Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo ia v Maribora, Ruška cesta, ix>štni predal 22. Rokopisi se ne vračaio. Nefrankirana pisma »e ne •prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša m«*ečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne fTankir&jo. Štev. 87. Sobota, 25. oktobra 1930. Leto V. O demokraciji. Iz govora ministra socialnega skrbstva dr. Czecha. Voditelj nemške socialne demokracije in minister socialnega skrbstva je izvajal tele misli na kongresu nemške soc. demokratične stranke v čehoslovaški republiki: Naša stranka je bila dvanajst let v opoziciji. V vlado je vstopila šele sedaj. Storila je to ob težkih okol-nostih. Ves svet je poln novih vnetljivih snovi, podoben je vojnemu taboru. Na svetu je šest in pol milijona aktivnih vojakov, ki veljajo vsako leto do 180 milijard dinarjev. Raz-orožitveno vprašanje je danes najnujnejše svetovno vprašanje. Mogočen fašistični val gre po vseh deželah. Nemške volitve so pokazale, v kakšnem duševnem nemiru se nahaja nemška ljudska duša. Fašizem v Avstriji je na delu. Tudi v naši deželi moramo biti na straži. V praških kravalih se je morda fašizem že hotel uveljaviti, toda zaveda naj se, da nemški delavci prav dobro vemo, kaj nam je storiti v obrambo proti fašizmu in za uresničenje socija-lizma. Situacija pa ni le politično resna, ampak tudi gospodarsko. Nahajamo se pred težko krizo kapitalističnega gospodarstva. Sedanja gospodarska kriza se po svoji veličini in svojih vplivih povsem razločuje od prejšnjih. Prave znake elementarne katastrofe ima. V Evropi in Ameriki je 15 milijonov nezaposlenih delavcev. Ves razvoj pomeni pravi polom kapitalizma, ki čaka na rešitev potom socializma. V naši deželi otežkočuje gospodarsko krizo še prav občutna agrarna kriza. Naša stranka ni nikdar nasprotovala najobsežnejšemu varstvu agrarne produkcije. Seveda so pa naši vidiki, kako naj se odpravi agrarna kriza, jako različni od vidikov agrarnih krogov. Naravnost tragično se pa razvijajo razmere v industrijski produkciji. Že 336 tovarn in velikih podjetij z nad 37.000 delavci počiva za nedoločen čas. 993 tovarn ima skrajšan- delovni čas, zaradi česar so cela ozemlja gospodarsko uničena. Število nezaposlenih se je v enem letu potrojilo. Zahteva po skrajšanju delovnega časa na 44 ali 40 ur na teden niso več prazne sanje. Toda- ni treba obupati. Kriza se polagoma odpravi, moramo pa čirro-prej izdelati gospodarski načrt ter dvigniti mezde ter s tem ojačiti kupno silo konsumentov. V vlado nismo stopili lahkomiš-ljeno. Vstop v vlado je taktični problem1 z ozirom na notranje in zunanje odnošaje, zlasti socialne ter, da smo preprečili reakcionarni režim, ki bi sicer bil neizogiben. V vlado nismo šli z iluzijami, bil je čas najtežje krize. Sedaj smo deset mesecev v vladi. Dosegli nismo mnogo, toda marsikaj smo. Prejšnji meščanski blok ni hotel storiti ničesar. Prevzeli smo od njega popolnoma ban-krotno gospodarstvo. Kaj smo storili mi? Predvsem je vlada izvedla pomožno akcijo za tekstilne in steklarske delavce, pomožno akcijo za v inozemstvu živeče Čehoslovake, Izboljšala je skrb za nezaposlene, državne prispevke tri- in štirikrat zvišala ter razširila podporno dobo od šestih na devet mesecev. Uvedena je bila državna prehranjevalna akcija. Dovoljen je bil mnogomilijonski prispevek za samoupravne korporacije, pospeševalo se je stavbstvo in s tem nudila prili- K reformi strokovnih organizacij. Za popolno svobodo Omenili smo že zadnjič, da se namerava strokovne organizacije podrediti delavskim zbornicam oziroma ministrstvu za socijalno politiko. Vprašanje nastane, kakšen namen naj ima taka reforma? Ali naj se z reformo da strokovnim organizacijam varuštvo delavskih zbornic in ministrstva socijalne politike ali pa se s tem določa le kompetence, potom katerih naj strokovne organizacije vrše svoje naloge ter ali so nameravani predpisi, ki bi omejevali avtonomijo strokovnih organizacij ob vršitvi nalog. Krščanska »Delavska Pravica« pravi, da bi s tako podreditvijo dobile strokovne organizacije večji vpliv. To naziranje je napačno. Delavske svobodne strokovne organizacije potrebujejo svobodo, enako svobodo, kakor jo imajo delodajalske organizacije. V svobodi se bodo strokovne organizacije razvijale in si priborile same vpliv, ker morajo biti enakopravne korporacije v državi kakor so podjetniške. Poleg tega obstoja za svoboden razvoj strokovnih organizacij še druga nevarnost. V vsaki meščanski državi se stalno menjajo režimi, naprednejši z reakcijonarnejšimi. V državah torej vedno grozi nevarnost, da se »zakonito« onemogočijo tudi najpravičnejše delavske zahteve. Videli smo v Nemčiji, kako je krščan-sko-socijalni minister Stegervvald pomagal s svojim razsodiščem zniža- strokovnih orga nizacij. vati delavstvu plače; dalje kako so avstrijski krščanski socijalci zahtevali omejitev delavskega koalicijskega prava. V tistem hipu pa vidimo, da nemška Fordova avtomobilska industrija plačuje svoje delavstvo skoro trikrat boljše kakor ostala industrija ter je nemška industrija zaradi tega pričela gonjo proti boljšim mezdnim razmeram, v kateri jo podpirajo vse reakcijonarne stranke. Iz teh dovolj tehtnih razlogov je povsem jasno, da morajo delavske strokovne organizacije v svojem delovanju in razvoju biti popolnoma svobodne in same si morajo pridobiti v družbi ugled in vpliv. Prav nobenih pomislekov ni proti takemu stališču, ker so strokovne organizacije sicer vezane na zakonite predpise