetkom novih uspehov«. Gre torej za svetel trenutek, ko se je Fiatu pod Marchion-nejevim vodstvom uspelo rešiti prepada in nadoknaditi zamujeno na svetovnem tržišču, predvsem pa na svetovnih borzah. Najbolj »sexy mestni avto vseh časov«, kot ga radi imenujejo pri Fiatu, je simpatičen potomec prejšnjega. Najnovejši model si je poleg zunanjega, dokaj zaokroženega, a seveda bistveno bolj stilizirane-ga dizajna obdržal zelo podobno, okroglo armaturno ploščo, ki pa jo je obenem opremil z digitaliziranim sistemom pritoka informacij in k temu dodal prostor za sodobne vragolije, kot sta Bluetooth in iPod. Kolena, ki so nekoč segla večini potnikov do ust in kovčki, torbe in ostala prtljaga, ki so štrlela visoko nad strešnim prtljažnikom, bodo zdaj samo še spomin, saj je simpatični, veliko bolj »nobel« potomec udobnejši in prostornejši. Kljub ceni, ki ni ravno najbolj konkurenčna, saj je za novi Fiatov model treba odšteti od 10.500 do 14.500 evrov, si pri Fiatu nadejajo, da bi nova jeklena lupinica pritegnila tako mlajšo publiko kot tudi vse tiste, ki se raznežijo ob notah nostalgije, cenijo kakovost in se ne sekirajo za denar. To seveda ni veljalo za uglednega prednika, ki so ga prvič predstavili 4. julija 1957 in mu dali ime nuova 500, da bi se razlikoval od legendarnega topolina. Zamislil in oblikoval ga je Fiatov inženir Dante Giacosa in novi avtomobilček je sprva predstavljal enega največjih neuspehov turinske avtomobilske hiše, kar je inženirje in vodstvo presenetilo. Fiat je namreč do takrat beležil uspeh za uspehom in zadnjega je leta 1955 predstavljal avtomobilfiat 600, ki je sredi petdesetih let postal pravi status symbol. Začetnemu neuspehu novega avtomobilčka je turinska avtomobilska hiša kljubovala tako, da je že decembra istega leta predstavila novi, ekonomsko ugodnejši model, ki pa je obdržal vse značilnosti tistega, ki si ga je Giacosa zamislil prav zato, da bi se prikupil mlajši generaciji in vsem, ki so si dotlej želeli vozniško dovoljenje, a je to predstavljalo predrage sanje. Miloš Budin - podtajnik na min zadeve in mednarodno trgovii Beli Cinquecento, z evidenčno ti označil celotno podtajnikovo ut še prvi dve leti njegovega pouče šoli. Še več, avta ni uporabljal sa dajal na razpolago tudi prijatelj organizaciji, v kateri so takrat d priznati, da sem bil na ta avto ze sestavni del moje in kasnejših ge da sem jaz visok, avto pa majhe težav in v avtu smo se pogosto p pa se tudi simpatične anekdote, manjšem incidentu premaknil r prestava. Dva meseca smo take seveda ni bilo problema, nekaj t dom in je bil semafor na Ulici Gi nekajkrat skočiti z avta, da me j 500pa je bil kos vsem situacijam nasmejano zaupal. V njem je bii najbrž mitični izlet na Čepletišče podtajnikovem avtomobilčku p oseb. Kaj pa novi 500, bi ga kup hčerkama?»Recimo, da bi ga kupil zase in za hčerki, ker bi ga rad imel v družini: moram priznati, da mi je zelo všeč«. Ja ki je b druge sve Fiat 500 med drug vit pričet to vanj a v prihodno vojni Ital gospoda jem in t nim ekon mom. Tako sničile ve prečne družine, Marko Pisani - podžupan občine Repentabor »Cinquecento je bil moj prvi avto in še danes, ko se spomni se sprašujem, kako sem stal v njem. Beige barve, s plavo čr strani, ki sem jo narisal sam in širokimi platišči, je bil poseb Šofiral sem ga od štirinajstega do osemnajstega leta. Ko se šestnajst let sem z njim, po kraških klancih učil voziti tudi prijateljico. Ko danes včasih srečujem te male avtomobile f. me vsakič zgrabi nostalgija«. Kaj pa nov model, bisigapri\ »Najprej bi moral še enkrat preverit ali res stojim noter...« tovanja KAJ JE POMENIL STARI FIAT 500 V ŠESTDESETIH LETIH istrstvu za evropske io iblico TS 95699je niverzitetno obdobje in vanja na višji srednji imo on, ampak ga je n, ni to nikoli predstavljalo oeljali v petih. Spominjam ko se mi je nekoč, po notor in ni delovala prva > štartali vedno v drugi. Na ravnem ležav pa je le bilo, ko smo se peljali v Dijaški nnastica rdeč. Takrat je prijatelj Duško moral kar e dodobra porinil in da smo naposled odbrzeli«. Budinov n: »Ni bil v nobenem primeru premajhen« je !o prostora za osvajanje in tudi za, ? v Benečijo, ko se je v eljalo celo šest ili ¿? ... í£ ■O V -i. ' ^'TavI Odigral je že celo vrsto vlog in se nastavil kameram najznamenitejših italijanskih in tujih režiserjev. Kljub temu, da ima za sabo že petdeset poletij, se predstavlja še zelo mladostno, predvsem zato, ker je kljub letom in desetletjem, ki so minila od njegovega debija, ostal še vedno v srcu vseh, ki so se vsaj enkrat peljali z njim. Že od konca petdesetih let si je petstotka zagotovila ugledno mesto tudi v svetu filma. In v :asu njenega srečanja z Abrahamom je res nemogoče prezreti filmskih klapov in scen, katerih protagonist je bil ravno on, legendarni Fiatov miljenček. Leta 1959 se je prvič pojavil na celuloidnem traku Stenovega dela i Tartassati in se zapisal v zgodovino italijanskega filma v družbi nepozabnih protagonistov tistega časa, Totoja in Alda Fa-brizija. Leta 1962 ga je Camillo Mastrocinque vključil v film I motorizzati, kjer je ravno mala jeklena lupinica predstavljala dragoceno darilo zaljubljenega moža zdolgočaseni ženi. Samo leto kasneje si je že zagotovil pomembno vlogo v Risijevem filmu I mostri, kjer so njemu v čast priredili izredno praznovanje: veselje družinskih članov ob njegovem nakupu je bilo nepopisno. Še istega leta je v fiat 500 uprl svoje tretje oko tudi Vittorio De Sica, ki je v celovečer-cu Boom, v družbi Alberta Sordija, spregovoril o najmanjšem Fiatovem štirikolescu, kot o simbo-žave, ki je pripravljena na vse samo, zato da obogati. Leta 1975 je petstotko bele barve vključil v film Profondo rosso tudi Dario Argento in vanj postavil raziskovalno novinarko Dario Nico-lodi. Fiat 500 pa je kasneje filmsko uporabil še Nanni Moretti, saj je ravno iz njegove odprte platnene strehe vodil kamere in režiral snemanje tistega filma, s katerim se je dokopal do olimpa italijanskih avtorjev, Ecce bombo. Avtomobil zaokroženih oblik in ljubkega, prikupnega videza pa je v /jV /TAl* ' Fiat 500 je z vespo in fiatom 600 že takrat postal motorizirani in brneči simbol življen-jilo samo dobrih deset let prej, ob koncu ;tovne vojne postavljeno pod velik vprašaj. je bil torej im tudi čudo-:ek novega po-f smeri boljše sti, ki je v po-iji sovpadala z rskim razvo-ako imenova-omskim boo- o so se ure-like sanje pov-italijanske ki si je konec petdesetih in začetek šestdesetih let privoščila mali avtomobilček, mitični 500: avto številnih začetkov in prvih izkušenj, od vozniških do ljubezenskih in pustolovskih. Zdaj so te sanje, kot žogo, ki se je kotalila celih petdeset let, podali mlajši generaciji, ki bo v Fiatovem novorojenčku, dokazu italijanskega sodobnega stila, iskala osmislitve modnih in drugih sodobnih trendov. Ivana Godnik m, nanj to pri no lep. m bil star o cesti, voščil? Robert Vidoni - menedžer »Na 500 me vežejo izredni spomini tudi zato, ker je bil moj prvi avto. Bele barve, letnik '66, se mi je zdel najlepši na svetu in tudi zaradi tega sem ga posebej pazil. Z njim smo se zelo zabavali in po štirih letih sem ga dal bratu. Takrat je bil cinquecento garancija za kakovost, kije odražala podobo takratne italijanske industrije«. Kaj pa menite vi, ki ste na čelu mednarodnega podjetja pnevmatik, o novem fiat 500? »Tak restyling je danes za Fiat zelo pomemben, saj se bo poznalo rezultate tudi pri razvoju današnje industrije in na splošno Italije. Iz marketinškega vidika gre za drzen korak, ki pa bo gotovo naletel na dober uspeh. Sicer pa je res, da je cena novega 500 nekoliko previsoka, a imidž, ki so uspeli ustvariti na račun dogodka, se bo izkazal za zmagovito potezo. Predvsem v velikih mestih, kjer je problem s parkirišči vse bolj občuten, bodo avto dobro prodali. Smart in ostali manjši avtomobilčki bodo kmalu šli v pozabo, ker bo 500 označeval novo modo in nov trend, predvsem mlajših generacij«. Bi si ga tudi sami privoščili? »Ja, absolutno, ker mi je všeč in tudi zato, ker me spominja na lepe, stare čase«. . r Ef * . sko zvezdo, konec sedemdesetih let, spremenila risanka, Lupin III - II castello di Cagliostro (novo predelavo si je mogoče ogledati tudi te dni v kinodvoranah). V njej so prišle na dan predvsem pustolovske značilnosti letošnjega avtomobilskega petdesetletnika, kar se je ponovilo tudi v lanski Disneyevi uspešnici Cars. O simbolu italijanskega preporoda pa je spregovoril še starosta francoskega avtorskega filma, Francois Truffaut, ki je v La nuit américaine, leta 1973 izbral Fiatov mali avto za sredstvo pre mi kanja. Petstotko pa je pred trinajstimi leti v svoj Only you, vključil ameriški režiser Norman Jewi-son in vanjo postavil Mariso Tomei in Roberta Downeya Jr. Prav ta avtomobil pa je leta 2001 čil v film Cq tudi Roman Coppola, sin slovitejšega Francisa in brat uspešnejše Sofie, da o letošnjem velikem filmskem uspehu Mio fratello è figlio unico Danieleja Luchettija, sploh ne govorimo, saj se v njem cinquecento pojavi v najlepši formi. 1 2 Četrtek, 224. julija 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Pri uspešni preiskavi goriške policije so sodelovali novogoriški policisti Pretrgali čezmejno verigo trgovcev z drogo Aretirali tri osebe, šest pa so jih prijavili - Med njimi so mladoletniki - Heroin iz Slovenije GORICA-SOLKAN - Zapore in evakuacija Danes odstranjujejo neeksplodirano bombo Na zasebnem vrtu vzdolž Sveto-gorske ulice v Gorici poteka danes odstranjevanje neeksplodirane letalske bombe, ki je bila najdena ob državni meji. Mestni predel okrog nahajališča - na obeh straneh meje - je izpraznjen in strogo zastražen. Včeraj so pripravili lokacijo za večjo varnost. Okrog bombe so umaknili zemljo, zato da bodo operacije olajšane, v razdalji približno petnajstih metrov pa so z bagerjem izkopali tri metre široko jamo; nudila bo zavetišče osebju, ki sodeluje pri odstranjevanju, ali pa bodo tja preselili bombo, zato da bodo varneje na njen operirali. Gre za popolno evakuacijo, kakršne se Goričani ne spominjajo; če bo odstranjevanje steklo po napovedih, se bodo krajani lahko vrnili na domove po 12. uri. Kdor se danes odpravlja po Sveto-gorski ulici ali, na slovenski strani, proti solkanski meji, bo našel zaporo in mu bo prehod onemogočen; območje bodo stražili policisti, člani civilne zaščite in gasilci. Prepoved in evakuacija 300 Gori- Včeraj so zavarovali nahajališče. BUMBACA čanov vejjata med 7. jn 12. uro na območju, ki obsega400-metrski pas okrog nahajališča bombe na obeh straneh meje. Ker na slovenski strani ni stanovanjskih objektov, tam ne bodo evakuirali prebivalcev, je včeraj pojasnil Simon Ven-dramin, poveljnik Javne gasilske službe iz Nove Gorice; so pa evakuirali zaposlene v objektih, ki se nahajajo znotraj pasu ogroženosti. Gre predvsem za skladišča Slovenskih železnic, poslovne prostore Avto moto društva, Dinosova skladišča, nove Ferspedove hale in seveda uslužbence solkanskega mejnega prehoda. Pas ogroženosti zajema tudi del železniške proge, medtem ko je stavba železniške postaje z območja izvzeta. »Transportni in potniški promet bo prekinjen. Jutranji vlak iz Jesenic bo še pripeljal na novogoriško postajo, potem pa bo proga zaprta. Če se bo slučajno podaljšal čas zapore, bomo popoldanski potniški vlak ustavili v Solkanu, potnike pa nato z avtobusi prepeljali v Novo Gorico,« je pojasnil Vendramin. (km, red) Preiskavo je sprožila najdba hišnega nasada indijske konoplje. Zaradi pridelovanja in razpečevanja mamila pa so nazadnje aretirali tri osebe in jih sodstvu prijavili šest. Gre za rezultat večmesečne preiskave goriške policije, pri kateri so bili soudeleženi novogoriški policisti. Podrobnosti je včeraj posredovala goriška kvestura. Policisti letečega oddelka so oktobra lani zalotili 35-letnega M.C. iz Gorice, ki je v svojem stanovanju v ulici Ris-tori prideloval manjše količine prepovedane konoplje. Kmalu so ugotovili, da za mladeničem s hišnim nasadom je stala razpredena organizacija razpečevalcev različnih drog. M.C. je prodajal mamilo krajevnim odvisnežem, njegov glavni dobavitelj pa je bil 32-letni R.T., ravno tako Goričan, ki pa je bil policiji že dobro znan zaradi mamil. V nadaljevanju preiskave so odkrili, daje bila mreža razpečevalcev čezmejna; dabavljanje mamil iz Slovenije je namreč slonelo na dogovorih med razpečevalci. Na sled so prišli tudi skupini lokalnih zasvojencev - med njimi je več mladoletnikov -, na osnovi zaslišanj pa so preiskovalci ugotovili, da je R.T. glavni preprodajalec »na debelo« in je obvladoval goriško tržišče. Ponujal ni le konoplje, temveč tudi hašiš in heroin. K njemu GORICA - Beltrame zavrnjen Družba IRIS brez predsednika Včeraj ni prišlo do dogovora o novem predsedniku družbe IRIS, zato so skupščino delničarjev odložili na sredo, 1. avgusta, z istim dnevnim redom. Ime Ful-via Beltrameja, ki je bil direktor Goriške hranilnice in bančnega zavoda Friulcas-sa, predlagala pa ga je goriška občinska uprava, je večina zbranih županov zavrnila. Po navajanju Ettoreja Romolija je odklonilno stališče izsilila predvsem Marjetica, ki naj bi celo grozila tržiškemu županu Pizzolittu z izstopom iz večine v občinskem svetu. Proti Beltrameju je nastopila tudi Severne liga. Romoli pravi, da ga je zavrnitev imena presenetila, »saj je bil le večer prej dogovor sklenjen. Mislim - dodaja -, da je takšen položaj nastal zaradi obračunavanja med Marjetico in Levimi demokrati, zato še ne vidim izhoda.