PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Italijanska vlada odredila pomoč v zdravilih in živežu za 10 milijard lir
Palestinci v kritičnem položaju: eni umirajo od lakote, drugi pod bombami
Izraelci bombardirali njihove položaje pri Saidi - Pogajanja za talce
BEJRUT, RIM — Libanon ni bil menda še nikoli tako podoben sodu smodnika s prižgano vžigalno vrvico kot je zdaj. Usoda 26 talcev različne narodnosti z anglikanskim posrednikom Terryjem Waitom vred, ki so v rokah šiitskih skrajnežev, visi na nitki, palestinske družine v obleganem taborišču Burž el Baražneh umirajo od lakote, palestinski borci na jugu države padajo pod izraelskimi bombami, v Bejrutu pa se bijejo krvavi boji med versko-političnimi skupinami.
Načrt za fizično likvidacijo Palestincev izvajajo srhljivo natančno. Pred vhodom v taborišče so že od srede tovornjaki z živežem in zdravili, ki pa jim šiiti (in Sirci) ne dovolijo vstopa in streljajo, da bi preprečili kakršno koli pomoč 24.000 nesrečnikom. Pravijo sicer, da bo to trajalo vse dotlej, dokler Arafatova PLO ne bo umaknila svojih ljudi z Magduša blizu Saide. V šiitski četrti Bejruta je kakšnih 300 Palestink javno zahtevalo prekinitev obleganja, istočasno pa so se tudi na mednarodni ravni zvrstile številne diplomatske in konkretne pobude za rešitev Palestincev.
Izvršna komisija EGS je nakazala 1,4 milijarde lir za hrano in zdravila, ki naj jih posreduje nesrečnežem Mednarodni rdeči križ, francoski predsednik Mitterrand je pozval k
podobni pobudi Chiraca, italijanska vlada pa je namenila »civilnemu prebivalstvu in palestinskim beguncem v Libanonu« 10 milijard lir pomoči v obliki živil in zdravil. Andreotti je rekel, da bo blago prišlo sicer težko do cilja zaradi zadržanja šiitov, a da bi se dalo zadevo rešiti s podobno pomočjo šiitskim siromakom. Drevi pa bo v Neaplju solidarnostna manifestacija, s katero hočejo mladinske organizacije KPI, PSI, ACLI in KD ter sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL ob zaslombi DP in gibanja Azione cattolica spodbuditi domačo in mednarodno javnost k stvarnim akcijam za rešitev palestinskega problema.
Kot rečeno, je napad na Palestince večstranski. Izraelska letala so bombardirala včeraj njihove postojanke pa tudi civilna poslopja blizu Saide in ubila 5 ter ranila 20 ljudi, med njimi ženske in otroke. Gre za peto tovrstno agresijo v tem letu.
Kaj pa talci? Shultz je znova zatrdil, da se z ugrabitelji ne gre pogajati, enako pravijo v Tel Avivu, gotovo pa je, da se tako Izrael kot ZDA skrivoma pogajajo, pri čemer naj bi jim poleg Mednarodnega rdečega križa pomagala Švica. Šiiti so včeraj zajeli še enega človeka, tokrat bivšega svetovalca libanonskega državnega poglavarja.
(dg)
O'
O
Zopei
med socialisti in demokristjani
RIM — Premirje med socialisti in demokristjani je bilo kratkotrajno. Včeraj je podtajnik PSI Martelli polemiziral z De Mito, desna roka demok-ristjanskega tajnika Mastella pa je opozarjal na nevarnost, da bi dialektika v večini lahko onemogočila politiko, ki jo nameravajo skupno voditi vladne stranke.
Martelli je še zlasti poudaril, da kongresni dokument PSI nima nič skupnega z možnostjo predčasnih volitev in da so s to možnostjo povezane kvečejmu sistematične polemike de-mokristjanskega tajnika do zaveznikov. Podtajnik PSI je načel tudi vprašanje štafete in je dejal, da bo do štafete prišlo, če bo obstajala složna večina, ki bo sposobna reševati probleme v državi.
Clemente Mastella pa je dejal, da ljudje čedalje manj verjamejo sporazumom, kakršnega so dosegli julija lanskega leta in da se vedno bolj sprašujejo, ali tisti dogovori res veljajo za vse stranke vladne večine. Po njegovem mnenju demokristjani verjamejo v sporazum in mislijo, da morajo resno jemati zaveznike, kadar slednji trdijo, da bodo spoštovali dogovore. Prav tako pa KD zahteva, da jo drugi jemljejo resno, kadar trdi, da bo spoštovala politične obveze. Krščanska demokracija, pravi Mastella, ni nikoli kazala volje za predčasni razpust parlamenta in prav tako ne želi, da bi razbitja ali drugi travmatični dogodki onemogočili zavezništvo v prihodnjem petletju. Sicer pa se je Mastella navezal na dejstvo, da je prav prejšnjega dne De Mita zelo pomirjevalno nastopil na televizijski politični tribuni.
Pred rešitvijo sindikalnega spora v agenciji ANSA
RIM — Tudi včeraj se je nadaljevala stavka grafičnih delavcev tiskovne agencija ANSA, vendar obstajajo iz-gledi, da bi lahko prišlo v kratkem času do sporazuma. Odgovorni urednik Lepri je včeraj k temu pripomogel tako, da je potrdil, da je mnenja, da so bili časnikarji v rednem delovnem odnosu tudi potem, ko jih je vodstvo podjetja razbremenilo dolžnosti. Na osnovi te izjave je tudi vodstvo podjetja vzelo na znanje stališča direktorja in preklicalo svoj sklep. Ni pa znano, ali velja ta preklic od torka ali šele od včeraj.
Tudi odnosi med vodstvom podjetja in sindikatom grafičnih delavcev se boljšajo. To je vsaj mnenje vsedržavnih vodstev sindikatov, ki so včeraj izjavili, da so priča umiku s strani vodstva podjetja in da nihče ni postavil v dvom pravice delavcev, da stavkajo. Pogajanja, ki so bila pred nekaj dnevi prekinjena, se bodo tako lahko nadaljevala in sindikati ob tem izražajo upanje, da bi se lahko tudi uspešno končala. Zaenkrat pa vodstvo podjetja ■še ni sporočilo, kdaj bo pripravljeno ponovno začeti s pogajanji.
Zaradi nadaljevanja te stavke so naše današnje vesti morda nekoliko pomanjkljive.
Pogovori delegacije SSG pri podtajniku Valdu Spiniju
Upravni svet SSG za odobritev posebnega zakona s katerim bi premostili finančne težave ustanove
Kolektiv SSG sklenil, da nadaljuje z delom tudi brez dohodkov
RIM - Delegacija upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča se je včeraj v Rimu odločno zavzela za odobritev posebnega zakona, ki naj bi odprl pot premostitvi zelo hudih finančnih težav, v katerih se je znašla naša osrednja kulturna ustanova. Zastopstvo SSG, ki ga je vodil predsednik Bogo Samsa in v katerem so bili še Darij Jagodic, Edvin Švab in Livij Valenčič, se je v senatu srečalo s podtajnikom za notranje zadeve Valdom Spinijem, s predsednikom ožjega odbora .senatne komisije za ustavna vprašanja, ki se ukvarja z našo zaščito, senatorjem Garibaldijem ter s predstavniki političnih strank. V jutranjih urah pa je zamejsko delegacijo sprejel tudi jugoslovanski ambasador v Rimu Skataretiko.
Podtajniku Spiniju, ki v imenu predsedstva vlade sledi parlamentarnemu postopku zaščitnega zakona, je delegacija SSG zelo natančno orisala trenutni položaj gledališča in se zavzela za odobritev zakona, za finančno kritje katerega bo parlament lahko črpal sredstva iz proračunske postavke notranjega ministrstva, ki je namenjena naši narodnostni skupnosti. Podtajnik Spini je soglašal z delegacijo, da je treba sredstva iz finančnega zakona čimprej smotrno upo-
rabiti in dodal, da bo predsedstvo vlade podprlo parlamentarni postopek za čimhitrejšo odobritev zgoraj omenjenega zakonskega osnutka. Vladni predstavnik je tudi dodal, da bo vlada v primeru parlamentarnega zastoja (na primer v primeru morebitnih predčasnih volitev) lahko vzela v poštev tudi možnost odobritve posebnega dekreta o tem vprašanju.
Zatem se je delegacija sestala s senatorjem Garibaldijem in s predstavniki KPI Gerbčevo in Batel-lom, Castiglionejem (PSI), Boggiom in Beorchiom (KD), predstavnikom mešane skupine Fontanarijem ter s senatorjem Pasguinom, ki vodi zastopstvo neodvisne levice.
Komunisti, socialisti in neodvisna levica so pokazali politično pripravljenost za čimprejšnjo rešitev tega problema in seveda tudi za odobritev zakonskega normativa. Obvezali so se tudi, da bodo takoj podpisali zakonski osnutek, katerega besedilo je že sestavila slovenska senatorka Jelka Gerbec. Senator KD Beorchia je izjavil, da bo ta zakonski osnutek med postopkom vsekakor podprl, glede podpisa predstavnika KD pa je vprašanje ostalo še odprto,
čeprav je Beorchia zagotovil politično podporo temu osnutku.
V	zvezi s trenutnim stanjem v naši osrednji kulturni ustanovi smo od kolektiva SSG sprejeli naslednjo izjavo, ki jo objavljamo v celoti:
Situacija, ki se vleče že leta in leta, je ponovno pripeljala SSG v sedanje izjemno težko in nevzdržno stanje. Vse kaže, da odgovorne oblasti ne znajo, ne morejo ali celo nočejo dokončno rešiti finančnega problema ene največjih kulturnih ustanov Slovencev v Italiji.
Kolektiv SSG se je sestal in v poglobljeni razpravi analiziral vzroke tega stanja. Kljub temu da v naslednjih mesecih ne bo prejemal nobenih osebnih dohodkov, je soglasno sklenil, da brezpogojno nadaljuje z delom. S tem je ponovno pokazal veliko mero idealizma in predanost skupni slovenski usodi.
V	tej fazi boja podpira vsa prizadevanja upravnega sveta SSG, kakor tudi vse akcije posameznikov in političnih skupin za dokončno rešitev finančnih problemov te ustanove.
Pokol v Lvovu: sovjetski arhiv odprli Italijanom
RIM, MOSKVA — Telefonska centrala pri tajništvu obrambnega ministrstva v Rimu, ki zbira pričevanja o pokolu okrog 2.000 italijanskih vojakov leta 1943 v Lvovu, deluje s polno paro: doslej je prejela že več stotin pozivov, a precej jih bo gotovo še danes in jutri. Zbrano gradivo bo proučila v ponedeljek preiskovalna komisija, ki jo je umestil Spadolini, tedaj pa bo verjetno tudi vojaški ataše v Moskvi polk. Salati izročil ministru poročilo o svojem obisku v Lvovu in o stikih s pristojnimi oblastmi v Moskvi.
Sovjetsko sodstvo je medtem dovolilo italijanski preiskovalni komisiji, da se seznani z vsem razpoložljivim arhivskim gradivom, poleg tega pa obljubilo vso možno »pravno pomoč«. To je izjavil včeraj lvovski tožilec Leonid Izosimov tiskovni agenciji Novosti, ki objavlja drugo serijo pričevanj in dokazov o nacističnem grozo-
dejstvu. Med njimi je tudi intervju rimskega dopisnika z italijanskim generalom Antoniom Richezzo, ki je v bistvu ponovil, kar je že povedal italijanskim časnikarjem. Potrdil je, da je bilo od poletja do jeseni 1943 v Lvovu okrog 1.500 italijanskih vojakov, ki so pripadali logistični garniziji. Tej je bilo ukazano, da se mora umakniti iz Rusije kot zadnja, zato ni mogoče izključiti, da je bila v Lvovu še po 8. septembru in prišla v kremplje nacističnih krvnikov.
Tožilec Izosimov je pojasnil, da je bila po osvoboditvi Lvova umeščena preiskovalna komisija, ki je imela nalogo preveriti vse nacistične vojne zločine in ki je v tem okviru obravnavala tudi pokol italijanskih vojakov. Arhivsko gradivo, je dodal, pa ni popolno, ker se je po zmagi delno porazgubilo.
Ugo Stille novi glavni urednik Corriere della Sera
MILAN — Ugo Stille je bil imenovan za novega glavnega urednika milanskega dnevnika Corriere della Sera. Zamenjal bo Piera Ostellina, s katerim je podjetje vsekakor sklenilo samo začasno pogodbo. Ime novega direktorja so sporočili danes in časnikarji so na skupščini vzeli na znanje to odločitev, o novem direktorju pa se bodo izrekli šele, kadar bo slednji predstavil svoj program.
Ugo Stille je psevdonim Miše Kame-neskega, časnikarja poljskega rodu, in je zaposlen pri milanskem dnevniku od leta 1946. Leto dni kasneje je že odšel v New York kot redni dopisnik in v ZDA je ostal do pred dvema letoma, ko se je vrnil v Italijo in prevzel funkcijo komentatorja. Velja za enega največjih poznavalcev Združenih držav, o možnosti, da bi prevzel mesto glavnega urednika milanskega dnevnika pa so govorili že pred petimi leti. Stille bo prevzel novo mesto pred koncem meseca.
Avstrijski kancler Vranitzky bo kmalu obiskal Jugoslavijo
DUNAJ — »Z veseljem sem sprejel povabilo na obisk v Jugoslavijo, ker so boljši odnosi med sosedoma pravi element stabilnosti,« je izjavil avstrijski zvezni kancer dr. Franz Vranitzky v pogovoru s skupino jugoslovanskih novinarjev.
»Jugoslavija ima za nas zelo pomembno vlogo, kot sosednja država, v katero potujejo in jo dobro poznajo številni Avstrijci, neuvrščena država oziroma kot država, s katero smo že vzpostavili široke gospodarske odnose,« je poudaril avstrijski kancler.
Izrazil je prepričanje, da bodo pogovori ž njegovim gostiteljem, predsednikom jugoslovanske vlade Brankom Mikuličem, zajeli aktualna vprašanja dvostranskih odnosov in sodelovanja, predvsem na gospodarskem področju. Kancler Vranitz-
ky z velikim zanimanjem pričakuje tudi izmenjavo mnenj o političnih ocenah razmer v Evropi in svetu.
Skupino jugoslovanskih novinarjev je sprejel tudi avstrijski podkancler, predsednik koalicijske ljudske stranke in zunanji minister dr. Alois Mock. Jugoslovansko-avstrijske odnose je ocenil kot zgledne in na poti nadaljnjega poglabljanja.
Vodja avstrijske diplomacije je izrazil zadovoljstvo zaradi bližnjega obiska- zveznega kanclerja Vra-nitzkega v Jugoslaviji in ker se bo v okviru rednih letnih srečanj na ravni zunanjih ministrov tudi sam pogovarjal s svojim kolegom, zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Raifom Dizdarevičem, v drugi polovici leta. (dd)
Preiskavo otežuje zadržanje polk. Northa in adm. Poindextra
Ameriška komisija, ki proučuje afero Irangate zahtevala od Reagana, naj ji podaljša mandat
NEW YORK Tako imenovana predsedniška komisija, ki preiskuje delovanje sveta za nacionalno varnost, se je ponovno sestala s predsednikom Reaganom, obenem pa je zaradi nekaterih novih informacij, do katerih je prišla pred nekaj dnevi, od njega zahtevala, da ji podaljša mandat do konca februarja.
Vsebina pogovora članov komisije, ki jo vodi bivši senator iz Teksasa John Tower, z ameriškim predsednikom ni znana, del ameriškega tiska pa piše, da preiskava zelo slabo napreduje. Še vedno ji namreč ni uspelo odgovoriti na ključno vprašanje: ali je predsednik Reagan vedel o tajnem financiranju antisandinističnih sil; in če ne, kdaj je zvedel za omenjeno akcijo.
Tričlanski komisiji, v kateri sta tudi bivši državni sekretar Edmund Muskie in bivši svetovalec za nacionalno varnost Brent Scowroft, je po trditvah The New York Timesa uspelo ugotoviti, da je bil štab sveta za nacionalno varnost v času, ko je kongres sprejel zakon, ki je prepovedoval vsako pomoč anti-sandinističnim silam Nikaragve, vpleten v akcijo za zbiranje tajne pomoči. Preiskavo otežkoča tudi dejstvo, da sta bivši Reaganov svetovalec za državno varnost admiral John Poindexter in podpolkovnik Oliver North, ki sta bila glavna akterja omenjene tajne akcije, zavrnila pričevanje tako pred kongresom kot tudi pred predsedniško komisijo, ki raziskuje delovanje sveta za nacionalno varnost. Predsednik Reagan je včeraj ponovno zavrnil zahtevo komisije, naj v svojstvu vrhovnega poveljnika od Poindextra in Northa zahteva sodelovanje v preiskavi. Tiskovni predstavnik Bele hiše je sporočil, da »bi bil takšen predsednikov korak protiustaven«, saj ameriška us-
tava obtožencem dovoljuje, da ne dajejo samoobre-menilnih izjav.