kakor vsi drugi državljani in njih korporacije. Ne bilo bi prav, če bi poslušale one, ki hočejo omejevati svobodo strokovnim organizacijam in predlagajo izjemne ali razredne zakone, ali pa varuštvo, ki bi omejevalo razmah in vpliv delavstva. Zdelo se nam je potrebno opozoriti na ta dejstva, ker želimo, da bi se zakonite določbe, ki bodo urejevale obstoj strokovnih organizacij, ustvarjale na principu popolne svobode delavskega razreda v organiziranju obrambe gospodarskih, socijal-nih in kulturnih pravic. Angleško delavstve dikti Protest angleških strokovnih organ: organiziranimi poljskimi delavci. — lidar Generalni svet angleških svobodnih strokovnih organizacij je poslal poljski vladi protestno brzojavko, v kateri dolži poljsko vlado, da skuša razbiti strokovne organizacije. Obenem očita vladi, da izvaja splošen > proti Pilsudskijevi aturi. zacij pri poljski vladi radi nasilj nad Nov dokaz mednarodne delavske so-nosti. napad na politične svoboščine. Angleško delavstvo zahteva takojšen izpust vseh zaprtih strokovničarjev in vrnitev političnih svoboščin delavskemu razredu. Heimwehr na umiku Heimwehr je odpovedal nastop na Dunaju. Avstrijski fašisti so pripravljali dne 2. novembra na Dunaju velikanski manifestačni nastop. Dne 22. t. m. je imelo deželno vodstvo sejo, na kateri so sklenili, da nastop na Dunaju opuste. Vsi okrožni voditelji so glasovali za opust, samo njih vojaški voditelj (avstrijski) generalmajor Schubert je glasoval za nastop. Agrarni blok neuresničena Zelja. Kaj pravi Minorescu o bukareški agrarni konferenci. Rumunski ministrski predsednik Minorescu je rekel novinarjem v Ko-lošvaru, da se na agrarni konferenci v Bukarešti, katere so se udeležile jugoslovanska, madžarska, rumunska, poljska, češka, estonska in litvanska vlada po svojih zastopnikih. ka za delo. Revidirano je bilo zavarovanje za starost; dopolnjeno varstvo otrok in mladine. Ustanovljen je bil centralni urad v varstvo interesov mladine, edini v Evropi. Sklenjeno je bilo tudi novo mladinsko kazensko pravo in ustvarjen modern alimentacijski zakon itd. Ni mnogo; to še ni socializem, toda te reforme pomenijo v družabnem1 življenju pravo revolucijo. Ko smo vstopili v vlado, smo si bili popolnoma svesti, da bomo v tem vprašanju imeli čehoslovaško delavstvo na svoji strani. Češki so-drugi nas doslej v naših nadah niso razočarali. Prav zadnji strankin kongres čeških socialnih demokratov in tam1 sklenjeni program zbuja v nas trdno prepričanje, da smemo v odločilnem trenutku računati na podporo čeških sodrugov. Kulturno sicer zahtevata obe so- cialni demokraciji na Čehoslova-škem avtonomijo, vendar morata oba naroda preko nacionalno-kultur-nih problemov hoditi v državi isto Pot. Le tako je mogoče skleniti trajno silo v borbi za svobodo. Položaj, reakcija zahteva to mednarodno so-cialno-demokratično politiko. Kljub osebnim in stvarnim žrtvam moramo obdržati svoje sedanje pozicije, če nočemo odpreti vrat reakciji. Tako zahteva današnja situacija. To je naše prepričanje. Storili pa bomo to le, če od nas to zahteva strankin zbor; storili s pogumom. Kongres je govor dr. Czecha; burno odobraval. Vizum za Rumunijo. Jugoslovanska in rumunska komisija se posvetuje o odpravi vizuma med obema državama. Funkcije obratnih delavskih zaupnikov niso prestale. Ministrstvo za socijalno politiko je ponovno razveljavilo odpust večjega števila obratnih zaupnikov. Iz sekretarijata Zedinjenih delavskih strokovnih zvez Jugoslavije smo prejeli naslednje obvestilo: Koncem meseca marca t. 1. je zagrebški inšpektor dela na povabilo uprave tvornice vagonov v Brodu na Savi pregledal tvorniške naprave in je pri tej priliki izjavil vodstvu podjetja, da obratni zaupniki ne uživajo nikake zaščite več. kot je ne uživajo funkcijonarji kakšnega tambura-škega, pevskega ali kakega sličnega društva. To izjavo je uprava podjetja izkoristila in je kmalu nato odpustila vse obratne zaupnike z njihovim predsednikom vred. Zveza kovinarjev Jugoslavije je vložila pritožbo radi izjave inšpektorja dela vodstvu tovarne in odpusta zaupnikov preko Delavske zbornice na ministrstvo za socijalno politiko. Pritožba je imela popoln uspeh. Minister za socijalno politiko je naročil zagrebški inšpekciji dela, da mora takoj preklicati vse svoje ustmene in pismene izjave vodstvu tovarne vagonov v Brodu, v katerih je izrekla, da proti odpustu zaupnikov ni pomisleka. O tej svoji rešitvi je minister obvestil tudi pritožnike pod H. br. 32667 z dne 21. 8. 1930. Tovarna je bila prisiljena zaupnike zopet sprejeti v delo in jim seveda tudi plačati neprostovoljni dopust. Zaupniki, zavedajte se svojih pravic! Grozovita rudniška katastrofa. Nad 267 rudarjev mrtvih, 100 težko ranjenih in nad 100 zasutih. V rudniku v Alsdorfu pri Aache-nu so imeli v rovu, 200 metrov pod zemljo, zalogo dinamita, in sicer okoli 10.000 kg. Eksplozija je bila tako močna, da je velik del rovov porušila, raznesla izvozni stolp, ki je poškodoval okoli stoječa poslopja in pisarne ter stroje. Katastrofo je še povečalo dejstvo, da se je nahajala v uradnem poslopju zaloga bencola, ki se je vnela in raznesla poslopja. Nesreča se je pripetila, ko so rudarji nočne šihte zapuščali rove. Rov Ana II. je eden največjih v revirju in zaposluje 2000 rudarjev. Prvotno mnenje, da se je vnel dinamit, pa je ovrgla preiskovalna komisija, ki pravi, da se je najprej vnel bencol v uradnem poslopju ter je eksplozija vžgala premogov prah ob rovih in v njih, na kar je nastala