« Romoli k temu pristavlja, da ima Marjetica svojega predsedniškega kandidata, Luciana Rebullo, ki ga poskuša vsiliti. Včerajšnje seje se je udeležil dober-dobski župan Paolo Vizintin, ki pa je bil ogorčen nad potekom pogajanja: »IRIS je izredno pomembna družba javne koristi, ki nujno potrebuje sposobne in neoma-deževane upravitelje z izkušnjo vjavnem sektorju. Vsako politično kupčkanje in zasedanje stolčkovje nedopustno, ker je proti interesom občin in predvsem davkoplačevalcev.« ROMJAN - Povše »Korak naprej« Deželni prispevek za šolo Na včerajšnjo vest, da je dežela dodelila gradnji novega slovenskega šolskega pola v Romjanu 900 tisoč ev-rov, se je odzval predsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško Janez Povše. »Svet slovenskih organizacij pozdravlja odločitev dežele FJK, da nameni 900 tisoč evrov novemu slovenskemu šolskemu polu v Romjanu za gradnjo stavbe. Istočasno bo s tem omogočena tudi širitev prostorov na šoli v Doberdobu. Odveč je dodajati, kolikšnega pomena je šolstvo v obeh navedenih krajih in kakšna škoda bi nastala, v kolikor bi bili zaradi prostorske stiske tako slovenska osnovna šola v Romjanu kot tudi nižja srednja šola v Doberdobu prisiljeni omejevati vpise. Vse ovire za gradnjo seveda še niso odpravljene, storjen pa je bil velik korak naprej, pri čemer vejja poudariti izjemni pomen tega projekta in uspešnost doslej opravljenega dela,« poudarja Janez Povše. DOBERDOB - Opozicija na občini Zahtevajo razpravo 0 širitvi kamnoloma O morebitni širitvi kamnoloma pri Devetakih se oglaša svetniška skupina Skupaj za bodočnost iz doberdobskega občinskega sveta. »Preteklo je že nekaj mesecev, odkar smo javno razpravljali o morebitni širitvi kamnoloma pri Devetakih (občinska seja 7. januarja 2007),« navaja njen načelnik Dario Bertinazzi, ki na javnost naslavlja sporočilo. »Na tej seji je Združena levica imela pripravljen seznam javnih del, ki naj bi jih opravila družba Granulati calcare- 1 v primeru, da bi privolili v širitev kamnoloma. V aprilu je sledil neformalni sestanek med odborniki in predstavniki svetniških skupin, na katerem smo se domenili, da bi bilo prav, ko bi občinska uprava dala izmeriti onesnaževanje zraka v mesecu maju na območju Dola. Vsi dobro vemo, in to še posebej prebivalci prizadetega predela občine, da bi se v primeru širitve kamnoloma povečalo tudi onesnaževanje okolja. To pomeni več onesnaženega zraku ne samo zaradi izkopavanja, temveč tudi zaradi povečanega števila tovornjakov. Meritve onesnaženja pa do danes še ni bilo. Od 7. januarja do vključno 10. julija smo imeli štiri seje občinskega sveta v Doberdobu, eno pa v Tržiču, a o kamnolomu žal nismo več razpravljali. Zato pričakujemo in zahtevamo: naj se ponovno uvede razprava o namenu občinske uprave in večine v občinskem svetu o morebitni širitvi kamnoloma; pred sejo občinskega sveta naj župan in občinski odbor skličeta informativno-javni sestanek z občani, kjer bo vsem jasno obrazloženo, čemu gremo naproti ob morebitni širitvi kamnoloma oz. katere utegnejo biti negativne in/ali pozitivne plati takšne odločitve,« pravi Bertinazzi. so se obračali manjši razpečevalci in odvis-neži, ki so tudi sami preprodajali manjše količine droge, zato da so prišli do denarja za svoj dnevni odmerek mamila. Delovali so kot utečena in dobro organizirana dristri-bucijska veriga. Krajevno hierarhijo razpečevalcev so preiskovalci sestavili decembra lani. Odkrili so, da je imel R.T. sodelavca, 27-letnega Goričana M.R., številne »kliente« pa sta imela med italijansko in slovensko mladino; mnogi so bili mladoletniki. V sodelovanju z novogoriško policijo so tudi ugotovili, daje zlasti heroin prihajal iz Slovenije. Še isti mesec so prijeli M.R., pri katerem so našli dva grama hašiša in skoraj 18 gramov heroina, kar je za goriški trg precejšnja količina. Po aretaciji so opravili vrsto hišnih preiskav z najdbo mamil, zaslišanja pa so še dodatno utemeljila sum, da je R.T. na čelu goriških razpečevalcev. Po nalogu državne tožilke Annunziate Puglia so ga 12. maja letos aretirali in odvedli v zapor. Zaradi razpečevanja so sodniku prijavili še šest mlajših Go-ričanov. V pričakovanju na sojenje ostajajo na prostosti, skupna preiskava italijanske in slovenske policije pa se nadaljuje s ciljem, da bi prišli na sled dobaviteljem heroina na No-vogoriškem in v goriški pokrajini. NOVA GORICA - Bančni rop Uslužbenki grozil z imitacijo pištole Novogoriška policija je vendarle razkrila nekatere podrobnosti torkovega ropa banke v središču mesta. Kot pojasnjuje Ev-gen Govekar iz policijske uprave, so še istega dne prijeli dva osumljenca: 47-letnega Novogoričana in 45-letnega moškega iz okolice Nove Gorice. Za orožje, s katerim sta grozila uslužbenki, pa se je izkazalo, da je šlo za imitacijo pištole. V torek je namreč zamaskirani moški tik pred zapiralnim časom, ob 16. uri, vstopil v prostore poslovalnice Hypo Alpe Ad-ria banke v Novi Gorici. Poslovalnica se nahaja v centru mesta, nasproti Trgovske hiše. Preskočil je blagajniški pult in iz blagajne vzel gotovino različnih valut v skupni vrednosti okoli 8.000 evrov. Uslužbenki je kljub prisotnosti roparja uspelo sprožiti alarm. Moški je po ropu zbežal iz banke, na ulici v bližini pa ga je v avtu čakal njegov pajdaš. Odpeljala sta se v smeri Rožne Doline oz. Stare Gore in se potuhnila v bližnjem gozdnem območju. Ko je policija prejela obvestilo o ropu, je začela z obsežno akcijo, ki je trajala več ur. V torkovih večernih urah so v okolici naselij Stara Gora in Vogrsko prijeli oba osumljenca, sicer domačina. Pridržali so ju, našli pa so tudi »orožje«, ki ga je ropar uporabil. Izkazalo se je, da je uslužbenki grozil z imitacijo prave pištole. »Osumljenca sta bila s kazensko ovadbo privedena k dežurnemu preiskovalnemu sodniku novogoriškega okrožnega sodišča. Zoper 47-letnega osumljenca je preiskovalni sodnik odredil pripor,« dodaja Govekar, ki se v imenu policijske uprave prebivalcem Stare Gore in Vogrskega zahvaljuje za pomoč v obsežni akciji iskanja osumljencev. (km) Delo za prizadete osebe V Tržiču so včeraj podpisali pomemben programski dogovor med pokrajinsko upravo in družbo Fincantieri. Na njegovi osnovi bodo v ladjedelnici zaposlili okrog 70 prizadetih oseb, hkrati pa bodo s posebno pozornostjo in inovativnim pristopom spremljali problematiko vključevanja prizadetih na delovna mesta. Dogovor, ki sloni na deželnem zakonu 68/1999, sta podpisala pokrajinski odbornik Marino Visintin in direktor tržiške ladjedelnice Carlo De Marco. Odbornik je navedel, da je na Goriškem 4.000 oseb registriranih pri občinskih socialnih službah, 750 invalidov z vsaj 45-odstotno stopnjo invalidnosti in še 350 oseb, ki jih trg dela odklanja. De Marco pa je povedal, da bodo zaposlitve v ladjedelnici izvedli v roku petih let. Motorist poškodovan Goriški motociklist se je v sredo zvečer ponesrečil na novem krožnem križišču, ki z ločniškega mostu vodi proti Gorici. Gre za 55-letnega G.R, ki je privozil na svojem motorju znamke yamaha 750; iz še nepojasnjenega vzroka je trčil najprej v prometni otok, nato je zbil cestno znamenje, padel in pristal sredi križišča, ob zelenici. V padcu si je zlomil stegnenico, zaradi česar so ga odpeljali v goriško bolnišnico; okreval bo v enem mesecu. Šempetrčani Brancatiju Občina Šempeter-Vrtojba ob občinskem prazniku vsako leto podeljuje priznanja zaslužnim občanom. Letos so se odločili, da posebno priznanje namenijo še bivšemu goriškemu županu Vittoriju Brancatiju za iskreno in uspešno sodelovanje z občino in za njegove zasluge in trud v zvezi z vprašanjem Slovencev v Italiji. Počastili ga bodo na slavnostni seji v soboto, 21. junija, ob 10.30. Občina Šempeter-Vrtojba občinski praznik sicer praznuje 22. julija, ko je državni zbor sprejel odločitev, da Šempeter in Vrtojba postaneta samostojna občina. (km) Upoštevali bodo skupnosti Igralniški družbi Harrah's Entertainment in HIT, ki nameravata na Goriškem zgraditi 750 milijonov evrov vredno mega-zabavišče, sta se obvezala spoštovati vse skupnosti, v katerih delujeta. Tako že načrtujeta srečanja z lokalnimi skupnostmi in župani, na katerih se bodo pogovarjali o megazabavišču ter vključili občine že v zgodnejši fazi projekta, je včeraj sporočila podpredsednica Harra-h'sa Jan Jones. »Kot nekdanja županja Las Vegasa se zavedam, da je vključitev lokalnega okolja in pričakovanj lokalnega prebivalstva v načrtovanje izrednega pomena,« je poudarila. Po njenih besedah lahko le skupaj uresničijo projekt, ki bo v interesu vseh in bo generator slovenskega, še posebej pa severnoprimorske-ga turizma. Lokalne skupnosti so projektu sicer naklonjene, a opozarjajo, da je še precej neznank, povezanih z infrastrukturo in sociološkimi vplivi. Rockerji I Cobra slavijo Na dvorišču restavracije Siliade v Doberdobu se nocoj ob 21. uri začenja tridnevni rock koncert z udeležbo goriških glasbenikov in bendov. Večer si je omislil lastnik gostišča Silvio Gergolet, tudi sam privrženec rockovske glasbe in član skupine I Cobra. Vsako poletje namreč rocker Silvio pripravi rojstni dan ben-da, ki je svojčas (v 60. in 70. letih) veljal za enega najuspešnejših v FJK in je bil poznan tudi v tujini. I Cobra praznujejo letos svojo 41-letnico; Silvio je za to priložnost pripravil na dvorišču svojega lokala prizorišče za koncerte, ki bodo gostom postregli z rockom od sredine 60. let do kasnejšega časa. Drevi bodo pred publiko stopili I Catmen, Le Pantere in virtuoz na kitaro Giulio Nerini s pevcem Italom Chiarionom; jutrišnji dan bo namenjen izključno bendu I Cobra, v nedeljo pa bo najprej stopila na oder skupina Xpress, nato pa bodo ponovno segreli dlani poslušalcev slavljenci, I Cobra, ki jih bodo počastili s torto in 41 svečkami. Vsi trije koncerti se bodo pričeli ob 21. uri. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. julija 2007 13 GORICA - Ustanovili inštitut o pogajalstvu Mestu je pisan na kožo Povezan je z gradnjo konferenčnega kompleksa »Z velikim zadovoljstvom pozdravljam ustanovitev goriškega inštituta o pogajalstvu (Istituto per la ricerca sul negoziato), ker mislim, da bo postal pomembna državna in mednarodna referenčna točka za vse tiste, ki bodo potrebovali njegovo oporo. Veseli pa me predvsem to, da bo sedež tega pomembnega dejavnika dialoga ravno Gorica, ki je bilo v preteklosti žal simbol ločevanja in nekomunikativnosti.« Te besede je pod-tajnik na italijanskem notranjem ministrstr-vu Ettore Rosato zapisal v pismu, ki so ga včeraj, ob krstni predstavitvi novega inštituta, prebrali v konferenčni dvorani prenovljenega sedeža Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Gre za ustanovo, ki bo vlagala v študiji raziskovanja in aplikacije praktičnih metod znanosti pogajanja na mednarodni, trgovinski in sindikalni ravni. Inštitut je plod sodelovanja med Fundacijo Goriške hranilnice in Konzorcijem za razvoj goriškega univerzitetnega pola, ki je odraz goriške občine, pokrajine in Trgovinske zbornice ter skrbi za skladno rast univerzitetnega študija v Gorici. Konzorcij je hkrati glavni pobudnik izgradnje sodobnega konferenčnega kompleksa v okviru goriškega sedeža Tržaške univerze v ulici Alviano; po napovedih naj bi ambiciozni načrt izpeljali v prihodnjem letu. »Inštitut o pogajalstvu bo dodatno obogatil funkcijo teh novih prostorov ter okrepil ponudbo postdiplomskih seminarjev in specializacij,« je včeraj poudaril ko- Z leve Fornasir in Gabassi BUMBACA ordinator goriškega univerzitetnega tečaja iz mednarodnih in diplomatičnih ved Piergiorgio Gabassi. Ob njem so bili še predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Ob-izzi, predsednik univerzitetnega konzorcija Nicolo Fornasir ter častni gost in predsednik novonastalega inštituta, veleposlanik Silvio Fagiolo, ki je v svojem posegu orisal metode političnega pogajanja, ki so jih upoštevali tudi pri pomembnih etapah evropske integracije za pogajalsko mizo v Amsterdamu, Maastrichtu in Nici. Med navzočimi so še izstopali goriški prefekt Roberto De Lorenzo, predsednik in podpredsednica goriške pokrajinske uprave Enrico Gherghetta in Roberta Demartin ter bivši senator in evropski poslanec Dimitrij Volčič, ki je tudi sam prvovrsten poznavalec mednarodne politike in bo z goriškim inštitutom sodeloval. Z ugotovitvijo, da je Gorica od vedno gojila mednarodno politiko s sosedi in s tem pripomogla k rušenju meje, je soglašal tudi občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki je zastopal občinsko upravo. Dodal je, da bo sinergično delovanje krajevnih uprav z novoustanovljenim inštitutom v veliko pomoč tudi pri načrtovanju bodočih ekonomskih infrastruktur, ki jih že načrtujejo na novogoriškem območju in pri katerih želi sodelovati tudi goriška občinska uprava. Sledila je predstavitev knjige »Ver-so il negoziato«, ki je prvi rezultat znanstvenega in raziskovalnega dela inštituta; vsebino knjige je povzel docent Giorgio Novel-lo. (VaS) KRMIN - Danes pogreb v stolni cerkvi Slovo od zaslužnega Brica Stanka Kebra V 79. letu starosti je umrl Stanko Keber. Goriška Brda so z njegovo smrtjo izgubila