Včeraj je predsednik Reagan dal komisiji na vpogled tudi del svojih osebnih zapiskov, ki se nanašajo na tako imenovano iransko afero. Komisija je dobila na vpogled pretipkano verzijo, poleg tega pa ji Bela hiša zato, da ne bi bila kršena »predsednikova zasebnost«, ni dovolila napraviti kopije omenjenih Reaganovih zapiskov, tako da ne bodo vključeni v končno poročilo.
Potek preiskave ovira tudi dejstvo, da se bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Robert McFarlane zaradi poskusa samomora v ponedeljek ni pojavil pred komisijo, kot je bilo predvideno. McFarlane, ki je dal idejo za tajno prodajo ameriškega orožja Iranu in je kot posebni odposlanec predsednika maja lanskega leta obiskal Iran, je namreč ena izmed ključnih osebnosti celotne afere.
Po izjavah predstavnikov bolnice v Washingtonu, kamor so v ponedeljek zjutraj prepeljali McFarlana, se njegovo zdravstveno stanje izboljšuje. McFarlane je v nedeljo zvečer zaužil od 30 do 40 tablet valiu-ma, zdravila, ki ga uporabljajo za lajšanje bolečin in deluje kot mišični relaksant. Američani, ki poskušajo narediti samomor, običajno največkrat posegajo prav po tej vrsti zdravil. Drugi dokaz, da je šlo za poskus samomora, pa je dejstvo, da so ob njegovi postelji našli tudi poslovilno pismo.
McFarlane, ki je doslej sodeloval v vseh preiskavah iranske afere, naj bi padel v težko duševno krizo, ker je postal ena izmed glavnih obremenilnih prič, saj so se nekatere njegove izjave bistveno križale z uradnimi izjavami Bele hiše, po drugi strani
pa naj bi si začel očitati, da je eden izmed glavnih krivcev za to afero. Omenjena tajna akcija z Iranom je namreč stekla še v času, ko je bil še predsednikov svetovalec za državno varnost.
V trenutku, ko dve glavni osebnosti te tajne akcije, admiral Poindexter in podpolkovnik North, zavračata sodelovanje v preiskavi, druga bivša glavna akterja, to je bivši direktor CIA William Casey in bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Robert McFarlane, pa sta v bolnišnici, preiskava seveda ne more napredovati. Zaradi tega se vse štiri uradne preiskave o tej aferi skoraj nikamor ne premaknejo.
Kljub temu pa se administracija pod vplivom poročil, da je svet za nacionalno varnost z zbiranjem tajne pomoči antisandinističnim silam grobo kršil zakone, določila, da bo začasno odstopila od zahtev, naj jim kongres odobri dodatno pomoč. Predsednik Reagan je namreč v predlogu novega proračuna od kongresa terjal, naj antisandinistom odobri v naslednjem proračunskem letu pomoč v višini 105 milijonov dolarjev. Omenjeno vprašanje bo administracija dala na glasovanje ponovno v septembru. Do takrat se bo po mnenju administracije sedanje nerazpolo-ženje do antisandinističnih sil v kongresu poleglo. Še vedno namreč ni jasno, ah so si antisandinistični voditelji prilastili dobiček od tajnih prodaj orožja Iranu, administraciji pa še vedno ni uspelo ugotoviti, kam je izginila več kot polovica finančnih sredstev, ki so jih ZDA doslej odobrile antisandinističnim silam.
Dokler rezultati uradnih preiskav o tem vprašanju ne bodo znani, ni nobenih možnosti, da bi kongres antisandinistom odobril novo pomoč, pa čeprav si predsednik z vsemi močmi prizadeva zanjo.
UROŠ LIPUŠČEK
V Jugoslaviji letala dražja
BEOGRAD — Letalski prevozi iz Jugoslavije v druge države se bodo s prvim marcem podražili od 11 do 39 odstotkov. To so včeraj sporočili v Jugoslovanskem aerotranspbrtu in dodali, da je podražitev posledica prilagajanja dinarskih zneskov potniškim tarifam, ki veljajo v mednarodnem letalskem prometu.
Dinarske tarife za potovanja iz jugoslovanskih mest proti tujini se bodo na primer do evropskih letališč povišale povprečno za 20 odstotkov, za potovanja proti Bližnjemu in Srednjemu vzhodu za 23 odstotkov, od enajst do petnajst odstotkov za polete do mest v Severni Ameriki in nekaj nad 20 odstotkov za azijske države. Najbolj, za 39 odstotkov se bodo podražila potovanja v Avstralijo.
V JAT opozarjajo, da so dinarske zneske mednarodnih potniških tarif zadnjič prilagodili gibanju tečajev tujih valut pred petimi meseci. Napovedujejo tudi, da bodo s 1. aprilom izvedli določene popravke tarif, na podlagi katerih oblikujejo cene posameznih in skupinskih potovanj s turističnih aranžmajev.
Vozovnice za mednarodna potovanja je do 15. februarja mogoče kupiti po sedanjih cenah, ne glede na to, ali bo šel potnik na potovanje pred ali po prvem marcu letos. Za tako kupljeno vozovnico ne bo potrebno doplačilo, pod pogojem, da ne bodo izvedli sprembemb potovalnega načrta ali drugih naknadnih sprememb, (dd)
Če vlada ne bo poravnala spora z zdravniki
Po razsodbi rimskega kazenskega sodišča
V sredo spet stavka zdravnikov in demonstracija CGIL, CISL, UIL
RIM — »Zdravniško vprašanje« se vedno bolj zapleta: po predvčerajšnji stavki »belih halj« so se odnosi med sprtima strankama (kategorijo zdravnikov in vlado) samo še bolj zaostrili, vprašanje pa se je spet vrnilo v vladno pristojnost. Minister za zdravstvo Donat Cattin je včeraj prišel na sejo zbornične komisije za zdravstvo, da bi osvetlil zadevo: seja je trajala samo nekaj minut. Na njej je minister razširil roke, rekoč: »Zadevo sem poslal ministrskemu svetu.«
Liberalci pritiskajo in zahtevajo od ministrskega sveta, naj sprejme zakonski dekret o vlogi zdravnikov. Poleg tega želijo preprečiti, da bi voditelji Krajevnih zdravstvenih enot bili strankarski odposlanci.
Komunist Guido Guidi, deželni odbornik iz Umbrije, je odgovornost za zaplet v zdravniškem vprašanju prisodil raznim nasprotujočim si ministrstvom, ki so s svojo nedoslednostjo dopustili zunanje pritiske. Nasprotno pa so po Guidovem mnenju dežele izdelale sprejemljiv predlog o celotnem zdravstvenem področju, predlog, ki je propadel zaradi premajhne politične volje pri iskanju sicer skromnih finančnih virov.. V takšnem položaju, pravi Guidi, mora vlada prevzeti svojo odgovornost in odstraniti spor, ki je po-
vzročil toliko nevšečnosti bolnim in veliko gospodarsko ter družbeno škodo.
Razplet pričakujejo tudi sindikati, tako avtonomni sindikati zdravnikov kot konfederalni. Samo hitra in zadovoljiva poravnava spora lahko prepreči stavko prihodnjo sredo in demonstracijo CGIL, CISL, UIL.
Sadove pohoda 15.000 »belih halj« je včeraj pretreslo tudi vodstvo avtonomnih sindikatov ANAAO-SIM. Voditelj javnih zdravnikov Aristide Pači, tako piše v njihovem tiskovnem sporočilu, se je udeležencem pohoda zahvalil za njihov izjemen odziv in nadušenje, ki so ga pokazali na pohodu, obeleženem z visoko stopnjo omike in dostojnosti.
Benvenutova (UIL) izjava, da konfederalni sindikati v tem sporu »niso dovolj pokazali mišic«, za avtonomne sindikate ni posrečena, kajti zanje ne pride v poštev »moč«, ampak »razum«. Vsakdo se poslužuje sredstev, s katerimi razpolaga, poudarjajo »avtonomni«.
»Ministrski svet,« se zaključuje sporočilo, »se ne more več izogniti točnim in dokončnim odgovorom, skladnim s sprejetimi in svoj čas podpisanimi obveznostmi«.
Zakonca Rampi prepričana da je šlo za nesrečo
RIM Sodna preiskava o smrti malega Alfredina Rampija v arteškem vodnjaku pri Vermicinu se ponovno odpira na osnovi »fantomatične možnosti, da bi bilo lahko šlo za umor«, ne da bi bila pojasnjena osrednja okoliščina te tragedije: ali je bil namreč vodnjak, v katerega je deček padel, pokrit ali ne in kdo nosi za to odgovornost. To je stališče otrokovih staršev Fernanda Rampija in France Biz-zarri, ki sta včeraj na tiskovni konferenci na rimskem sodišču obrazložila; zakaj ne verjameta, da bi se bil mali Alfredino sam spustil v vodnjak.
Zakonca Rampi sta ob tem še zlasti poudarila, da ni Alfredino v urah, ko se je z dna vodnjaka pogovarjal s starši in z drugimi reševalci, nikoli omenil, da bi ga bil kdo vrgel v vodnjak, še zdaleč pa si ni mogoče misliti, da
česa takega deček staršem ne bi povedal. Poleg tega so zaslišali vrsto prič, ki so bile v času nesreče v neposredni bližini vodnjaka in nihče ni videl nič sumljivega. Skratka, neverjetno je, da bi bil kdo dečka vrgel v vodnjak, sta Rampijeva poudarila na tiskovni konferenci.
Prav tako sta zakonca izključila, da bi lahko šlo za kako igro; pač pa sta vztrajala pri trditvi, da verjetno vodnjak ni bil pokrit. V zvezi s tem sta poudarila, da obstaja pričevanje dveh žensk, ki sta dejali, da je bil vodnjak pokrit samo z deščicami ali pa je bil celo odkrit; zakonca Rampi torej obtožujeta tožilca, da ni pojasnil teh okoliščin in še zlasti ni ugotovil odgovornosti za to dejanje, kar bi moral narediti, glede na dejstvo, da so si pričevanja o tem vprašanju narazen.
Grob nastop policije
Pakistanska policija je zelo trdo nastopila proti demonstrantom, ki so protestirali zoper uvedbo avtomobilskih davkov. Žrtev policijskega nasilja je bil tudi občinski svetovalec iz Karačija	(Telefoto AP)
Židje že četrti dan protestirajo v središču sovjetske prestolnice
MOSKVA — Na moskovski ulici Arbat, edini pešaški coni, so že četrtič demonstrirali somišljeniki židovskega intelektualca Josifa Beguna, ki je obsojen za 12 let ječe, obtožen pa je bil za protisovjetsko dejavnost. Miličniki so demonstracijo razgnali, prijeli šest udeležencev. Med njimi so zadržali zahodnonemškega dopisnika agencije DPA, mu iztrgali iz rok fotokamero s posnetki ter jih uničili. Dopisnik britanskega »Guardiana« se je na tiskovni konferenci tudi pritožil nad zelo grobim ravnanjem miličnikov, ob čemer je predstavnik zunanjega ministrstva Genadij Gerasimov izrazil obžalovanje.
Medtem ko prvih dveh demonstracij v ponedeljek in torek niso motili, pa so že včeraj posegli vmes »redarji« z vozili, ki čistijo ulico oziroma sneg. Gerasimov je danes izjavil, da ni bil namen miličnikov, da bi razganjali demonstrante, marveč da so imeli nalogo preprečiti spopad med njimi in »huligani«, ki da so poglavitni krivci za vse incidente. Zahodni opazovalci demonstracij izražajo dvome o takšni razlagi.
Čeprav so incidenti z oporečniki v Moskvi razmeroma pogosti, pa dobivajo današnji dogodki poseben pomen zato, ker so hudo zmotili velik vtis, ki ga je na široko mednarodno javnost naredila izpustitev 140 političnih zapornikov. Glasove o izpuščanju oporečnikov iz zaporov je predvčerajšnjim potrdil Gerasimov - mimo vseh navad, da izrabijo tiskovne konference za široko publiciteto in propagando v
domačih sredstvih javnega obveščanja, pa o tem sploh še niso obvestili sovjetske javnosti. (Prav tako vlada popolni molk zastran akademika in nobelovca Andreja Saharova, ki spet živi in znanstveno dela v Moskvi in bo konec tedna med udeleženci velikega mednarodnega foruma za breza-tomski svet).
- Značilnost najnovejših incidentov z oporečniki je še v tem, da gre za Žide. Gerasimov je danes na isti tiskovni konferenci po lastni pobudi sporočil, da sovjetske oblasti pospešeno obravnavajo prošnje za izselitev, da pa odobre-nja za to ne morejo dobiti tisti državljani, ki so nosilci državnih ali vojaških tajnosti. Mimo siceršnjih navad je na hitro prebral nekaj priimkov takih prosilcev, ki pa so zvečine zveneli nemško oziroma židovsko.
Moskvi še dodatno težko padajo današnji incidenti zato, ker se pripravlja na sprejem okoli 900 tujih udeležencev mednarodnega foruma za brezatomski svet in preživetje človeštva, ki bo v sedmih okroglih mizah zasedal konec tedna, v ponedeljek pa bo udeležence sprejel generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov ter pri tem dal »pomembno izjavo«. Tako so danes opozorili vse tuje in domače dopisnike v zunanjem ministrstvu. Udeležence foruma so vabile sovjetske osebnosti po osebnih poznanstvih. V posebni okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki verskega oziroma cerkvenega sveta.
50% popusta pri montaži avtoradia
Ne le z diskontnimi cenami za vse novosti pri avtoradiih, temveč tudi s 50% popustom pri montaži namerava Universaltecnica še posebej podčrtati smisel svojih štiridesetih let:
ponuditi kupcu vedno konkretne
in realne ugodnosti. Avtoradio s kasetofonom, stereo naprave, kompaktne gramofonske plošče; ob tem pa še ojačevalci, ekvalizerji, zvočniki, avtomati za električno premikanje avtomobilskih šip, alarmne
naprave itd. Vse novosti za vaš
avto z Motor Showa 1987 v Bologni.
AIWA - AUT0V0X - BLAUPUNKT -ESB - HARTAN KARDON - PHILIPS - PIONEER - SANSUI - S0NY
CAR STEREO Ul. Machiavelli 3
TRST
RADIOTELEVIZIJA, ELEKTRONIKA: Trg Goldoni 1 VIDEOREGISTRACIJA, HI-FI: Ulica Zudecche 1 ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI: Korzo Saba 18 CAR STEREO: Ulica Machiavelli 3
UNIVERSALTECNICA
Ob njegovem včerajšnjem obisku v Trstu
Problem denarnih sredstev F-JK na pogovoru z ministrom Gorio
TRST — Vprašanje sredstev, ki jih dobiva dežela Furlanija-Julij-ska krajina, je bilo včeraj v ospredju razgovora med predsednikom deželnega odbora Biasutti-jem in zakladnim ministrom Gorio med dopoldanskim obiskom slednjega v Trstu. Razgovor je sledil srečanju, ki ga je Biasutti imel pred kratkim v Rimu z vlado in s predstavniki Parlamenta.
Zakladnemu ministru je deželni odbor predočil potrebe Furlanije-Julijske krajine v času, ko se iztekajo posebne podpore (zakon o obnovi po potresu prizadetih območij, paket za Trst in Gorico itd.) in ko se obeta spet praksa rednega financiranja. Ob tem pa je seveda odbor opozoril ministra, kot pred dnevi Parlament, o nujnosti hitre odobritve zakona za obmejna področja.
Biasutti in podpredsednik odbora Renzulli sta se zavzela, da bi popravili odstotek proračuna, ki ga država namenja deželi. V ta namen je bila oblikovana posebna komisija izvedencev, ki je zadolžena, da ugotovi višino teh sredstev in preveri, zakaj je bil priliv manjši od predvidenega. Ko bodo ugotovljeni razlogi, je
poudaril minister Goria, bo lažje poiskati ustrezno rešitev. V nadaljevanju so predstavniki dežele načeli z Gorio še vrsto vprašanj, ki zadevajo tako obresti sklada FRIE kot sredstva, ki so bila svoj čas nakazana za prosto cono na Krasu in niso bila porabljena. Prosili so tudi, naj bi država prispevala k financiranju Zavoda Združenega sveta in naj bi rešili problem sredstev, ki jih je Dežela potrošila za zdravstvo.