plinska eksplozija, ki je povzročila grozovito jamsko katastrofo. Vsa grozota katastrofe bo jasna šele po izvršeni reševalni akciji, ki je zaradi obsežnosti jako otežkočena in počasna. Predvsem je šlo za to, da rešijo čimveč zasutih rudarjev in urede varnost v jami. Doslej so potegnili iz rova 251 mrtvih rudarjev, 16 pa jih je umrlo vsled zadobljenih poškodb, v bolnici, kamor so pripeljali nad 100 ranjencev. Volitve na Norveškem Delavska stranka relativno najjačfa. Na Norveškem so imeli v nedeljo volitve. Delavska stranka je dobila 52 mandatov, konservativci 38, radikalna levica 32 in kmetska zveza 25. Pogajanja med Jugoslavijo in Bulgarijo. Vprašanje likvidacije dvolastniških posestev. Prekinjena pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo glede likvidacije vprašanja obmejnih dvolastniških posestev se te dni nadaljujejo. Seja se vrši v Sofiji. Naskok nemških fašistov odbit. Vse nezaupnice komunistov in ha-kenkreuzlerjev z večino 82 glasov odklonjene. V soboto je imel novi nemški državni zbor glavno preizkušnjo, ker so tako komunisti kot narodni soci-jalisti predlagali nezaupnico vladi. Seja je bila burna in skrajno napeta. Parlament pa je nezaupnico odklonil z glasovi centruma, nemške ljudske stranke, bavarske ljudske stranke, državne stranke in nemškega narodnega združenja. Ker so tudi socijalni demokrati odklonili predlagano nezaupnico s 318 proti 236 glasovom, je Briiningova vlada na ta način dobila večino 82 glasov. V nasprotnem slučaju bi bilo prišlo do vladne krize in do sestave fašistične vlade. Fašisti so vsled izida glasovanja pobesneli. Briining se je spokoril. Na nemškega kanclerja Briininga in njegovo stranko centrum. Briining je svoj čas rekel, da ne bo nikdar reflektiral na sodelovanje socijalnih demokratov. Pri volitvah je doživel poraz, v parlamentu ne more dobiti večine, zato je jel premišljati, če ne bi bilo dobro, da bi socijalni demokrati pomagali proti pučizmu. O italijanskem obroču okoli Jugoslavije Resnica je, da skuša italijanska diplomacija dobiti čimveč zaveznikov v prav južni in vzhodni Evropi. To je naravni italijanski nagon, naperjen proti Franciji, ki je Italiji največji konkurent v vzhodni Evropi in deloma v Orientu. Ni pa diplomacija Italije tako nevarna, ker Italija Grčiji, Bolgariji, Turčiji in Madžarski ne bo mogla nuditi tega, kar jim obeta. Vse te države so navezane na medsebojne zveze in dobre odnošaje predvsem, v drugi vrsti pa bodo že v doglednem času morale navezati gospodarske stike s svojimi sosedami, zlasti pa z Rusijo, ki se bo nedvomno agrarno in industrijsko razvila, oziroma postala svetovni gospodarski faktor za import in eksport. Italija je daleč od teh virov in bo morala biti vesela, če se bo preživljala sama ob ogromni kolonizacijski politiki v inozemstvu. Vesela bo morala biti naša ljuba soseda, če se ji odpro pota v svet, ki si ga danes nakopava za vrat s svojo spletkarsko diplomacijo, ki ne more Italiji nikdar dona-šati trajnih sadov. Pametna balkanska politika, zlasti zunanja, pomirjenje balkanskih držav med seboj, ki mora priti že samoobsebi, je smrtonosni strup za italijansko spletkarsko diplomacijo. Vse to je treba presojati pri raznih konferencah balkanskih in orientalskih držav, pri katerih sodeluje talijanski zunanji urad. V Ankori se sestanejo zastopniki Turčije, Grčije, Bolgarije in Italije. Ob istem času se bo mudil tam tudi madžarski predsednik grof Bethlen. O čem se bodo posvetovali, ni gotovo. Verjetno pa je, da bodo govorili o tajnih dogovorih in morda o propagandi za revizijo mirovnih pogodb, ki je Italiji tako pri srcu in je za male države prava slaščica, na kateri kaj rade glodajo. Za nas je jasno, da je taka zveza nenaravna in zato ne more biti trajna in ne velikega pomena. Uganjanje kričeče demagogije s temi konferencami pa ni resna stvar. Doma in po svetu. Pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev. V pondeljek je bila pri ministru socijalne politike v Beogradu deputacija privatnih nameščencev, ki je intervenirala, da naj se zakon o pokojninskem zavarovanju za privatne nameščence, ki je sedaj v veljavi za dravsko banovino in bivšo Dalmacijo, da bi se zakon razširil na vso državo. — Upati je, da se to zgodi, kar bi bil velik napredek. Pokojnine tobačnega delavstva se izboljšajo? Tobačni delavci in 50 Din Ure z nihalom od najcenejše do najfinejše izdelave. Notranji mehanizem za ure s postavkom po vseh cenah. M. JLGERJEV SIN MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 15 Prodaja tudi na obroke I Prodaja tudi na obroke I Ure, zlatnina in optični izdelki se popravljajo točno, dobro in poceni! delavke, ki so upokojeni po avstro-ogrskem pravilniku, imajo v resnici mizerne pokojnine, ki ne dosezajo za ves mesec niti ene tedenske mezde. Ožji odbor monopolske uprave se posvetuje sedaj o reviziji teh pokojnin, ki bi se morale vsaj trikrat do štirikrat zvišati, da bi vsaj nekaj zalegle. Isti odbor izdeluje tudi pokojninski pravilnik za sedaj aktivno delavstvo v tobačni monopolski industriji. Gradivo za zavairovalnotehni-ški študij je že zbrano, ki pa najbrže ne bo tako naglo obdelano. Organizacije monopolskega delavstva naj se pobrigajo za to svojo vitalno zadevo.. Tudi v Zagrebu love kaline. Naš prijatelj nam piše: Žolti kljunaši tudi pri nas poskušajo svojo srečo. Zasipajo uboge delavce z letaki, vendar pa nimajo prav nobenega uspeha. Včasih dobiš na takšnem »shodu« ducat Medjimurcev, ki se naslednji dan pridušajo, da niso