(/ | Posam. štev. Din-*75, | j četrtkova in sobotna | številka Din 1.50 s »S izhaja vsak dan, razven == == nedelj in praznikov, ob 18. uri s — S datumom naslednjega dne. Staue == =~ mesečno po pošti 10 Din, za in o* s =5 ??2*tvo Din, dostavljen na dom E~ S ir50 Din. «m» izkaznice 10 Din. || S mKARODNI UST“ (četrtkova štev |j| S »Tabora") ae naroča kot tednik g in stane mesečno 2 Din, četrt- =5 S |etno 6 Din, polletno 12 Din, 55 5§ x ■— celoletno 22 50 Din 55 g Naročnina so plačuje v naprej« h| Piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiniiiiiil / M.Jr± pit acifina v* h l. -to DAD .13 vrjPC^ (NAROBMI I.SST) | Posam. štev. Din **75, I četrtkova in sobotna | številka Din 1*60 £ URFDNIŠTVO .Tabor*' i. .Na-£5 rodnega lista4’ je V Mariboru, Jur** •g, čičeva ulica 4, L oatlotropje. — §£ Telefon interurban Stek, 'tik — p ssrrr Rokopisi se on vračajo* «w» §E UPRAVA je * Jurčičevi uf. it* 4, p. pritličje desno* Telefon št. 24. S£ SHS poStno* uclr. rftčt* i« »Tabor44 p 11.787, sa .Narode: list* 12.851 E Na naročita brez denarja se ne 3= ozira* laseratne cene po dos-ovorm. Uto: IV (II). Maribor, četrtek 29. marca 1923. Stev: 71 (13). Vsem naročnikom »Narodnega lista“! Današnjo številko smo izdali samo na štirih sraneh, Ur bomo vsem naročnikom „Narodnega lista" poslali tudi velikonočno številko »Tabora", ki izide na 12 straneh z bogato poučno, leposlovno, gospodarsko in politično vse-in°. Na to vse ceni. naročnike »Nar. lista" opozarjamo! Uredništvo. Pismo z dežele. Volilni vihar je za nami, to čutimo' ®di na deželi. Ljudje, ki so bili pred vo-Jtvann pod tako močnim vplivom farov-a in njegove politike, da niso trpeli nizkega, nasprotnega mnenja, so sedaj že . ‘j dostopni za razgovor. Dajo si reči to I,n.0no- zdrava pamet jim kaže, da bo se-, aj moral dr. Korošec nekaj storiti, da »seže to, kar je obljubil. Naš kmet ni, v o slep kakor hrvatski. On veruje du-| , 0vniku, vendar pa bo znal presoditi, ali j °do izvoljeni poslanci vodili uspešno, Politiko ali ne. Klerikalni listi pišejo, daj Pralna stranka ni nikjer nastopala z p ljubami. To je lež. Klerikalni kandidati so izredno mnogo obljubljali. Kaj E’e_ je obljubljal na pr. Zebot! Njihova J Oj več j a obljuba pa tiči v besedi »avto- j °Piija«. Pod njo , si ljudje marsikaj odstavljajo in pričakujejo zelo mnogo.' •; ')0d° videli, kaj bo s to avtonomi- V n- 1,0 Pr’de, bodo klerikalni voditelji P’H o »strašni krivici in nasilju«, o ‘Poganjanju katoličanov« in tako na-Pie,i. fe puhlice bodo nekaj časa »pana-G* ljudi, vendar pa se bo pri prihodnjih m it vah pokazalo, da to »pananje« mar-. 'kogar ozdravi. Korošec je napravil Ju-aslavj jo, se govori med ljudstvom, in j •°ro5ec bo sedaj napravil avtonomno I ‘ovenijo. Mogočen gospod, ki lahko tu-1 ^ doseže. ^3 bodo žemlje po 2 krajcarja, j Pa, če se pokaže, da dr. Korošec pl, a«o mogočen, da bi se igral z državo ,j^kor s šahovsko desko. V tem slučaju 0 naš kmet hitreje'odprl oči nego hr-f| Ski kmet pred Kadi dem. Spoznal bo, I® Pjegova politika ni v grški besedi, s Vrd. 6ro mu brišejo oči žegnani gospodje. Pa^0Va Potika je v tem, da dela sku-e ■’ s hrvatskim in srbskim kmetom za j n° državo, v kateri je samo en par-^Pient in eno ministrstvo, ki pa mu nudi šn °Maetni skupščini dovolj prilike, da , ^ in brez ozira na druge rešuje svojo cl°mače zadeve. $,p ^n°So slabše ho za klerikalce, čo bi - .Pm posrečilo dobiti »avtonomijo«. — mežev menda ne bodo delali, četudi Bfa30 toliko žegnani h gospodov. Kdor a no dela čudežev, mora voditi tako po- 1 i ’ kakršna je v danih razmerah m.0- a- Avtonomna Slovenija bo imela naj-a,an.1 tako visoke davke kakor jiii ima ‘°daj. Imela pa bo tudi različne druge ežave, ki se jim ne bi mogla izogniti, idi če bi v Ljubljani vladali sami an-v • Danes kmet zabavlja čez Beograd, 5'ez ®t,Jo In’ verjame, da so demokrati anii nepošten jaki in oderuhi; v avto-°mni Aveniji pa klerikalcem' ne bo ogoče pisati in govoriti tako, kakor pi-vP °i iT< 5OVOrii° sedaj. Tam bo treba . a'at! En Prevzeti nase odgovo rnost —■ .• je ze'° grenek kruh. Dosiej so ga i. demokrati in so pri tem oslabeli; a redi™0’ da SC hldi kIerikalci ne bodo Zelo verjetno pa je, da avtonomije ne •in bodo klerikalci ali stopili v vlado 1IU ffianjšim. dobičkom ali pa bodo* še nadalje vpili. Kmet od vsega tega ne bo imel koristi. Ljudje na deželi mnogo govorijo o avtonomiji in — čakajo. Naj se sedaj pokaže, ali je dr. Korošec res največji ljudski prijatelj, ali pa mu je kmetska politika samo pogrinjalo za stari klerikalizem. Napredne stranke se tega ne morejo in ne smejo bati’ Naj pride karkoli, pamet bo imela zadnjo besedo. Naj se napredne stranke združijo, naj opuste prerekanje za besede in naj si postavijo trezen delovni program. Nikakih pretiranih obljub, nič takega, kar bi »vleklo«, ker so to prej ali slej maščuje. Enotna država, narodno načelo, zdrava, sposobna uprava, trezna politika v korist malemu človeku in v utrditev srednjega stanu, kar najširša samouprava v oblasti in v občini. Poleg tega pa je treba neprestano delati, za gospodarsko po* vzdigo, snovati in upravljati kmetijske zadruge in poglobiti ljudsko-izobraže-valno delo. Politične vesti. * Radikali sanjajo že o novih volitvah. Beograjsko »Vreme« prinaša v epi svojih zadnjih številk sledečo zanimivo v>st: V vladnih krogih uvidcvajo, da je situacija zelo težka in da odnošaj: mr,d po-edinimi parlamentarnimi grupami ne dajejo garancij za