Med srečanjem z novinarji sta Biasutti in Goria na izrecno vprašanje odgovarjala tudi o problemu raztegnitve ugodnosti proste cone na Trst. Pri tem nista pokazala velikega navdušenja in poudarila, da je najprej treba rešiti vprašanje zakona za obmejna področja, šele nato bo načeto vprašanje kontingentov. Goria pa je še pristavil, da je po njegovem mnenju treba sprejemati take ukrepe, ki spodbujajo razvoj, in ne take, ki bi jih lahko kdo tolmačil kot privilegije za določeno območje. V nadaljevanju se je minister dotaknil še vprašanja davčne pristojnosti dežel in dodal, da je osebno naklonjen taki rešitvi.
Minister Giovanni Goria in predsednik F-JK Adriano Biasutti
Gradnja cestnega predora skozi Karavanke uspešno napreduje
Sest metrov na dan
HRUŠICA — Od lanskega septembra dobivajo Karavanke že drugo cev, ki bo spajala Slovenijo z Avstrijo. Prvo cev-predor, pa so izvrtali za železniško progo že leta 1905. Železniški predor je dolg 7980 metrov, cestni predor pa bo meril 7850 metrov. Od prvega naskoka pod Karavankami se je tehnika seveda precej spremenila, kljub temu pa zaradi trdih kamenin zdajšnje prodiranje skozi ta gorski masiv ni bistveno hitrejše kot v začetku stoletja. Trenutno slovenski vrtalci napredujejo s hitrostjo 6 metrov na dan. Vse je odvisno od stroja, ki dnevno zvrta 200 lukenj — dvakrat po 100.
Vrtanje predora je v tehničnem smislu razmeroma preprosto in sestoji v glavnem iz naslednjih del: vrtanja, miniranja in odvažanja razstreljenega materiala.
»Glavni deli stroja, ki vrta predor, so tri lafete,« je v predoru, ki je zdaj dolg že več kot 400 metrov, pojasnil Milan Crepinšek, vodja projekta. »Dve lafeti sta dejansko ročici z dvema svedroma, ki ju strojnik lahko poljubno prestavlja. Stroj vrta dve luknji hkrati, medtem ko tretja lafeta, ki je pravzaprav košara, služi za polnjenje izvrtanih lukenj z dinamitom. Stroj poganja električni tok, dizelski motor pa poženejo le tedaj, kadar stroj zapusti predor zaradi redne tehnične oskrbe.«
Posebnega stroja - rezkarja, ki naj bi preprosto rezal kamenino, trenutno ob vznožju Karavank še ni. Najbrž bo čez čas prišel, do tedaj pa bo delo potekalo tako rekoč klasično. To pa pomeni, da je treba počakati na najmanj sto lukenj, kolikor jih mora zvrtati opisani stroj (vsaka je globoka 3 do 3,6 metra), ki jih minerji zapolnijo z razstrelivom.
Tem delom sledi razstreljevanje in odvažanje materiala s posebnim predorskim bagrom, ki se od znanih razlikuje v tem, da lahko premika ročico v vse smeri in tako doseže vse vogale, kamor je padel material.
»Hitrost napredovanja skozi Karavanke si lahko predstavljamo,« je nadaljeval Milan Črepinšek, »četverno, da naprava zvrta le dvakrat po 100 lukenj na dan. Če računamo, da z vsakim razstreljevanjem pridobimo okoli 3 metre nove predorske cevi, je hitrost napredovanja skozi gorski masiv 6 metrov na dan. Ker vselej le ne gre povsem gladko, imamo planirano 5,5 metra predora na dan.«
Vsak pridobljeni meter predora ojačijo s sidri in z železnim »tunelskim lokom«, nato prek teh lokov napnejo mrežo, vse skupaj pa obrizgajo (pod pritiskom) z betonom. S temi naštetimi deli je že dosežena potrebna nosilna konstrukcija predora. Finalizacija, kot pravijo gradbinci nadaljnjemu betoniranju obokov predora, pa bo sledila šele čez leto dni. Tedaj bodo v predoru delali s posebnim strojem »teleskopsko opažno garnituro«, ki bo »oblekel« oboke z betonom. To delo bo napredovalo s hitrostjo 12 metrov na dan.
Graditelji predora imajo zdaj pred seboj še okoli 3000 metrov trdega dolomita, nato pa jih čakajo karbonski skrilavci, ki so mehkejša in bolj razdrobljena kamnina, čeprav bodo tedaj verjetno nekoliko hitreje napredovali kot zdaj, bodo kilometer dolžine predora dosegli šele konec maja ali v začetku junija. Tedaj, namreč spomladi, pa se bodo s severne strani lotili Karavank tudi Avstrijci. In, če bo šlo vse po sreči, se bomo skozi novi cestni predor lahko zapeljali čez (približno) štiri leta.
Konferenca KPI o okolju
VIDEM — Deželni komite KPI organizira jutri in v nedeljo deželno konferenco o okolju.
Konferenca se bo začela jutri ob 9.30 in bo ves dan; nadaljevala se bo v nedeljo ob 9.30 ter se zaključila dopoldne. Konferenca bo v hotelu Ambassador v Vidmu.
Uvodni poseg bo imel Tullio Morgutti, ki je za KPI na deželni ravni odgovoren za probleme okolja. Predvideni so tudi posegi številnih strokovnjakov ne samo iz naše dežele, ampak tudi od drugod. Konferenco bosta zaključila deželni tajnik KPI Roberto Viezzi in Roberto Mu-sacchio iz sekcije za okolje v okviru vsedržavnega vodstva. Konferenca bo velikega pomena za analizo stanja na tem področju.
40 let Radia Ajdovščina
AJDOVŠČINA — Konec minulega meseca so v Ajdovščini odkrili spominsko ploščo na zgradbi, kjer je pred 40 leti začel oddajati »Radio Slovensko Primorje«. Nagovor ob odkritju plošče je imel eden prvih sodelavcev na tej postaji MIRO KOCJAN. Njegov govor je vseboval določene zgodovinske elemente, ki imajo po 40 letih svojo privlačnost in so torej primerni za objavo. Pri tem gre dodati, da je bila ta postaja res predhodnik Radia Koper. Zaradi zgodovinskega mika bomo poseg slavnostnega govornika objavili v celoti v dveh nadaljevanjih.
Danes odkrivamo ploščo na zgradbi, kjer je pred 40 leti pričel v Ajdovščini oddajati »Radio Slovensko Primorje«. To je bila prva radijska postaja na najbolj zahodni meji nove Jugoslavije. Bila je majhna, ni imela veliko programa, opravljala pa je vsestransko pomembno vlogo, ki ni zadevala samo področja tedanje cone B Julijske krajine, marveč precej širši prostor ter razmere, ki so bile napete in mikavne obenem, zapletene, pa vendar tudi pestre in s perspektivnimi oznakami.
Za dejavnost »Radia Slovensko Primorje« (tedaj je v Ajdovščini izhajal tudi tednik »Primorska borba«) veljata dve obdobji: prvo, ki je tudi bistveno, od novembra leta 1946, ko je bila postaja ustanovljena, saj v tem delu Primorske nismo imeli radijskega sredstva obveščanja, čeprav je bila tukajšnja problematika, tako zunanja kot notranja, ves čas v središču, do septembra 1947, ko je bilo področje spojeno z matično domovino; drugo obdobje pa zaobjema čas do maja 1949, ko je bil ustanovljen Radio Koper, s tremi programi, slovenskim, italijanskim in hrvaškim.
29. novembra 1946, se pravi na Dan republike, je imela postaja že popolno enourno mešano oddajo. Prek enokilo-vatnega sednjevalovnega oddajnika je sicer navadno oddajala eno uro dnevno, v nedeljah po dve uri, medtem ko je v nekaterih primerih imela kar celodnevne prenose. Prvi tak je bil 18. decembra 1946, obravnaval in spodbujal pa je uspehe v prostovoljnem delu za obnovo Primorske.
Spomniti pa velja, da je bila prva poskusna oddaja že 20. avgusta leta 1946, ko je bila v Ajdovščini slovita tako
Tedanji pevski zbor iz Sovodenj pri Gorici, ki ga je vodila Marija Pelicon. Zbor je nastopil januarja 1947 na postaji v Ajdovščini. Za zborom je radijsko poslopje, ki je pozneje, žal, izginilo
imenovana »Parada dela«, na kateri se je zbralo nad 60 tisoč ljudi tako iz tedanje cone B, kot iz cone A; pričarala je prve dosežke v novem gospodarskem razvoju Primorske. Tako ta oddaja, kot tudi večina drugih, je imela izseke tudi v italijanščini. Tehniško ekipo so sestavljali tovariši, ki so bili prej na Radiu Ljubljana, tako rekoč program pa so sestavljali in oblikovali domači kadri. Radiu Ljubljana gre vsekakor poglavitna zahvala, saj je bil, zlasti s svojim tehniškim kadrom, dejansko tvorec te postaje.
Radio postaja Slovensko Primorje si je v duhu tedanjega časa, v znamenju tedanje dosledne volje, utemeljenih želja in zgodovinskih neobhodnosti, ki so prišle nezadržno do izraza že med narodnoosvobodilno borbo, v kateri so primorski ljudje sodelovali domala stoodstotno, zastavila dva bistvena cilja: utrditev ljudske oblasti in priključitev Primorske k domovini. Ves program je bil, ob podpori dejansko vseh poslušalcev, uglašen na ti dve poglavitni težnji; dogodki so se vrstili silovito in slikovito, nekateri so brezdvoma imeli zgodovinsko obeležje.
Postaja je med drugim poskrbela tudi za to, da je radijsko uspešno obudila nekatera dogajanja, ki so bila že pred njeno ustanovitvijo. Objavila je na primer niz oddaj o ljudskih taborih, ki so bili že spomladi 1946 v vseh tedanjih okrajih in ki so črpali svoj glavni motiv iz narodne in kulturne trdnosti primorskega prebivalstva, vzlic dolgoletni fašistični strahovladi. Sestavila je reportažo o množični manifestaciji, ki je bila v Kopru, ko so tam sprejeli odlok o odpravi kolonata; mično reportažo so pripravili ob prvem obisku predsednika Tita na Primorskem; bil je namreč na krajšem obisku v Postojni s tedanjim predsednikom Poljske.
Uspešno reportersko delo je bilo posvečeno primorski mladinski delovni brigadi »Janka Premrla-Vojka« (radijska postaja v Ajdovščini je prav tako nosila njegovo ime), ki je sodelovala na prvi mladinski jugoslovanski delovni akciji na progi Brčko-Banoviči in je bila proglašena kot najboljša na progi. Bilo pa je še nič koliko dogodkov, ki jih je postaja oddajala javnosti. In žalnih slovesnosti ob prenosu posmrtnih ostankov narodnih junakov Janka Premrla-Vojka in Jožeta Srebrniča v domača kraja, je sestavila ganljiv reportažni mozaik, ki je izžareval globoko žalost primorskega ljudstva ob izgubi teh dveh mož. Pa nepozabna je bila še oddaja ob obletnici znane stavke v coni A, ki je trajala več kot pol meseca ter je ohromila dejansko vse življenje onstran tedanje demarkacijske črte: organizirali so jo predvsem zato, ker je Zavezniška vojaška uprava naklepno napenjala vse sile, da bi tam na vsakem koraku razvrednotila dosežke narodnoosvobodilnega boja.
Na tedanjem političnem prizorišču so se zgrnili še mnogi dogodki, ki jih je postaja kajpak obdala s potrebnim poudarkom: tematika obnove je seveda bila najbolj žgoča. To je bil čas tako imenovanega »udarniškega« dela. Takrat smo tudi začeli izvajati prvo petletko, v začetku leta 1947 so bile prve volitve v KO Osvobodilne fronte, septembra istega leta pa je bila slovita, nepozabna zgodovinska manifestacija na Lijaku, na kateri je na desettisoče ljudi slavilo priključitev Primorske domovini, potem ko je bila februarja istega leta podpisana sicer nezadovoljiva mirovna pogodba, nekaj dni pred manifestacijo na Lijaku pa tudi -ozemeljsko - uresničena.
Kaj je in kaj dela državljanov branilec?
TRST — »Deluje« že pet let, vendar pa je njegovo delo še premalo poznano. Mislimo na državljanovega branilca, ki je v tem obdobju opravil veliko koristnega dela za prebivalstvo, ki se je čutilo količkaj prizadeto zaradi delovanja javnih organov.
Da bi bolje seznanili prebivalstvo je deželna uprava zato že drugič izdala bublikacijo: Kdo je državljanov branilec, ki na preprost način in učinkovito prikazuje kdo je in kaj lahko naredi, seveda v okviru obstoječih zakonov, državljanov branilec.
Naj pri tem povemo, da se delovanje državljanovega branilca omejuje na dejavnost deželne uprave in z njo povezanih ustanov in podjetij.
Publikacija je na razpolago vsem tistim, ki jo želijo in sicer v uradih državljanovega branilca. Le-ta je na razpolago v rednem delovnem urniku (od 9. do 13. ure): v ponedeljek v Pordenonu, v torek v Trstu in v četrtek v Vidmu; prvi in tretji petek v mesecu je na razpolago v Tol-meču, drugi in četrtki petek v mesecu pa v Gorici.
Ribiči
opozarjajo
Sel
KOPER — Okroglih 20 hektarov površine Rižane, Vanganelskega jezera, Dragonje in še nekaterih manjših vodotokov v Slovenski Istri, s katerimi gospodari okrog 60 članov ribiške družine Koper, je nenehno ogroženih. Kljub temu da ribiči v »svoje« vode vlagajo tudi do 70 odstotkov več ribjega življa kot je predvideno z letnimi gospodarskimi načrti, so njihove »njive« vedno bolj siromašne.
Člani ribiške družine Koper, ki bodo konec tega tedna na skupščini svoje organizacije obravnavali delo v minulem letu, se sicer lahko pohvalijo z nekaterimi dosežki na področju športnega ribolova. Skrbi za gospodarjenje z vodami, ki so jim zaupane, ne morejo pa mimo temnejših plati njihovega udejstvovanja. Tako med problemi, s katerimi se soočajo še vedno, na prvo mesto postavljajo onesnaževanje spodnjega toka reke Rižane, ki da je še vedno kanal industrijskih in fekalnih odplak, čeprav se onesnaževalci trudijo, da bi onesnaževanje kar se da zmanjšali. Ta trud pa je - po oceni ribičev - vendarle preskromen. Tudi no-vonastajajočega naselja, komunalno urejanje naselij stopnjuje onesnaževanje Rižane. Lani pa je, denimo, prišlo tudi do pogina rib v dolžini dveh kilometrov, ker so neznanci presušili strugo Rižane tako, da so speljali vodo skozi dve mlinski strugi. Prav tako se Rižana prevečkrat »izsuši« zaradi nekontroliranega odvzema vode za namakanje ankaranske in bertoške bonifike. K vsemu pa ribiči, zaskrbljeni za ribji zarod v Rižani in Dragonji, pa tudi Vanganelskem jezeru, dodajajo še krivolovce. DUŠAN GRČA
ijeiuct Tar	- J
ARREDAMEIMTI
. .. dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
(Se nadaljuje)
MIRO KOCJAN
Enostavne rešitve za vaše probleme z omaro
Omare na splošno in še posebej garderobne omare je bilo od nekdaj najtežje učinkovito vključiti v stanovanjsko opremo. Prednosti, ki jo nudi njihova notranjost, ne ustreza kakovost zunanjega videza.
Vse omare, pa naj bodo velike, visoke, široke, globoke, take z dolgočasnimi stranicami in ki so nam v napoto, imajo standardne mere. Zato se včasih zgodi, da se moramo obrniti na mizarja, če hočemo imeti omaro, ki odstopa od standardnih mer.
Toda s pojavom na tržišču podjetja »Lema« in njegovim »L 16« so se stvari spremenile. Projekt »L 16 omare«, ki ga je načrtoval Tito Agnoli (program omar po meri), bo povzročil velike spremembe na tem področju. S pomočjo tega projekta imamo danes lahko »idealne omare« in to ne samo glede na višino, širino in globino, temveč lahko dobimo omare, ki imajo zunanje površine iz naravnih materialov, so lakirane ali prevlečene z blagom. Za notranjo strukturo omare lahko izbiramo med celo serijo pripomočkov, glede zunanjosti pa je na razpolago 13 različnih vrst vrat z normalnim ali drsnim načinom odpiranja. Omare so tudi na razpolago v različnih višinah.