vedeli, za kaj gre. — Pa tudi naši pobožni gospodje poskušajo svojo srečo in sicer s služkinjami, katerih, pravijo, da je v Zagrebu nad desettisoč. Pravijo, da so tu na delu gospodje iz Ljubljane, pa kdo bi jih razločil, ko so pa vsi črni. — Žolti se hvalijo, da jih podpirajo visoki gospodje, ki skrbe za splošni blagor in katerim ležita mir in red zelo pri srcu. • Nestalnost Hitlerjevih volilcev. Pri občinskih volitvah v dveh okra- jih v Hamburgu, kjer so narodni so-cijalisti pri volitvah za Reichstag dobili 6000 glasov, so sedaj po preteku enega meseca prejeli samo 3080 glasov. Katoličani ne smejo biti »narodni socijalisti«, pravi papež, prelat pa uči drugače. Takih kolobocij kot so tokrat pri avstrijskih volitvah, še menda ni bilo. Medtem ko so Heimweh-rovci in Hakenkreuzlerji v mnogih krajih eno in isto, se zopet v drugih krajih medsebojno pobijajo. Dočim je prelat Seipel za Hitlerja, pa papež nastopa v svojem organu »Osser-vatore Romano« proti pripadnosti katoličanov narodnim socijalistom Hitlerjeve smeri, češ, da simboli nemških narodnih socijalcev stoje v kričečem nasprotju s simbolom krščanstva. — Na naše narodne socijalce pokojnega spomina pa se papež ni imel povoda hudovati, ker so rade volje izvrševali vse krščanske dolžnosti! Spor radi rudarskih plač v Porurju. Pogajanje med podjetniki in štirimi rudarskim zvezami glede nove ureditve plač ter delovnega časa ni uspelo. Delavske organizacije so pogodbo odpovedale in zahtevajo zopetno uvedbo sedemurnika. To svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je bilo letos nad 76.000 rudarjev odpuščenih. Seveda odklanjajo delodajalci vsako skrajšanje delovnega časa. Spor pa postoja tudi glede plač. Delodajalci so dali vladi zagotovilo, da bodo cene znižali. To pa bi se imelo zgoditi zopet na račun plač. Pričakovati je tedaj, da bo v Porurju izbruhnila stavka. Snowden preti z odstopom? Listi poročajo iz Londona, da je zakladni kancelar Snowden zagrozil z odstopom, ker so nastala nesporazumljenja med njim in Macdonaldom radi carinskih želja angleških dominijonov, ki žele uvesti uvozne carine. Večina ministrov namreč ni upoštevala Snowdenovega predloga, po katerem bi se naj zahteve dominijonov po prednostnem carinskem sistemu gladko odklonile. Svetovni moratorij. Predsednik nemške državne banke dr. Schacht, se mudi te dni v Newyorku, kjer kon-ferira s predstavniki ameriškega kapitala, s tajnikom zakladnega ministra Mellonom, državnim podtajnikom Millsom in upravnikom federalne rezervne banke Harissonom. Ugotovilo se je, da ni niti ene evropske države, ki bi ne bila Ameriki dolžna, kar je sicer po eni strani za Ameriko dobro, po drugi strani pa slabo, ker si evropske države radi večnega plačevanja svojih obresti in dolgov Amerikancem, gospodarsko ne morejo odpomoči in njihova kupna moč pada, kar v Ameriki povzroča gospodarsko krizo, ker ne more prodati svojih proizvodov. Radi tega so fi- Kongres Internacionalne transportne federacije. »Ujedinjeni Železničar«, glasilo »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije«, je v svoji zadnji Številki priobčil poročilo svojega delegata na kongresu I. T. F., ki se je vriil v Londonu pred 14 dnevi. Ker je poročilo prav zanimivo in važno, ga priobčujemo tudi mi, dia naši čitatelji vidijo, da imter-nacionalizean ni laž in Skoda delavstvo, nego mogočen MI. Uredništvo. Dandanes niso internacionalni kongresi nič več posebnega. Davno, — in to niti ni tako strašno daleč nazaj — so tvorili trenutne internacionale samo oblastniki, ki so se sestajali na mednarodnih toriščih navadno po velikih vojnah kot zmagovalci in zmaganci... Ti mednarodni sestanki niso bili v pravem pomenu besede konstruktivni, marveč so tvorili sklep dejstvom in dejanjem, ki so se odigravali na drugili teriščih. Internacionalne kongrese in trajne internacionale, kakor jih razumemo danes, je ustvarilo socialistično mednarodno delavsko gibanje; da celo tiste mednarodne institucije, ki jih danes vodijo izrazito kapitalistične korporacije, so nastale nujno iz našega gibanja. Pomislimo na pr. le na društvo narodov (pravilneje: društvo držav, ker narodi trenutno nimajo tam še nikakšnega direktnega zastopstva)! Če pomislimo nazaj in pokličemo za nekoliko trenutkov preteklost, se moramo čuditi, kakšna razlika je med mednarodnimi delavskimi kongresi od nekdaj in današnjimi kongresi! Nekdaj so se prvi pionirji, ustvarjevalci vsega modernega internacionalizma v fizičnem in duševnem pomenu besede, skrivali v podzemmicali, v gozdovih in drugih skrivališčih..., danes? Danes mnogoteri izmed tistih, ki so bili v 70-ih do 90-ih letih sami soustvar-jevalci te gigantske, vse osvoboju-joče duševnosti, pozdravljajo v deželi, kjer se je moderni kapitalizem razvil do svoje naj višje stopnje — v Angliji kot odposlanci vlade, kot ministri mednarodna delavska zborovanja, pa najsibodo le ta politična, strokovna, zadružna ali kulturna! Isti ljudje, ki so morali bežati pred vladnimi organi, isti ljudje, ki so več kot samo enkrat poznali usodo revolucionarjev po zaporih, v pregnanstvu, kot brezposelni itd., isti ljudje v mnogoterih primerih sedijo na istih mestih, kjer so nekdaj sedeli njihovi preganjalci. Koliko časa nas loči od tiste dobe? Pol stoletja. 