enega izmed zaslužnih sinov in najbolj poznanih vinogradnikov. Rodil se je v kmečki družini v Me-dani 20. marca 1928, v času torej, ko je preživetje omogočalo le vsakdanje trdo delo. Vendar so pri Kebrovih lahko računali na trdoživost briškega človeka in na njegovo zavezanost zemlji, zaradi katere so iz generacije v generacijo prenašali dragoceno znanje o obdelovanju zemlje in pridelovanju žlahtnih vin. Stanko Keber je v tem postal mojster ter bil daleč naokrog znan in priljubljen. Njegovo ime je povezano s preporodom Goriških Brd in s slovesom, ki so si ga znali briški vinogradniki prislužiti. Očetu Pepiju sta se rodila sinova Pepi in Stanko, ki je našel veliko oporo in »dediča« svojih naporov predvsem v svojem nečaku, Pepijevem sinu Ediju. Skupaj z ženo Sonjo Mavrič in z Edijem je pokojni Stanko postavil temelje uspešnega kmetijskega podjetja na Krmin- Stanko Keber C. FABBRO skem, ki je v vinogradništvu oralo ledino in kateremu zaradi požrtvovalnosti in poklicnosti, predvsem pa odličnih vin priznavajo posebno mesto in zasluge. Z daljnovidnostjo je bil v Goriških Brdih med prvimi, ki se je lotil stekleničenja vin, bil je tudi soustanovitelj zadružne enoteke in od vsega začetka sodelavec Konzorcija Collio. Poleg svojcev zapušča mnoge prijatelje, ki ga bodo danes pospremili na poslednjo pot. Pogreb Stanka Kebra bo danes ob 14.30 v kr-minski stolni cerkvi. BROAD PEAK Ob 9.10 dosegla vrh Goričana Marco Salvaneschi in Ennio Antonello sta včeraj ob 9.10 po našem času dosegla vrh karakorum-skega osemtisočaka Broad Peak, na svetu dvanajste najvišje gore. Oba sta člana goriškega CAI-a, Slavaneschije obenem tudi član Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Podvig jima je včeraj uspel kljub neugodnemu vremenu, saj jima je naskok na vrh oviral silen veter z lažjim sneženjem. Kljub temu sta se ob 22. uri (ob enih ponoči po tamkajšnjem času) odpravila na pot iz tretjega kampa na višini 7.000 metrov in sta ob 9.10 (oziroma ob 12.10), po enajstih urah napornega vzpona, oba osvojila Broad Peak. Ustavila sta se na srednjem vrhu visokem 8.030 metrov; glavni vrh je še petnajst metrov višje, na 8.047 metrih. Že kmalu zatem sta se lotila sestopa ravno zaradi nenaklonjenega vremena in dosegla tretji kamp v poznih popoldanskih urah. Kmalu po vrnitvi sta se po telefonu zglasila v Gorici in povedala, da iz šotora gledata na K2, ki se jima sedaj zdi bližji. V Gorico naj bi se vrnila že prihodnji teden. Mesto namreč vseskozi spremlja njune gorske podvige; običajno se jima pridružuje tudi goriški Slovenec Marko Humar, ki se tokrat ni udeležil odprave. Za Salvaneschija je to drugi osvojeni osemtisočak, za Antonella prvi. Na pot v višavje Pakistana sta se odpravila 13. junija; njuno odpravo je poleg goriškega CAI-a finančno podprla tudi goriška pokrajina. Gornika sta se z azijskim visokogorjem že soočala, saj je Salvaneschi na lanski odpravi osvojil himalajski Cho Oyu, Antonellu pa se je vzpon na Gasherbrum 2 izpred dveh let izjalovil tik pod vrhom. Za odpravo na Broad Peak sta se pridružila skupini iz Piemonta, v kateri je tudi sloviti alpinist Silvio Mondinelli. Letos med drugim poteka 50-letnica prvega vzpona na vrh Broad Peaka, saj so ga 9. junija 1957 prvič osvojili Avstrijci. Tudi zato so istočasno s Salvaneschi-jem in Antonellom goro naskakova-le številne druge odprave. Goričano-ma je jubilejni naskok uspel. (ide) [I] Lekarne U Kino pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405. □ Obvestila GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 17.10 - 19.50 - 22.20 »Transformers«. Dvorana 3: 17.45 »Come l'ombra«; 20.00 - 22.15 »Il destino di un guer-riero - Alatriste«. CORSO: zaprt. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 16.00 - 18.30 - 21.15 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 17.10 - 19.50 - 22.20 »Transformers«. Dvorana 4: 16.50 - 18.15 »The Reef: Amici per le pinne«; 20.00 - 22.00 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Step-ping - Dalla strada al palcoscenico«. KRMIN NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.15 »Manuale d'amore -Capitoli successivi«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da je v teku potrjevanje vpisov za šolsko leto 2007-08 do 13. julija; informacije na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je sprejema vpise za poletno delavnico, ki bo v prostorih osnovne šole v Doberdobu od 27. do 24. avgusta; informacije do 13. julija na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekur-za na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje AŠD SOVODNJE obvešča člane, prijatelje in navijače, da je bila predstavitev ekip in načrtov za sezono 2007/2008 prenešena na kasnejši datum. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča šolam in drugim zavodom, da so odložili rok za izročitev prošenj, na podlagi katerih dodeljujejo prispevke vzgojnim pobudam v prihodnjem letu. Sprva določeni rok, ki bi zapadel 29. junija, je bil preložen na 13. julij letos; informacije nudijo na novem sedežu Fundacije v ulici Carducci 2 v Gorici med 8.15 in 13.15. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta za dopust do 16. julija. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta od 23. julija do 13. avgusta. ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. 15 Prireditve »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »Onde Mediter-ranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; do 15. julija (malo pristanišče N. Sauro) praznik VZPI-ANPI od 18. dalje; 14. julija (mestno središče) celodnevna tržnica, (park ul. Valentinis) »Onde Mediterranee« ob 18. uri plesna in glasbena etnična prireditev. LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA- NA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču v soboto, 14. julija, ob 18. uri. Pisateljica in novinarka Valeria Pa-lumbo bo predstavila svojo najnovejšo knjigo »Svestite da uomo. Donne in abiti maschili dalla Grecia all'Iran di NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: 14. julija, ob 10. uri Picko in Packo, kulturni zavod Kult; 21. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja). OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Fari 19. julija ob 17.30 laboratorij z naslovom »La natura in un quadro«, ob 21. uri v Kmečkem muzeju gledališka predstava »Le stelle del soldato«. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo v nedeljo, 15. julija, ob 16.30 Luciano Simionato predaval na temo zbirk Coronini Cron-berg; informacije na tel. 0481-533485. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.30, Stanislavo Keber v stolnici sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Quirina Gandin vd. Macorini v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 14.00, Raimondo Trevisan v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču. LAMAGLIA TRŽ|Č ŽENSKA u|ica Roma 58 OBLAČILA Tel. 0481.790074 JUTRI SE ZAČENJA VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE POSEBNE UGODNOSTI ZA DOLOČENE KOSE OBLAČIL JUTRI ODPRTO DO 23.00 URE 1 0 Četrtek, 12. julija 2007 KULTURA / MLADI IN GLEDALIŠČE - Prvo leto šole Studio Art pri SSG Maja Lapornik: Projekt je povezal in navdušil sedemdeset mladih Pres osmimi meseci so ga začeli uresničevati v tržaški, goriški in videmski pokrajini V komaj minuli sezoni je v sklopu Slovenskega stalnega gledališča delovala tudi gledališka šola Studio Art. Od oktobra do maja jo je v goriški, tržaški in videmski pokrajini skupaj obiskovalo sedemdeset mladih tečajnikov, njihova koordinatorka pa je bila Maja Lapornik. Z njo smo med kratkim, a izčrpnim pogovorom skupaj obnovili osemmesečno pot šole, ki je naletela na tako razveseljiv odziv mladih. Ideja o gledališki šoli se je porodila pred časom. Tudi sama sem bila namreč že dolgo prepričana, da se v našem prostoru veliko mladih zanima za gledališče, da bi mu nekateri bili pripravljeni posvetiti svoje življenje, prepogosto pa jim primanjkujeta tisto osnovno znanje in vedenje, ki sta nujno potrebna, da se človek sploh trezno in realno odloči, kako naprej. Veliko naših mladih je zelo aktivnih v društvenih skupinah, opažamo pa, da delujejo te skupine po neki utečeni poti, na kateri mestoma zmanjka prostora za ambicioznejše projekte. Tu mislim predvsem na znanje knjižnega jezika, na poznavanje govorice telesa, na osnovne značilnosti dramske igre. Kako se je projekt spremenil v realnost? Po dolgih pogovorih in razmišljanjih ter odločilni pomoči naših krovnih organizacij - Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij - se je v lanski sezoni zamisel le lahko udejanjila. K njej so nato pristopile tudi naše kulturne krovne organizacije- Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosve-ta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške pro-svete iz Gorice. Ko smo načrtovali delo prvega leta smo se nujno soočali s številnimi vprašanji. Kaj naj na primer taka šola, tudi glede na omejena finančna sredstva, najprej ponudi? Odločili smo se za dvoje: za intenzivno delo na jeziku in za intenzivno delo na področju, ki ga imenujemo dramska igra. Vse ostalo smo zato nujno nekoliko zanemarjali ali pa obdelali le bežno. Kaj pa sodelovanje s Slovenskim stalnim gledališčem? Šola seveda deluje pod njegovim okriljem: naj izrabim to priliko in se v imenu vseh nas zahvalim predvsem ravnatelju gledališča, gospodu Tomažu Banu, ki nam je dnevno sledil in nam vedno stal zelo ob strani. Pa tudi ostali so nam pomagali. Šola je delovala v vseh treh pokrajinah, v katerih živijo Slovenci. Od vsega začetka je bila naša ambicija ta, da bi bila šola deželnega značaja, da bi paralelno delovala v treh pokrajinah. V Trstu je imela svoj sedež v Kulturnem domu, v Gorici v Kulturnem centru Bratuž, v Benečiji pa v bivši osnovni šoli v Špetru Slovenov. Dejansko so bili to trije ločeni tečaji, ki pa so imeli močne in jasne skupne značilnosti, ponekod tudi skupne mentorje in navsezadnje končni skupni projekt. Tečajniki so se praviloma srečevali enkrat mesečno na intenzivnih srečanjih in si skupaj ogledali nekaj predstav: želeli smo si, da bi se ti mladi tudi med seboj srečevali, se spoznavali, kar je v bistvu vrzel v naši skupnosti, saj se naši mladi med Trstom in Benečijo praviloma ne poznajo! Posebno zanimiv in razveseljiv se mi zdi podatek, da vam je uspelo tečaj prirediti tudi v Beneški Sloveniji. Kakšen je bil pravzaprav odziv med tamkajšnjo mladino? Številčno je bila tam skupina manjša, povprečno pa verjetno enako velika kot v Trstu. Rada bi se zahvalila gospe Marini Černetič, ki mi je z veliko požrtvovalnostjo pomagala pri koordinaciji in brez katere bi šola v Benečiji ne bila tako uspešna. Predvsem pa mentorju Marjanu Bevku, ki že vrsto let dela v Benečiji, dobro pozna to okolje, ve, kako pristopiti k stvari. Reči moram, da so me mladi v Benečiji presenetili z rezultatom pri poznavanju in aktivnem obvladanju knjižnega jezika, saj so naposled nastopili suvereno in enako dobro kot njihovi tržaški ali goriški kolegi, dve tečajnici pa sta tudi prijetno presenetili s svojim talentom. Zaključna prireditev je doživela nedvomen uspeh KROMA Kako je bilo organizirano njeno delovanje? Kot že rečeno, je bila teža posvečena jeziku in dramski igri. Poleg tega smo imeli nekaj skupnih intenzivnih delavnic in krajših predavanj, ki so bili posvečeni umetniški besedi (Tone Kuntner), panto-mimi (Andres Valdes), scenografiji (Rajko Pertot), skupaj pa smo si ogledali kar nekaj gledaliških predstav v Trstu, Ljubljani in Vidmu. Tečajnike je združilo tudi dvodnevno skupno bivanje v Avstriji, ki je bilo posvečeno delu za sklepno produkcijo. Prav je, da na tem mestu omenim posamezne mentorje, ki so z menoj sodelovali. V Trstu sta bila mentorja za dramsko igro Boris Ko-bal in Sergej Verč, pri delu za govor so pomagali Matejka Peterlin Maver, Anton Petje in Ana Facchini, občasno je bil z nami tudi igralec Maurizio Solda. V Gorici je prišlo v prvih mesecih do pogostejše zamenjave mentorjev, saj ne gre pozabiti, da so bili to poklicni režiserji in igralci, ki imajo svoje projekte in svoje delo, ki ga je bilo včasih težko uskladiti z našim tečajem. V Gorici sta tako najprej delala Marjan Bevk in Maurizio Solda, z januarjem pa je delo na dramski igri prevzel Sergej Verč, medtem ko je tečajnikom pri govoru vso sezono sledila Ana Facchini. V Benečiji je dramsko delo vodil Marjan Bevk, govor pa Ali-da Bevk. OTOČEC Naj omenim tudi ples, ki je navduševal vse naše tečajnike: z nami je sodeloval Gabriel Agavriloaei, baletnik iz ljubljanske Opere. V tržaški skupini smo na srečo imeli tudi tri mlade tečajnice, ki se z uspehom posvečajo plesu, in so lahko tako pomagale pri izvedbi posameznih koreografij: to so bile Raffaella Petronio, Ni-col Križmančič in Lisa Meriggioli. Glede uporabe videa v gledališču nam je stal ob strani Antonio Giacomini. Studio Art je v svoji prvi sezoni naletel na izreden odziv, na končni produkciji je nastopilo okrog petdeset tečajnikov ... Dejansko bi jih na odru lahko bilo šestdeset, zaradi raznih osebnih razlogov in bolezni pa jih je nastopilo točno šestin-petdeset. Koordinacija tako velike skupine najbrž ni bila enostavna ... Tak projekt zahteva celega človeka in resno delo, tukaj ne moremo slepomišiti. Večjih težav ni