Gre torej za pomembno novost, ki lahko postavi na glavo tradicionalni koncept omare kot nečesa statičnega in nepremakljivega in jo spremeni v nekaj dinamičnega in skrajno prilagodljivega. Ta predlog nudi »Selva Arredamenti« iz Tržiča (Ul. Valentinis 18 tel.: 0481/72395) specialist za
oprema za A
skupnosti ►jelttCi
FORIMITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
VCk
Protest študentov zaradi neurejenih vprašanj
Na tržaški filozofski fakulteti včeraj prekinili vse dejavnosti
Od včeraj popoldne na filozoski fakulteti ni več lekcij. Študentje, ki so se včeraj zbrali na skupnem zborovanju, so se po dolgi in burni razpravi (študentje zgodovine so na koncu odstopili) odločili za blokado dejavnosti z zahtevo, da upravni svet univerze preuči celoten položaj fakultete. Po nemirih in protestih prejšnjih tednov in po polemikah, ki so nastale med samimi študenti, je večina sklenila, da je treba enotno nastopiti z odločnejšo protestno akcijo.
Kljub temu da so bili najnujnejši problemi inštitutov za sodobne tuje jezike in zgodovine začasno rešeni (delovne pogodbe tujih lektorjev in nov sedež za zgodovino), obstajajo na filozoski fakulteti še številna vprašanja. Že v preteklosti so študentje nastopili pri pristojnih organih, mogoče neenotno in ne dovolj odločno, vendar so upravni organi univerze vedno odlašali radikalne rešitve in le začasno mašili luknje, ki so nastajale v že šibkem sistemu. Takemu obnašanju je mogoče botrovalo pomanjkanje finančnih sredstev, mogoče pa je le manjkala politična volja, da se obnovi fakulteto, ki je bila včasih med najboljšimi v Italiji in ki ohranja kljub težavam še vedno nekaj starega bleska. Onkraj konkretnih dejavnikov, ki pogojujejo rast in razvoj filozofske fakultete, gre predvsem za širše vprašanje kakovosti študija: nepovezovanje med različnimi strokami prepušča posameznim študentom načrtovanje študija in botruje pomanjkljivi pripravi.
Nazadnje pa sploh ni povezave z zunanjimi znanstvenimi in kulturnimi strukturami, predvsem pa s šolo (večina študentov filozofske fakultete bo po študiju poučevala).
Poglejmo pa tudi, kateri so stvarni problemi, ki negativno pogojujejo kakovost študijskega poteka. Na prvem mestu je prostorsko vprašanje.Inštituti in učilnice so razkropljeni po petih stavbah, od katerih je le ena last univerze (Ul. Universita 1, kjer je dekanat) vse ostale pa je univerza najela. Nekateri inštituti so skriti v pravih labirintih, število učilnic je nezadostno. Nekatere knjižnice že več let obstajajo le na papirju, ker opravljajo inventuro; osrednja knjižnica deluje le deloma zaradi pomanjkanja osebja. Univerzitetna menza pa je pri novi univerzi.
V prejšnjih dneh so študentje stopili tudi do posameznih docentov in vse
kaže, da bodo tudi slednji podprli študentovsko akcijo. Med včerajšnjim zborovanjem je posegla tudi dekan fakultete prof. Silva Monti, ki je pozitivno ocenila protest študentov, čeprav ga ni javno podprla.
Zahteve, ki jih bodo študentje predstavili v ponedeljek upravnemu svetu univerze pa so naslednje: sklicanje izrednega sestanka upravnega sveta za obravnavo situacije filozofske fakultete; čim prejšnja sestava načrta za gradbeni razvoj z ustanovitvijo samostojnega diplomskega tečaja iz psihologije; ureditev osrednje knjižnice in dopolnitev osebja; dokončna ureditev položaja tujih lektorjev; ustanovitev menze v bližini fakultete. Upravni svet univerze se bo sestal v ponedeljek, od izida sestanka pa bo odvisen potek nadaljnjega protesta, (bg)
Od posebnega sodišča do republike
Drevi ob 18. uri bo v Ul. Madonnina 19, zanimiv večer z naslovom »Od posebnega sodišča do republike«. Prireditev sovpada s 60-letnico fašističnih posebnih zakonov, ki so prepovedali vsakršno demokratično svobodo. Prav v Trstu so ti zakoni povzročili najhujše oblike represije, ki je doletela tako italijanske kot slovenske antifašiste z dolgimi zapornimi kaznimi in smrtnimi obsodbami. O tej črni strani polpretekle zgodovine bo govoril senator Gianfranco Maris, odvetnik in bivši član višjega sodnega sveta, ki je med drugim sodeloval tudi na procesu o Rižarni.
Večer prirejajo pokrajinska združenja bivših deportirancev in političnih preganjancev ter partizansko združenje ANPI v sodelovanju s krožkom za politične in družbene vede "Che Guevara '. Govorili bodo tudi Srečko Colja, Arturo Ca-labria in Mario Colli.
pismi uredništvu
V domovini W. Tella ne govorijo samo nemško
Spoštovani urednik,
že pet let živim z družino v Švici in sicer v kantonu Ticino, ki meji na Lombardijo in Piemont. V Vašem časopisu, na katerega sem naročena, sem po novem letu z osuplostjo brala, kako je tržaški župan na nekem koncertu izjavil, da se v domovini Rossettija govori samo italijansko.
Preneseno na švicarske razmere, bi moral švicarski predsednik ob novoletnem govoru reči, da se v domovini VVilhelma Tella govori samo nemško. Tell je namreč švicarski narodni junak, ki se je vadil streljanja z lokom tako, da si je kot tarčo postavljal jabolko na sinčkovo glavo (njegov spomenik je na trgu v Altdorfu, v srednji Švici). Baje mu je potem uspelo ustreliti habsburškega krajevnega poveljnika in tako odločilno pripomoči k nastanku neodvisne švicarske države.
No, v domovini tega junaka ne govorijo samo nemško, ampak je švicarski predsednik voščil ob novem letu v treh jezikih, torej tudi v italijanščini, čeprav je italijansko govorečih Švicarjev le okrog 4,6 odstotka. Imam vtis, da je pripjsati sedanji visok življenjski standard Švice tudi odprtju in interna-cionalističnemu pristopu, razen seve-
da že tradicionalni resnosti in delavnosti ljudi v tej državi.
Če je to res, potem se ni čuditi propadanju tržaškega gospodarstva, ko pa se njegovi upravitelji zapirajo v svojo nacionalistično ozkost, namesto da bi si prizadevali za ustvarjanje kulturnega in gospodarskega mostu s sosedi.
S spoštovanjem
Milena Škabar Simoneta
Pirjevec o Djilasu
Spoštovani urednik, želim proslaviti Prešernov dan s protestom proti načinu, s katerim je v sobotni številki Primorski dnevnik poročal o primeru Milovana Djilasa. V članku Polemika zaradi Djilasa govorite namreč o odgovoru Tanjuga ljubljanski Mladini: ta je kritizirala osrednjo jugoslovansko tiskovno agencijo zaradi zamude, s katero je obvestila javnost, da so oblasti vrnile Djilasu potni list. Primorski dnevnik se je omejil na ponatis nerodnega Tanjugovega besedila, ne da bi se od njega distanciral vsaj s kratkim komentarjem. Tako v bralcu hote ali nehote vzbuja vtis, kot da je vse, kar je v njem
zapisano, suho zlato. Ker Primorski dnevnik (kot sicer celotni jugoslovanski tisk) v zadnjih desetletjih Djilaso-vih idej gotovo ni obešal na veliki zvon, kako naj mladina (ali Mladina) ve, kakšne so te ideje in na kakšen način se je zanje angažiral? Pisati, da je kot najvidnejši jugoslovanski disident dobival iz tujine velike vsote denarja, obenem pa zamolčati, da je zaradi svojega prepričanja padel s samega vrha oblasti v šestletno ječo, se mi zdi nadvse neokusno. Da nimam visokega mnenja o Djilasu politiku, sem večkrat napisal v svojih knjigah in razpravah, to pa mi ne preprečuje, da bi ne cenil misleca, ki je znal z obilico etičnega poguma dokazati, da je vsak človek svoboden toliko, kot hoče biti sam.
Jože Pirjevec
Pripis odg. ur.: Kot sam praviš, gre za poročilo agencije in je iz našega poročanja to nesporno razvidno. Dolžni smo poročati, ne moremo pa prav vsake vesti vedno komentirati, čeprav se s teboj v oceni v bistvu precej strinjam.
Pozdrav, od. ur.
Po srečanju slovenskih socialistov s posl. Valdom Spinijem
»V tem obdobju potrebno še več dela in prizadevanj v Enotni delegaciji«
Ožje zastopstvo slovenskih socialistov iz naše dežele je pred nekaj dnevi imelo v Rimu srečanje s podtajnikom v ministrstvu za notranje zadeve Valdom Spinijem, ki v imenu vlade sledi parlamentarnemu postopku o globalni zaščiti slovenske manjšine. O poteku tega srečanja smo postavili nekaj vprašanj slovenskemu socialističnemu zastopniku iz tržaške pokrajine Igorju Tuti.
Kakšen je bil namen tega srečanja in kakšen njegov uspeh?
Kot je znano, je vlada pred meseci pooblastila podtajnika Vizzinija, da v njenem imenu sledi v senatu postopku za globalno zaščito. Ker je s časom postalo jasno, da se socialdemokratska stranka ne zavzema za ta zakon, pravzaprav si ga ne želi, je bilo tudi razumljivo, da njen predstavnik ni najbolj primeren, da sledi temu postopku. Zato je bil konec decembra lanskega leta pooblaščen na njegovo mesto poslanec Spini podtajnik pri notranjem ministrstvu. Ker je tudi posl. Spini socialist (kot podtajnik Amato in sen. Garibaldi, ki sta po svoje zadolžena, da sledita temu vprašanju), smo se slovenski socialisti želeli čimprej srečati z njim. Druga novost v tem parlamentarnem postopku pa je, da je sredi januarja sen. Garibaldi predstavil svoj predlog (tekst) zakona za globalno zaščito vsem strankam, ki sodelujejo v ožji senatni komisiji. Vsaka izmed strank naj bi pregledala ta tekst zato, da se potem v komisiji diskutira in odobri ter enoten predlog zakona pošlje naprej. Podtajnik Spini, ki v imenu vlade redno hodi na seje ožje komisije, je hotel, da se o tem predlogu pogovorijo razni predstavniki socialistične stranke na najvišji ravni. Poleg parlamentarcev in predstavnikov pokrajinskih federacij iz naše dežele smo bili prisotni tudi predstavniki slovenskih socialistov iz vseh treh pokrajin.
Ker je po našem mnenju treba nekatere člene tudi bistveno popraviti, se bo razprava znotraj stranke še nadaljevala in bomo sen. Garibaldiju poslali pismene predloge. Drugi, morda še pomembnejši del omenjenega sestanka pa je zadeval strategijo naše stranke oz. tiste politične poteze, ki so nujne, da razprava o globalni zaščiti preide v zaključno fazo in da parlament lahko v kratkem času odobri sprejemljiv zakon o zaščiti slovenske manjšine, za kar se je podtajnik Spini večkrat zavzel.
Kako poteka parlamentarni postopek?
Ker vlada nima namena predstaviti svojega teksta zakona o globalni zaščiti, se bo razprava nadaljevala najprej v ožjem odboru, ki se zdaj sestaja tedensko, in v katerem so prisotne vse politične stranke v senatu. Navadno predstavniki vlad pri delu takih ožjih odborov ne sodelujejo. Zato lahko tolmačimo prisotnost podtajnika Spinija pri delu ožjega odbora kot voljo vladnih krogov, da se postopek pospeši. Ko bo namreč odobren tekst, ga bo ožji odbor poslal senatni komisiji za ustavna vprašanja, kjer bo po našem mnenju pot krajša, ker bodo že rešili glavne sporne točke in ga nato poslali na glasovanje v senatno zbornico.
Katera so najbolj sporna vpraša-nja?
Žal je spornih vprašanj med raznimi političnimi silami precej in nekatera zadevajo bistvena vprašanja njegove
Pogovor s članoma krožka, ki je po nekajletnem mrtvilu obudil dejavnost
Mladinski krožek Trst snuje glasilo mladih
Članki, ki jih je naš dnevnik posvetil mladini, njihovi problematiki, pa tudi pojavom, ki njihovo dejavnost in hotenja motijo, so naleteli na tak odmev, da smo se odločili spregovoriti o bodočih načrtih in o tem, kaj si sami želijo in zamišljajo, prav s člani Mladinskega krožka v Trstu, ki deluje le malo časa, in ki se je predstavil javnosti s plesom v Kulturnem domu, o katerem smo tudi že poročali.
Našega razgovora bi se morali udeležiti vsaj štirje mladi, ki predstavljajo Mladinski krožek v Trstu. Ker gre v glavnem za študente, ki so vezani na študij, sicer pa močno zaposlene tudi z drugimi dejavnostmi, sta se napovedanega sestanka udeležila le Živa Pahor in Dimitrij Vecchiet. Oba sta bila v svojih odgovorih dovolj izčprna, da sta nam prikazala namen in pomen krožka ter njegove cilje, čeprav sta nam dejala, da govorita le v svojem imenu in ne v imenu vseh ostalih članov.
»Naj najprej poveva, da sva zadovoljna, da je prišlo do ustanovitve takšnega krožka v Trstu,« sta nam dejala. »Sestanki, ki so jih imeli člani krožka in so bili včasih le enkrat tedensko, drugače pa tudi bolj pogosti, so pokazali, da čutijo mladi potrebo po razpravi, po izmenjavi misli in idej, pa četudi so si le-te včasih povsem nasprotne.
Občutek imamo, da si mladi želijo takšnih diskusij. Ko bi ne bilo tako, bi bili naši sestanki že brezpredmetni, oziroma se jih ne bi nihče več udeleževal. Dejstvo, da so ti sestanki vedno dobro obiskani, kažejo, da smo ubrali pravo pot, da si želimo razprave, ki lahko traja tudi nekaj časa, da le privede do končnega rezultata, ki si ga vsi želimo. Ob takšni diskusiji se počutimo vsi v krogu, v katerem ima lahko vsakdo svoje mnenje, ki pa vendarle teži k temu, da bi ta raznolikost in različnost privedla do pozitivnih rezultatov.«
Tako nekako se je začel naš razgovor z Živo, ki študira prvo leto na fakulteti za etnografijo v Ljub-
ljani, in Dimitrijem, ki je vpisan v prvi letnik fakultete za inženirstvo v Trstu.
»Naš krožek ne pozna nikakršnih funkcij, kar pomeni, da nimamo niti predsednika, niti tajnika, niti kakšnih odbornikov. Vsak član je enakopraven ter lahko povsem svobodno in v duhu najširše demokracije pove svoje.«
Kdaj pa ste se začeli zbirati in kako je sploh prišlo do ustanovitve krožka?
»Mladi iz Barkovelj in Rojana so se že sestajali in imeli tudi nekaj svoje dejavnosti. Vendar jih je bilo premalo, da bi z delom sami nadaljevali. Tako se je rodila zamisel, da združimo svoje moči in ustanovimo Mladinski krožek v Trstu, za katerega smo smatrali, da je koristen in potreben.«
Prva prireditev, s katero so se predstavili javnosti, je bil ples v Kulturnem domu. Zakaj ta izbira in zakaj ravno v času, ko so že stekle polemike v zvezi s podobnimi pobudami v drugih krožkih?
»Ples je prireditev, na katero pride vedno največ mladih. Zeleh smo, da bi bil ples kvaliteten. Zato smo se tudi z organizacijo močno potrudili. Organizirali smo ga v Kulturnem domu, ker smo bili prepričani, da v takšnem okolju ne more priti do spodrsljajev, slabega obnašanja gostov in morda še do kaj hujšega. In imeli smo prav. Ples je uspel, udeležba je bila tudi dobra, vzdušje pa je naravnost odlično. Poskrbeli smo sicer tudi za varnost, a ne moremo reči, da je bil to naš glavni problem. Bolj smo skrbeli, da so se mladi zabavali, in to smo tudi dosegli.«
Pa menda ne bo ostalo vse le pri enem samem plesu?