sestavo močne parlamentarne vlade. Jasno je, da ta parlamentarna doba, ki je zapeč>la z rezultatom volitev, ne more preiti mimo nas brez močnih kriz in pretresov, katere so se ravno s temi volitvami hotele odstraniti, Zato se že sedaj pojavlja misel o razpustu skupščine Irt o razpisu novih volitev. Radikalna stranka smatra, da bi morala tudi te nove volitve izvesti oria, vendar pa se po tem skrajnem sredstvu ne bo poseglo prej nego se poizkusi vse kar je mogoče, da se omogoči dedovanje tudi s tem parlamentom. Radikali, pripravljajo več kombinacij za ;estavoparlamentarne vlade In upajo, da se bo ena ali druga gotovo posrečila. Vlada ne poda ostavke do sklicanja nove narodne skupščino in’ se dotlej tudi delna rekonstrukcija kabineta ho ho izvršila. VsleJ toga tudi ni bila sprejeta ostavka ministrov Omeroviča in Šeriča. * Avstrija ne odklanja konvencij? Kakor doznava dunajski dopisnik zagrebške »Riječi« na merodajnem', mestu, no odgovarjajo resnici vesti, ki so razširjene zlasti v Beogradu, da je avstrijski ministrski svet odbil ratifikacijo konvencij, sklenjenih v Beogradu o priliki poseta avstrijskega kanclerja dr. Seipla. Nasprotno se z avstrijske strani zatrjuje, da pogajanja, ki jih vodita v Beogradu avstrijski poslanik Hoffinger in načelnik ministrstva financ Schonbergor, zadovoljivo napredujejo. Splošno se upa, da bo v kratkem dosežen popolni sporazum glede ključa za preračunavanje starih avstrijskih dolgov. Klerikalna zaroka z Radičem. ' • • A Dr. Korošec iri Radič v bratskem objemu. — Radič zadovoljen z dr. Korošcem. Spaho se noče prenagliti. Zagreb, 28. marca. (Izv.) Včeraj je dospel v Zagreb voditelj Slovensko Ljudske Stranke dr. Korošec v spremstvu poslancev dr. Hohnjeca in Sušnika ter strankinega tajnika Smodeja. Dr. Mehmed Spaho s štirimi svojimi poslanci je že od predvčerajšnjega v Zagrebu. Dopoldne je imel dr. Korošec sestanek z Radičem, popoldne ob 17. uri pa se je vršil v Radičevi vili plenarni sestanek dr, Korošca, Spahe in Radiča, ter nekaterih spremljajočih poslancev. Razgovori so bili strogo tajni. Znani pa so nekateri nnjmarkantnejšl sklepi. V splošnem je bil dosežen sporazum glede kooperacije dr. Korošec-Spabo-Rndič. Dr. Korošec je izjavil, da sedanja beograjska vlada ni več to, kar je bila še za časa njegovega sodelovanja v vladi ter da se bo radi tega pridružil Radiču. On ne'zahteva samo revizijo ustave, ampak popolno avtonomijo Slovenije. Glavno je avtonomija, oblika vladavine igra postransko vlogo. Slovenci so danes bližnji Hrvatom nego Srbom in je zato popolnoma razumljivo. če se združijo hrvatski in slovenski politiki v boju zoper Srbe, ki .iim hočejo vsiliti svojo hegemonijo. Dr. Korošec odobrava dosedanjo abstinenčno politiko Radiča in ga bo podpiral v boju za skupne interese. Glede sodelov** nja v parlamentu dr. Korošec še ni Storil nobenih definitivnih sklepov. To je odvisno od tega, ali bodo radikalci ugodili njegovim in Radičevim zahtevam po, samostojnosti Slovenije in Hrvat,ske. —o Radič je izrazil svoje zadovoljstvo nad' dr. Korošcem, ki ga smatra za svojega eksponenta v Sloveniji. Dr. Spaho ni, šel tako daleč pod Radičevo kominda kot dr. Korošec. On bo s svojimi poslan-* cišelna vsak način v Beograd. Z Radi-' čem in dr. Korošcem želi samo sporazuma kot s predstavniki dveh jugnslovert-j skih plemen, ki skupno žnjim zahtevata revizijo ustave. Svoja načela hoče uveljaviti samo legalnim potom v parlatnon-' tu. O sestanku je bil izdan sledeči komunike: Zastopniki SLS in jugoslovank ske muslimanske organizacije so stopili v stike z HKfcS ter razpravljali o Vseh' aktualnih vprašanjih. Dosežen je bili principijelen sporazum. Dr. Korošec se je s svojimi poslanci z večernim brzo-vlakom vrnil v Ljubljano. —o— Dr. Rybaf v Beogradu] /•/) ' Beograd, 28. marca. (Izv.) Predsednik naše delegacije v paritetni komisiji dr. Ribaf dospe jutri v Beograd, kjer ho poročal vladi o stanju pogajanj v Opatiji. Seja demokratskega kluba v Beogradu. Beograd, 29. marca. (Izv.) Glavno tajništvo Jugoslovenske Demokratske Stranke je povabilo vse novoizvoljene poslance, da se udeleže seje demokratskega kluba, ki so bo vršila dne 12. aprila v Beogradu. Na tej seji se ^o razpravljalo tudi o stališču, ki ga'bo zavzela stranka v bodočem parlamentu. Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Petek, 23. marca: Danes je glavni volilni odbor za mariborsko volilno okrož-j jo končal svoje delo. Glasom uradnih po-i datkov so dobili v mariborskem volil-j nem' okrožju JDS 5169 glasov, SLS j 56.665, Novačan 1461, SKS 4553, Golouh; 5734, Nemci 5981, Radič 10.186, Koren i 4280, NSS 2090 in radikalci 1365 glasov.. Skupno je bilo torej oddanih 97.490 glasov. Na podlagi volilnega zakona so dobili klerikalci 12, Radič 2 in Nemci 1 mandat. Na Hrvatskem je dobil Radič 70 mandatov, tako da jo politični položaj trenutno še bolj zamotan, kakor jo bil prod volitvami. Sobota, 24. marca:, Radikalci so v škripcih gledo vladno večine v bodočem parlamentu, kor demokrati ž njimi nočejo več sodelovati. Računajo na podporo djemijeta (Turkov) in Nemcev. O Radiču se še ne ve, ali bo šel v Beograd, ali ne. Govori se, da bodo slovenski klerikalci sklenili z Radičem pakt glede kooperacije. Radikalci groze z ponovnim razpustom narodne skupščine in razpisom novih volitev ali pa z uvedbo dik-j tature. Nedelja, 25, marca: V Za žrebu ‘U' je: vršila danefl konferejica Radičevih po-1 Maršal Foch obišče