bilo, jasno pa zahteva tako delo resen, vsakodnevni pristop, stalno komunikacijo s tečajniki, saj je vsak imel svoje potrebe, želje, obveznosti... To lahko izpelješ, če verjameš v projekt. Rekla bi tudi, da je bilo delo lepo in predvsem lažje zaradi navdušenja mladih, ki so z izredno intenzivnostjo pristopili k delu. Hudega osi-pa pravzaprav skoraj ni bilo, če pomislimo, da je bilo prvotno vpisanih približno sedemdeset tečajnikov. To navdušenje je nedvomno pripomoglo, da smo začeto delo z lahkoto pripeljali do konca. Je pa tudi dokaz, da je bila potreba po tovrstnem tečaju očitno zelo občutena ... Mislim, da je želja mlade generacije po gledališču velika, in to ne samo pri nas. Prav je, da se tudi naš prostor sooči s to potrebo. Tu naj gre velika zahvala mentorjem, ki niso bili neoporečni samo po strokovni plati, ampak so z menoj verjeli v ta projekt, dobro delali z mladimi in ustvarili prijetno vzdušje v vseh treh pokrajinah. Brez teh izjemnih mentorjev bi šola ne bila tako uspešna, zato se jim želim še enkrat javno zahvaliti. Tržaške premiere končne produkcije Binom se je udeležil tudi italijanski dramatik Luigi Gozzi. Naj povem, da je bilo idej za končno produkcijo zelo veliko. Najlažja pot bi verjetno bila ta, da bi vsaka skupina pripravila svoj del. Ker smo pa hoteli poudariti deželni značaj Studio Arta, se nam je zdelo pravilno to pokazati tudi na končni produkciji. Dejansko so si tudi tečajniki želeli skupnega nastopanja. Tako smo s pomočjo Sergeja Verča našli tekst Luigija Gozzija; sama sem stopila v stik z avtorjem, ki je eno velikih imen italijanske avantgarde in usta- Festival se je zgodil enajstič Raj je (vedno) raj na Rock Otočcu Nastopili so tudi Blek Panters Ob zvokih rock glasbe in ob ponavljajoči se himni festivala, ki poje, da »raj je raj na Rock Otočcu«, se je prejšnji vikend enajstič zapored zgodil najbolj znan in obiskan festival rock glasbe v Sloveniji. Tudi letos je vreme prizaneslo organizatorjem, son čnih dni pa so se naj bolj ve seli li vsi tis ti ( in teh je bila velika večina), ki so ob Krki postavili šotore in tam preživeli nekaj dni v znamenju zabave in glasbe. Letošnja izvedba festivala je prinesla tudi nekaj novosti. Najbolj pomembna je bila ta, da je bil vstop na najbolj znano slovensko jaso mogoč že v četrtek popoldne, saj je letošnji festival trajal štiri dni. Prvi večer so namreč nastopile še neuveljavljene skupine, ki so si izborile nas top na pre diz borih in si tako zagotovile priložnost, da se občinstvu predstavijo na glav nem odru in to v naj bolj ših ter mi nih, se pravi zvečer. Med te spada tudi doberdobska skupina Blek Pantersov, ki se je na Otočec pripeljala s polnim avtobusom oboževalcev, ki so oblečeni v rumene maj ice ze lo izsto pali na pri zo rišču. Tri naj stim sku -pinam je prvi večer nad vsemi pričakovanji sledila množica slabih tisoč poslušalcev, ki so do naslednjega dne imeli to nalogo, da izvolijo najboljšo. Oddanih glasov je bilo 802, največ si jih je prislužila do- mača skupina Versus (271 glasov), doberdobski fantje pa so si z 90 glasovi priborili četrto mesto. Od petka do nedelje je festival zaživel tako, kot se spodobi za tovrstne dogodke. Dnevno dogajanje je bilo letos še bolj živo kot prejšnja leta, saj so se odvijale številne delavnice, bolj ali manj športne dejavnosti, zabavne igre v blatu, izbori najlepših, najbolj sexy ali najbolj pogumnih na različnih področjih in še. Popoldanski program je vključeval tudi razne gle da liš ke in glas bene točke na ma lem odru ter nastop nekaj tujih skupin, ki so na Otočec prišle preko projekta Novi EU Rock. Na velikem odru so vse do nedelje pred nekaj tisočglavo množico nastopili znani slovenski bendi, kot so Mi 2, Mama z Rock Otočec fanti, Pomaranča, Dom za sanje, Zoran Predin, Bajaga in drugi, letošnje presenečenje pa je bil nastop pevcev skupin Siddartha in Dan D. Med manj znanimi se je že v soboto popoldne še posebno izkazala italijanska skupina Plebs, ki se je v nedeljo zvečer še enkrat predstavila na velikem odru s svojo ska glasbo in tako nadomestila bosanskega reperja Edo Maajka, ki je zadnji trenutek brez utemeljenega razloga (uradno naj bi bil brez vizuma za Slovenijo) odpovedal svoj nas top. ( Mit) novitelj gledališča Teatro delle Moline v Bo-logni. Njegov tekst Binomio sem nato prevedla v slovenščino in s tečajniki smo pripravili uprizoritev. Zelo smo bili počaščeni, da nas je gospod Gozzi, kljub težavam, s katerimi se dnevno sooča, hotel počastiti s svojo prisotnostjo na premieri. Zdi se mi, da je bilo delo na tekstu in srečanje z avtorjem, poleg vsega ostalega, tudi živ stik s sodobno italijansko dramatiko, kar je za naše mlade najbrž neobičajno. Mislim, da so na tej produkciji mladi nastopili ne samo z njim lastnim navdušenjem in radoživo intenzivnostjo, ampak da so pokazali tudi nekaj znanja. Podoben stik je predstavljalo tudi delo z italijanskimi mentorji. Med nami je bil Maurizio Solda, režiser stalnega gledališča Rossetti v Trstu, igralec in odličen mentor. Njegove lekcije so naše mlade navdušile, saj je izreden pedagog, ki ga je vredno obdržati v svoji sredi. Bo šola delovala tudi v prihodnji sezoni? To ni več odvisno od mene. Verjamem pa, da bo naša skupnost še naprej razumela potrebo po tej šoli in ji omogočila bodoče delovanje. Razpolagate z nekoliko bolj konkretnimi zagotovili? Mislim, da smo lahko optimisti. Kot koordinatorka gledališke šole ste imeli vpogled v lepo število mladih ljubiteljev gledališča. So med njimi tudi taki, ki bi lahko uspeli na profesionalni gledališki poti? Ja, absolutno ja ... in trikrat ja! V svoji sredi smo imeli nekaj izrednih talentov, ki se svojega talenta zavedajo, a so obenem resni in pošteni delavci na tem področju. Verjamem, da bi jim bila vrata na gledališko akademijo zlahka odprta, kljub temu da ne vem, kaj se bo zgodilo čez nekaj let, ko jim bo ta izbira omogočena. Prepričana pa sem, da bodo dobro delali še naprej. To so lahko naši bodoči poklicni igralci. Resnici na ljubo so se vrata ljubljanske akademije v zadnjih letih le redko odprla zamejskim študentom ... Mislim, da je to predvsem odraz tistega premajhnega znanja, o katerem sem govorila na začetku. Posebno pri jeziku imamo hude vrzeli, brez dodatne pomoči na tem področju človek težko prodre na osrednji slovenski akademiji, tako kot mislim tudi na osrednje italijanski, saj so problemi z italijanskim jezikom verjetno podobni. Človek potrebuje pač neko predhodno znanje in taka šola mu je lahko tudi v tem smislu v pomoč. Poljanka Dolhar PIRAN - Drevi 130 ameriških pevk za žrtve min na Hrvaškem Mine, s katerimi je posejano marsikatero področje bivše Jugoslavije, proizvajajo vsako leto številne žrtve; med njimi so predvsem otroci, ki med igro naključno stopijo nanje. Da bi javnost informirali o tem problemu, ki ne najde več prostora v svetovnih medijih, in z zbranimi finančnimi sredstvi pomagali žrtvam min na Hrvaškem, bo nocoj v gledališču Tartini v Piranu dobrodelni koncert, na katerem bo nastopil ameriški pevski zbor Voices from the heart. Zbor sestavlja sto trideset pevk in je že tradicionalno zelo pozoren do socialnih vprašanj: v minulih letih je na primer v sklopu svojih turnej zbiral sredstva za ženske, žrtve nasilja. Letos so pevke kot rečeno svojo pozornost namenile žrtvam min, v minulih dneh pa je zbor že nastopil v Dubrovniku, Splitu, na Reki in drugih krajih. Piranski koncert (posebna gostja večera bo Regina), ki ga pod pokroviteljstvom Občine Piran in v sodelovanju s številnimi organizacijami prireja Lion Club Ankaran Istra, se bo pričel ob 20. uri. (pd) Petek, 13. julija 2007 Carla Del Ponte včeraj na konferenci tožilcev na Brionih / SVET AMNESTY INTERNATIONAL - Pred letom dni se je začela izraelska ofenziva v Libanonu Za pokole v Libanonu še ni odgovarjal nihče Olmert obiskal čete na meji z Libanonom - Siniora: Gradimo skupaj na tem, kar nas združuje Oklepno vozilo z oznako Rdečega križa je tragična vsakdanjost na jugu Libanona ANSA LONDON - Organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International (AI) je včeraj ob obletnici izraelske ofenzive proti gibanju Hezbolah v Libanonu v Londonu obsodila »popolno odsotnost vsakršnih ukrepov« v Izraelu in Libanonu ali na mednarodnem prizorišču za pregon odgovornih za vojne zločine in druge grobe kršitve. Podobno izjavo je v New Yorku podala tudi ameriška organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW). »Doslej so bile tako libanonske kot izraelske preiskave neuspešne, zato mora poseči mednarodna skupnost,« je navedel HRW. Tako izraelska kot libanonska vlada nista preiskali »resnih kršitev zakonov z obeh strani v konfliktu«, niti nista za to nikogar poklicali na odgovornost. Kot je še navedel, je Hezbolah na mesta in vasi na severu Izraela odvrgel najmanj 4000 raket, pri čemer je umrlo več deset Izraelcev, več sto jih je bilo ranjenih. »Tisti, ki so zavestno odobrili takšne napade bi lahko tudi zagrešili vojne zločine, zato bi morali biti predmet preiskave,« je še poudaril HRW. AI je medtem pozval k polni in neodvisni preiskavi pod vodstvom Združenih narodov, ki bi vključevala ukrepe za odškodnine žrtvam. Če se to ne bo zgodilo, obstaja »realna nevarnost, da se zgodovina ponovi«. »Popolno pomanjkanje politične volje, da bi odgovorne za pobijanje civilistov poklicali na odgovornost, je tako očitna izdaja žrtev kot sredstvo za morebitno prihodnje prelivanje krvi civilistov brez kaznovanja,« je v Londonu izjavil direktor AI za Bližnji vzhod in Severno Afriko Malcolm Smart. »Strankarska politika in selektivnost« v telesih, kot je Varnostni svet ZN, sta Liba-nonce, Izraelce in druge žrtve dejansko pustile brez možnosti, da pridejo do pravice, je navedel AI. Izpostavil je, da je odločitev VS ZN za vzpostavitev sodišča, na katerem bi sodili odgovornim za umor nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja in druge politične umore, pokazala, da obstaja mehanizem za »ugotavljanje resnice«, dokler je za to politična volja. Glede na preiskave AI je bilo zaradi kasetnih bomb, ki so jih izraelske sile večinoma v zadnjih 72 urah, ko so se že dogovorili za premirje, a to še ni stopilo v veljavo, odvrgle na jug Libanona, ubitih ali ranjenih več deset ljudi. Akcijski koordinacijski center za mine pri ZN (UN-MACC) je odkril 922 krajev, kjer so prisotni neeksplodirani, a še vedno smrtonosni ostanki kasetnih bomb in drugih izstrelkov. Po podatkih UN-MACC je zaradi neeksplodiranih kasetnih bomb na jugu Libanona od začetka premirja do 20. junija letos umrlo 32 ljudi, 24 civilistov in osem strokovnjakov za čiščenje minskih polj, 210 ljudi pa je bilo ranjenih. Ob tem je AI ponovil poziv Izraelu, naj preda zemljevide, na katerih so zarisana območja, kjer so posejali kasetne bombe. »Ti so življenjskega pomena za pomoč pri čiščenju in izogibanje prihodnjim žrtvam,« je dejal Smart. Po mnenju AI bi moral VS ZN tudi razglasiti in uveljaviti embargo na prodajo orožja tako Izraelu kot Hezbolahu, dokler ne bodo v veljavi učinkoviti mehanizmi, ki bi zagotovili, da tega orožja ne bodo uporabljali za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Izraelski premier Ehud Olmert je včeraj ob prvi obletnici izraelske ofenzive proti gibanju Hezbolah v Libanonu obiskal severno mejo judovske države. Na vojaški postojanki je ocenil spremembe v varnostnem sistemu države leto dni potem, ko je Hezbolah v čezmejnem vdoru zajel dva izraelska vojaka. Olmert je ob tem po poročanju vojaškega radia izrazil zadovoljstvo nad mirom, ki vlada na severu Izraela, poročajo tuje tiskovne agencije.Olmert je obiskal še neko šolo in druga poslopja, ki so jih med lanskim 34-dnevnim konfliktom poškodovale rakete, ki jih je na sever judovske države izstrelil Hez-bolah. »Na severu Izraela ni bilo v zadnjih 40 letih nikoli tako mirno,« je po poročanju vojaškega radia dejal Olmert. Ob tem je znova poudaril, da je bila odločitev za obsežno ofenzivo na Libanon, s katero je Izrael odgovoril na zajetje dveh vojakov s strani Hez-bolaha, upravičena. Ocenil je, da »ni bilo druge možnosti«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V izraelskih ofenzivi proti Hezbolahu je lani umrlo več kot 1200 Libanoncev, večinoma civilistov, in okoli 160 Izraelcev, od tega 44 civilistov. Izraelska vlada se je zaradi konflikta, v katerem je bila po mnenju številnih Izraelcev poražena, znašla pod plazom kritik, saj ji ni uspelo uničiti Hezbolaha niti rešiti dveh ugrabljenih vojakov, katerih usoda je še vedno neznana. Napake so odnesle načelnika general-štaba izraelske vojske Dana Haluca in obrambnega ministra Amirja Pereca, s pozivi k odstopu pa se je soočal tudi Olmert. Apri- la objavljeno poročilo o napakah izraelske vojske v ofenzivi proti Hezbolahu, ki ga je objavila posebna preiskovalna komisija pod vodstvom upokojenega sodnika Eliahuja Vinograda je Olmerta obtožilo »hudih neuspehov«. Celotno poročilo bo komisija objavila avgusta, takrat pa bi se lahko Olmert soočil z novimi pozivi k odstopu. Ofenziva je močno prizadela tudi Libanon. Ta je danes v politični in gospodarski krizi, v zadnjih tednih pa se sooča še z nasiljem islamistov v palestinskem begunskem taborišču na severu države. Libanonski premier Fuad Siniora je že v sredo Libanonce pozval, naj se