3 desetletja! Tako hitro se razvija zgodovina, tako strašno hitro teče reka dogodkov. Tako ni nič več utopija, kar je bilo včeraj še sen! Takšne misli so se porajale v meni, ko smo se, evropski delegati I. T. F. (to je mednarodne federacije transportnih delavcev, v kateri je včlanjen tudi naš savez), poslavljali od Rotterdama. V Rotterdamu smo se namreč zbrali po večini vsi evropski delegati in smo od tam skupno s posebnim parnikom odpotovali čez Kanal na mali kontinent — v Veliko Britanijo, v London. Nepozabno mi bo v spominu ostal trenutek, ko smo s parnika, ki se je pripravljal na odhod, zrli na večtisočglavo množico, na morje rdečih praporov, na strumne čete holandskih rdečih so-količev (Rote Falken), na godbe in pevske zbore, ki so vsi prišli poslavljat se od nas, želeč našemu kongresu v Londonu najlepše uspehe, naši intemacijonali pa čim večje podvige. Močan veter je vel tja proti jugovzhodu, vsi mnogoštevilni rdeči prapori so kazali proti vzhajajočemu solncu, kakor da kažejo na deželo črnih srajc, ki so zatrle sleherno svobodo svobodnih sindikatov in s tem vsako svobodno duševnost sploh. Kakor da so kazale, komu velja njihov prihodnji pohod ... in baš maldina, rdeči sokoliči. s svojimi 30 zastavami, je bila najštevil-neje zastopana... Tajnik I. T. F. s. Edo Fimmen je spregovoril večtisočglavi^ množici ognjene besede: »Glejte, 1. T. F. je na svoj prapor napisala svojo devizo: VOJNA — VOJNI! 1. T. F. je danes organizacija, ki bi v primeru vojne mogla baš v najmerodajnejših evropskih državah — vojno preprečiti! 1. T. F. je že pri nevarnosti rusko-kitajske vojne pokazala, kaj more organizacija transportnih delavcev, če je disciplinirana, izvršiti! I. T. F. se zaveda, da ni samo kruhoborska organizacija; borba za vsakdanji je. na žalost, danes madež naše takozvane kulture, je nujno zlo, s katerim mora baš I. T. F. v prvi vrsti računati, toda tej borbi mora dati dušo, mora ustvariti misel, idejo — mora ji dati smisel eksistence, kajti nobena organizacija, ki ni idejno fundirana. nima moralne pravice do obstoja. Naša ideja pa je: MEDNARODNI SOCIALIZEM, kar pomeni: VEČNI MIR, ODPRAVO BORBE ZA KRUH, ZMAGO HUMANITARIZMA NAD ŽIVALSKIM ... ZATO POJDE I. T. F. KOT SVOJEVRSTNA ARMADA PROTI FAŠIZMU. PA NAJ SE LE TA JAVLJA V TEJ ALI ONI OBLIKI.« Mogočni klici odobravanja so zadoneli, godba je zaigrala Internacionalo, pevski zbori so zapeli, parnik je odplul. (Nadaljevanje sledi.) nančniki sklenili, proglasiti svetovni moratorij (odložitev plačevanja dolgov za gotovo dobo). Dr. Schachf je izjavil, da bo drugače prisiljen, zahtevati moratorij vsaj za Nemčijo. Finančni položaj Italije. Italijanska banka izkazuje v izkazu z dne 30. sept. t. 1. celotnega deficita 552 milijonov lir. Celotni notranji javni dolg znaša 88.796 milijonov lir, papirnatega denarja je v prometu za 16.171 milijonov lir. kar pomeni 97 milijonov prirastka. Šestumo delo na dan. V tovarnah olja Brinkmann in Mergell v Har-burgu je bil v pondeljek uveden po dogovoru s strokovno organizacijo šesturni delavnik na dan. Tovarna je sprejela takoj 300 novih delavcev. Istotako uvede firma Thorl šesturni delavnik ter sprejme 500 dlo 600 nezaposlenih delavcev. — Štirideset-urni delavnik v tednu uvede tudi večja steklarna. — Torej le gre s skrajšanjem delovnega časa. Vaugoin zagotavlja, da bo volilni boj potekel v miru in redu. Na torkovi seji stalnega pododseka glavnega odbora, ki velja kot nekako nadomestilo parlamenta .v času razpusta, je zvezni kancler Vaugoin na razne očitke socijalističnega vodje dr. Bauerja slovesno izjavil, da bodo volitve potekle v redu in miru, za kar jamči vlada. Dr. Bauer je namreč prečital v seji omenjenega odseka, ki je bil sklican; da sklepa o dovolitvi kredita 300.000 šilingov za volilne stroške, članek iz »Frank-furterzeitung«, v katerem je govora o tem, da Heim\vehri nameravajo izvesti po dr. Pfrimerju napovedani pohod na Dunaj in sicer v nedeljo, 2. novembra in pri tej priliki oklicati fašistično diktaturo. To pa zlasti radi tega, ker se štajerski Heimweh-rovci silno bojijo volilnega izzida 9. novembra, ker vedo, da bodo doživeli silen fijasko. Dr. Bauer je vprašal kanclerja, kaj pravi on k temu poročilu. Vaugoin je podal zagotovilo, da ima vlada dovoljo sredstev na razpolago, da bo zadušila vsak poizkus vstaje. Mestni svetnik v cerkvi umrl. — Znani vodja krščanskih socijalcev v dunajskem občinskem svetu, mestni svetnik Rummelliardt, je v nedeljo med mašo. ki se je vršila v votivni cerkvi povodom obletnice smrti dr. Luegerja, umrl. Strašna eksplozija v tovarni za patrone v Bratislavi. Pretekli pondeljek se je dogodila v bratislavski tovarni za patrone strašna eksplozija, ki je zahtevala šest žrtev. V neki dvorani, kjer je zaposlenih 7 žensk in en moški, je nastala eksplozija na ta način, ker se je en vžigalnik vsled rotacije preveč ogrel in je odskočil v mešanico smodnika in magnezita. V trenutku je nastala oglušujoča eksplozija in cela dvorana je bila takoj v dimu in plamenu. Preddelavca Kasparik, ki je bil slučajno blizu vrat, je puh eksplozije vrgel na dvorišče; na isti način se je rešila ena izmed delavk. Ostalih šest delavk pa je zajel plamen. V hipu so bile deklice kot žareče baklje. Mater ene izmed deklic, ki je videla svojo 17-letno hčerko v plamenih, je zadela kap. Znorel je tudi oče ene izmed gorečih deklet. V Kantonu, kjer je velik del mesta zgrajen na posebnih splavih na vodi, je v neki gostilni, zgrajeni na splavu, nastal požar, ki se je razširil na 40 sosednih splavov. Pri tem je 650 ljudi zgubilo življenje, deloma v ognju, deloma v vodi. J i *#S|5Š| IM* 33 vam prihrani denar,čas in dela Razpečava v kraljevini Jugoslaviji Fran Ks. LeSnlk, Maribor. Cankarjeva