Beograd, v Ti Pariz, 27. marca. Potrjuje se vest* da maršal Foch letos poleti obišče Beo. grad. Vesti pa, da se maršal udeleži majskih manevrov češkoslovaške vojske* flei doslej še niso potrdile. BORZA. C u r ? h, 28. marea. (Izv.) Prodborzač Pariz 35.35, Beograd 5.55, London 25.39* Berlin 0.0259, Praga 16.075, Italija 26.65; Newyork 541.50, Dunaj 0.00T6, žig. kronal 0.0076, Budimpešta 0,12, Varšava 0.3i:>5* Sofija 3.60. . . . , ^ slancev, na kateri se je sklepalo d teirt, ali gre Radič s svojimi posljtnci y Beograd ali ne. Konferenca je bila popolnoma tajna in ni znano, kakšni sklepi soi bili storjeni, ker Radič vsak dan' podajal drugačne izjave, ki sl nasprotujejo. — V Beogradu se je vršila danes letna skupščina jugoslovenskega sokolskega savo-za. Ob tej priliki je bila razvita tu-dŽ zastava beograjskega Sokola, kateri jej kumoval kralj po svojem zastopniku generalu Hadžiču. Politični'položaj v Beogradu presojajo optimistično. — Opatijska konferenca paritetne komisije jg dospela na mrtvo točko, ker so itali* janske zahteve glede Reke nesprejemljive. Pondeljek, 26. marca: Nejasnrst političnega položaja traja dalje. Radič se pogaja s Spaho vci, ker upa ž njimi in * slovenskimi klerikalci osnovati reVizfjo* nlstiČni blok. Na drugi strani pa Se širh jo glasovi, da se nameravajo tudi radikalci pogajati z Radičem, da b! ga pripravili do tega, da bi opustil svoje re-publikanstvo in prišel v Beograd ter podpiral radikalce. Torek, 27. marca: Danes se je mudil v Zagrebu odposlanec dr. Korošca, u-rednik »Slovenca« g. Smodej, ki Se jo pogajal z Radičem glede kooperacije. Izjavil jo, da je pakt med Radičem Uf klerikalci že sklenjen. Dnevna kronika. — Železniške zveze in tnristika. Najboljši dohod v Savinjske Alpe jc ne-dvoiho preko Ljubljane. Ali ta dohod je vezan z vel',kanski sni žrtvami Ako se pripeljemo * vlakom ob 1.10 v Ljubljano, je itak izrabljena cela noč, a čakati moramo do prvega vlaka. ki odpelje ch 8.10. uri v Kamnik, torej čez cele 4 ure. Isto velja za gorenjsko progo, kamor odpelje vlak šele >b 7. url, torej se mora iri ure čakati. Rja je, da im«mo ob r.edeljah in praznikih ;>b 5. uri turistovski' vlak, ali ker vozi .samo do Jesenic, nima prave vrednosti. Vsekakor bi bilo dobro, da bi fee ali vlak, ki odpelje :z Maribora ob 28.50, premaknil na kasnejšo ure, ali pa bi se moral, in to osobito ;{* kamniški progi, nastaviti vlak vsaj na 5, uro ?,jv-traj. Tudi vlak 917 na gorenjski progi, ki prispe ob 21.05 v Ljubljano, M moral imeti zvezo z vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 28 uri. Vlaki naj imajo z' vnetni progami lepa z/eze, ke: Is r;a ta način se ustreže potujoči nnbliki in po-vspešuje tujski prom,it. Tudi naj se, cso-bito na gorenjski progi, ne štedi oo nedeljah in praznikih r vozovi, k-arjti kdor plača drago vozovaino, tudi rad sedi, Ufe pa da se miova radi maloinivmcsti u-prave drenjati v hodnikih, ki bi se po predpisih sploh n« smeli zastavljat;. Ali si ravnateljstvo državnih železnic ni na jasnem, kako velikansko odgovornost prevzame 's takim ravnanjem, csobito v slučajih kake nesreč?! Dajts torej dovolj vozov za prevoz turistov, kakor so to k odi v vseh civilizirana državah. TJ-.reditev gori navedenih razmer in zvez je nujno in neobhodno potrebua. Ne odlašajte zopet in ne čakajte na »boljSc« ca,se! — Nemško priznanje Jugoslaviji. Kakor smo včeraj kratko poročali, se je v Berlinu vršilo v soboto, dne 24. tm. zborovanje jugoslovenskega društva, kateremu je prisostvoval tudi naš poslanik. Predsednik nemške kulturne zveze dr. Riidiger je imel predavanje o Nemcih v Jugoslaviji. V svojem predavanju je po-vdarjal. da jugoslovenska vlada z Nemci mnogo bolje postopa kot pa je bivša .madžarska, dasiravno so bili takrat Nem- ; «i v državi »Herrenvolk«. To je vsekakor 'priznanje, katero si naj zapišejo zlasti »aši Nemci za ušesa. Za dr. Riidiger jem je govoril tudi generalni konzul Wierter, ik’i jehaglašal obojestransko željo za čim boljšimi odnošaji med obema državama. Tudi to podpišemo z obema rokama. — Povdarjamo pa, da je za to predvsem potrebno, da postanejo naši Nemci »trpljivi in se že enkrat zavejo, da žive v jugo-šloveniski nacionalni državi. Štiri smrtne obsodbe v Beogradu. " K asači j sko sodišče v Beogradu je potrdilo štiri smrtne obsodbe sodišč I. stopnje. Na smrt obsojeni so Peter Blagojevič, iseljak iz Šetanca radi štirih ubojev in celo vrsto ropov, ki jih je izvršil za časa avstrijske okupacije, nadalje Rade Miljo-' Sevič radi roparskega umora, Stanko Stevanovič in Cveta Milič, ki Sta skupno umorila spečo ženo Stevanoviča. Če ne bodo od kralja pomilošeeni, bo smrtna obsodba izvršena. — Nova bolnica v Beogradu. Vlada je kakor poročajo listi, odobrila kredit 35 milijonov dinarjev za gradnjo nove bolnice za nalezljive bolezni v Beogradu. — Začetek tujske sezone v Splitu. Krasni pomladanski dnevi so privabili na našo dalmatinsko obalo, zlasti v Split, že mnoge goste iz domačih in inozemskih krajev. To dni so prispeli tudi prvi gostje iz Anglije. Pričakuje se tudi mnogo gostov iz Fraucije in Češkoslovaške. Dopisi. Radivoj Rehar: Zagrebške umetnice v Mariboru. , Naš. mariborski umetniški klub vGro-hajr« nadaljuje s svojo šesto razstavo, ki se vrši- od 1. do 16. aprila v veHki kazinski, dvorani, udejstvovanje one«?