poenotijo in končajo več mesecev trajajočo politično krizo, saj bi bila vsaka alternativa notranjemu dialogu predraga. »Tako kot smo se vsi skupaj soočali z agresijo... izkoriščam to priložnost, da znova ponudim svojo roko vsem našim bratom,« je v govoru ob obletnici 34-dnevne vojne poudaril prozahodni Siniora, katerega vlada je zaradi hude politične krize v državi že skoraj osem mesecev paralizirana. »Gradimo skupaj na tem, kar nas združuje. Vrniti se moramo k dialogu in spravi,« je pozval. ZAGREB - Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je sodelovala na regionalni konferenci tožilcev, ki poteka na hrvaških Brionih. Zaradi občutljive razprave o vprašanjih kazenskega pregona storilcev vojnih zločinov na domačih sodiščih, je konferenca zaprta za novinarje. Po zaključku konference je napovedano skupno sporočilo za javnost. Po napovedih se bo del Pontejeva v času bivanja na Brionih, ki jih bo zapustila v petek, srečala še s hrvaškim predsednikom Stipetom Me-sičem in premierom Ivom Sa-naderjem. Potrjena dosmrtna kazen za bosanskega Srba Nicolo Jorgica STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je potrdilo dosmrtno zaporno kazen za Ni-colo Jorgica, bosanskega Srba z nemškim državljanstvom, ki ga je sodišče v Duesseldorfu leta 1997 spoznalo za krivega dejanj genocida med vojno v BiH v letih 1992-1995. Jorgic je bil aretiran po vrnitvi v Nemčijo leta 1995 in dve leti kasneje obsojen »delovanja z namero storitve genocida«, umora 22 ljudi ter drugih resnih zločinov proti Bošnjakom. Obsodbo na dosmrtno zaporno kazen je Jorgic izpodbijal pred sodiščem v Strasbourgu, kjer je trdil, da nemško sodišče ni bilo pristojno razsojati v njegovem primeru. Sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da nemškim sodiščem v skladu z mednarodnim pravom ni prepovedano razsojati v tem primeru ter da imajo Nemci utemeljen razlog za vzpostavitev jurisdikcije za sojenje obtoženim genocida. Šest alpinistov umrlo v Švici ŽENEVA - Plaz na jugozahodnem predelu gore Jungfrau v Bernskih Alpah, ki se nahaja približno 90 kilometrov jugovzhodno od švicarskega glavnega mesta Berna, je bil usoden za dve alpinistični ekipi. V nesreči je umrlo šest alpinistov. ZDA - Ob dejstvu, da demokrati predlagajo umik najkasneje do aprila 2008 Republikanski senatorji prepričujejo Busha, naj pospeši umik ameriške vojske iz Iraka George Bush v težavah: sedaj ga zapuščajo tudi republikanci ANSA WASHINGTON - Republikanski senatorji so v sredo prepričevali svetovalca za nacionalno varnost Stephena Hadleyja, naj si predsednik George Bush premisli in spremeni iraško strategijo še pred septembrom, demokrati pa »vohajo kri« in so povečali pritisk na republikanske kolege v zvezi s predvidenim glasovanjem o določitvi datuma za umik vojske iz Iraka. Vojna je med Američani nepriljubljena, republikanci, ki bodo morali leta 2008 pred volivce, pa postajajo nervozni. Bush je v sredo poslal v senat Hadleyja, ki je lahko le poslušal pritožbe republikancev, predsednik pa je medtem v Beli hiši gostil dva podpornika svoje strategije umirjanja razmer s povečanjem števila ameriških vojakov Johna McCaina iz Arizone in Lindseyja Grahama iz Južne Karoline. Oba sta po srečanju dejala, da Busheva strategije prinaša rezultate in se strinjala, da je potrebno počakati do septembra, ko bo poveljnik enot na terenu, general David Petraeus podal svoje poroči lo o na predku. Demokrati imajo pripravljen predlog za začetek umika ameriške vojske iz Iraka v 120 dneh od sprejetja oziroma najkasneje do aprila 2008. Poleg Gordona Smitha iz Oregona sta v sredo podporo temu predlogu, za katerega Bush napoveduje veto, izrazila še Olympia Sno-we iz Mainea in Chuck Hagel iz Nebraske. O predlogu se bo glasovalo prihodnji teden, vendar pa za zdaj ne kaže, da bo uspešen, ker je potrebnih vsaj 60 glasov, da se predlog uvrsti na končno glasovanje. Več podpore je med republikanci za predlog v skladu s priporočili Iraške študijske skupine pod vodstvom nekdanjega državnega sekretarja Jamesa Bakerja in nekdanjega demokratskega kongresnika iz Indiane Leeja Hamil-tona, da bi bilo potrebno spremeniti vlogo ameriške vojske v Iraku. Ta se naj ne bi več vpletala v spopade med različnimi iraškimi sektami, ampak skrbela le še za lov na teroriste Al Kaide, varovanje meja in zaščito osebja ter urjenje iraških varnostnih sil. Vendar pa demokrate polovična zmaga več ne zanima in vodja večine v senatu Harry Reid je dejal, da gre za »brezzobi« predlog, ki ga ne bo podprl. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi iz Kalifornije pa je napovedala, da bodo o umiku vojske iz Iraka glasovali že do konca tega tedna. Demokrati povečujejo pritisk na republikance, ki bodo morali leta 2008 na vo- litve in ki dobivajo podobna sporočila o potrebi po koncu vojne tudi od svojih volivcev. Po drugi strani so pod pritiskom leve baze tudi demokrati. Aktivisti pravijo, da so dobili večino, da končajo vojno in če tega ne storijo, se jim na volitvah leta 2008 slabo piše. Takšna blokada v kongresu je kriva za to, da kongres uživa celo nižjo javnomnenjsko podporo kot predsednik Bush, ki trdi, da ne bo spreminjal nobene strategije do poročila generala Petraeusa, čeprav pa v Beli hiši že potekajo razprave o tem, kaj po septembru, ko v Iraku še vedno ne bo miru. Republikanski senator Lamar Alexander iz Tennesseeja je Bushu v sredo sporočil, naj si le premisli, ker septembra ne bo nič drugače, kot je danes. Alexandra čakajo volitve. Te pa ne čakajo republikanca Georgea Voinovicha, ki se je po poročanju tiskovne agencije AP, v sredo zapletel v oster besedni spopad z McCainom glede vojne v Iraku. Voinovich naj bi trdil, da nevarnost Al Kaide v Iraku ni preresna, ker jo bodo pregnali sami Iračani, McCain pa je vztrajal pri mnenju, da bi umik ameriške vojske pomenil katastrofo in večjo moč v rokah Al Kaide. (STA) 16 Petek, 13. julija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOLESARSTVO - 94. Tour de France Padec Vinokourova zabelil prvo gorsko etapo Glavni favorit zaostaja 2 minuti in 10 sekund - Etapo dobil Italijan Pozzato AUTUN - Prva gorska etapa je prvič na letošnjem Touru pripadla Italijanu. Zmagovalca je tudi v 5. etapi odločil sprint glavnine: v njem je bil najboljši kolesar Liquigasa, Italijan Filippo Pozzato, ki je imel v zadnjih metrih več moči od trikratnega svetovnega prvaka Španca Oscarja Freirea (Rabobank), tretje mes to pa je zasedel Danie le Ben -nati. 182 kilometrov dolgo etapo kolesarske dirke po Franciji od Chablisa do Autuna je zaznamovalo kar nekaj vzponov, ki sicer niso bili najtežji, še najbolj zahteven je bil druge kategorije (Haut Folin, 867 m). Philippe Gilbert, William Bonnet, Giampaolo Cheula in Sylvain Chavanel so napadli že po 19. kilometru in si privozili že 15 minut naskoka. Najbolj aktiven je bil Francoz Chavanel, ki je pobral skoraj vse točke na gorskih ciljih in oblekel pikčasto majico. Glavnina jih je še pred zadnjim vzponom ujela. 25 km pred ciljem je padel prvi favorit Kazahstanec Vinokurov (Astane) in si posnel kožo na stegnu. Ekipa Astane je na zadnjem vzponu skušala Vinoku-rova priključiti glavnini, a jim ni uspelo. Na cilj je glavni favorit prikolesaril z minuto in 20 sekundami zaostanka. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal Švicar Fabian Cancellara (CSC). Andreas Kloeden (Astana) je drugi in zaostaja 33 sekund, tretji pa včerajšnji zmagovalec Pozzato (Liquigas). Glavni adut letošnje dirke po Franciji Vinokourov (Astana) pa je šele 81. in zaostaja 2 minuti in 10 sekund. Slovenski kolesar Tadej Valjavec je v cilj prišel na 28. mestu v času zmagovalca, na skupni lestvici je 44. Zamejec s Koroške Peter Wrolich je bil na včerajšnji etapi 134. (zaostal je 7 minut), Gori-čan Degano pa je bil 183.. Danes čaka kolesarje ravninska 6. etapa, potem pa so na sporedu tri težke preizkušnje v Alpah. Izidi 5. etape: 1. Pozzato (Liqui-gas), 2. Freire (Rabobank), 3. Bennati (Lampre), 4. Kirchen (T-Mobile), 5. Zabel (Milram). Skupni vrstni red: 1. Cancellara (CSC) 24:58:56, 2. Kloeden (Astana) + 0:33 3. Pozzato (Liquigas) +0:35, 4. Millar(Saunier Duval) +0:41, 5. Hincapie (Discovery Channel) +0:43. Filippo Pozzato (Liquigas) je prvi italijanski zmagovalec letošnjega Toura ANSA FORMULA 1 - Vohunska afera Fia poklicala McLaren na zagovor Mednarodna avtomobilistična zveza (Fia) je moštvo McLaren obtožila, da je kršil športna pravila s tem, ko je imel v svoji lasti zaupne informacije iz Ferrarija. Fia je predstavnike vodilne ekipe v svetovnem prvenstvu že pozvala na zagovor, ki bo 26. julija v Parizu. Fia je v obtožnici zapisala, da je angleško moštvo imelo v lasti zaupne dokumente Ferrarija od marca do julija. Iz njih bi lahko moštvo črpalo informacije, iz katerih bi se dalo razbrati, kako poteka oblikovanje in razvoj Ferrarijevega dirkalnika. Mož ne kaz ni, ki bi lah ko do le tele moštvo McLaren, so zapisane v 153. čle nu šport ne ga med na rod ne ga zako -nika: najnižja kazen je ukor, najhujša pa diskvalifikacija. Fia lahko ukrepa tudi z odvzemom točk na lestvici prvenstva Formule 1. Obtožnica je sledila preiskavi Fie, ki jo je sprožil Ferrari, potem ko so v stanovanju enega od inženirjev McLar-na našli nekatere dokumente. Šlo naj bi za glavnega oblikovalca Mika Coughla-na, ki ga je McLaren prejš nji teden sus -pendiral. Pri Ferrariju so sporočili, da gre za 780 strani podatkov shranjenih na dveh diskih. Obtožnico je vložil tudi Ferrari, in sicer proti zdaj že bivšemu inženirju »rde čih« Ni ge lu Ste pney ju, ki pa zani -ka, da bi informacije pošiljal Coughla-nu. Pri Hondi pa so prejšnji teden potrdili, da naj bi dva nekdanja kolega pri Ben ne tonu in Fer ra riju in for ma cije skušala prodati tudi Hondinemu šefu Nic ku Fry u. JADRANJE Po prvem dnevu EP Tito Rodda 33. Na evropskem prvenstvu v razredu optimist v Atenah, ki se je z uradno otvoritvijo začelo že v sredo, včeraj pa so opravili prve tri regate, nastopa tudi Čupin jadralec Tito Rodda. Po prvem dnevu je Tito na 33. mestu, v posameznih re-gatah pa je bil 39., 11. in 13.. Na Gardskem jeze ru pa od srede nastopata Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Čupina jadralca, ki nastopata v razredu 420, se na mednarodni regati Intervela pripravljata na evropsko prvenstvo. V dveh dneh sta opravila šest regat in sta skupno na 2. mestu. Včeraj sta bila dvakrat prva, enkrat pa 5. Po šestih regatah vodi posadka krmarja Edoarda Mancinelli Scotti. Argentinci v finalu z Brazilijo CARACAS - Nogometna reprezentanca Argentine je v polfinalu južnoameriškega nogometnega prvenstva v Venezueli gladko s 3:0 (1:0) odpravila izbrano vrsto Mehike. V nedeljskem finalu v Maracaibu se bodo Argentinci pomerili z večnimi tekmeci in branilci naslova Brazilci, ki so po streljanju enajstmetrovk izločili Urugvaj. Babel h Liverpoolu Evropski podprvak Liverpool se je okrepil z mladim nizozemskim napadalcem Ryanom Bablom, ki je iz amsterdamskega Ajaxa na zahodno angleško obalo prišel za 17 milijonov evrov. Babel bo v prihodnjih dneh še uradno podpisal pogodbo. Montella se vrača k Sampdorii GENOVA - Vincenzo Montella se po osmih letih spet vrača v Genovo, in sicer k Sampdorii, od koder je leta 1999 odšel v Rim. Roma je Montello posodila, plačo pa bo dobival tako od Rome kot od Sampdorie. Zadnjih šest mesecev je »aeroplanček« Montela igral za angleški Fulham. Saviola iz Barcelone v Madrid Madrid - Prestop argentinskega nogometaša Javierja Saviole iz katalonske Barcelone v Madridski real je včeraj postal uraden. Petindvajsetletnik, v špansko prestolnico je prišel kot prost igralec, je podpisal štiriletno pogodbo, ki mu bo letno navrgla 2,5 milijona evrov. Pele bo spet obul nogometne čevlje ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) bo v čast 89. rojstnega dneva prvega temnopoltega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandela 18. julija v južnoafriškem Cape Townu priredila tekmo med svetovno selekcijo in selekcijo Afrike. Za selekcijo sveta, ki jo bosta vodila Roy Dug-son in Claude Le Roy, bo igral tudi Brazilec Pele, po mnenju mnogih najboljši nogometaš vseh časov, v afriški reprezentanci pa naj bi bil glavna zvezda, napadalec Barcelone, Samuel Eto'o. Na tekmi, ki so jo poimenovali "90 minut za Mandelo", bo sodelovalo več kot 50 nogometašev, večina izmed njih je že nekdanjih. V selekciji sveta bodo med drugimi tudi Nizozemec Ruud Gullit, Francoz Christian Karembeu, Španec Emilio Butragueno in Argen-tinec Fernando Redondo. NAŠ POGOVOR - Sandra Vitez na pripravah s člansko reprezentanco Sandra upa, da bo prišla v dvanajsterico za nastop na turnirju v Alassiu in nato za Grand Prix Sandra Vitez trenira že od 25. junija z državno člansko reprezentanco. Minuli konec tedna je sicer preživela doma, v ponedeljek pa je spet odpotovala v Alas-sio, turistično mesto pri Genovi, kjer se pripravlja na nastope. »Starejše igralke so nas odlično sprejele in z vsemi imam odličen odnos. Sobo delim z Monico De Gennaro, liberom, ki je z mano igrala že v mladinski reprezentanci in se že dobro poznava,« je povedala Sandra, ki se odlično razume tudi s trenerjem Barbolini-jem. Kako potekajo priprave? Reprezentantke smo razdeljene v tri skupine: v eni trenirajo starejše igralke, tiste, ki so že v prejšnjih sezonah