»Prav gotovo ne, čeprav smo že pomislili na to, da bi organizirali drugi ples ob pustu. Zaenkrat smo to misel opustili, ker zahteva organizacija plesa veliko dela, veliko birokratskih obveznosti itd. Mi pa smo v glavnem študentje, ali tudi kako drugače zaposleni in nam takšna organizacija jemlje veliko
časa. Tudi sicer ne moremo reči, da imamo s prirejanjem takšnih srečanj dovolj izkušenj. Če se bomo odločili za drugi ples, hočemo imeti več izkušenj in želimo, da poteka vse v redu, v zadovoljstvo vseh, ki se ga bodo udeležili, tudi v zadovoljstvo staršev, saj so bili udeleženci prvega plesa v glavnem srednješolci, čeprav iz višjih razredov.«
Pravite, da nimate predsednika ne tajnika in da sploh ne poznate takšnih birokratskih funkcij. Kako potem usklajujete svoje delo?
»Napravili smo si nekakšno prednostno lestvico raznih predlogov in zamisli, ki naj bi jih izvedli. Nobena zamisel ni zavržena, le da je materialno izvedljiva. O vseh idejah se pogovorimo in, če bodo izvedljive, jih bomo tudi uresničili.«
Ena naslednjih nalog mladinskega krožka je izdaja lastnega lista.
»Nismo mu še določili imena. Želimo le, da bi bilo to glasilo vseh mladih, ki si želijo kaj povedati, pa naj bo to v prozi, pesmi, diskusiji, fotografiji ali kako drugače. Objavili bomo vse, brez vsakršne cenzure; le osebnih žaljivk ne bomo objavili. Naši mladi si želijo pisati, večkrat si želijo tudi polemike. V tem našem mestu se tako malo dogaja. Želeli bi to mrtvilo malo odpraviti, nuditi mladim nekaj za razmišljanje, za konstruktivno debato in za medsebojna srečanja. Seveda nismo določili, kolikokrat naj bi naš list izhajal in kako obsežna naj bi bila njegova vsebina. Vse bomo določali sproti, po gradivu, ki ga bomo dobili.
Ne bi želeli, da bi iz vašega članka izšlo prepričanje, da nimamo problemov, da jemljemo našo dejavnost bolj na lahko. Želimo si samo, da bi bil naš krožek sprejemljiv za vse mlade, ki si želijo odkritega pogovora, ki se želijo sestajati, se med seboj pogovarjati, organizirati kaj takšnega, kar bi bilo koristno, a tudi privlačno in sploh - postaviti temelje dejavnosti, ki bi jo vsi naši mladi čutili resnično kot svojo.«
(N. L.)
Igor Tuta
vsebine. Recimo, prvo odprto vprašanje zadeva področje, kjer naj se zakon izvaja. Gre za določitev tistih občin, kjer živimo Slovenci v deželi Furlani-ji-Julijski krajini. Med tistimi, ki menimo, da bi bilo treba našteti v zakonu vseh 35 občin v treh pokrajinah, kjer je dokazana prisotnost slovenske manjšine, in med tistimi, ki se zavzemajo, da bi bilo treba to šele sproti dokazovati, je razlika tako velika, da bo potrebno kmalu med strankami (vsaj med glavnimi, ki so za zaščitni zakon) najti zadovoljiv kompromis. Druga sporna točka je oblika zaščite Slovencev v videmski pokrajini. Možna rešitev je v tem, da se v zakonu zagotovi pravica do zaščite in se predvidi njeno uresničevanje. Tretje odprto vprašanje je pravica do rabe slovenskega jezika v javnosti. In tudi tu bo treba najti kmalu zadovoljiv kompromis med našimi zakonskimi predlogi in stališči nekaterih strank v vladni večini, ki so načelno proti tej državljanski pravici.
V kolikšni meri bodo prodrla stališča iz znanega socialističnega zakonskega osnutka?
Kot je znano, je Socialistična stranka med prvimi pred mnogimi leti predložila v parlamentu svoj zakonski predlog. Seveda je ta tekst, ki je bil zelo dober, z leti precej zastarel in zato bo naša stranka pristala na določene spremembe pri skupnem besedilu. Dejstvo, da se ta zakonski postopek že toliko let vleče v parlamentu, kaže, da je stvar močno zapletena in da je treba iskati veliko novih rešitev. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je v vladni večini samo socialistična stranka povsem naklonjena zahtevam Slovencev. Prav zaradi tega se je postopek v parlamentu tako zavlekel in bojim se, da bo to dejstvo tudi pogojevalo oblikovanje dokončnega besedila. Na našem sestanku v Rimu je podtajnik Spini napovedal, da bo kmalu sklical posvet predstavnikov vseh strank večine in tudi potrdil, da PSI ne bo odstopila od nekaterih osnovnih načel, kot je na primer vprašanje videmske pokrajine.
Kaj moremo po vašem mnenju Slovenci v Italiji storiti v tej fazi, da prispevamo k pospeševanju postopka za uzakonitev globalne zaščite?
Mislim, da celoten problem oblikovanja in izglasovanja zakona zadeva italijansko državo, njene najvišje organe in njihovo politično verodostojnost. Ne vem, kako naj bi sicer ocenjevali prizadevanja vidnih italijanskih političnih predstavnikov za državljanske pravice majhnih skupnosti in posameznikov v najbolj oddaljenih državah in državicah, ko istočasno ne poskrbijo za enake ali podobne pravice posameznikov in etničnih skupnosti znotraj lastne države. Gre torej za verodostojnost nekega političnega predstavništva tudi v luči mednarodnih obvez, ki jih je sprejelo in podpisalo. Kar se nas tiče, smo, mislim, opravili svojo dolžnost in jo še opravljamo, ko kljub političnim in ideološkim razlikam enotno sodelujemo in enotno nastopamo v bistvenih izhodiščih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Verjetno bo v tem obdobju potrebno še več dela in prizadevanj v enotni delegaciji in verjetno tudi nekaj več pritiska na razne krajevne in deželne politične stranke.
Kakšne so po vašem perspektive bližnje odobritve zaščitnega zakona.
Na sestanku socialističnega vodstva je podtajnik Spini jasno povedal, da so dani pogoji za skorajšnje izglasovanje zakona o globalni zaščiti in zato si bo PSI prizadevala, da se ne zamuja s časom in da se odstranijo še preostale ovire. Vendar pa je zaključek parlamentarnega postopka odvisen tudi od ostalih strank, zlasti krščanske demokracije, in pomanjkanje sodelovanja bi spet zavleklo delo v senatni komisiji. Posl. Spini je tudi obljubil, da si bo prizadeval razrešiti take probleme.
Vprašanja postavil LUCIJAN VOLK
Interpelaciji komunističnih svetovalcev županu
Prihodnji četrtek ho prvi pripravljalni sestanek
Zborovanje istrskih beguncev in odgovornosti občinske uprave
V zgoniški občini snujejo prostovoljno gasilsko službo
Komunistična svetovalca Arturo Ca-labria in Fausto Monfalcon sta naslovila na župana dve interpelaciji v zvezi z napovedanim vsedržavnim zborovanjem istrskih beguncev in z mazaš-kimi akcijami nad spomeniki padlim v parku na Griču sv. Justa.
V	prvi svetovalca ugotavljata, da se je tiskovne konference obpredstavitvi vsedržavnega zborovanja istrskih in dalmatinskih beguncev, ki bo v Trstu predvidoma septembra, udeležil tudi neki občinski odbornik (Lucio Vatto-vani), ki je v imenu tržaške občinske uprave toplo pozdravil prisotne (tako vsaj poroča krajevni italijanski dnevnik). Pozornost in zanimanje uprave je upravičeno, nadaljujeta, če gre za zborovanje italijanskih državljanov, po rodu iz krajev, ki so bili po sporazumih iz let 1947 in 1975 dodeljeni Jugoslaviji. Povsem drugače pa bi bilo, če bi se zborovanje prelevilo v šovinistično in revanšistično manifestacijo, kot bi se dalo sklepati iz nekaterih posegov na tiskovni konferenci. V tem primeru, zaključujeta svetovalca, bi morala biti občinska uprava opreznej-ša do poskusov, da bi Trstu pripisovali vlogo, ki bi bila povsem v nasprotju z njegovimi interesi in njegovo funkcijo tako v Italiji kot v Evropi.
V	drugi interpelaciji Monfalcon in Calabria opozarjata na nacifašistične in druge blodnjave napise ("Ludwig živi" ipd.), ki so se v zadnjih tednih pojavili okrog Gradu sv. Justa in na spomenikih padlim za svobodo v bližnjem parku. Gre očitno za grobe provokacije nočnih mrhovinarjev, toda to še ne opravičuje občinske uprave, ki dopušča, da minejo dnevi in dnevi, preden poskrbi za odstranitev teh na-
pisov. Župana zato sprašujeta, kdaj bo občinska smetarska služba zbrisala žaljive napise in nadalje, če se mu ne zdi potrebno, da bi odgpvorne oblasti pozval k večji budnosti.
40 let mirovne pogodbe na seji občinskega sveta
Tržaški občinski svet bo posvetil dei današnje seje 40. obletnici podpisa pariške mirovne pogodbe. Tako so sklenili načelniki svetovalskih skupin, ki so se sestali včeraj dopoldne. Svoje spominske posege so že napovedali Parovel (Tržaško gibanje), Gabrielli (Lista za Trst), Giacomelli (MSI), Agnelli (PSI) in Monfalcon (KPI). Tudi to komemoracijo bo posnel Radio Opčine, ki pa je ne bo oddajal neposredno.
V	prizadevanjih, da bi na najboljši način zaščitili naravo, okolje in predvsem gozdno bogastvo, je dežela Furlani]a-Julijska krajina leta 1977 izdala zakon št. 8, ki daje možnost, da se ustanovijo in organizirajo na terenu prostovoljne gasilske skupine. Te enote imajo nalogo, da nadzorujejo okolje na določenem območju, da podvzame-jo vse preventivne ukrepe in da v primeru morebitnega požara takoj posežejo, seveda v sodelovanju z deželno gozdno službo in drugimi prostovoljnimi skupinami. Vsaka prostovoljna gasilska skupina ima svoj odbor, sedež, opremo, statut in pravilnik, ki določa pravice in dolžnosti članov. Predvidena je tudi denarna odškodnina za opravljeno delo.
V	tržaški pokrajini je bilo doslej ustanovljenih ze osem prostovoljnih gasilskih skupin, nekaterih v zasebnih in drugih v režiji javnih uprav. V zgoniški občini snujejo tako prostovoljno gasilsko enoto pod okriljem občinske
Almirante v Trstu spet potarnal o »krivični meji«
Misovski vodja Almirante ne zamudi priložnosti, da bi prišel v Trst povedat svojo o »slavokomunistični nevarnosti«, »krivični meji« in podobnem. Povsem predvidljivo je torej bilo, da se bo v Trstu spet pojavil v času, ko se tu žalostno spominja 40-letnice mirovne pogodbe vse, kar šovinističnega in nostalgičnega leze in gre.
Priznati moramo, da ima neofašistično gibanje v naših krajih res številno in zagrizeno konkurenco. Nelahko je torej za Almiranteja in njegove tržaške pajdaše bilo izmisliti si pobudo, s katero vsaj malce izstopati v komemoracijah ob 40-letnici »diktata«. Pa so se vendarle nečesa domislili. Sklenili so, da ne bodo več samo tarnali in vzdihovali zaradi »krivične meje«, marveč da te meje kratko-malo ne bodo več priznavali. In tako so včeraj na tiskovni konferenci v Hotelu Savoia Excelsior naznanili, da se bo njihova tržaška federacija od 1. marca letos uradno imenovala »Federacija za Trst, Istro in Dalmacijo«.
Ocenjujemo, da je misovcem s to smelo potezo uspelo prekositi konkurenco. Vsaj v domišljiji.
Sinoči v TK ob prisotnosti avtorjev Paljka in Devetaka
Predstavitev pesniško-likovnega prvenca
Obiskovalci nekdanje Sobe 150, prijatelji Jurija in Davorina in še mnogi drugi mladi so sinoči napolnili Tržaško knjigarno, kjer so predstavili pesniško-likovni prvenec Jurija Paljka in Davorina Devetaka. Soba 150 je naslov knjige in obenem simbol za vse sobe, v katerih sta avtorja preživela svoja prva univerzitetna leta, leta, v katerih so nastale pesmi in risbe, ki so jih objavili v pričujoči knjigi.
In risbe in pesmi, ki zaživijo v neki samostojni soodvisnosti, odražajo tisto vrenje idej, soočanje s širšim svetom in svojo ožjo realnostjo, h katerim so pripomogli vsi prijatelji in obiskovalci sobe.
Zbirka je subjektivni odraz nekega obdobja in neke generacije, obenem pa je tudi objektivni odraz te generacije, saj je knjigo založil Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub.
Soba 150 pa le ostaja samostojen pesniško-likovni objekt, tudi če ga predstavimo iz omenjenega okolja. Pesmi je uredil in zbral Ivan Sirk, Da-njel Jarc pa je izbral risbe in opremil knjigo.
Zbirko je sinoči predstavil Ivan Sirk, ki je dejal, da pesmi in risbe ohranjajo svojo sporočilnost, kljub temu da so jih objavili nekaj let po njihovem nastanku. Izbor pesmi je prebrala Savina Remec, nato pa sta avtorja sama spregovorila o svojem delu.
(B. G.)
Vprašanje Štoke o oddelku za dialize
Deželni svetovalec SSk Drago Štoka je včeraj naslovil na deželni odbor vprašanje o položaju bolnikov, ki se zdravijo v oddelku za hemodializo glavne tržaške bolnišnice. Štoka vprašuje odbor, kaj namerava ukreniti, da bi se izboljšal položaj približno 150 bolnikov.
Svetovalec poudarja, da se njihovo število veča, medtem ko je njihova zdravniška nega v bolnišnici čedalje slabša zaradi pomanjkanja naprav in kvalificiranega osebja.
KPI: Občina naj prispeva k reševanju položaja IRET
Locchi zadovoljen z obiskom v Rimu
»Šlo je za pomemben dokaz strnjenosti in enotnosti mesta.« Tako je predsednik Tržaške pokrajine Dario Locchi označil ob povratku iz Rima nastop tržaške delegacije pri osrednjih državnih oblasteh za ustanovitev proste cone na Tržaškem.
Tržaško odposlanstvo sta poleg Loc-chija sestavljala župan Staffieri in predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi. V spremstvu senatorke Gerbčeve se je trojica v torek srečala s predsednikom senata Fanfanijem, z ministrom Zanonejem, s predsednikom parlamentarne komisije za ustavna vprašanja Bonifaciom in s predstavniki parlamentarnih skupin. Šogo-vornike je opozorila na nujnost čimprejšnje odobritve vladnega zakonskega osnutka, ki predvideva razširitev brezcarinskih kontingentov na Tržaško.
»Pri naših avtoritetnih sogovornikih smo naleteli na velik posluh za naše argumente,« je poudaril Locchi v svoji včerajšnji izjavi. »Vsem smo obrazložili politične in ekonomske razloge, na katerih temeljijo naše zahteve. Podčrtali smo, da bi zakon samo odpravil neko krivično stanje, saj bi Trst že užival brezcarinske kontingente, ko bi leta 1948 bil pod Italijo kot Gorica. S podatki v rokah smo nadalje dokazali, da bi odobritev tega ukrepa ne povzo-čila nikakega neravnovesja v deželnem okviru.«
Občinski svetovalci KPI Poli, Calabria in Spetič so te dni naslovili na župana vprašanje v zvezi s stanjem, ki se je ustvarilo v podjetju IRET po nedavni prepovedi izvoza radiotelekomunikacijskih naprav. Občinski svetovalci KPI sprašujejo župana in občinski odbor, v kolikšni meri so informirani o dogodku in kakšna je njihova ocena; ali nameravajo ukrepati pri pristojnih organizmih, da se celotna zadeva čimprej reši, zlasti v zvezi s carinskimi omejitvami, ki onemogočajo izvoz tudi tistih izdelkov, ki so bili redno prijavljeni že meseca novembra. V vprašanju je nadalje rečeno, da specifičnost položaja podjetja IRET zahteva hitro ukrepanje, saj so nastale težave zgolj birokratskega značaja, lahko pa povzročijo težke posledice v proizvodnji, ki je kompetitivna na mednarodni ravni.
Poziv Letečega oddelka kvesture
Agenti letečega oddelka nadaljuje s preiskavo o umoru Wilme lakset-tich Coia, čeprav so v glavnem že preverili potek dogodkov. Nekaj podrobnosti v priznanju vnuka pokojnice, 20-letnega Andrea Pittana, pa je ostalo nepojasnjenih, zato Leteči oddelek poziva dve dekleti po imenu Stella in Marzia, ki sta se 5. februarja ob 12. uri srečali na Šen-
tjakobskem trgu z Andreom (Stella je držala za roko 3-4 letnega otroka), naj vzpostavita stik s preiskovalci.