«, programa, katerega si je postavil že pripeti — seznaniti našo javnost s sta-fejem, sodobne umetnosti v poediuih pro-,-sfincah naše jugoslovc.iske domovine ter isven njenih mej. Dočim rožna ljubljanske umetnike naša javnost že koli-kortoliko z razstav v Ljubljani, so ji , zagrebški skoro gotovo docela tuji; oso-b-ito ji. niso znane umetnice, ki po svojem vztrajnem in , resnem delu v obili meri izpopolnjujejo višino zagrebške u-podobljajoče umetnosti, ki si jo tekom zadnjega časa znala pridobiti ugleda tudi v inozemstvu. Vpled tega jo bila misel, prirediti v Mariboru sedaj ob prvih pomladanskih dneh razstavo zagrebških umetnic zelo hvalevredna in razstava bo pomenila nedvomno tako v umetniško* vzgojnem, kakor tudi v apoznavalnem smislu velik korak naprej, šesto umetniško razstavo kluba »Grohar« bodo tvorila dela trojice zagrebških umetnic: Nalite Rojc, Tereze Paulid in Anke Marti- m %■, Stolpa Nasta Rojc je bila rojena jso Iz Ptujskega polja. »Rublje«, prva slovenska izdelovalnima vsakovrstnega perila za ženske in moške, Maribor. A-leksandrova cesta 23, ima potnika, ki govori zelo slabo slovensko — poleg pa še vsiljuje trgovcem nemške naroči ln e kopije na sicer slovenskih tiskovinah. Takih tvrdk je pa v Mariboru več. Tukaj ,naj naše narodne trgovske organizacije odločno nastopijo. Prvo je, da nobeden od tvrdk z naše države ne sprejme nobenega trgovskega nemško pisanega dopisa ali računa, drugo pa, da ne razpravlja z nobenim potnikom, kateri ne zna pravilno slovensko ali lirvatsko. Tre-bo pa tudi v časopisih objavljati vsa podjetja in trgovce, kateri v tem oziru ne postopajo korektno. SJov. Bistrica. V soboto, dne 24. marca zvečer se je vršil v hotelu »Beograd* pevski koncert Kubanskih kozakov. --Videlo se je, da celo naši Bistričani nimajo smisla za lepo petje, kajti udeležba je bila zelo pičla. Kozaki so nastopili v svojih tipičnih nošah pod vodstvom pevovodja g. Sokolova. Petje je bilo naravnost sijajno izvedeno, videla se je tehnika, ki pri naših zborih primanjkuje. Pevski zbor ima nekaj izborno izšolanih slasov. Po petju so se vršili plesi (gopak in kozaški ples). Kozakom, ki potujejo na turnejo po Italiji, Španski, Franciji in Ameriki, želimo srečno pot in obilo uspeha. Središče ob Dravi. Tukajšnji Sokol priredi dne 2. aprila ob 19. uri zvečer prvo telovadno akademijo v svojem novozgrajenem Sokolskem domu. Po telovadbi je preskrbljeno ža prosto zabavo s plesom in za do dobro postrežbo. Vsi člani in prijatelji Sokolstva se k prireditvi naj-prisrčneje vabijo. Zdravo! Svetinje. G. župnik Bratušek šikanira na najrazličnejše načine naše vo-lilce, če imajo kaj pri njem opraviti. Vpije nad njimi, da je slišati na cesto. Pozabi namreč, da je izvrševanje njegovih poklicnih opravil njegova dolžnost, ne pa usluga. Čudimo se, da tako postopanje trpi ordinarija!,. Po 18. marcu je sploh tako zmage pijan, da odreka vsakemu demokratu pravico obstoja ter bi mu sploh najraje preprečil, da po svetu hodi. Mi pa smo celo prepričani, da pride tudi za njega čas iztreznjenja. Belovarju, kjer je dovršila tudi ljudsko šolo in realko. Že v tej prvi mladosti se je mnogo bavila s slikarstvom ter se želela posvetiti popolnoma umetnosti. Po končani srednji šoli je odšla v Zagreb, kjer se je par mesecev šolala privatno v ateljeju znanega umetnika Antona Ive-koviča, se pa potem zopet vrnila v Belo-var na posestvo svojega očeta Milana Rojca, v slikovito in divjo naravo ravninskih pragozdov, ribnikov, močvirij in rečic. Ta doba življenja v svobodni naravi je močno vplivala na njeno uihet-niško-dovzetno dušo ter ji vtisnila trajne sledove, ki so našli izraza v mnogih krasnih pokrajinskih slikah. Toda mlada Nasta se ni zadovoljila s tem, kar sta ji nudila narava, nadarjenost in domača šola, hrepenela je po spoznanju visoke umetnosti tujega sveta; zato je odšla 1. ]905. na Dunaj, kjer je dve leti obiskovala razne umetniške šole ter bila povsod najboljša učenka. Toda tudi Dunaj ji ni zadostoval, hotela je v center nemške umetnosti — v Monakovo, kamor je odšla 1. 1907., posečala tam hkrati več šol ter pridno poslušala tudi na univerzi predavanja slavnega estetika, profesorja Corneliusa. Iz Monakovega se je vrnila zopet na Dunaj, kjer se je posvetila tudi kiparskemu študiju. Dozorela in obogatena z novimi impulzi se je povrnila 1. 1910. v domovino, kjer; gi je. zgradila lastne , atelje Mariborske vesti. Maribor 28. marca 1923, f Dr. Karel Verstovšek. Sinoči ob pol devetih zvečer je umrl v svojem stanovanju v Wildenrainer-jevi ulici g. dr. Karel Verstovšek, ena najmarkantnejših političnih osebnosti na bivšem Spod. Štajerskem. Bil je v vodilnih vrstah Slov. ljudske stranke. Dr. Verstovšek je delj časa bolehal na ledvicah in je sedaj podlegel težki bolezni. Rojen je bil 1. 1871. Po dovršenih gimnazijskih študijah v Mariboru je študiral, filozofijo in se posvetil profesuri. Kot visokošolec je bil član »Triglava«. Kot profesor je služboval dolga leta v Mariboru, kjer se je začel udeleževati političnega življenja v klerikalni smeri. Leta 1909 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor, 1. 