igrale za reprezentanco, drugo skupino sestavljamo mlajše igralke, ki naj bi prišle v poštev za Grand Prix in evropsko prvenstvo, tretja skupina, v kateri trenira tudi Devetagova, pa se pripravlja na uni-verzijado. Treniramo vsak dan, zjutraj in popoldne. Po petih treningih pa imamo pol dneva prosto, v nedeljah pa ne treniramo. Čemu posvečate največ časa? Prvi del priprav je bil namenjen predvsem atletski pripravi. Veliko je bilo treningov v bazenu, kjer smo plavale ali pa izpopolnjevale mišičevje s tekom v vodi. Vadbo vodi Ezio Bramard, kondicijski trener moške ekipe Lube Macerata. Sicer pa imamo zjutraj večinoma vadbo v telovadnici z utežmi, popoldne pa treniramo z žogo. Med izbranimi odbojkaricami ni Togutove ... Tako je. Letos se je Goričanka odrekla nastopanju za reprezentanco. Poleg nje ne bo na Grand Pri-xu niti Piccininijeve. V nedeljo pa se nam bodo pridružile še Cardullo, Lo Bianco in Anzanello, ki so doslej trenirale doma. Ali boš nastopila na tekmah Grand Prixa? Tega še ne vem. Upam, da bom med dvanaj-sterico že na turnirju v Alassiu naslednji teden, ko bomo igrali proti Nemčiji, Turčiji in Češki. Sedaj treniram še obe vlogi: korektorja in tolkača, ne vem pa še, katero vlogo mi bo trener namenil. Katera pa je glavna razlika med člansko in mladinsko reprezentanco? Sedaj smo več proste, saj smo bile v mladinski reprezentanci vedno »pod kontrolo«. Program priprav z mladinsko reprezentanco je bil tudi drugačen, saj smo veliko časa posvečali samo vadbi z žogo. Na seznamu za Grand Prix je 19 igralk: Ague-ro, Fiorin, Ferretti, Del Core, Gioli, Croce, Secolo, Ba-razza, Rondon, Dall'Igna, Arrighetti, De Gennaro, Or-tolani, Guiggi, Cicolari, Vitez, Cardullo, Lo Bianco in Anzanello. Veronika Sossa Sandra Vitez, ki je s člansko reprezentanco prvič nastopila na tekmi All Stars, je v ožjem izboru igralk za Grand Prix in evropsko prvenstvo ŠPORT Petek, 13. julija 2007 17 m tli ROKU SUMFICHSHP kEUDMIHJL s l a v r k u B 15 JUI ZODT KOŠARKARSKO EP DO 20 LET - Po porazu v zadnji tekmi predtekmovanja proti Rusiji Slovenije ne bo v polfinalu Italija za uvrstitev v finale s Srbijo Slovenci v boju le za peto mesto - Drugi polfinalni par je Rusija - Španija V polfinalu na evropskem košarkarskem prvenstvu mlajših članov do 20 let se bodo jutri pomerile reprezentance Srbije in Italije ter Rusije in Španije. Španci in Italijani so si polfinale zagotovili že pred sinočnjim medsebojnim spopadom, v skupini E pa so bile pred zadnjim krogom predtekmovanja v boju za dve mesti še Srbija, Rusija in Slovenija. Medtem ko je Srbija opravila formalnost z Litvo in visoko zmagala, sta Slovenija in Rusija v medsebojnem spopadu odločali, kdo bo drugi polfinalist iz te skupine. Slovenski košarkarji so sicer v zadnji tekmi predtekmovanja doživeli šele prvi poraz, ki pa j e bil zanje usoden. Proti Rusiji so namreč izgubili s 63:55 (18:20, 33:32, 51:47) in tako ostali brez polfinala in boja za medalje. Od tega jih je ločilo le nekaj točk, ki pa so bile na koncu velike kakor gora. Slovencem bi namreč za uvrstitev med najboljšo četverico zadostoval že poraz s tremi točkami razlike, toda to jim na koncu ni uspelo. Imeli so sicer dovolj priložnosti, toda z nenatančnimi in neizdelanimi meti v zadnjih minutah so Rusom omogočili dovolj visoko zmago, da se ob Srbiji, ki je s Slovenijo izgubila na prvem srečanju prvenstva, uvrstijo v polfinale. Izbrancem Mira Aliloviča ni pomagalo niti glasno navijanje 1500 gledalcev, ki so napolnili dvorano OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Na koncu je bilo razočaranje veliko, toda treba je športno priznati, da so Rusi zasluženo slavili, Slovencem pa ostaja samo še boj za peto mesto, kar je precej manj, kot so pričakovali pred prvenstvom. V drugem polfinalnem srečanju, ki je odločalo samo o prvem mestu v skupini, pa je Španija zanesljivo premagala Italijo. »Azzurri« bodo tako v boju za uvrstitev v finale skušali presenetiti Srbijo, ki je bila že od začetka prvi favorit za zlato medaljo. Zato bo naloga Italije izredno težka, če že ne neomogoča. Toda presenečenja se dogajajo, saj je presenečenje že to, da so »azzurri«, kijih pred prvenstvom nihče ni uvrščal v krog favoritov, prišli do polfinala in s tem do možnosti, da poskusijo tudi naskok na zlato. VČERAJŠNJI IZIDI Skupina E: Turčija - Francija 80:79, Litva- Srbija 76:94, Rusija - Slovenija 63:55. Vrstni red: 1. Srbija, 2. Rusija, 3. Slovenija, 4. Turčija, 5. Francija, 6. Litva. Skupina F: Gruzija - Hrvaška 78:99, Bolgarija - Izrael 69:85, Italija - Španija 75:89. Vrstni red: 1. Španija, 2. Italija, 3. Izrael, 4. Hrvaška, 5. Bolgarija, 6. Gruzija. Skupina G (od 13. do 16. mesta): Makedonija - Madžarska 86:56, Lat-vija - Grčija 76:78. POLFINALE Spored: Sobota, 14. julij, Palabigot: 18.00 Španija - Rusija; 20.15 Srbija - Italija (obe tekmi v goriški dvorani Palabigot). Kvalifikacije od 5. do 12. mesta: OŠ Štrukelj: 18.45 Bolgarija - Litva, 21.00 Francija - Gruzija. Palabigot: 13.15 Izrael - Slovenija. NOGOMET - Občni zbor ŠD Sovodnje Uspešne nastope pri članih je skazilo nesodelovanje v mladinskih prvenstvih Predsedniško omizje na občnem zboru Sovodenj POGOVOR - Pred tekmo z Rusijo S. Tavčar: »Pravi Slovenci jamstvo za nove uspehe« Sergio Tavčar bo na koprski televiziji komentiral polfinalne dvoboje in finale KROMA Komentator koprske televizije Sergio Tavčar je v minulih dneh izza kamere in na komentatorskem stolčku sledil predvsem slovenski reprezentanci: komentiral je vse tekme domače vrste drugega dela prvenstva. Včeraj smo se s Tavčarjem pogovorili pred odločilno tekmo Slovenije z rusko reprezentanco. »Prvič imam ob gledanju slovenske reprezentance občutek, da gre za ekipo, ki lahko poseže tudi po naslovu. Fantje so prva generacija »pravih« Slovencev, ki živijo skorajda od rojstva v osamosvojeni Sloveniji in nimajo več tistega hlapčevskega odnosa, kije tipičen pri članih. Menim, da bo ta generacija prva, ki ne bo izgubljala na važnih tekmovanjih kot članska ekipa,« je svoja razmišljanja strnil Tavčar v zanimiv zaključek. Pred zadnjim odločilnim krogom drugega dela je napovedal, da bomo v finalu bržkone sledili reprezentancam iz skupine E, Sloveniji, Rusiji ali Srbiji. Italijanske uspešne nastope pa si razlaga z nedoraslimi nasprotniki, šele tekma proti Španiji je bila na nivoju skupine E, v kateri nastopa Slovenija. »Nivo košarke je po pričakovanjih relativno visok. Med igralci je kar nekaj talentov, veliko pa je takih, ki ne bodo postali konkurenčni. Vse ekipe igrajo po šablonah članskih ekip,« se Tavčar ne čudi nad kakovostjo, sicer pa ugotavlja, da postaja košarka ponovno »igra pameti«, čedalje manj pa igra moči. Izjavo podpira z odličnimi potezami mladega organizratoja igre, Slovenca Jana Močnika, ki pomeni za ekipo pravo osvežitev. »Omenil bi Gruzijce, ki so edini bolj naivni. Na Kavkazu se po mojem mnenju rojeva kar veliko talentov za izvoz, saj imajo idealne fizične kvalitete. Verjamem, da bodo kmalu postali zelo zanimivi za mednarodni trg,« je orisal Tvčar in poimenoval gruzijske košarkarje z »vzhodnjaškimi Balkanci«. Na tribunah je Tavčar imel tudi nekaj stikov z ogledniki iz NBA. Pravi, da ameriški iskalci talentov strateško molčijo, med zanimivimi igralci, ki bi lahko odpotovali čez Lužo, so po Tavčarjevem mnenju Šved (Rusija), Dilys (Litva) in Teodosic (Srbija). Kakšno pa je komentiranje mladinske košarke? »Vedno gledam košarko (smeh). Sicer pa je komentiranje veliko bolj zabavno. Igralci so motivirani in na sploh preveva celotno prvenstvo veliko entuziazma. Komentiram pristno košarko in je to prava osvežitev po sezoni, v kateri sem sledil le članom,« ugotavlja Tavčar po goriški izkušnji. V.S. V prejšnjih dneh se je v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob - Sovodnje odvijal že 52. redni občni zbor Amaterskega športnega društva Sovodnje. Predsednik Zdravko Kuštrin je v svojem poročilu izpostavil sončne in senčne plati delovanja društva v minulem letu. Pozitivno je ocenil nastope članske ekipe v 2. amaterski ligi, kateri samo za las ni uspel podvig in napredovanje v višjo 1. amatersko ligo; ekipa ljubiteljev je tudi odigrala vidno vlogo v svojem prvenstvu in si z dobrimi nastopi v povratnem delu priigrala možnost nastopanja v končnici za napredo-va nje, ki pa ji žal ni us pe lo. Ku štrin je posebno pohvalil in poudaril zvrhano mero prijateljstva in čuta za družabnost, ki privablja na tekme ljubiteljev veliko število igralcev in gledalcev. Vzdušje je bilo predvsem na domačih tekmah res enkratno. Na mladinskem področju je situacija manj rožnata. Po več desetletjih stalne prisotnosti v mladinskem nogometu, v minuli sezoni nobena ekipa Sovodenj ni nastopila v uradnih prvenstvih. Šest mladincev je nastopalo za člansko vrsto doberdobske Mladosti v 3. AL, dva pa za ekipo mladincev pri Ju-ventini, kije zasedla končno 2. mesto na pokrajinskem prvenstvu te kategorije. Reorganizacija mladinskega delovanja se je začela pri ekipi dvanajstih cicibanov in mlajših cicibanov, ki so pridno trenirali pod vodstvom mladega doma- čega trenerja Simona Assija. Assi in pomožni trener članske ekipe Daniele Mauri sta med sezono uspešno opravila tečaj za trenerje mladinskih ekip. V naslednji sezoni bo članska ekipa Sovodenj ponovno nastopila v 2. AL oziroma, v primeru repesaža nekaterih deželnih ekip v D ligo, celo v 1. AL. Ekipa ljubiteljev bo ponovno igrala v pokrajinskem prvenstvu pripadajoče kategorije, osem mladincev pa bo igralo pri doberdobski Mladosti v 3. AL. Na mladinskem področju bo glavni društveni cilj utrditev in razširitev delovanja ekipe ci ci ba nov. Običajnemu predsedniškemu poročilu sta sledili še tajniško in blagajniško ter odobritev obračuna in proračuna. Vsi so pohvalno omenili uspešno organizacijo junijskega občinskega praznika na Peči v sodelovanju z ostalimi društvi sovodenjske občine. Minula sezona je bila tudi sezona uspešne finančne sanacije društva, ki naj bi se nadaljevala tudi v naslednjih letih. Svoje pozdrave občnemu zboru so prinesli sovodenjski občinski odbornik za šport Marko Lutman, pokrajinski tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig, predsednik ŠZ Soča Fabio Tomasi, predsednik AZŠR Vipava Marjan Tomšič in podpredsednik AŠZ Mladost Dario Gergo-let. Sledile so volitve novih društvenih organov ter zaključna skupna družabnost. (IT) SKOKI V VODO - Ivana Curri državna prvakinja v kategoriji C1 Reprezentanka od danes na absolutnem državnem prvenstvu Med mladimi perspektivnimi tekmovalkami v skokih v vodo je tudi Ivana Curri, 12-letna dijakinja srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah. Zanimiv in obenem zahteven šport je izbrala po enoletnem treniranju plavanja. »Za skoke sem se navdušila pred šestimi leti in pol, ko sem jih redno začela trenirati,« nam je povedala zgovorna Ivana, ki je minuli konec tedna tekmovala na italijanskem prvenstvu začetnikov kategorije C1 v Rimu. Ivana se je na kakovostnem tekmovanju odlično odrezala. V soboto je bila v kategoriji začetnikov C1 druga z enometrske deske, s trimetrske deske pa je bila tretja. Najboljši rezultat je dosegla s stolpa, saj se je z odličnimi skoki povzpela na najvišjo stopničko in torej postala italijanska prvakinja v tej disciplini. Odlični rezultati bodo Ivani omogočili udeležbo na absolutnem italijanskem prvenstvu v Bocnu, ki se začenja danes. Tu bo prvič tekmovala v sinhronih skokih z Lindo Albertano iz Rima in na deski s treh metrov. V novem tržaškem bazenu trenira vsak dan, od ponedeljka do petka po tri ure dnevno: »Poleg vadbe v bazenu vadimo tudi v telovadnici: pred treningom v vodi ali po njem,« je orisala svoje športno udejstvovanje Ivana, ki ji ostane le malo prostega časa, ko najraje bere. Ivana trenira na vseh skakalnicah (1 m, 3 m, 5 m in 7,5m), najraje pa ima trimetrsko desko. Tekmovalka tržaškega kluba Trieste Tuffi je tudi članica italijanske reprezentance: poziv sije zagotovila po odličnih preizkušnjah na »Gran Premio atleti azzurri d'Italia«, kjer je po treh tridnevnih tekmovanjih osvojila prvo Danes in jutri bo Ivana nastopala na absolutnem državnem prvenstvu v Bocnu absolutno mesto. Barve reprezentance je branila na mednarodnem tekmovanju v Gradcu (od 29. junija do 1. julija), kjer je bila prva (skok s stolpa) in dvakrat druga (1 m in 3 m deska). Teden je preživela z ostalimi tržaškimi tekmovalci v Rimu, danes pa se bo v Bocnu pomerila z najboljšimi skakalci v Italiji. (V.S.) 1 8 Sreda, 13. julija 2007 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ MittelFest 2007 Jutri, 14. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / »Borodin String Quartet«, v sodelovanju s »Studiomusica - Modena«. Gledališče Ristori ob 20.30 / »Il sacro segno dei mostri«, zamisel in režija Danilo Manfredini. Cementarna ob 22.30 / »Natura morta per i diritti umani, "Appunti sulla Ri-voluzione"«, zamisel in postavitev Roberto Ando. V nedeljo, 15. julija ob 17.00, cerkev sv. Frančiška / »D'un tratto nel folto del bosco«, povzeto iz romana Amosa Oza. Režija: Roberto Piaggio. Cerkev S. Maria dei Battuti ob 18.30 / »Dare al buio (la fine)«, Letizia Russo. Projekt in režija: Renzo Martinelli. Gledališče Ristori ob 20.30 / »Il sacro segno dei mostri«, (ponovitev). Trg pred stolnico ob 20.30 / »Boyarina Morozova«, glasba Rodiona Shchedri-na, dirigent Boris Tevlin. Športna palača ob 22.30 / »Circus hi-story/cirkus istorija«, zamisel, režija, koreografija in kostumi Sonja Vu-kičevič. KRIŽ »Srenjski borjač pri Očarjevih« Danes 13. julija ob 21.00 / III. Festival Morja - Mario Uršič: »Slatka jsgra ljub-jszni«. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« Danes 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: jutri, 14., 15. in 17. julija. V ponedeljek, 16. julija ob 21.00, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compania Antonio Gades. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Mednarodni festival operete The Gershwins': »Porgy and Bess«, dvorana Tripcovich / Ponovitve: danes, 13. in jutri, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. julija ob 17.30. Von Suppe: »La bella Galatea«, dvorana Tripcovich / V petek, 20. in v soboto, 21. julija ob 20.30 ter v nedeljo, 22. julija ob 17.30. BRISČIKI Pri komunski štirni Danes, 13. julija ob 20.00 / Koncert Harmonikarskega orkestra GM Sin-thesis 4, dirigent Claudio Furlan. ■ FOLKEST Ob 21.15 Jutri, 14. julija, Gorica, javni vrt na Korzu Verdi / Hotel Palindrone, Avstrija. V ponedeljek, 16. julija, Videm, na gradu / Francesco De Gregori, Italija. V torek, 17. julija, Špeter, Villa de' Brandis / Eliades Ochoa y Grupo Patria, Kuba. V sredo, 18. julija, Koper, Titov trg / Baba Zula, Turčija. V četrtek, 19. julija, Koper, Titov trg / Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland, ZDA. V soboto, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Nabac, Irska. V nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB. V ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec. V sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska. _SLOVENIJA_ SEŽANA Športni park Danes, 13. julija ob 22.00 / Mladifest 2007. PRIREDITVE Pred supermarketom Tuš Jutri, 14. julija ob 21.00 / Mladifest 2007 - Zaklonišče prepeva, Gušti in Polona, Billy's Private Parking KOMEN Nogometno igrišče Danes, 13. julija ob 19.00 / Festival Kra-stival, Zlotvori (HR), O.S.D.S. (I), Human Host Body, Kurwa Aparata (A) idr. Jutri, 14. julija ob 16.00 / Festival Kra-stival, Brez panike, Mercenary Cockroach (oboji HR), Necropopcorn, Dickless Tracy idr. KANAL OB SOČI Langa - osrednji trg Jutri, 14. julija ob 22.00 / Festival Kon- trada 2007. TOLMIN Prapetno Brdo pri Tolminu Jutri, 14. julija ob 21.00 / Zablujena generacija, The Drinkers, Vaška subkul-tura, Pain in the ass. Sotočje V torek, 17. julija ob 16.30 / Metal Camp 2007 - Sepultura, Deadsoul Tribe, One Man Army, Converge, Prospect, Sadist, Animosity idr. V sredo, 18. julija ob 16.30 / Metal Camp 2007 - Doro, Dismember, Kor-piklaand, Die Apokalyptischen Reiter, Disillusion, Vreid, Deadlock idr. AJDOVŠČINA Kašev letni vrt V nedeljo, 15. julija ob 20.00 / Primož Grašič, Nikola Matošič in Drago Gajo jazz trio. IZOLA ■ NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv Jutri, 14. julija / Wit Matrix. V soboto, 21. julija / Pero Lovšin s Španskimi borci in Aki Rahimovski. V soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V torek, 17. julija ob 21.00 / Koncert opernih arij - Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Castriota Skenderbeg. Solisti: Galija Gorčeva, Martina Gojčeta Silič, Branko Ro-binšak, Marko Kobal, Sašo Čano. ■ 30. festival MELODIJE MORJA IN SONCA Danes, 13. julija ob 21.00, 2. polfinal-ni večer, jutri, 14. julija ob 21.00, finalni večer. PIRAN Punta V četrtek, 19. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer ciganske glasbe: Koko in Mandovi. Vstop prost. ■ 5. MIFF - Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav Danes, 13. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Yorem, Izmir (Turčija). Vstop prost. Jutri, 14. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Armenian Teenagers Cultural Union (Armenija). Vstop prost. V nedeljo, 15. julija ob 21.00, Avditorij Portorož / Osrednji večer festivala »Golden MIFF night«. Val Piran (Slovenija), Yorem, Izmir (Turčija), Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Kud Lola (BIH). ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Narodnega doma (Ul. Filzi 14): še danes, 13. julija, umetnostna razstava »Hommage Spacalu«. Odprto od 17.30 do 19.30. Muzej Revoltella: do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. MILJE Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Cri-scuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hy- -/ perlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com ZGONIK Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 14. julija je na ogled fotografska razstava na temo ukinjenih mej med Italijo in državami Schengenskega ozemlja. _SLOVENIJA_ AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta še danes, 13. julija od 10.00 do 17.00. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA / Koroška CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. julija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. VRBA OB VRBSKEM JEZERU Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer. ROŽEK Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja Guido Katola. TRST - ITS Six Mladi talenti mode V prenovljeni ribarnici prikaz ustvarjalnosti študentov slovitih šol modnega oblikovanja in dizajna Coco Chanel je nekoč dejala, da moramo dogodke, zato da se zgodijo, spodbuditi. Pri agenciji EVE so se tega vodila držali. In namesto, da bi tarnali, da Trst posveča premalo pozornosti mladim, so si zavihali rokave in priredili mednarodno priznani modni dogodek, ITS SIX. Trst se bo tako tudi letos, četudi samo za borih nekaj ur, spremenil v glamourno mesto mode, kjer bodo predstavili svoje kolekcije mladi svetovni modni talenti. Prireditev Its Six bo od danes do nedelje privabila v prenovljene prostore tržaške ribarnice skupino mladih talentov. Očarljiv vpogled v barviti svet dizajna, njegovih detajlov, materialov in talenta, bo tudi tokrat omogočil žiriji, da se izreče o pripravljenosti posameznih študentov najbolj prestižnih evropskih in svetovnih šol. Od londonskih Central St Martins Collegea in Royal Collegea of Art, do pariškega Instituta Francaise de la Mode, Royal Academy of Art iz Antwerpna do Bunka Fashion Collegea v Tokiu. Izredna prireditev, ki bo letos prižgala že šestič svoje reflektorje ravno v Trstu, velja za najvažnejšo svetovno tovrstno pobudo, v sklopu katere izbirajo najboljše talente fashion designa. Nanjo se namreč lahko prijavijo obiskovalci modnih akademij in šol, saj, kot so pri tem pripomnili tudi prireditelji, velja tržaško srečanje za nadvse demokratično prireditev. Pri organizaciji Its Six je letos skozi vse leto sodelovala vrsta mladih sodelavcev, ki so v prejšnjih mesecih obiskali številne modne akademije v Evropi, Aziji, Ameriki in Avstraliji in povabili k sodelovanju absolvente zadnjih letnikov. Rezultat je seveda nadvse spodbuden, saj dokazuje odziv s strani prijavljenih, da omogoča tržaška pobuda dobre garancije in izredne priložnosti, ki jih je drugače dokaj težje najti. Da so bile Its one, two, three, four in five res izredne odskočne deske, dokazuje tudi dejstvo, da so se zmagovalci zaposlili pri uglednih modnih hišah, kot so Roberto Cavalli, Rochas, Diesel, Dolce&Gabbana, Vivienne Westwood in Antonio Marras. Petindvajset modnih ustvarjalcev iz šestnajstih svetovnih držav se bo torej danes in jutri potegovalo za nagrado Its Fashhion, ki jo tržaška kovačni-ca nadarjenih stilistov podeljuje najboljšemu izmed njih. Zanimivo, da se v zadnjih letih udeležuje natečaja vse več študentov mode iz držav vzhodne Evrope. Letos bodo tako prisotni Latvijec, Lit-vanec in dva Estonca. že drugo leto zapored pa se skupina talentiranih dizajnerjev poteguje tudi za posebno nagrado, v višini 10.000 evrov, ki jo YKK, svetovna znamka zadrg, poklanja najlepšim modnim dodatkom. Letos se zanjo poteguje trinajst absolventov iz osmih držav. Pred tremi leti so prireditelji vključili še sklop Its Photo, katerega osrednji sponzor je avtomobil mini, ki prispeva zmagovalcu nagrado v znesku 10.000 evrov. Med trinajstimi finalisti osmih narodnosti, je tudi Slovenec Primož Ko-ro šec. Trst se bo torej ta konec tedna ob prisotnosti 150 akreditiranih modnih novinarjev in več kot štiristo gostov spremenil v prestolnico mode in postal že šestič eden osrednjih svetovnih poletnih modnih dogodkov. Prireditelji so v prejšnjih letih nameravali celo oditi kam drugam, ker so trdili, da mesto ni dojelo svetovnega pomena prireditve, k sreči pa so le ostali in omogočili Trstu, da svojo obmejno lego in vlogo nekakšnega opazovalca in povezovalca trendov vzhoda in zahoda izpriča tudi na modnem področju. Izredna talilnica novih talentov in tendenc, ki so si jo letos zamislili v obliki neskončnega kaleidoskopa, naj bi tako ravno v Trstu nakazala smernice, ki bodo čez kako sezono obveljale tudi na svetovnem prizorišču. Saj so ravno ti predstavniki mlajše generacije napovedovalci stila in mode, kiju bodo že uveljavljeni kreatorji uresničili šele čez nekaj let. Ob nagradi za Collection of the year, ki predvideva nagrado 20 tisoč evrov in nagradi, ki jo daje na razpolago Franco Rosso za hišo Diesel: oblikovanje mini kolekcije, ki jo nato prihodnjo pomlad prodajajo v najvažnejših Diesel stores med Tokiom in New Yorkom, bo letos posebna pozornost posvečena tudi fotografiji. (Iga) / RADIO IN TV SPORED Petek, IB. julija 2007 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. Video natečaj - Šola S. Kosovel, Opčine: Nesporazum 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik; Prometne informacije 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče 10.25 Tg parlament 10.30 10 minut za oddaje pristopanja 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vreme 11.40 Nan.: Gospa v rumenem - Diamanti in tulipani (i. Angela Lan-sbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari, Massimo Bulla, Ivo Garrani) 15.20 TV film: Orgoglio - Tretje poglavje (i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pec-ci, Paolo Ferrari) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) 18.00 Nan.: Komisar Rex - Smrt nekega študenta (i. Tobias Moretti) 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na- scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Koncert v spomin na Domenica Modugna: Un uomo in frac (vodi Gia ncarlo Giannini) 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: TV7 0.30 Aktualno: Tistega dne v Nazaretu - Zgodbe katoliške cerkve 1.00 Nočni dnevnik, Potihoma 2.05 Rai Educational V^ Rai Due 6.00 6.45 6.55 7.00 10.00 10.15 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.10 18.05 18.30 19.00 20.00 20.30 21.05 23.00 23.10 0.30 0.30 1.05 Dok.: Focus Tg2 Medicina 33 Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33 Variete: Matinee' Dnevnik Tg2 Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja Variete: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: One Tree Hill Tg2 Flash, šport Tg2 Dnevnik/Meteo 2 Variete: Soiree' Risanke Dnevnik Nan.: Il capitano (It., '04, i. Ales-sandro Preziosi, Gabriella Pession, Massimo Corvo) Dnevnik Glasba: Musicultura Festival Tg2 Mizar Oddaja o jadranju: L' Italia dei porti (vodi F. D' Onofrio) Tg parlament V" Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Il viaggio (dram., It., '74, r. Vit-torio De Sica, i. Sofia Loren, Richard Burton, Ian Bannen) 10.45 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 14.45 15.15 15.30 18.00 18.55 19.00 20.00 20.05 20.15 20.50 23.10 23.20 23.40 0.30 0.50 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 16.00 16.50 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 23.15 Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Nan.: Out There Kolesarstvo: 94. Tour de France , ženski Giro d' Italia Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Šport: Tour de France Variete: Blob Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Veronica Mazza) Atletika: Golden Gala (prenos iz Rima) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Primo Piano Aktualna odd.: Seconda Chance (vodi Riccardo Chartoux) Tg3 Night News Aktualno: Cult Book i Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Velika dolina, 8.40 Pacific blue Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Nan.: Komisar Nad.: Steze Film: I due vigili (kom., It., '67, i. F. Franchi, C. Ingrassia) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualna odd. Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Sognando la California (kom., It., '92, i. Massimo Boldi, Nino Frassica) Film: Amistad (dram., ZDA, '97, r. Steven Spielberg, i. Morgan Freeman, Anthony Hopkins) Canale S 10.50 11.00 12.