Identificirali razgretega navijača
Policijski agenti so predsinočnjim identificirali navijača, ki se je med tekmo Stefanel-Filanto tako razburil, da je na polje zalučal večji kos plexig-lasa, ki ga je odtrgal s tribune. Gre za 49-letnega Amodea Franca, uradnika SIP, ki stanuje v Ulici Grego. Agenti so ga priprli in prepeljali v bolnišnico, kjer so mu obvezali rane. Takoj zatem pa so ga izpustili. Sodstvu ga bodo prijavili, če bo lastnik športne palače (tržaška občina) prijavil škodo.
»Brigade smrti« ali »mortadele« ?
Požrešni tatovi so v noči od srede na četrtek vdrli v bar 58-letnega Daria Sčhillana v Ulici San Marco 24 in odnesli za celo štacuno jedil: 2 salami, 5 kg sladkorja, 2 pršuta, kos gorgonzole, mortadelo, več tort, kolo sira in 3 litre mleka. Iz blagajne so ukradli še 150 tisoč lir, na zid pa so se podpisali: »Brigade smrti«. Verjetno bi jim bolj pristajalo ime »Brigade mortadele«.
uprave in prvi pripravljalni sestanek bo v četrtek, 19. t. m., ob 20. uri v športno-kulturnem središču v Zgoniku. Doslej se je že prijavilo precej prostovoljcev, na sestanku pa bodo še drugi interesenti lahko dobili vsa potrebna pojasnila in napotke. V poštev pridejo občani obeh spolov, od 18. do 60. leta starosti, ki imajo določene psihofizične sposobnosti in ki se bodo naučili gasilskih veščin na posebnem izpopolnjevalnem tečaju. Tudi z družbenega vidika je izredno pomembno, da so prav domačini tisti, ki bdijo nad svojim okoljem in ga varujejo pred ekološko škodo, ki jo lahko povzročijo požari. (B. S.)
Umrl inž. Stanko Starec
Hitro se je včeraj razširila v Barkov-Ijah, pa tudi drugod, žalostna vest, da je umrl inž. Stanko Starec. Prišla je nenadoma in nepričakovano, kljub letom, ki so mu neizprosno tekla in kljub dejstvu, da mu tudi zdravje ni bilo v zadnjih časih več najbolj naklonjeno. Zato je bilo vsem, ki so ga poznali in cenili, v Barkovljah in tudi izven njih, težko verjeti, da je neprizanesljiva smrt iztrgala iz njegove družine in iz naše sredine tako plemenitega človeka, kot je bil Stanko, na pogled tako resen in zadržan, a v resnici tako prisrčen in neposreden, vedno tako poln navdušenja in zanimanj za vse, kar se je dogajalo okrog njega. V Barkovljah, kjer sta se v zadnjih letih tako razbohotila zanimanje in angažiranost za družbenokulturno in športno življenje, bo še posebno občutiti praznino, ki jo inž. Starec pušča za sabo, kot človek široke razgledanosti, dragocene izkušnje in bogatih nasvetov, iz katerih je prav gotovo vzklila marsikatera pametna pobuda.
Inž. Stanko Starec se je rodil 26. maja 1904 v Barkovljah, v družini zavednega slovenskega učitelja Nandeta Starca, enega od glavnih stebrov bar-kovljanskega slovenstva. V Trstu je dokončal osnovno šolo in nemško pripravnico, po izbruhu prve svetovne vihre pa je šolanje nadaljeval na idrijski realki. Prav ta idrijska leta so bila ena od svetlih točk njegovega življenja in vanja se je rad vračal v družbi vseh tistih, ki so z njim tedaj delili usodo ponosnega, čeprav teptanega naroda na tem razbolelem obrobju slovenske zemlje.
Po idrijski maturi se je vpisal na elektrotehniško fakulteto ljubljanske univerze, kjer je leta 1929 diplomiral in nato služboval v raznih krajih Jugoslavije. Ker ni hotel obleči italijanske vojaške suknje, mu je bila med fašizmom pot v rojstne kraje zabranje-na. Svoje Barkovlje je lahko spet uzrl po osvoboditvi, ko se je tudi aktivno vključil v gospodarsko življenje naše narodnostne skupnosti in zanjo prispeval s tihim a dragocenim delom pomemben delež. Tudi po upokojitvi ni obmiroval. Skoraj z mladostniško zagnanostjo in navdušenjem je sodeloval pri barkovljanskem kulturnem življenju.
Predvčerajšnjim zvečer pa kruta vest o nenadni slabosti na domu, kjer se je rodil, in hitri smrti, ki ni užalosti-la le žene Tatjane s sinovoma Inkom in Radojkom in drugimi bližnjimi, temveč vse, ki jih je kdaj pridobil s svojo osebnostjo, znanjem in modrostjo. Užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje, inž. Stanku pa obljuba, da ga bomo ohranili v spominu.
Skupnost vrtnarjev In vinogradnikov Union, ŠD Union, SKI Club, SKD S. Škamperle in Union — Podlonjer se pridružujejo žalovanju ob izgubi Dorota Zergola.
V tem težkem trenutku smo vama blizu, dragi Nives in Rada,
Mara z Germanom in družino
Ob težki izgubi Teodora Zergola izreka iskreno sožalje Radi in Nevi Mladinska skupina P. Tomažič
Ob težki izgubi očeta sočustvujejo z Rado in družino Paolo, Martina, Dino in Luiza z družinami.
Dne 11. t. m. nas je v 83. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi
Stanko Starec
(INŽENIR)
Pogreb bo v soboto, 14. t. m., ob 12.30 na barkovljanskem pokopališču.
Žalujoči: žena Tatjana, sinova Inko in Radojko z družinama, sestra Grozdana in ostalo sorodstvo
Trst, Ljubljana, 13. februarja 1987
Ob izgubi dragega očeta
Stanka
izrekajo iskreno sožalje Radojku Starcu uslužbenci MIPOT
TPK Sirena se klanja spominu častnega člana Stanka Starca in izreka globoko sožalje prizadeti družini.
Ob bridki izgubi očeta Stanka izrekata Inku in Radojku iskreno sožalje Nadja in Jožko.
Ob smrti dragega moža in očeta izrekata ženi Tatjani in sinovoma Inku in Radojku globoko sožalje Ani in Miloš.
Ob izgubi dragega Stanka Starca izrekajo ženi Tatjani ter sinovoma Inku in Radojku globoko sožalje Neva, Pavlo, Jaro, Varka in Kata.
Ob izgubi dragega Stanka Starca izrekamo Tatjani, Inku in Radojku občuteno sožalje Anka, Sergij, Tamara, Jerica in Savo.
Ob smrti Stanka Starca izrekajo globoko sožalje ženi Tatjani ter sinovoma Inku in Radojku Darka, Mohamed, Sana, Alja in Nina.
Tatjani, Inku in Radojku najino iskreno sožalje ob izgubi dragega moža in očeta Anamarija in Dušan
Pogreb
Srečka Štoke
bo v soboto, 14. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Kon-tovel.
SVOJCI
Kontovel, 13. februarja 1987
Ob smrti brata in strica Srečka Štoke izreka Mirku Štoki in Henriku Lisjaku iskreno sožalje ŠD Kontovel
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel izreka občuteno sožalje Olgi, Savici, Adi in Mileni ob smrti dragega brata oz. svaka Srečka.
Doriano!
Z ljubeznijo se te spominjamo
Walter Edi .
Valentina
Tatjana
Anica
Aldo
Trebče, 13. februarja 1987
-^=SKO "GLEDALIŠČE V TRSTU
VVolfgang Kohlhaase —
Rita Zimmer
Riba za štiri
Režija Jože Babič
V nedeljo, 15. t. m., ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu.
CASSA RUlfAU!: IEI3 AltTIGIAMA OI»ICIMA-Tltli;STIi:_________
MltAMILMICA IM l>0S03ILMICA OI»ČIMIl -TlfST
gledališča		včeraj - danes		prispevki - prispevki
KD RDEČA ZVEZDA IN ŠK KRAS
prirejata ob dnevu slovenske kulture, v nedeljo, 15. t. m., ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku
komedijo
»Ne kliči vraga«
v izvedbi dramske skupine KUD »Klasje« iz Štanjela ter animacijo za otroke z naslovom SKRIVNOST.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE TAJNIŠTVO TRST
vabi na
29. občni zbor ob
30-letnici delovanja
V ponedeljek, 16. t. m., ob 8.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma.
izleti
vazna obvestila
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu prireja v ponedeljek, 16. t. m., ob
20.30	SPOMINSKI VEČER ob 50-letnici mučeniške smrti Lojzeta BRATUŽA. Spominsko publikacijo bosta predstavili prof. Lučana Budal in Marija Ceščut. Govoril bo Saša Martelanc.
Zadruga Vesna iz Milj vabi občane in prijatelje na otvoritev lastne gostilne, ki bo jutri, 14. t. m„ ob 18. uri v Miljah, Ul. D'Annunzio 52.
Zadruga NAŠ KRAS vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v prostorih restavracije FURLAN na Repentabru.
čestitke
Danes praznuje naš dragi nono MARČELO rojstni dan. Mnogo zdravja in zadovoljstva mu želijo vsi njegovi.
Danijelo in Borisa Valentiča je osrečila mala NATAŠA. Srečni družini iskreno čestita TPPZ P. Tomažič.
Včeraj sta praznovala v Barkovljah 60-letnico poroke MARTA in ANGELO ZUBAN in ne Zupan, kot je bilo pomotoma objavljeno.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališče iz Genove predstavilo delo Marguerite Duras SUZANNA ANDLER. Režiser Marco Sci-accaluga. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red C/B) bo na sporedu osma predstava Kodalyjeve opere HARY JANOS.
kino
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
organizira v nedeljo, 15. februarja, smučarski izlet na Zoncolan. Cena 13.000 lir, odhod ob 7. uri s Proseka. Informacije in vpisovanje po telefonu na št. 225522 (Martina) in 225106 (Erika).
KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 22. t. m., smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusnega izleta 12.000 lir. Za informacije in vpisovanje tel. 229121 in 229432.
SPDT prireja 15. t. m. avtobusni izlet v Ravascletto. Cena 12.000 lir, odhod ob
6.30	izpred sodne palače. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI in pri odborniku Devanu Cesarju (tel. 911433). Na razpolago bo tudi vaditeljica za otroke. Smučarji, pohitite!
Program I. zimskih iger SKLADA M.
ČUK — v nedeljo, 15. t. m., odhodi avtobusov: Trst — Ul. Coroneo (sodnija) 6.30, Bazovica — cerkev 6.45, Padriče — cerkev 7.00, Opčine — Prosvetni dom 7.00, Prosek — Kržada 7.10, Križ — spomenik 7.20, Nabrežina — gostilna Silvester — 7.25, Sesljan center 7.30, Devin — Stara cesta Motel Agip 7.35. Prihod ob 9. uri, tekmovanje v smuku in sankanju do 12. ure. Do 15. ure tekmovanje v kepanju in izdelovanju snežakov. Kosilo približno ob 15. uri. Nagrajevanje in družabnost. Možnost sposojanja opreme. Otroci lahko prinesejo svoje sanke.
ARISTON - 16.00, 22.00 Peggy Sue si e sposata, dram., ZDA 1986 — 104’; r. Francis Ford Coppola; i. Kathleen Turner, Nicholas Cage.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Uomini duri, kom., It.; r. M. Ponzi; i. Renato Pozzet-to, Enrico Montesano
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Critters gli extra roditori, fant., ZDA 1986 — 102'; r. Stephen Herek; i. Dee Wallace Stone, Billy Green Bush.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e TAmerica, er., □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Detenute del piacere, pora., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Teresa libido eroti-co, pom., □ □
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney.
EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 Časa, dolce časa? kom., ZDA 1986, r. Richard Benjamin; i. Tom hanks, Shelley Long.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Pauline alla spi-aggia, kom., Fr. 1983, 90'; r. Erič Roh-mer; i. Amanda Langlet, Arielle Dom Basle.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Revoluti-on, dram., VB 1985, 103'; r. Hugh Hudson; i. Al Pacino, Nastassja Kinsky.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James Russo.
RADIO - 15.30, 21.30 Le voglie erotiche di una moglie di classe, pora., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE jutri, 14. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Nastopali bodo otroški pevski zbor KD F. Prešeren, COŠ F. Venturini in dekliški zbor Vesna iz Križa. Slavnostni govor bo imel prof. Jože Pirjevec.
KD Primorsko vabi na proslavo dneva slovenske kulture v nedeljo, 15. t. m., ob
17.30	v Srenjsko hišo v Mačkolje. Nastopa mešani pevski zbor Primorec — Tabor, slavnostni govornik Miroslav Košuta.
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi v soboto, 21. t. m., ob 19. uri PARTIZANSKI DRUŽABNI VEČER v Hotelu Maes-toso v Lipici. Zabavali bodo Veseli godci iz Boljunca. Vpisovanje v posameznih vaških sekcijah. Odbor.
KD F. Prešeren priredi ob proslavljanju dneva slovenske kulture KNJIŽNE DNEVE za otroke in mladino. Razstava bo odprta v gledališču F. Prešeren v Bo-Ijuncu danes, 13., in jutri, 14. t. m., od 15. do 19. ure.
KD Krasno polje iz Gročane vabi na proslavo dneva slovenske kulture danes, 13. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Groča-ni. Nastopali bodo mešani pevski zbor Skala iz Gropade, otroci OS na Pesku, slavnostni govor bo imel Aleksij Pregare.
Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin jrriredita Prešernovo proslavo v novi OS v Devinu v nedeljo, 15. t. m. , ob 17. uri . Sodelujejo učenci OŠ J. Jurčič iz Devina, dijaki Jadranskega zavoda Združenega sveta in domača zbora. Slavnostna govornica bo prof. Nada Pertot.
KD Lipa priredi v sredo, 18. t m. , ob
20.30	v Bazovskem domu SREČANJE Z VAŠKIMI USTVARJALCI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Vabljeni!
KD Skala - Gropada vabi na Prešernovo proslavo, ki bo jutri, 14. t. m., ob
20.30	v prostorih 'Zadružnega doma v Gropadi št. 82. Nastopila bosta domači mešani pevski zbor in mladinski krožek SKALA. Govoril bo časnikar Saša Martelanc.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, prireja jutri, 14. t. m., ob 18. uri VEČER SV. VALENTINA s filmom «11 tempo delle mete N. 2» in test o odnosu mladih do ljubezni.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete in potovanja:
13. - 20. april - PALMA DI MALLORCA. Cena od 440.000 lir dalje.
13.	- 20. april - RODOS. Cene od 479.000 lir dalje.
14.	- 21. april - KLASIČNA GRČIJA. Cena 790.000 lir.
16.	- 20. april - BLED. Cena 219.000 lir.
17.	- 24. april - TUNIZIJA. Cena 485.000 lir.
17.	- 20. april - MALI LOŠINJ. Cena 168.000 lir.
18.	- 20. april - KRANJSKA GORA. Cena 119.000 lir.
18.	- 20. april - ZAGREB in PLITVIČKA JEZERA. Cena 182.000 lir.
19.	- 28. april - MALEZIJA in SINGAPUR. Cena 1.590.000 lir.
Od 25. aprila do 1. maja - pomladansko križarjenje z m/l ISTRA: TRST -DALMACIJA - MALTA - CATANIA - TRST. Cene od 580.000 do 980.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano
20.	tel. 60261.
Danes, PETEK, 13. februarja 1987
KATARINA
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 10.17 - Luna vzide ob 16.59 in zatone ob 7.23.
Jutri, SOBOTA, 14. februarja
^VALENTIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka
13,4	stopinje, zračni tlak 1004,7 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Alessandro Lillo in Giulia Demarchi.
UMRLI SO: 86-letna Rosa Sluga, 84-letna Adela Muggia, 67-letna Maria Dobravec, 28-letni Roberto Mauro, 89-letna Angela Latin, 88-letna Emilia Suz-zi, 76-letni Natale Cergolj, 87-letna Lud-milla Castagna.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote,
14. februarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. dellJstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina NUOVO OUARTETTO ITA-LIANO.
Glasbena matica Trst, sezona 86/87, 5. abonmajski koncert jutri, 14. t. m., ob
20.30	v Kulturnem domu v Trstu: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent: Marko Munih, solisti: Primož Novšak violina, Miloš Mlejnik violončelo, Olga Gracelj sopran, spored: Brahms, Lipovšek, Mendelssohn. Predprodaja vstopnic v uradu Utat, Pasaža Protti.