1911 pa v državni zbor na Dunaju. Izvoljen jo bil nadalje za zastopnika Slovencev v deželnem zboru v Gradcu kot naslednik pokojnega prof. Bobiča. Stal je na odločno narodnem stališču in je v borbi z nemškimi nacijonalcj izbojeval slovenski stvari riiarsikak zadovoljiv uspeh. Bil je tudi slovenski odbornik takratno c. kr. kmetijske družbe. V vojni dobi se je z vnemo udeleževal deklaracijske politike, tik pred prevratom pa je bil izvoljen za podpredsednika Narodnega, sveta v Mariboru. Po preobratu ga je njegova stranka poslala v Narodno vlado. Prevzel je poverjeništvo .za šolstvo in ga vodil v časih, ki so bili odločilnega pomena za naš bodoči razvoj. Na polju narodnega šolstva si je pridobil zasluge, ki jih priznava tudi vsak pošten strankarski nasprotnik. Pokojnik je z veliko vnemo in marljivostjo reorganiziral naše šolstvo in mu dal slovenski značaj: ohranil nam je vse zavode in šole ter Si pridobil zasluge tudi za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča. Po več kot euo-letnem delu na poverjeni škern mestu je stopil v pokoj. Odslej je sodeloval pri denarnih organizacijah svoje stranke, bil pa je tudi Izvoljen za občinskega svetnika mektne občine mariborske. Dr Verstovšek je bil častni občan 8 občin mariborskega okraja. Kot oseba je bil koncilijanten in pošten ter jo užival ugled tudi v nasprotnih vrstah. Za zasluge, ki si jih je pridobil kot naroden delavec, naj ga. spremlja v grob narodna hvaležnost. Bodi mu lahka mariborska zemlja, katero slovenstvo je branil v najtežjih časih, m Na naslov gradbene sekcije smo že enkrat, napisali notico, v kateri smo o-pozarjali na razpadajočo* ograjo na Ruski cesti nasproti ljudske šole. Sedaj je ograja že popolnoma razpadla in se je začela že rušiti cesta, vendar pa se gradbena, sekcija še vedno ne gane. Menda bodo začeli še le popravljati takrat, ko se bo udrlo že pol ceste in ko bo par o-trok in nekaj vozov zdrčalo v Dravo. — Pozivamo merodajne činitelje, da si na ter pričela delati samostojno. Že istega leta (1910.) se je vdeležila s sedmorico svojih slik razstave hrvatskih umetnikov v Zagrebu ter vzbudila splošno'pozornost. »Obzor« je prinesel o njej in njenih delih med drugim tudi sledečo zanimivo konstatacijo: »Danas n ovoj izložbi moramo konstatirati, da mladi — jako mladi — elementi kao Nasta Rojc imadu u sebi snagu i odvažnosti, koje ne na lazi mo u mnogim našim umjetnicima.« Kmalu na to je priredila v Zagrebu kolektivno razstavo svojih del, ki je jako dobro uspela. Leta 1912. se je vdeležila TV. jugoslovenške umetniške razstave v Beogradu; razstavila je 7 slik, od katerih jih je bilo šest kupljenih za muzej, ministrstva itd. Žalibog pa so bile te slike za časa avstrijsko-ogrske okupacije Beograda. deloma uničene, deloma pa pokradene. Sedme slike (autoportret) umetnica ni hotela prodati v Beogradu, ampak jo je pozneje oddala moderni galeriji v Zagrebu. Ta slika je bila večkrat reproducirana tako v domačih kakor tu li v inozemskih revijah. Na razstavah društva »Lada« v Zagrebu sta bili kupljeni njeni sliki »Popotnik« in »Studentinja« za Strossmayerjevo galerijo v Zagrebu. O priliki razstave hrvatskih umetnic v Osijeku je tamošnja občina kupila njeno sliko »Moj pes« za mestni muzej. O Nasti Rojc so se izrazile vse kritike jako pohvalno; o njej ge je pisalo ye- licu mesta ogledajo položaj in ukrenejo nemudoma vse potrebno, da se ta nftdo-statok, ki ni v čast gradbeni sekciji, čini prej odpravi. _ „ m »Težke ribe«. V včerajšnji notici pod tem naslovom je tiskarski škrat w pustil več besed, “vsled česar je bil sta" vek nejasen.. Pravilno se glasi:- »Neprisiljen, zdrav humor še danes ugaja J1®-odru in ohranjuje pri življenju to snovno, ne baš odlično komedijo poljskega Pisa-' telja M. Baluekega«. ; m Študijska knjižnica. Študijska knjižnica se začenja suiotreno urejevati*-tako da bo že v doglednem času pop®' noma ustrezala svojemu namenu. M«‘ na občina je nastavila za knjižničarf8 podpolkovnika v p. g. Davorina 2unk°' vica. čigar ime je dobro znano v krogi11 naših slavistov in zgodovinarjev. »»J dijska knjižnica bo,od Velike noči daW odprta vsak pondeljek in petek od r" ure. V velikonočni številki bomo čali kaj več o ustroju te nove kulturt® naprave, ki zasluži vso pozornost in 9-datno podporo naše javnosti. ■;* m 8 a nat tii večer. Kakor smo že por°' čali, priredi ga. Brandl-Pnlikan z. go??' Hermanom Frischom dne 4. aprila v n>“' H Gotzovi dvorani drugi sonatni vc0me,m besede gladujejo. V šolo sj I? ne morejo več, ker so nagi. in bova! f61”0’ da se na'Wej° m©d našim prebi-w vkljub vsemu egoizmu in ma- an ,. Zmi1 še usmiljena srca! Na nje 200 •lramv°' Mal pritrgljaj sebi in .100 ali vel'J? Ve^ ^ak|h usmiljenih src bo zmoglo nar ^arove v katerikoli obliki (de-’ °bleko, živež, obutev itd.) sprejema re Ul®tvo »Tabora«, kjer so imena obeh razpolago. r i11. Občni zbor Društva za stavim po-pr j11?.0!*50 ss j® zaradi. volitev moral ob 2fl SP vr®' v ^etr*ek c*ne apr^a va]nj .Ur' zvečer v magistralni posvero- Vrst1 ^ep®e romane in druge razno-vs v,n^ knjige iz svetovnega slovstva v “.