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 16.15 17.00 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 23.45 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Un roditore per amico (kom., Norv., '06, i. Luis Engebri- ghtsen Bye) Dok.: Extreme animals Nan.: Providence (i. Melina Kana- karedes, Patrick Fabian) Nan.: Sodnica Amy Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner) Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Nad.: Vivere TV film: Il settimo e' quello giusto (kom., Kan., '03, r. H. Winer, i. Kim-berly Williams, Patrick Dempsey) Tg com/Meteo5 Tg5 minut Nad.: Cuori tra le nuvole Nan.: Carabinieri 4 Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: Nemiche amiche (dram., ZDA, '98, r. Chris Columbus, i. Julia Roberts, Susan Sarandon) Aktualno: Matrix O Italia 1 6.30 6.40 8.00 9.55 11.25 12.25 13.00 13.35 15.00 17.35 18.00 18.30 19.05 19.40 20.10 21.00 22.00 22.55 Odprti studio Nan.: Arnold (i. Gary Coleman), 7.05 Young Hercules Variete za najmlajše Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith), 10.25 Hercules Nan.: Xena Odprti studio, vreme Šport studio Kviz: šport kviz Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Shan-nen Doherty, Jason Priestley), 16.00 Blue Water High , 16.25 15/Love Risanke Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor-mack, DCebra Messing) Nan.: Renegade Nan.: CSI Miami (i. Jonathan Togo, Sofia Milos, E. Procter, Khandi Alexander) Nan.: CSI NY (i. Melina Kanaka-redes, Gary Sinise, Eddie Cahill) Nan.: Killer Instinct (i. Kristin Lehman, John Messner), 23.50 The inside 0.50 Šport: Grand Prix - SP v motoci- klizmu, VN Nemčije 1.40 Odprti studio 2.25 Nan.: Angel ^ Tele 4 8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Casa famiglia (i. Massimo Dapporto, Arnoldo Foa') 11.05 Nad.: Marina 12.40 Osebnosti poletja 13.05 Nan.: Don Matteo 2 14.10 Vsi na morje 15.15 Kaj veš o Afriki? 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.15 Son el mago de Umago - Pogovor z gospo Fernando 19.55 Športna oddaja 20.20 Šest minut z deželnim zborom 20.55 Film: La morte non conta i dollari (vestern, '67, i. Mark Damon) 23.40 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, C. David Johnson) LA 6.00 9.30 10.25 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 0.00 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 Dok.: Crocodile Hunter Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik Film: Samson (pust., It., '61, i. Brad Harris, Mara Berni) Nan.: Kamaleon Jarod (i. Michael T. Weiss) Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder Call Osem in pol Film: Runaway (fant., ZDA, '85, r. Michael Crichton, i. Tom Selleck) Glasb. odd.: Genesis Variete: Markette (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.30 9.45 10.20 10.35 10.55 11.20 12.05 13.00 13.25 13.40 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.30 17.00 17.30 17.45 18.40 18.55 19.35 19.55 20.30 22.00 23.00 0.15 0.45 1.40 2.15 Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris.: Babar Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije - Trije botri prijatelji (M. Ma-tičetov) Otroški film: Poštarska pravljica (K. Čapek) Kratki igrani film EBU: Termovka Enajsta šola: Preproga Taborniki in skavti: Gusarski krst Knjižna odd.: Štafeta mladosti Dok. film: Pater Stanislav Škrabec - oče slovenske fonetike Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nad.: Ta moja družina Slovenci v Italiji Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar Iz popotne torbe: Bodice Nad.: Sorodni duši (VB) Novice, slovenska kronika, vreme, šport Pogled na... Romanski rokopisi iz Stične Dok.: Čudežni planet Risanke Vreme in dnevnik Vreme, šport Hum. nad.: Čokoladne sanje (Slo, '04, r. Vojko Anzeljc, i. Iva Kranjc, Sebastijan Cavazza, Tina Gorenjak) Festival Vurberk Odmevi, kultura, šport, vreme Pogovorna oddaja: Polnočni klub -Znani Mariborčani o sebi Hum. nan.: Nikar tako živahno! Dok.: Čudežni planet Dnevnik Infokanal {t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.25 TV prodaja 7.55 Slovenski venček 2006 9.00 Seja državnega zbora 14.00 Film: Vojna v Harlanskem okrožju (ZDA) 15.40 Mozaik 16.35 Mostovi - hidak 17.10 Lestvica na drugem 18.00 Poročila 18.05 Feljton o idrijskih rudarjih: Tovariš (dok., Slo, '06, r. Magda Lapajne) 18.35 Dok.: Argh. Slovence, ki je očaral Japonce 19.00 Nad.: Zadeva - Mrtve duše (Rus., zadnji del) 20.00 Dok.: Homo sapines - Izumitelj sanj (Fr.) 21.00 Atletika: Zlata liga 23.00 Film: Sovražnik ljudstva - En Fol-kfiende (dram., Norv., '05, r. Erik Skjoldbjaerg, i. Jorgen Langhelle, Sven Nordin) 0.25 Seja državnega zbora 2.55 Zabavni infokanal Koper 14.00 14.20 14.40 15.10 16.30 17.30 18.00 18.20 18.25 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 22.10 22.25 23.00 23.50 0.20 0.35 0.55 10.30 12.00 18.00 18.40 18.45 19.15 19.45 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.35 23.35 0.00 Čezmejna TV Euronews Vas tedna Film: Rhino! (pust., ZDA, '65, i. Harry Guardino S. Eaton) Dok. oddaja Artevisione Program v slovenskem jeziku: Iz popotne torbe Bukvožerček Obisk v akvariju Vreme Primorska kronika Dnevnik - Šport Vesolje je... Potopis Atletika: Zlata liga Vsedanes - TV dnevnik Atletika: Zlata liga Arhivski posnetki Nautilus Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Miš Maš Napoved dnevnika Gospodarska oddaja Kaj je novega na Krasu Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Rally magazin 7 Razgledovanja Po sledeh kulture Utrinki iz Evropskega parlamenta Vedeževanje Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose (pripr. pedagoginja N. Klobučar Rijavec); 12.00 Sen valčka; Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu, nato Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga - Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 9.00-12.30 Dopoldan in polu; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Poletna torklja; 14.45 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kino; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio "Bla Bla"; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.05 Nočni pr. (vodi Pavle Plahutnik) RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.30 Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Izštekani. SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutran-jica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelji antagonisti: Kogoj in La-jovic; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evrora-dijski festivali; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert Imago Sloveniae (posn.); 22.00 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Petek, 13. julija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 4.16 najnižje -72 cm, ob 11.09 najnižje 34 cm, ob 16.15 najvišje -8 cm, ob 21.50 najnižje 51 cm. Jutri: ob 4.49 najnižje -74 cm, ob 11.49 najvišje 39 cm, ob 17.02 najnižje -9 cm, ob 22.28 najvišje 47 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenje in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER AVSTRIJA - Sporno bojno letalo Eurofighter pristal v Zeltwegu, obrambnega ministra pa ni bilo HRVAŠKA - Lani V saboru spili 3000 litrov alkohola ZAGREB - Gostje bara in restavracije v hrvaškem saboru so lani spili 2500 litrov piva, 450 litrov vina in 50 litrov žganih pijač, je v sredo sporočil predsednik hrvaškega parlamenta Vladimir Šeks. Za objavo poročila o prodaji alkoholnih pijač v saborskem baru se je odločil, ko so se v medijih pojavile zgodbe, da poslanci rajši razpravljajo ob točilnem pultu kot v parlamentarni dvorani. Zaradi obsežnega dnevnega reda poletnega zasedanja sabora so poslanci cele dneve, včasih tudi dober del noči, v stavbi parlamenta. Sicer so v saborskih hodnikih po Šeksovi objavi ocenili, da se v saboru ne pije preveč. DUNAJ - V Avstriji je včeraj pristal prvi od 15 bojnih letal vrste eurofighter, ki jih je kupila sosednja država, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Letalo je v letalskem oporišču Zeltweg na avstrijskem Štajerskem pristalo le nekaj dni potem, ko je avstrijski vladi uspelo končati krizo zaradi spornega nakupa letal, za katerega se je leta 2002 odločila še prejšnja, črno-mod-ra vladajoča koalicija.Bojno letalo je v Avstrijo prispelo iz Nemčije, pilotiral ga je nemški pilot. V letalskem oporišču sta ga med drugim pričakala načelnik generalšta-ba avstrijske vojske Guenter Hoefler in minister za gospodarstvo Martin Bartenstein. Slovesnost ob pristanku letala je bila sicer omejena, saj si obrambni minister Norbert Darabos ob dogodku ni želel ljudske veselice. Pristanka letala se ni udeležil ni ti sam, saj je z av strij skim pred sed ni kom Heinzom Fischerjem odpotoval na obisk v Makedonijo. Še trije eurofighterji bodo v Zeltwegu pristali avgusta, oktobra in decembra, preostale pa naj bi dobavili leta 2008. Darabos, ki prihaja iz vrst socialdemokratov (SPOe) kanclerja Alfreda Gusen-bauerja je junija s proizvajalko letal, nem- Še nekaj trenutkov, in prvi eurofighter bo pristal na avstrijskih tleh ANSA ško družbo Eurofighter, dosegel spremembo kupne pogodbe, ki jo je leta 2002 podpisala črno-modra vlada, tako daje Avstrija kupila 15 namesto prvotno načrtovanih 18 eurofighterjev. Avstriji je dve milijardi evrov vredno pogodbo uspelo znižati za 370 milijonov evrov, ki jih bodo po napovedih Gusenbauerja namenili za šolstvo. Socialdemokrati (SPOe) so pred tem odločno nasprotovali nakupu 18 eurofighterjev. V predvolilni kampanji so s sloganom »Sozialfighter statt Eurofighter« (borci za socialo namesto eurofighterjev) napovedali, da bodo izkupiček iz preklica pogodbe namenili za socialne namene, kar je po oceni raziskovalcev javnega mnenja nagnilo tehtnico v prid Gusenbauerjevi stranki, ki je volitve dobila le z odstotkom glasov prednosti. Skupaj s svobodnjaki (FPOe) in Zelenimi je SPOe po volitvah ustanovila preiskovalno komisijo, ki naj bi iskala možnosti za preklic pogodbe. Pri tem je odkrila številne nepravilnosti, med drugim tudi sumljivo plačilo soprogi poveljnika avstrijskega bojnega letalstva Ericha Wolfa s strani lobista orožarskega koncerna EADS, čigar hčerinsko podjetje Eurofighter proizvaja omenjena letala. ZANIMIVOSTI PO SVETU Revija Hustler ujela že dva republikanca pri prostitutkah NEW YORK - Erotična revija Hustler je sporočila, da je zaslužna za priznanje republikanskega senatorja iz Louisiane Davida Vitterja, ki je včasih obiskoval bordel t.i. washingtonske madam Deborah Jeane Palfrey. Vitter je obvestil ameriško tiskovno agencijo AP o nedoločenih grehih iz preteklosti, potem ko je od revije Hustler dobil klic, da je njegova telefonska številka v kartoteki Palfreyjeve. Lastnik revije Hustler Larry Flint je junija spet razpisal tiralico za politiki, ki podnevi prisegajo na družinske vrednote, ponoči pa »preganjajo vse, kar nosi krilo«. Nagrado milijon dolarjev dobi vsakdo, ki ima dokaze, da kakšen znan politik vara svojo ženo. Larry Flint je podoben ukrep uvedel že leta 1998, ko je želel razkriti hinavščino politikov, ki so preganjali predsednika Billa Clintona zaradi razmerja s pripravnico. Vitter je pohitel z izjavo, da je v preteklosti storil hud greh in je prosil za odpuščanje boga ter ženo. V imeniku washingtonske madam se sicer znašlo še 10.000 številk, skozi katere se prebijajo mediji. Doslej je škandal odnesel visokega uradnika State Departmenta Randalla Tobiasa, ki je med drugim razglašal vzdržnost pri spolnih odnosih kot sredstvo boja proti aidsu. Za Vitterja, očeta štirih otrok, težav še ni konec, saj ga je prepoznala tudi Jeanette Maier, bolj znana kot nekdanja madam s Canal Streeta v New Orleansu. Lokalnim medijem je zatrdila, da ga dobro pozna kot prijaznega in uglajenega gospoda, kije plačeval po 300 dolarjev na uro, ko je bil v 90. letih stranka pri njenih dekletih. Na Lokrumu pri Dubrovniku straši duh ZAGREB - Na otočku Lokrum pri Dubrovniku se je pred dnevi pojavil duh. Belo silhueto v benediktinskem samostanu je videl delavec, ki je ostal po koncu delovnega časa, ker je moral popraviti stole in ostali inventar v restavraciji. Želel je ostati neimenovan in ni želel povedati, kaj je videl na poletni večer pred nekaj dnevi, poroča hrvaški Večernji list. Časnik je izvedel, da se je naenkrat pred njim pojavila močna svetloba, v kateri je zaznal bele obrise človeške podobe. Po šoku je poklical prijatelja, ki je »podobo« fotografiral z mobilnim telefonom, fotografija duha pa se je hitro začela širiti po Dubrovniku. Številni so v to zgodbo verjeli, še posebej, ker gre za Lokrum. Prelepega otočka se namreč že dolgo drži sloves prekletstva. To naj bi izhajalo oz časa, ko so ga njegovi prvi lastniki, benediktinci, prekleli, ker jih je oblast Dubrovniške republike izgnala z otoka. Lokrum je bil tudi v lasti avstrijske cesarske družine, vsi njegovi lastniki, vojvoda Maksimilijan I., prestolonaslednik Rudolf ter cesarica Elizabeta, znana kot Sissi, pa so umrli nasilne smrti. Zato ni čudno, da si Dubrovničani na Lokrumu ne upajo pre-spati. To je namreč tudi prepovedano, ker gre za zaščiteni naravni rezervat. Franziska van Almsick bo otroška pisateljica MÜNCHEN - Franziska van Almsick se bo posvetila pisanju. Po knjigi »Aufgetaucht«, ki jo je napisala pred dvema letoma, je v sebi odkrila željo po pisanju, je v ponedeljek v Muenchnu povedala nekdanja nemška plavalna šam-pionka. V načrtu ima knjigo za otroke z veliko lilustracijami, tematsko pa se bo prav gotovo dotaknila tudi športa. »To zamisel že dolgo nosim v sebi. Zdaj pa imam končno tudi čas, da jo uresničim,« je povedala 29-letna Franziska. Po rojstvu prvega otroka, ki mu je dala ime Don Hugo, uživa v materinstvu in na novo postavlja življenjske cilje. »Življenje se mi je povsem spreobrnilo, odselila sem se iz Berlina, zdaj tudi vem, kam sodim, imam družinico in dobro se počutim.«