Verdi - Teatro Cristallo. NEDELJSKI KONCERTI. V nedeljo ob 11. uri bo pihalni orkester izvajal skladbe Rossinija, Haydna in Stravinskega.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v torek, 17. t. m., ob 18. uri v Gllusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
mali oglasi
PRODAM hrastova metrska drva za kurjavo. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/884182.
NA OPČINAH v centru prodaja privatnik privatniku novo stanovanje v tretjem nadstropju z dvigalom, doslej nezasedeno, dve sobi, kuhinja, kopalnica, dve terasi, prostor za avto. Tel. v večernih urah na št. 212520.
ŽE DALJ ČASA uspešno poučujem slovenski jezik. Interesenti naj telefonirajo na 003867/74510.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu. Za informacije tel. v večernih urah na št. 040/225058.
PRODAM registrsko blagajno sweda, model L 20R3, rabljeno 18 mesecev, po ugodni ceni. Tel. 815340 po 20. uri.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini. Toči bejo in črno vino.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
DAJEM V NAJEM majhno stanovanje, opremljeno, v okolici Doline. Tel. 228390.
DAJEM V NAJEM skladišče, 140 kv. m — tel. 228390.
PRODAM vinograd, 2.280 kv. m, z možnostjo vode, lepa pozicija. Tel. 228390.
PRODAM fiat 126, letnik '75. Tel. 826759.
PRODAM mladiče: nemškega ovčarja, pritlikavega pudla (barboncino), pritlikavega šnaucerja in kokerja. Vsi mladiči so cepljeni in z rodovnikom. Tel. na št. 0481/31177 ali 882317.
PRODAM FIAT UNO turbo, rdeče barve, november 1985, 30.000 km, v odličnem stanju. Tel. na št. 85215 med 15. in 17. uro, ob delavnikih, razen ponedeljka.
TAJNICO, sposobno in dinamično, išče pisarna v Gorici. Plača po dogovoru. Tel. na št. 0481/85048 med 17. in 19. uro.
DNE 31. JANUARJA je bil ukraden avto fiat 126 plave barve, z evidenčno tablico TS 285584. Če ga kdo vidi, je napro-šen, da telefonira na št. 228318.
AKAČIJEVE KOLE prodam po 18.000 lir stot ter drva za kurjavo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 21. uri.
IŠČEM v najem malo ali veliko stanovanje, tudi hišo. Tel. 228390.
KREME priznanih kozmetičnih firm kot SHISEIDO, HANORAH, KELEMATA, COLLISTAR pomagajo, da ostane koža tudi v zimskem času lepa in zdrava. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine.
KUPIM mali traktor s priključki za obdelavo vinograda in kletarske pripomočke. Tel. 299442.
PRODAM motor honda 750 CBX, letnik 85 v izredno dobrem stanju. Tel. med 8. in 16. uro na št. 772151 - Paolo.
NAJBOLJŠEMU KUPCU prodam odličen motokultivator Bertolini 100 S, 16 KM, komaj 100/150 delovnih ur s frezo in raznimi priključki. Tel. 0481/78267.
PUSTNE OBLEKE oddajamo v najem. Tel. 232265 od 20. do 22. ure.
Ob prvi obletnici smrti Marija Kralja daruje družina 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad, 20.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja in 20.000 lir za Sklad M. Čuk^
V	spomin na Marijo darujeta Anica in Marčelo Švagelj 30.000 lir za ŠD Polet.
Ob smrti tov. Svetke Trampuž vd. Pertot izreka sekcija KPI Devin-Nabrežina najgloblje sožalje svojcem in daruje v njen spomin 50.000 lir za Sklad Dela.
Ob 15-letnici smrti dragega Stanislava Forausa darujejo žena Nela ter sinova Paolo in Giancarlo z družinama 30.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na pok. mamo Borisa Miliča darujejo kolegi 140.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda.
Valetnin Žerjal (Boljunec 137) daruje
30.000	lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na pok. Marto Sedmak roj. Hermann darujeta Claudio in Mimi Sedmak 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 1. obletnici smrti nepozabnega Vinka Križmančiča daruje družina 30.000 lir za KD Lipa in 30.000 lir za O. Š. P. Trubar.
V	spomin na pok. Karolino Mihalič por. Štrain darujeta Luba in Ici Štrain
20.000	lir za KD V. Vodnik, 20.000 lir za MPZ V. Vodnik in 20.000 lir za pihalni orkester Breg.
Ob 1. obletnici smrti drage mame_ Karle Kocjančič vd. Lupine darujeta Živko in Zdravko z družinama 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Stanka Prašlja daruje Lu-ciano Štoka 20.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob pok. Alojza Briščika darujeta Tonko in Vanka Luksa
50.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na Stanka Prašlja darujeta Stana in Tonko Husu 15.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Giovannija De Cecca daruje družina De Cecco 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na padle borce v Križu darujeta Anica in Srečko Orel 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. Ančko Bogateč darujejo družine Bogateč (Bružetvi) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 20.000 lir za VZPI-ANPI v Križu in 20.000 lir za Sindikat upokojencev v Križu.
Giulio Sedmak daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ida in Drago Purič darujeta 15.500 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob obletnici smrti mame Eme Tence daruje hči Danila 10.000 lir za Godbo Vesna v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. Alojzija Briščika darujeta Lojzka in Mario Bada-lič 60.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Marijo Ostrouška darujeta Keti in Elvira Tenze 20.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Marto Sedmak darujeta Keti in Elvira Tenze 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Nevenke Škabar darujejo družine Ravbar (Repen 21)
20.000	lir, Bizjak (Col 10) 15.000 lir in Bertolino (Repen 69) 10.000 lir za repen-tabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Mirka Škabarja darujejo družine Čok (Repen 95)10.000 lir, Škabar (Repen 79) 20.000 lir, Škabar (Repen 44) 20.000 lir, Forza (Repen 136)
50.000	lir, Bertolino (Repen 29) 20.000 lir, Bertolino (Repen 69) 10.000 lir ter Bizjak (Col 10) 15.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na sina Mirka Škabarja darujeta oče in mati 100.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Nevenke Škabar in Ivane Purič - Bandelj darujejo družine Škabar (Repen 106) 20.000 lir ter Hmeljak (Repen 77) 80.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 1. obletnici smrti Antona Sandalja daurjejo domači 90.0001ir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Mirkota Škabarja darujeta Angelo in Štefanija Pieri
20.000	lir za SK Devin.
V	spomin na Fano Milič darujeta Angelo in Štefanija Pieri 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na dragega prijatelja Danila Ugrina darujeta Ivo in Lucija 30.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na Danila Ugrina daruje Angela Ščuka 10.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na Danila Ugrina darujeta Fani in Luči Sferza 20.000 lir za SSG.
V	spomin na Danila Ugrina daruje Anica Ferluga 10.000 lir za Kulturni dom v Barkovljah.
Ob 10. obletnici smrti dragega moža in očeta Dorčeta daruje žena Anica z otroki
100.000	lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Alojzija Briščika darujejo Lojzi, Andrej in Ariana Kapun z družinami 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na prijatelja Stanka Prašlja darujeta Milan in Vanda 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Alojzija Briščika darujeta Milan in Vanda 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Rikarda Štoko daruje Luciane Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Vardota Puntarja daruje Luciano Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Mirota Cibica darujeta Sveto in Danijela 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob plačilu članarine daruje Pavla Kukanja 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Karla in Angela Gec 4.000 lir, Olga Lakovič 7.000 lir, Albina Cappel 7.000 lir, Nela Hrovatin 7.000 lir, Sonja in Just Colja 10.000 lir, Danica Grgič 10.000 lir, Milena Grgič
7.000	lir, Evfrazija Kravos 7.000 lir, Roza Počkar_ 3.000 lir, Jožefa Skrečaj 5.000 lir, Mira Šuman 7.000 in Mario Magajna
5.000	lir.
Marta Slavec daruje 2.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na svoje drage daruje Antonija Ozbič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Josip Zafred daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina Zofije Batič daruje Marija Počkar 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
N.N. daruje 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
N.N. daruje 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Mirka Škabarja daruje družina Škabar (Repen 78)
15.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Mirka Cibica darujejo Ivan, Dragica, Lojzi, Andrej in Ariana Kapun z družinami 90.000 liz za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na strica Alojza Briščika darujeta Božena in Mario Rustja 30.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Alojza Briščika daruje Fani Sardoč 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Alojza Briščika darujeta Lidija in Ljubo z družinama 30.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na drago Zofijo Černic-Batič daruje sestrična Dana Košuta z družino
20.000	lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Mirka Cibica darujeta Kati in Marina 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 11. obletnici smrti Ivana Šavlija daruje Zdenka 25.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Danila Ugrina darujejo prijatelji petkove skupine 460.000 lir za MPZ M. Pertot — Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Danila Ugrina daruje Sergio Ferfolja z družino 50.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob tete Tončke Piščanc vd. Okretič daruje Ina z družino
25.000	lir za SPDT in 25.000 lir ta TPK Sirena.
V	spomin na Etkino mamo Antonijo Kompara vd. Pečenko darujeta Ina in Sergio 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Olgo Knez darujejo sorodniki 30.000 lir za KD I. Gruden.
V	spomin na Mirka Škabarja daruje Ivanka Lupine 20.000 lir za moški pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Štefanije Gombač darujeta družini Gombač-Kuret
20.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na drago Štefanijo Gombač daruje Zofija Gombač 20.000 lir za Sklad M. Cuk.
Namesto cvetja na grob pok. Mirka Škabarja darujejo za SK Devin: Silva in Fernando — gostilna Sardoč (Prečnik)
50.000	lir, Ivan Lovrečič z družino 20.000 lir, družini Škerk in Škabar (Repen 130)
50.000	lir, Hedvika in Edi 50.000 lir, Dorina in Paolo 50.000 lir ter Bruna in Franco Spanghero 50.000 lir.
V	spomin na dragega prijatelja Mirka Škabarja daruje SK Devin 150.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade,
100.000	lir za zbor Zvonček z Repentabra in 100.000 lir za Radio Opčine.
Ob 16. oz. 14. obletnici smrti Antona Zafuta in Valerije Bisiacchi daruje družina Lovrečič — Praprot 30.000 lir za SK Devin.
Ob poravnavi članarine darujeta Marija in Mario Gerlanc 24.000 lir za KD Primorsko - — Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Teodora Zer-gola daruje Miran Pečenik 25.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Colle daruje Milka_ Rebula (Salež 60) 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Rodolfa Colle daruje Ivanka Milčeva 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Olge Knez por. Rebula in Svetke Trampuž darujeta Ivanka in Jožko Legiša 20.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Stanka Prašlja darujeta Ana in Savica Rustja 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
menjalnica
12. 2. 1987
Ameriški dolar ... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1282. -709. 211.30 628. 33.30 1940. 1875.--185.-9.10 935.
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ............. 836.50
Avstrijski šiling............ 100.30
Norveška krona .............. 181.70
Švedska krona.............. 196,—
Portugalski eskudo......... 8.70
Španska peseta............. 9.50
Avstralski dolar .......... 815.—
Debeli dinar............... 2.10
Drobni dinar............... 2-
n/~||/rj BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoatcljc
SCANNERS - ZDA 1980
Režija: David Cronenberg. Igrajo: Jennifer 0’Neil, Step-hen Lack, Patrick McGoohan, Lawrence Dane.
Jutri, 14. februarja, ob 20.30, Telepadova.
David Cronenberg je avtor fantastične srhljivke The Fly (Muha je sodobni remake klasičnega ameriškega filma iz 50. let La vendetta del dr. K), ki ga te dni uspešno vrtijo po vseh italijanskih kinodvoranah. Njegov prejšnji film iz leta 1980 Scanners pa je dokaj enostavna in neproblematična apologija o pravem razmerju in ravnovesju dobrega in zlav svetu, nekakšen znanstvenofantastični zagovor proti vsakršnemu umetnemu zlorabljanju narave.
Scanners je tehnični izraz, s katerim parapsihologi označujejo posebno občutljive »vidce«, ki berejo v mislih drugih ljudi in lahko s samo močjo misli uničijo njihove možgane. Skupina 236 takšnih scannerjev hoče s svojimi posebnimi "telepatskimi" sposobnostmi obvladati celotno človeštvo. 43-letni kanadski režiser pravi o svojih delih: »Moji filmi niso zgolj zabava. Z njimi skušam razmišljati o smrti. Pravzaprav so nekakšna predpriprava, "generalka" za mojo lastno smrt!«
ALIČE NE ŽIVI VEČ TUKAJ! - Aliče doesn't live bere anymore! - ZDA 1975.
Režija: Martin Scorsese. Igrajo: Ellen Burstyn, Kris Kris-tofferson, Diane Ladd, Lana Bradbury.
Jutri, 14. februarja, ob 20.45, RTV Ljubljana, in v četrtek, 19. februarja, ob 23.20, Italia 1.
Martin Scorsese (1942) je ameriški režiser italijanskega porekla, ki izhaja iz newyorške četrti Little Italy. Svojo navezanost na tipično italijansko kulturno zaledje v ameriškem velemestu je lepo opisal v filmu Mean Streets. V prvi vrsti pa je Scorsese avtor nostalgije (Nevv York, Nev/ York), razgaljene romantike (Taksist) in pesimističnega zapisovanja neuspehov (Podivjani bik). Morda ni producentsko tako sposoben, večžarnski in "spektakularen" kot njegov kolega istega porekla Francis F. Coppola, je pa bolj avtentičen in dosleden režiser resnih, utemeljenih del.
Aliče... je nežen in fin portret močne in značajne ženske. Aliče je mlada vdova z 12-letnim otrokom, sicer neuspešna pevka, ki se po dolgem času vrača spet domov. Na poti sreča šarmantnega kavboja, v katerega se zaljubi. Ellen Burstyn je za svojo svežo interpretacijo prejela leta 1974 Oskarja.
MAMMA ROMA - Mama Roma - Italija 1962.
Režija: Pfer Paolo Pasolini. Igrajo: Anna Magnani, Ettore Garofalo, Franco Citti.
V nedeljo, 15. februarja, ob 23. uri, Rete 4.
To je eden izmed manj znanih, zato pa bolj občutenih in pristnejših Pasolinijevih filmov. Pokojni literat in filmar je bil zelo občutljiv pesnik rimskih izobčencev, mladih brezposelnih brezdelnežev in nemaničev iz rimskih borgat. Njegov najznamenitejši roman Ragazzi di vita in njegov filmski prvenec Accattone predstavljata gotovo najlepši spomenik tem nebogljenim in nepokvarjenim izrinjencem.
Mamma Roma prikazuje lik bivše prostitutke, temperamentne in trpeče matere, ki skuša rešiti sina z vsemi svojimi močmi, nemočno in brezupno... Svojevrstno ljudsko junakinjo pooseblja res pretresljivo velika Anna Magnani.
GUYS AND DOLLS - Frajerji in deklice - ZDA 1955 Režija: Joseph L. Mankietvicz. Igrajo: Marlon Brando, Jean Simmons, Frank Sinatra, Vivian Blain.
V	ponedeljek, 16. februarja, ob 23. uri, Italia 1. (Izvirna verzija v angleščini).
Naslov smo pustili nalašč v izvirniku (angleščini), da bi vas opozorili na zanimiv in za italijansko televizijo pravzaprav nov eksperiment. V ponedeljek bo stekel ciklus 7 filmov, ki jih bo Berlusconijeva zasebna televizijska mreža predvajala v originalni verziji z italijanskimi podnapisi. To novo ponudbo bodo seveda cenili predvsem filmski ljubitelji, morda pa tudi drugi italijanski gledalci, ki so sicer »prisiljeni« gledati skoraj vse filme (v kinodvoranah in na televiziji) v prirejeni, sinhronizirani obliki. Pobuda ITALIA 1 pa ni nikakršna novost za gledalce jugoslovanske televizije, ki oddaja pretežno izvirne verzije filmskih in televizijskih del.
Prvi film na sporedu je klasičen hollywoodski muzikal iz 50. let. Brando, Sinatra in Simmonsova se zabavajo in nas zabavajo v ležernem in barvitem plesu prijateljev, ljubezni in simpatije. Ta »lahek« film ameriškega scenarista in režiserja nemškega rodu Josepha L. Mankiewicza odlikujeta sijajna koreografija in prav tako dobra glasba.
IL VIZIETTO - La cage aux folles - Francija 1978.
Režija: Edouard Molinaro. Igrajo: Ugo Tognazzi, Michel Serrault, Michel Galabru, Carmen Scarpitta.
V	torek, 17. februarja, ob 20.30, Rete 4.