ul. 26. Severing pruski notranji minister. Socijalni demokrati pripravljeni, da s silo zatro vsak desničarski puč. Severing je socijalni demokrat, ki je že bil šest let pruski notranji minister. Pruski ministrski predsednik dr. Braun je pozval na to mesto svojega sodruga z ozirom na politični položaj. Severing je odločen mož in izboren organizator, ki bo znal z državnim aparatom braniti republiko in demokracijo proti pučistovskim narodnim socijalistom. Na shodu v Offenbachu je rekel Severing: Na dan volitev so sledili milijoni borbenih delavcev in delavk zastavam socijalne demokracije, vendar pa ni šel ves narod z njo. Pet tednov po volitvah poživlja socijal-na demokracija zopet k novi borbi. To je treba pozdraviti. Govornik je pozval vse delavce, republikance in člane strokovnih organizacij, naj napravijo konec načrtom narodnih so-cijalistov. Proč s to stranko, ki ogroža zunanje politično državo in notranjepolitično delavski razred. Prusija je največja zvezna dežela Nemčije ter bo nje politika nedvomno merodajna za ves politični razvoj v Nemčiji. Nekateri meščanski listi menijo, da bo to imenovanje razburjalo pu-čiste, toda prepričani smo, da ne bo ako hudo, ker je narod sit pučistov-ske politike. Ljubljana. Ljubljanski tramvaj potegnejo v Šiško in na Vič. Dela so že v teku. Zlasti se pa jeze hišni posestniki pod vodstvom znanega svojega voditelja Freliha, ker hočejo napeljati progo po Gradišču, ki je zlasti ob vhodu s Kongresnega trga jako prometno in prehod ozek. Enako prometna in ozka je tudi Šelenburgova ulica. Ako pojde tramvaj po teh dveh ulicah, bi se morali res za vozovni promet zapreti. Poročevalec priporoča progo po Wolfovi, Vegovi in Rimski cesti, kjer je napoti edino vogalna hiša, ki se že spomladi podere, se ulica razširi, ko zgradi 1. C. Mayr novo palačo. — Zahteva je tudi po našem mnenju utemeljena. Zdi se nam, da celotno tramvajsko omrežje ni prav sistematično zasnovano. Tramvajska vožnja bi se morala vršiti po nekakih krožnih progah, ne pa s petdesetimi križišči, tako da ti vzamejo več časa postaje kakor vožnja sama. Na to važno dejstvo se menda tudi pri razširjenju tramvajskega omrežja ni oziralo, dasi bi bila izvedba mnogo bolj praktična. Posnemajte! Za tiskovni sklad je daroval Jos. Moretti, Ljubljana, Din 10.—. Najlepša hvala. Maribor. Nošenje prvomajskih znakov. — Predstojništvo mestne policije v Mariboru je kaznovalo več oseb, ki so dne 1. majnika t. 1. nosile posebne znake z napisom »1. Maj«, na tri dni zapora. Policija je svojo razsodbo utemeljila s tem, da je bila v tukajšnjih časopisih objavljena prepoved vsake proslave 1, majnika in opozorjeno, da je prepovedano nošenje prvomajskih znakov. Obsojenci so se po svojem pravnem zastopniku proti tej razsodbi pritožili na bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki je kazensko razsodbo mestne policije razveljavila kot nično, češ, da se nošenje prvomajskih znakov ni moglo smatrati kot prestopek ukaza ministrstva, s katerim je bila proslava 1. majnika prepovedana. V razsodbi banska uprava še ugotavlja, da je policija izrekla tudi povsem nepravilno zaporno kazen. Če je že policija svojo kazen izrekla, bi obsojence morala obsoditi le na denarno kazen, nikakor pa ne na zaporno kazen, ki jo zakon predvideva le v tem slučaju, če je denarna kazen neizterljiva. Za zopetno vzpostavo Inšpekcije dela v Mariboru. Z razdelitvijo države na banovine, se je ukinila Inšpekcija dela v Mariboru kot nadzorstvena inštitucija po zakonu o zaščiti delavcev, zlasti ▼ vprašanju delovnega m. # agrade v vrednosti po ’ /fE>, I inarjev prinese ADION nagradna naloga onim, ki bodo rešili nalogo. Pojdite takoj k svojemu trgovcu, da Vam da karto za sodelovanje pri nagradni nalogi in točne pogoje! Zasledovanje ljubljanskih morilcev. Krvav spopad med orožniki in dozdevnimi morilci na Jezerskem^ V soboto zvečer je žandarmerij-ska patrulja blizu gostilne »Kano-nir« na Jezerskem v Kokrski dolini v prvih večernih urah srečak tri moške, ki so jo mahali po cesti. Žan-darja sta zahtevala, da se trojica legitimira, ta je pa jela streljati iz revolverjev na žandarja ter zadela v trebuh Franca Žnuderla, Franja Megliča pa v desno stegno. Trojica je pobegnila, a Meglič je streljal za njimi ter ubil enega izmed njih. Ranjenca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnico. Varnostni organi so takoj odredili zastraženje Kokrske doline, ta- ko, da je pobeg skoro nemogoč, če trojica ni imela terenskega poznanja. Pri umorjenem' tujcu niso našli nobenih predmetov, iz katerih bi mogli sklepati, kdo je ustreljeni. Oblečen je bil razmeroma čedno; našli so samo monogram D. R. in napis s svinčnikom »7. 7. 