^zikib izposojuje proti neznatni 5z-neSofni »Ljudska knjižnica« v Narod-v« i •'011111 • Knjižnica kupi takoj po izidu *Sako novo slovensko knjigo. vidi Pasjj kontumac sicer še ni ukinjen, 1Pa že mnogo psov, zlasti v predaš .lih tekati brez nagobčnikov okili. V ~ rit®rjevi ulici je včeraj ugriznil pes ^'količa ljudskošolskega učenca i&t • Karnerja ter mu prizadejal prevar rar10- Nikolič se bo moral zago-'la‘i radi prestopka pasjega zapora. ^Tatvina konjske opreme. Posestni-bil Kuat'nu Supreju v Dubrcvcib je hl.iv V no^ dne m- okradena izpred vr kompletna konjska, oprema, ki je 8varpa kron. Pred nakupom se »la Ve!lka tatvina v brzovlakn. Dne 25. n r<:a ie bil v brzovlakn med vožnjo od 'Alt/- P°ijean vk radon r uk emu kov?ZlJU ^,r*e<-'man lz Sofije usnjat potni ž ce» z belo platneno prevlako. V kovna os"10 bančna knjižnica, glaseča Ha ni'lijonov aK ter 170.000 kron1 de-fanfJa' tatvine je osumljen nek kmečki ’ *i ga orožništvo zasleduje. bila* ^rafta zdravila. Neka Ana H. je tsk iIna'0 bolna. V tem času jo je ob-^ , neka ciganka, ki ji je proti pti-•hač*11 °lpkodnini obljubila »dobro do-bila Pravilo«. Čez nekaj časa se je vr- * malo stekleničico, ki je vsebovala *aht ai°^no tekočino. Za to »zdravilo« je ki rjjTa^a dve žepni uri, vredni 7.800 K, ciga 0 lahkoverna Ana H. res izročila THa i .i6 ž njimi seveda nemudo- je , .Rinila. Pozneje se. je ugotovilo, da 2dr= v Jeklenici s čudežnim in dragim Dlom — kalna, voda. Pj.jnrazv®seljiv. Vsi dunajski listi So tik ^ Pohvalne ocene; celo strogi kri-druJ ^reie Presse« je napisal med Stud'”11 ^Man sieht etwa 60 Bilder und v0n lg1’ ^mrdschaftliches und Figurales ®eh kS*0 ®ojc, einer unzweifelhaft stler. begabten jungen kroatischen Kunsti (ler aucb schon mehrmals im MnrfS u fl?aus begegnet sind. Die Sachen tnalt + * Tlnd kouragiert herunterge-*e' u in der Wirkung und gut ge- j 0 aet<« Vsi ilustrirani listi so prinesli >š u °ije nienib razstavljenih slik; j 1 yQevniki*in tedniki so priobčili dalj-fo8,. krnjše kritike. Celo angleški »The eP j'.0* j® zaprosil za podatke in foto-8*1- C n^ea^b slik. O tej razstavi so pira 1 «.Ce^° V -^meriki. Zadnjo kolektivno z stavo je priredila umetnica 1. 1918 v lje8re a Mnsko leto je o priliki kra-tuip6 POrok® razstavila nekaj svojih del sta *•Da 3'u^OR)°venski umetniški raz-j Vl v Beogradu. Prošlega leta si je tlim v Zagrebu lastno vilo z moder-], ateljejem, ki odgovarja njenim že-osobito v svetlobnem oziru. Pri nas 0 razstavila 89 del. rnga umetnica, ki se udeleži riaše ® razstave, je Tereza Paulič, učitelji-*^ih strokovnih sol za šivanje pe- žiivt riTnetnih izdelkov (vezenin1, \ •Panlič 5® posečala najprej čiišjo 4oio za ;iameta<>at ia Narodno gledališče Repertoire: Sreda. 28. marca Škrjančkov gaj, A. Četrtek, 29. marca zaprto. Petek, 30. marca zaprto. Soboto, 31. marca zaprto. Velika noč. Drama pripravlja za velikonočne praznike Strindbergovo »Veliko noč«, dramo v treh dejanjih. »Škrjančkov gaj«. Opozarjamo cenj. občinstvo na današnjo reprizo »Škrjan-čkovega gaja«, ki je dosegla pri včerajšnji premijeri jako lep uspeh. Kulturam umetnost x Škrjančkov gaj. Sinočnja premiera te lepe Leharjeve operete je dosegla najlepši umetniški uspeh. Posebno priznanje zasluži dirigent, operni ravnatelj g. A. Mitrovič, vsi solisti, zbor in orkester. Režija g. Rasbergerja je bila vzor p a. V glavni vlogi je briljirala ga. Mitrovičeva, ki je tudi zelo okusno aranžirala plesne točke. Natančne jo oceno prinesemoo priliki ene prihodnjih repriz. H. D. x Prerod. Prejeli smo drueo številko drugega letnika »Preroda«, glasnika za nravno povzdigo naroda, ki prinaša sledečo vsebino; Prijatelji ali ne? (Martin Avšič.) Čujte, čujte, zanimivo! Strah in groza! Iz ameriškega protialkoholnega gibanja,(Občni zbor »Svete vojske«. Alkohol v šolskih knjigah. Napravite konec pohujšanju! Društva za zgradbo in vzdrževanje ubožnic in hiralnic. Dopisi. Drobiž. Sokolstvo. Skupščina Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. V soboto in nedeljo je bil Beograd priča krasne sokolske slavnosti, ki bo vsem^fiMeležencev ostala v trajnem spo-minui^V soboto je bila v starem narodnem gledališču sokolska akademija, v nedeljo pa se je vršila redna skupščina Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, na katero so prihiteli delegatje iz cele države. Zborovanje je otvoril starosta dr. Ravnihar, na kar so se prečitala poročila o dosedanjem delovanju sokolstva. Sa-vez šteje 280 žup z 406 društvi, ki štejejo 42.249 Sokolov in 12.906 Sokolic. Celokupna armada šteje 54.745 članov. Na skupščini je bilo izvoljeno novo predsedstvo, v katero so bili pozvani stari člani Saveza: za starosto dr. Vladimir Ravnihar, I. podstarosta dr. Lazar Car, II, podstarosta Gjuro Paunovič, III. podstarosta Engelbert Gangl. Načelnikom je bil izvoljen med splošnim odobravanjem dr. Viktor Murnik, za njegovega namestnika Miroslav Ambrožič, dalje Vojnovič za Beograd in Branko Palčič za Zagreb. Po končani skupščini se je ob 11. uri dopoldne vršilo razvitje zastave beograjskega Sokola I., kateremu so pri- umetno obrt v Zagrebu, na to pa je bila s podporo bivše hrvatske zemaljske vlade poslana v inozemstvo v svrho studi-ranja umetne obrti. Prvi semester je prebila v Pragi na »umelecko paimvslo- vi školi« (1920-21), drugega pa na tkalski umetniški šoli (gobelinova a kober-covd) v Valašskim’ Mezifičima (Moravsko). Leta 1921-22 je posečala oba semestra tekstilni oddelek dunajske umetnoobrtne šole (Kunstgewerbe«chule Oe-sterreichisches Museum) ter privatni tečaj za tkanje gobelinov in sagov društva »Manus«. Letos v januarju je priredila skupno z g. Martiničevo razstavo umetne obrti v Ulrichovem salonu, v Zagrebu, o kateri so se vsi listi izrazili jako pohvalno. Sedaj je gdč. Paulič učiteljica na zagrebškem ženskem učiteljišču.. Pri nas bo razstavila 65 del. Tretja umetnica je ga. Anka Marti- nič, rojena v Bakru, kjer je tudi preživela svojo rano mladost; živela pa je pozneje do 16 leta, ko se je zopet vrnila v domovino, v Romuniji. Absolvirala je štiri letnike ume(niško-obrtne šole v Zagrebu ter kot štipendistka posečala na to dve leti razne kurze v Pragi, v Lip-skem ter na Dunaju. Njena stroka so diplome, usnjerezi ter razni slični umetnoobrtni izdelki. Razstave