1930«. Star je bil 28 do 30 let. Pri sebi je imel dva revolverja in večje število nabojev. Obstoja torej sum, da so bili ti trije neznanci morilci Panteliča, vendar pa se z gotovostjo to še ne more trditi, ker ni nobenih konkretnih dokazov zanj. časa, nadurnega dela, zaščite vajencev itd. Njene posle je prevzela Inšpekcija dela v Ljubljani, ki pa zaradi prevelikega delokroga ne more vseh teh poslov izvrševati in to na škodo delavstvu. Iz teh razlogov je ena strokovnih organizacij, ki je registrirana pri Delavski zbornici, vložila pri upravnem pododboru ekspoziture Delavske zbornice vlogo, s katero opozarja na nujno potrebo zopetne upo-stavitve Inšpekcije dela v Mariboru s prošnjo, da naj Delavska zbornica podvzame korake na merodajnih mestih pri banski upravi. V Mariboru in okolici sta zelo razvita industrija in obrt in je neposredno nadzorstvo nad obrati absolutno potrebno. Ljubljana vsled oddaljenosti zlasti v nujnih slučajih ni lahko dosegljiva. (Pripominjamo, da je ministrstvo za so-cijalno politiko že lansko leto bilo pripravljeno, namestiti v Mariboru potrebno strokovno moč, do zopetne vzpostave Inšpekcije dela pa ni prišlo, ker menda banska uprava iz proračunskih razlogov ni odobrila kredita za nameščenje pisarniškega osobja. Op. ur.) Razprava inž. Koudelka Rudolfa proti Tumpeju Rudolfu. V pondeljek, dne 21. t. m., se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vršila glavna razprava o zasebni tožbi, ki jo je vložil inž. Rudolfa Koudelka, namestnik šefa kurilnice v Mariboru proti Rudolfu Tumpeju, predsedniku podružnice Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru. Rudolf Tumpej je inž. Koudel-ki očital, da je v svojem delovanju favoriziral nemške železničarje pred slovenskimi, da je ostentativno govoril nekoč v Pragerskem nemško, dalje, da je na nekem zborovanju Udruženja, katerega predsednik je Rudolf Tumpej, izjavil, da bi bilo treba inž. Koudelko prestaviti iz Maribora. Vsled teh očitkov je inž. Koudelka proti Tumpeju vložil tožbo radi klevete. Na razpravi dne 21. t. m. pa je Rudolf Tumpej podal inž. Kou-delki častno izjavo, glasom katere je izjavil, da ni imel namena inž. Koudelko osebno žaliti in da ga tudi osebno ni žalil. Ker je inž. Koudelka smatral, da je s to izjavo dobil popolno zadoščenje, je umaknil svojo tožbo proti Rudolfu Tumpeju. Proračun mestne občine mariborske za I. 1931 na vpogled. V smislu § 69 občinskega reda za mesto Maribor se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških za leto 1931, in sicer mestnega zaklada, gradbenega zaklada, mestnih podjetij ter tujih v upravi mestne občine se nahajajočih' zakladov sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu 14 dni in sicer od 21. oktobra do vštevši 3. novembra 1930 javno občanom na vpogled. Na nalezljivih boleznih so obolele v času od 15. do 21. okt. štiri osebe: na davici 3 ter na šenu 1. Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih! Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubcrtus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koro-ška cesta 9. — Plačilne olajšaveI Celje. Otvoritev Javne kuhinje. V zgradbi Delavske zbornice (vogal Razlagove in Vr-varske ulice) bodo 26. t. m. otvorili javno kuhinjo in brezalkoholno restavracijo. Javna kuhinja bo poslovala po vzoru ljubljanske in mariborske javne kuhinje ter skrbela, da bo nudila svojim gostom zdravo, tečno in okusno domačo hrano. Ker Javna kuhinja ni pridobitno podjetje, temveč javna ustanova, so cene hrani neprekosljivo nizke in solidne. Cene v prednaročilu (abonma): zajutrek v A, B, in C po Din 2.—; kosilo in večerja: v A: 8.50, v B: 12.50, v C 14.50; samo kosilo: v A: 5.—, v B: 8.—, v C: 10.— Din; kosilo ob nedeljah in praznikih: v A: 8.—, v B: 10.—, v C: 12.— Din. Slučajni gosti (neabonenti) plačajo pri zajutre-ku 50 para, pri kosilu ali večerji pa po 1 Din več kot v abonmaju. Prednaročilo za kosilo ob nedeljah in praznikih je treba javiti dan preje, do 8. uri zvečer, sicer stane 2 Din več. Gostje imajo pravico zjutraj do enega, opoldne in zvečer pa do dveh kosov brezplačnega kruha. Stanovanjski najemniki brez zaščite. — Precej časa že nismo zasledili v našem listu nobene vesti o neznosnih razmerah, v katerih živimo stanovanjski najemniki, odkar je ibila ukinjena stanovanjska zaščita. Človek bi laihko pisal in pisal od jutra do večera, da bi opisal vise gorje, ki ga okušamo stanovanjski najemniki in ki postaja vsak dan hujše. Za danes ibi se omejili na en sam slučaj, ki pa gotovo ni osamljen. Neka hišna lastnica (I) brez usmiljenja navija stanarino in kdor se njenim zahtevam samo malo 'proti vi, pa ga že postavi na cesto. Kaj njej mar, če ima potem stanovanje tudi po več mesecev iprazno, ker ga nihče izmed brez-stanorvamjcev ne more preplačati. Naj je stranka še tako revna, to posestnico ne gane. Ona ne vpraša, od česa bo družina živela, kako bo oče redil otroke. Plačaj ali pa pojdi, to je njena deviza. Davkarija naj pri napovedi najemnin strogo pazi, da bodo med letom večkrat izpremenjene najemnine v napovedi točno zabeležene. Sicer je pa tudi stvar najemnikov, da pri podpisu napovedi točno ugotove, ali je napoved pravilna ali ne. Na take ali enake gospodarje naj noben najemnik nima prav nobenega ozka. Klin se s klinom izbija! Pevski koncert. Ob priliki ustanovitve pevske podzveze »Svobode« priredi celjska podružnica »Svobode« v soboto, 8. novembra 1930, v Narodnem domu pevski koncert, pri katerem sodelujejo pevski zbori »Svobode« Maribor, Hrastnik I„ Hrastnik II. in Zabukovca. Vsi sodrugi, ki imajo kakšno prenočišče za ta dan na razpolago, naj to javijo najkasneje do 1. novembra 1930 v Konzumnem društvu, prodajalna Celje, ali pa članom »Svobode«. Hrastnik. Delo in zopet delo, zaslužka pa nič. — Ce so že kvalificirani steklarji slabo plačani, potem smo mi navadni delavci še dosti na slabšem. Osemurni delovnik za nas menda sploh ne obstoja več. Pri deseturnem delu pa zaslužimo 18 do 24 Din, dočim nam čezure plačujejo s 30 namesto s 50 odstotki. Nastopiti proti tem razmeram si pa nihče ne upa, ker se boji odpusta. Gospodje to vedo in zato pa tudi postopajo z delavci kot jih je volja. Nedavno tega je neki mojster pozval nekega delavca, da naj dela preko delovnega časa. Ko mu je le ta odgovoril, da preko osem ur ne bo delal, mu je mojster pojasnil, da je normalni delovnik deset ur. Delavec se je zbal obračuna in je končno ostal v tovarni na delu. Ker pa pri nas zakon o zaščiti delavcev še ni od- Tivnr obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po naj nižjih cenah! CENA OBLEK ZA GOSPODE: Din 240-—, 290*—, 350-—, 390-—, 490*-ZA DEČKE: Din 250'—, 290’—, 330’—; GAMBETA OD tl DO 14 LET: Din 230*— 260-—, 290'—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET: Din 130*—, 150-—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET: 490--, 690*—, 790*-; Din 110* RAGLAN: Din 600’—; HLAČE Din 90*—, 105 115-—, 130--, 135-—, 150'- 170- Vrsta Tek. štet- Pazite na gornjo ceno! 130—, 140*—, 150-—, 180-—. Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb / Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu l Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno! Pazite se pred ponaredbami! Vglgtrgovliiji igral in galanterije FjKgnigjCelje USTANOVLJENO LEtA 1885 Velika izbira otroških vozičkov, usnjenih Izdelkov, kovčegov, ročnih torbic, gramofonov, radio materijal i. t. d. po naj nižjih cenah. pravljen in je za tovarniške obrate predpisan osemurnik, bomo v najkrajšem času našli sredstva, da bomo vprašanje delovrfi-ka v naši tovarni dokončno uredili. Pri tej priliki bi še opozorili delavce, da naj skrbno zapišejo vse delovne dni, kadar delajo preko osem ur, ker se vse ure preko normalnega delovnega časa štejejo kot nadure, ki jih mora podjetje plačevati s 50 odstotno doklado. Ako podjetje teh nadur ni pravilno obračunalo in plačalo, je stvar dotičnega delavca, da toži podjetje na plačilo vseh nadur za največ tri leta nazaj. Seveda pa je treba tudi vedeti, da more delavec vse svoje pravice priboriti edinole potom svoje strokovne organizacije. Torej delavci, ne čakajte! Trbovlje. Prijatelji Prirode. V nedeljo, dne 12. oktobra, je ibil skupni izlet članov »Prijateljev Prirode« iz Trbovelj in Hrastnika na Ojstriž (Zasavje). Tudi 'ta vrh zasluži več .pozornosti od strani turistov, ker se nudi odtod lep razgled na Julijske Alpe, Kamniške planine in Pohorje. Jesenice. Javna dramatična šola na Jesenicah. V nedeljo, 26. t. on. (jutri) ob 9. uri dopoldne se otvori v prostorih Delavskega doma (pri Jelenu) na Savi javna dramatična šola. Vodstvo šole je prevzel znani pisatelj in priizna-ni režiser Bratko Kreft iz Ljubljane. On je pač najboljše jamstvo, da bodo gojenci šole v najboljšem strokovnem vodstvu. Ker se ibo nudila temeljita izobrazba za Uspešno nastopanje na odru1, upajo organizatorji šole na dober odziv. Šolo prireja jeseniška »Svoboda«, s čimer izkazuje svojo resnost v po- gledu kulturnega delovanja med delavstvom. Na slušateljih, zlasti pa delavski mladini, je odvisen popoln uspeh. Šola bo vsako nedeljo dopoldan. Člani gorenjskih »Svobod« uživajo 50 odstotni popust pri plačevanju mesečnine, ki je že itak malenkostna. Za okrepitev jdelavske dramatike rje šola jako pomembna in naj v njej nikogar ne manjka! »Prijatelj prirode*1. Proslava 6 letnice obstoja zagrebške podružnice. V nedeljo, dne 19. oktobra, je praznovala 6 letnico ustanovitve podružnica »Prijateljev Prirode« v Zagrebu. Proslava se je vršila na Lisci, kjer se je pred 6 leti v krogu 9 sodrugov ustanovila podružnica. Te proslave so se udeležili tudi člani vseh' podružnic iz Dravske in Savske banovine. Proslava se je vršila v majlepšem jesenskem vremenu, kot si ga pravi prijatelj narave le more želeti. Veličasten je bil pogled na morje megle, katera je segala prav do roba Lisce. Solnce nas je grelo kot v drugi polovici avgusta. Le prehitro se je približal čas odhoda. V nadi, da se zopet snidemo v lepi naravi, smo se poslovili in krenili eni proti severu, drugi proti jugu. Delavci in delavke! Vzdramite se, pristopajte k »Prijateljem Prirode« in pohitite v svojem prostem času v naravo, da si tam naberete novih moči za naporno delo, ki ga opravljate v zaduhlih rovih in zaprašenih tovarnah. Ven iz zakajenih dolin, v gore, k solncu. »Ujedinjeni sindikati«, organ svobodnih strokovnih organizacij v sestavu Zedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije. Izšla je 10. številka te za vsakega strokovno organiziranega delavca velevažne revije. Tudi ta številka prinaša niz dobrih člankov in razprav o važnih problemih, ki interesirajo vsakega delavca. Pristopajta k zadrugi »> (i r. z. z o. z. v Mariboru Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. Zbirajte za tiskovni sklad ooL Papw/utoe* jr 03 ZADRUŽNA TRGOVINA! KONZUMENTI POZOR! OTVORITEV Zadruga „PRODUKCIJA“ r. z. z o. z. v Mariboru otvorl dne 25. oktobra 1930 v Koseskega ulici St. 18 svojo prodajalno MIHO Z MtfAHIM BLAGOM Člani »Konzumnega društva za Slovenijo" uživajo v trgovini vse one ugodnosti, kakor v lastnih zadružnih oddajališčih. — Uradniki, delavci, kmetje! Podpirati zadružništvo, pomeni podpirati sebe! — Kupujte pri samem sebi! Postanite zadrugarji! — V zadružništvu je sila, je osamosvojitev! BLAGO PRVOVRSTNO / CENE NIZKE Širile na! tiski 4&V Ekipoitna hita „LUHA“ lastnlb Albin Priškrnili ^ SS Seme n« Aleksandrovi c. IV MARIBOR Samo na Aleksandrovi c. 19 Za fasensko sozeno kakor tudi la bližajoči se bollf imam preskrbljeno veliko zalogo ln sicer; nogavice za otreke, par od Din 5*— naprej, črne, rujave, drap, sive In be)e barve, m sika noga vica od Din 5— naprej, damske nogavice od Din T— naprej, flor-nogavlce od Din 12.— naprej. — Za dobro blago jamčim I Nadalje nudim vtsefilR9 Hteter q