v Mariboru ise " z ,61 deli. : 35--* , sostvovali številni dostojanstveniki. Funkcije kuma jc vršil v imenu kralja prvi kraljevi adjutant general Hadžič, ki je imel na zbrane Sokole kratek govor. Ginljiv je bil prizor, ko je načelnik dr. Murnik prijel v bojih za svobodo preizkušeno savezno zastavo ter jo pobratil z najmlajšo sestrico. Po končani svečanosti se je razvila impozantna povorka mimo kraljevega dvora, od koder sta odzdravljala vzklikajočim Sokolom kralj in kraljica, Ob 13. uri je beograjska občina Sokolskemu SaveZu na čast priredila banket. V pondeljek zjutraj so sc delegatje vrnili domov. -a~ o Telovadna akademija sokolskega društva v Mariboru se vrši nepreklicno v soboto dne 7. aprila 1.1. ob 20. (8.) uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Vspored bo bogat in nam bo nudil proste vaje izbranih vrst članic in članov, vaje na orodju in starogrške kipe. Poleg telovadbe bo nudil večer zelo lep koncertni program, ki ga proizvajajo priljubljena bivša primadona Narodnega gledališča gdč. Mezgečeva, ki jo bodo Mariborčani po dolgem odmoru zopet enkrat slišali in gospod notar Ivan Ašič, ki ga Mariborčani že dolgo poznajo kot izvrstnega pevca. Nastopi tudi prvič društveni orkester s umetniškimi komadi. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Prosimo ponovno vsa narodna društva, da se ozirajo na to našo prireditev in pričakujemo z ozirom na lepi program mnogobrojen obisk narodnega občinstva. — Odbor. Turistika in šport. ; OASPD. 1. aprila: Izlet na Golte (Mozirski koča, 1344 m). Ob 5.20 do Celja, ob 8. do Paške vasi čez Gorenji vrh, Mozirje, Šmihel j. Izlet na Boskovec (1590 m) in Med ved jak (1566 m) vodi načelnik Savinjske podružnice g. Kocbek. V koči se prenoči. Provijant s seboj vzeti. —• 8. aprila: Ribniško jezero. Ob 5.05 do Brezna. Provijant. — 15. aprila: Lisca. Ob 5.20 do Brega. Provijant. — 22. aprila: Klopni vrh - Slapovi - Jelenska peč -Smolnik - Ruše. Ob 5.05 do Fale.) Pro-vijant. — 29. aprila: Mrzlica (Savinjski Triglav). Ob 5.20 do Celja, ob 8. do Žalca. Provijant. — Opozarjamo, da so podrobnosti izletov vedno razglašene v izložbah trgovin gg. Ig. Baloh, Grajski trg, Armin Ellinger, Kralja Petra trg, Franjo Majer, Glavni trg in Pint ir & Lenard, Aleksandrova cesta. — Glavni smoter izletov ie dobavljanje slik za skioptična predavanja in spoznanje 'naših lepih pokrajin, vsled česar vabimo, da se nam vsi, ki ljubijo najavo, pridružijo. Amaterji naj vzamejo aparate s seboj. — Odbor. "............ " »v Izpred sodišča. Maribor, 26. marca. Pri obrambi matere zabodel človeka. 221etni posestnikov sin Alojz Pernat v Spodnji Gorici, okraj Maribor, se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem radi pregreška zoper varnost življenja po § 2 g in 335 k. z. Posestnikov sin Jakob Robar v Spodnji Gorici je imel že 13 let ljubavno razmerje s posestnikovo hčerjo Rozo Pernat v Spodnji Gorici, ki je sestri današnjega obdolženca, s katero 'se je nameraval poročiti. Ker mu njena mati Ana Pernat ni hotela dati toliko dote, kolikor je on zahteval, se je večkrat žnjo prepiral in jo pretepal. Tako je tudi 21. januarja zopet razsajal v sobi Ane Pernat, ki je bila že legla v posteljo, in jo tepel. Na.njeno kričanje je prihitel sin Alojz Pernat — današnji obdolženec — in ko je vstopil v hišo, je videl, da pretepa Jakob Robar s stolom njegovo mater. Pristopil je k naailnčž i, mu vzel stol iz roke in ga hotel na lep način spraviti iz sobe. Robar pa je začel škripati z zobmi in je rekel: »Nocoj ‘mora biti eden mrtev«. Pograbil je vnovič stol, z istim udaril Ano Pernat in rtato zopet zamahnil proti njej. V tem trenutku je Pernat razgrajača, ki ga ji poznal kot velikega suroveža in nasilneža in’ je. v resnici strah celi vasi, zabodel večkrat v prsa s kuhinjskim nožem, tako, da se je ta zgrudil mrtev na tla. Obdolženec pti-znava svoje dejanje. Zagovarja še. da e;jravpaLv-<*a .je. hotel Robarja le nekoliko raniti iit M tem ustrašiti, da bi ubranil pred, nj«g<*r vim napadom svojo mater. S svojim dejanjem pa je obdolžen«? na vsak način prekoračil meje potrebno obrambe s tem, da, je branil svojo matqp zoper s stolom napadajočega Robarja 81 kuhinjskim nožem in ga nič manj, nego sedemkrat zabodel. Sodba se glasila il mesece strogega zapora. ., Nevarne grožnje. T * ,1 'V' Posestnica Marija Lorenčič v S] njem Gasteraju. okraj Sv. Lenart goricah, je prodala 1. 1. po Veliki posestnikoma Janezu Zelenko irf Škerlecu nekaj posestva. Ko se je vrni#' njen 211etni siti Vinko Lorenčič jz Nenfeti ške Avstrije, in zvedel za to prodajo, je zače.1 hudovati nad kupci, si domb^ Sl ja joč, da ne bo ničesar, podedoval prt svoji materi. Grozil jim je, da bo vrtat: poklal in jim vse zažgal. To grožnjo M ponovil tudi 5. januarja, ko je prišel koliko vinjen domov. Rodbini Zeleniko Škerlec ste bili radi te grožnje v kem strahu, ker poznajo Lorenčiča nasilnega človeka, ki je v vinjenem t nju zmožen vSa.kega zločina. Stražili svoje poslopje hoč in dan boječ se, da nasilnež izvršil svoje grožnje. Žugal jg’; že enkrat Škerlečevim in bil radi tega,: že kaznovan in je tudi Ivana Škerl«** teško telesno poškodoval. Lorenčič j«Mffi| pred okrožnim sodiščem t obsojen1. Utt leto težke ječe. ' . y Objave. § I. Mariborski Bioskop. Na velikonočno soboto, nedeljo in pondeljek predvaja v I. Mariborskem BieakofM velika senzacijonelna veseloigra f zna* menitim’ igralcem-komikom’ Max derom' v glavni vlogi. »Bodi moj«, je naslov tej izborni veseloigri; k( j najboljše režirana veseloigra * Ma Linderom in ki prekaša vse dotod komike. V torek začne 1. del veli! skega pustolovnega romana »RadlMn ki obstoji iz 6. epoh. se bode pa v 3. delih, tako da bode pri vsak! stavi predvajan 1. del to je dv« hkrati. V glavni vlogi znamenita kanska igralka nazvana ženski Pollo. ki navedenega v smelosti.] prekaša. ..».•<*!> iffl Gospodarstva Ti g Vse železnice ▼ Evropi pastvHe. položaju naših železnic nas lahko nekoliko tolaži dejstvo, da nismo država, katere železnice izkazujejo manjkljaj. Vse železnice v Evropi;1 državne ali zasebne, izkazujejo ra ma še večje deficite, kakor pri nafti S nje naših železnic se je v zadnjem! s pomočjo reparacij, ki jih dobivatmW i Nemčije in drugih premaganih drža« 1 račun srbske zmage, znatno izboljša!« upati je, da bo s časom zavladal red. V praških »Narodnih Listih« na dr. Fousek kot vzrok tega nenormalMega stanja evropskih železnic manjši promM, previsoko število železniškega osobja tkr neekonomično razdelitev službenega i in' odmOra, kar dokazujejo brez razlil« vse državne iri. zasebne železnice, imajo n. pr. holandske železnice v ia 13b0 km leta 1921 deficit 20 nrilijoflOv ‘ landskih goldinarjev, švicarske v 2382 km 73 milijonov švicarskih' francoske 1.100 milijonov francoskih frj italijanske 2 milijardi lir, danske milijonov dabskih kron', angleške 481 stf-jj lijonov funtov. V Avstriji je v proračunu preliminiran deficit 1491 milijoripv Češkoslovaške Železnice 90 izkazovale ’ 1919 103 milijone čK deficita, leta 19901 proračunski deficit za železnice 544 itni!?« .ionov čK, za leto 1921 pa 555 milijone«; čK, a za leto 1923 poleg poldrugo .iardo investicij še 745 milijonov čK prh* manjkljaja. ■ . Zanimivosti. r 15 letni deček umrl radi tobaka. Sunderlandu na Angleškem je umrl predi dnevi nagloma neki 15 letni doček. Vfl# javnost je bila razburjena radi te Seprt*' čakovane smrti. Dečka so raztelesili pokazalo se je zastrupljenje z nikotinom, ker je deček pokadil preveč cigaret. Kadil je seveda na skrivnem. Sedaj 80 pri* čeli celo akcijo, da bi se preprečil«-kips* flje tobaka,.pri aedorMlih., " Posebne pa rte se ne razpošiljajo. S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je zapustil danes, dne 27. marca ob pol 21. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v starosti 52. let, naš preljubi in skrbni soprog in oče, gospod dr. Karel Verstovšek profesor, bivši državni in deželni poslanec, deželni odbornik, bivši poverjenik Narodne vlade in deželne vlade, član mestnega sveta, častni občan občin: Velenje, Pameče, Topolšica, Sv. Križ nad Mariborom, Ruše, Smolnik, Lobnica, Hotinja vas-Orehova vas, častni predsednik mariborskega Orla, član načelstva Zadrufne zveze, član nadz»rstya Zadružne gospodarske banke, predsednik izvršilnega odbora SLS za Štajersko, dolgoletni član načelstva Spodnještajerske ljudske posojilnice i. t. d. Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v petek 30. marca ob 14. uri iz hiše žalosti, VVildenrainerjeva ulica št. 6, na pokopališče v Pobrežju. Svete maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi. Prosimo tihega sožalja. 6ia Maribor, dne 28. marca 1923. Pavla Verstovšek, soproga. Zora, Zdenko, Boris, Božidar, Ciril, Metod, otroci. ittiftoajatelj: KoBBoretf »Tabar*. « Odgovorni urednik: KudoK Qa! Tlaka: Maribarska Uskar** d.' d, St/rati 3. Maribor. 29. marca 1^3. Pozor! Ravnokar je prispela večja poš ljatev najfinejšega daimatin. muškata in opolo 'skatera točim po konknrenčnih cenah v Dnlmja-tinski kleti rcstavraci j e „Mari» bor“. Preskrbite si to izborno kapljico, dokler so cene nizke! — Za obilen obisk se priporoča ei6 Lojze Bratož, gostilničar. • E)©)©)©©©)©®©©©©©©)©©©©©!! Penlo o i s-i kravate čepice, nogavice In ostale novosti je dobila nova trgovina B. fKllImlf I KlfflJ. Maribor, Gosposka ul. 26. ftfala oznanila Za praznike I Dobro vino domačega pridelka po 28 K. kakor tudi iivrsten stari Lju'o-merčan se dobi v gostimi Dergas Koroška cesta 48 til 8 2—1 Blagajna (VVerlheim) 8t. 2, glasovir in lepa praproga (.Smirna) velikost 2x3, so takoj proda. Nailov pove uprava lista 621 Manufakturna trgovina FRANJO MAJER, MARIBOR Glavni trg štev. 9 Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševijota in kam-gama za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog itd. ■ manufaktumemu blagu za obleke, perilo, nogavice, kravate i. t. d. so pri :1 tvrdki 613 2~i j M. Feldin, Maribor 25 A HVAJL^ A. Za miiojfobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smiti moje srf.noljuliljene, nepozabno hčerke JONE ŠTEPEC za poklonjene vence in .šopke, se najiikrenejse zahva-■ linjem. Posebno Zahvalo sem dolžna g. nadučitelju Tomažiču in č. g. Sparla za poslovilne besede ob odprtem giobu. c.ec.ilijanskeiBu drufttvu za sr. mašo, ki se bo darovalu v spomin bkgopokojnc, vsam tovarišicam. tovarišem, prijateljem in znancem za *bilno udeležbo pri pogrtbu in pevcem za ganljive žalostinke. 6J.2 , , Žalujoča mati. Mestna občina mariborska javlja tužno vest, da je njen zaslužni občinski svetnik, gospod dr. Karel Verstovšek profesor v Mariboru i. t d. / ' • 1 ' • >' ' "v o ::/, *. ■ . •* . , . • .; ‘ ; dne 27. marca 1923 preminul. Pogreb se vrši v petek, dne 30. marca 1923 ob 14. uri iz hiše žalosti, VVildenrainerjeva ulica št. 6, na mestno pokopališče v Pobrežju. Maribor, dne 28. marca 1923. Časten mu spomin!