Homoseksualnost je pogost motiv, rekli bi skoraj stereotip, ki ga srečamo v skomercializiranih erotičnih filmih in v »specializiranih« pornofilmih. Predvsem slednji grobo špekulirajo s to temo in jo prikazujejo karikaturalno, šablonsko in vulgarno, »voyeuristično«. Nekateri filmski avtorji pa so posebno občutljivi za družbeno sporna vprašanja in kritični do raznih represivnih aspektov družbene morale, ki jih ne sprejema, zato obravnavajo v svojih psiholoških, melodramskih in političnih filmih z dostojanstvom in kar se da resno tudi »ljubezen med istim spolom«.
Francoz E. Molinaro je predvsem komični režiser, zato njegov film ni družbenokritičen pamflet o tem pojavu, ni pa niti cenena satira na ta račun. Molinaro je ubral poseben in posrečen register ironije in nežnosti: tako je skupaj z dvema glavnima protagonistoma ustvaril nepozaben par »drugačnih« ljubimcev, ki ga sestavljata lastnik lokala za transvestite (Ugo Tognazzi) in glavna atrakcija lokala (M. Serrault). Film je bil zelo uspešen v Evropi in v ZDA, tako da so posneli še II vizietto II in III.
YESTERDAY - Poljska 1984.
Režija: Radoslatv Piwowarski. Igrajo: Piotr Siwkiewicz, Andrzej Zielinski, Robert Piechota, Waldemar Ignaczak, Anna Kazimierczak.
V	sredo, 18. februarja, ob 20.45, RTV Ljubljana.
Prvenec 39-letnega poljskega režiserja R. Piwowarskega Yesterday je naletel na ugoden mednarodni sprejem, saj je bil izbran kot najboljši film v sekciji Mednarodnega tedna kritike na Beneškem festivalu leta 1985. Kot nakazuje sam naslov, po znani pesmi Beatlesov, je filmsko dogajanje postavljeno v 60. leta. Štirje razigrani mladinci razburkajo s svojimi improviziranimi električnimi kitarami kalne vode poljskega podeželja. Tukajšnji »Ringo«, »John«, »Paul« in »George« se vneto pripravljajo na maturantski ples, ko bodo prvič javno nastopili z »noro glasbo iz Anglije«. Vendar mladostno brezbrižnost in prešernost vaških Beatlesov motijo nekateri konflikti in nerazumevanja: ozkoglednost staršev, moralizem drugih Vaščanov, birokratizem in avtoriteta šolskih oblasti, ljubezenski prepiri...
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
ALIČE - PARK HOTEL
Prejšnji teden smo naš prostorček lahke glasbe posvetili Adrianu Celentanu. Danes bomo še enkrat govorili o italijanskih pevcih: na vrsti je Aliče. Ob svojem exploitu je Aliče presenetila z neverjetno originalnim glasom, ki daje songom nekaj posebnega, nekaj' čisto novega.
Njena kariera se je začela s Francom Battiatom in se bo verjetno tudi z njim končala, saj je Aliče vedno in stalno sodelovala, in seveda tudi še sodeluje, s sicilijanskim kantavtorjem, ki ji je bistveno pripomogel, da se je povzpela v sam vrh italijanske glasbe. Poleg tega bi rad omenil, da je nedavno izšel tudi zadnji longplaying znane italijanske pevke Milve, ki se je tudi obrnila za dragoceno pomoč na Franca Battiata.
V tej zadnji LP plošči se Aliče predstavlja svojim oboževalcem v novem slogu. Prisluhnili boste lahko zelo zanimivim elektronsko melodičnim songom v stilu Franca Battiata, producenta pa sta Fran-
---------------------------------
LP
cesco Messina in Mino di Martino. Kot izreden gost pa je v snemalnih studiih sodeloval tudi bivši kitarist ansambla Roxy Musič, to je Phil Manzanera.
Album Park Hotel zajema naslednje pesmi: II senso dei desideri, Violi di solitudine, Conoscersi, Citta chiusa, Nuvole rosse, Luci lontane, Nomadi, Volo di notte, Segni nel cielo.
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
.	današnji televizijski in radijski sporedi						
L C RAM_____________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Pista! (2. del)
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Ouello strano cane...di papa (kom., ZDA 1976, r. Robert Stevenson, i. D. Jonesy), nato risanka Pippo detective
22.10	Dnevnik
22.40	Aktualnosti: predstavitev filma Damiana Damianija L' inchiesta (prenos iz New Yorka)
22.50	Dok.: Šanghaj - druga Kitajska
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dok.: Stari prebivalci Italije
€ ra|2 1
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes risanka Braccio di Ferro
16.55	Dokumentarna oddaja: Če si moder, smej se
17.25	Inform. oddaja: Iz parlamenta
17.30	Dnevnik
17.35	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -II sentiero
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Cuore (r. Luigi Comencini, i. Johnny Dorelli, Giuliana De Sio, 3. in zadnji del)
22.20	Dnevnik
22.30	Nadaljevanka: La clinica della Foresta nera
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Film: II seduttore (kom., It. 1954, r. Franco Rossi, i. Alberto Sordi, Lea Padovani)
[ A* RAI 3	j
10.55	Smučanje: smučarski tek 10 km ženske, svetovno prvenstvo (prenos iz Oberstdorfa)
11.45	Milanski glasbeni popoldnevi (Beethoven, Mozart)
13.05	Nanizanka: La porta sul buio - II tram (r. Dario Argento)
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
15.00	Plavanje: Pustni meeting (prenos iz Viareggia)
16.00	Inf. odd.: Zgodovina knjige
16.30	Dokumentarna oddaja: Alicina knjižnica (1. del)
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa -Formula 2 (1973)
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.35	Mednarodno filmsko srečanje v Sorrentu: angleški filmi (1. del)
20.05	Dokumentarec: Sredozemlje
20.30	Gledališka predstava: Federico II (r. Ida Mastromarino, i. Gior-gio Albertazzi)
22.20	Dnevnik
22.55	Nadaljevanka: Doktor Faustus
RTV ljubljana__________
8.50	Tednik
9.55	Smučanje: veleslalom ženske (1. spust, prenos iz Megeva)
10.50	Mednarodna obzorja: ZRN po volitvah
12.25	Smučanje: veleslalom ženske (2. spust, prenos iz Megeva)
16.20	Smučarski tek (iz Oberstdorfa)
16.55	Veleslalom ženske (povzetek)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke
17.45	Lutkovna nanizanka: Fračji dol
18.15	Dokumentarec: Izkušnje in preizkušnje - Kruh v prvem planu
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik in Jezikovni utrinki
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Peter Veliki (E. Anhalt, ZDA-SZ, r. Marvin J. Chomsky, 2. del)
20.55	Dokumentarec: Življenje ali smrt Mežiške doline
21.35	Glas. odd.: Peters Pop Show
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Policijska zgodba (krim., Fr.-It. 1975, r. Jacgues Derey)
|jP) TV Koper____________________
11.30	Veleslalom ženske (iz Megeva)
13.15	Smučarski tek (iz Oberstdorfa)
14.00	TV novice
14.45	Rubrika: Parola mia
16.00	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — S tiskovne konference SSG TRST — Italijanski zakladni minister Goria gost deželnega odbora TRST — 40-letnica mirovne pogodbe TRST — Obračun predvpisa v prve razrede osnovnih šol GORICA — Razgovor s projektanti o slovenskem šolskem centru
19.30	TVD Stičišče in Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry 20.25 TV novice
20.30	Koncert Orkestra Slovenske filharmonije, dir. Milan Horvat
22.10	TVD vsedanes
22.20	Glasovi iz preteklosti: Kuame Nkruman
23.05	Košarka: Stefanel-Filanto
jjg CANALE5
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kviza: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis
12.40	Variete: II pranzo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: II seme della vio-lenza (dram., ZDA 1956, r. Richard Bro-oks, i. Glenn Ford, Sid-ney Poitier)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.301 Colby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro.del mon-do di Willy Fog
14.30	Nadaljevanka: La val-le dei pini
15.20	Nanizanka: Gosi gira il mondo
16.20	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45 Variete: Il gioco delle
coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.00	Film: La vendetta del Dottor K (srh., ZDA 1959, r. Edward L. Bernds)
0.30 Nanizanka: L'ora di Hitchcock, 1.20 Switch
ITALIA 1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Vita da clown (kom., ZDA 1981, r. Jackie Cooper; i. Mic-key Rooney)
11.00	Nanizanki: La strana coppia, 11.30 Quincy
12.30	Nanizanki: T. J. Hoo-ker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nan.:Happy Days
20.00	Risanka: Šandy dai mille colori
20.30	Film: Domani mi sposo (kom., It. 1984, r. Fran-cesco Massaro, i. Jerry Cala, Isabella Ferrari)
22.15	Športna oddaja: A tut-to campo
23.15	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.00	Nanizanka: Riptide
~ ^TELEPADOVA i
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanka: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Charlotte, Carletto principe dei mostri,
Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Il c.orpo (dram., It. 1974, r. Luigi Scatti-ni, i. Zeudi Araya, En-rico Maria Salerno)
22.30	Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Occhio alla palla (kom., ZDA 1953, r. Norman Taurog, i. Dean Martin, Jerry Leviš)
H ^ TELEFRIULI
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Nadaljevanka: Cime tempestose
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: The Cor-ruptors
24.00	Glasbena oddaja: Musič Box
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, zabavna glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Spoznavajmo naš mali nevidni svet, Ščedensko narečje, Glasbeni mozaik;
13.20	Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Naš jezik, 14.20 Ne pre-zrimo!; 15.00 V svetu filma; 16.00 Osebno; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 W. A. Mozart: Divertimento št. 11 ; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino;
19.00	Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki;
22.30	Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 14.30 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Glasba; 11.30 Na prvi strani;
11.35	In tako dalje...;12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeni spored; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasba;
16.00	Country mušic; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.33 Jazz spored; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 16.30 Glasbena oddaja: Brez naslova; 19.00 Otroški kotiček: V svetu fantazije; 20.00 Disko glasba: Mix-Time; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Na pobudo Bance del Friuli in Pokrajine
Posvetovanje o koriščenju ukrepov za prenovo gospodarstva na Goriškem
Drevi ob 18. uri
V Kulturnem domu predstavitev publikacije Sredozemlje
Če bodo številni in zelo različni ukrepi, ki so bili sprejeti v državnem ali deželnem merilu za splošni gospodarski razvoj v naši deželi in pokrajini, obrodili pričakovani uspeh, je odvisno predvsem od stopnje pripravljenosti in sposobnosti izkoristiti ponujene možnosti. Ni mogoče se uspavati v prepričanju, da že sami ukrepi (ki jih resnici na ljubo ni malo) pomenijo izhod in rešitev iz dosedanje stagnacije. Na Goriškem so opazne določene zamude, prav tako je opazno pomanjkanje primernih struktur, ki bi vodile in usmerjale celoten proces splošne revitalizacije gospodarstva, za kar so bila in bodo v prihodnjih desetih letih vložena velika družbena finančna sredstva.
Nekako tako je izzvenel zaključni del poročila dr. Vladimira Nanuta na včerajšnjem celodnevnem posvetovanju na Pokrajini, ki ga je pripravila goriška podružnica Banca del Friuli v sodelovanju s pokrajinsko upravo.
Namen posvetovanja je bil posebej opozoriti na številne in zelo različne možnosti in ugodnosti, ki so danes na razpolago gospodarskim operaterjem in ki so, vsaj takšen je vtis, s temi ukrepi še zmeraj premalo seznanjeni. Od državnih, preko posebnih ukrepov dežele do specifičnih instrumentov, ki delujejo samo v ozkem pokrajinskem merilu, kakor je recimo Goriški sklad. Predavatelj se je posebej zaustavil ob določilih zakona 26/86, bolj znanega pod imenom "paket Altissimo", ter v dokaj strnjeni obliki razčlenil različne možnosti in olajšave na področju davčnih odtegljajev, prispevkov za socialno skrbstvo in financiranja ter nanizal možnosti, ki jih nudi deželna zakonodaja na različnih področjih.
Nanut je ob tem opozoril, da je posebno na Goriškem občutiti precejšnje pomanjkanje operativnosti in koordinacije. Veliko več naporov bi morali nameniti v promocijsko dejavnost ter za informiranje tukajšnjih in, zakaj ne, tudi gospodarstvenikov na tujem.
Za Nanutom je imel zelo zanimiv poseg ravnatelj združenja malih in-dustrijcev dr. Flavio Flamio. Udeležencem je prikazal razvojno pot manjšega podjetja, ki se je ustanovilo leta 1981 in ki se je uspelo, zahvaljujoč prav različnim možnostim koriščenja javnih skladov, organizirati v pomembno industrijsko podjetje v državnem merilu.
Poleg posegov dr. Nanuta in dr. Fla-mia velja opozoriti še na prispevke dr. Armanda Mocchiuta (o problematiki maloobmejne blagovne menjave), dr. Bruna Podbersiga (Prometne strukture in sistem prevozov na Goriškem), inž. Paola Delpina (Prikaz trenutne razpoložljivosti zemljišč za industrijske gradnje). Menda je prav pomanjkanje zemljišč za nove industrijske pobude trenutno največja zapreka, kakor je bilo slišati na posvetovanju.
Posvetovanje se je pričelo z nagovorom predstavnika Banca del Friuli, dr. Danieleja Garzanija, goriškega župana dr. Scarana in predstavnika Trgovinske zbornice Sacchettija. Zaključni poseg pa je imel predsednik Pokrajine.
Vreme se obrača in spet vrača,/ letni čhsi se zlagajo, se skladajo,/ sončne pege davna znamenja puščajo./ Prebiram in štejem, pa si ne zapomnim/niti teh dva tisoč let. Mlad sem še./ Čaša vina je sredi zemlje. Sredozemlje...
Mediteran, Sredozemlje — zemlja na sredi. — Česa? — Starega sveta? Velika kad umazane vode, v katero se potaplja Cousteau in vpije, kadar pogleda ven, na pomoč? Kloaka spodnjega dela Evrope in zgornjega dela Afrike? Končna združitev Pada, Nila in Rone, samovšečno zaprti ribnik med oceani? Kjer ribe plavajo samo navzgor, pa jih že spotoma ješči prebivalci polovijo in jih s posebno kulturo uživaške požrešnosti popečejo, popanirajo, pomarinirajo, pokuhajo in seveda pojedo? — Ali pa je oblak gostih duhov po figah, mirti, cipresi in človeških iztrebkih?...
Ukradli smo nekaj Kravosovih verzov in Kmeclovih odlomkov uvoda 11-terarno-grafične publikacije Sredozemlje, reprezentančne izdelave v petih jezikih, ki je pred kratkim izšla v založbi Tržaške galerije in ki jo bosta drevi (ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma) goriškemu občinstvu predstavila Ljudska knjižnica D. Fei-gel in upravni odbor Kulturnega doma. S tem se nadaljuje uspešno sodelovanje dveh orgnizacij, ki sta v začetku leta pripravili že podobni literarni večer ob predstavitvi Zlobčeve knjige Slovenska samobitnost in pisatelj.
Knjiga Sredozemlje predstavlja uspelo sodelovanje esejista Matjaža Kmecla, pesnika Marka Kravosa in grafika Franka Vecchieta. Vsak po svoje se je opredelil in izpovedal ob
skupni temi — sredozemskem prostoru kot ambientu s posebno bogato kulturno dediščino, umetniškim izročilom in načinom življenja.
Sama publikacija (poleg uvodnega eseja Matjaža Kmecla obsega dvanajst Kravosovih pesmi in prav toliko Vec-chietovih grafik) je prevedena v štiri jezike: italijanščino (prevod je poskrbel Arnaldo Bressan), nemščino (Maja Haderlap), francoščino (Viktor Jesenik) in srbohrvaščino (Slavko Mihalič).
Nocoj v Dolu Prešernova proslava
Dan slovenske kulture bodo nocoj proslavili v Dolu. Večer prireja kulturno društvo Kras iz Dola in Poljan s pričetkom ob 20. uri v prostorih šole na Palkišču. Na sporedu je priložnostni nagovor, nastop domačih recitatorjev in moškega pevskega zbora Andrej Paglavec iz Podgore.
razna obvestila
Občina Doberdob obvešča, da razdeljujejo do konca februarja nakaznice za sladkor in meso proste cone ob delavnikih, razen ob sobotah, od 7. do 10. ure. Kasneje jih bodo delili samo ob sredah med 15. in 18. uro.
Občina Sovodnje obvešča, da občani lahko dvignejo nakaznice za sladkor in meso proste cone ob uradnih urah na županstvu.
MO KD Sovodnje pripravlja tečaj aerobike za mlade in manj mlade. Pojasnila pri Nadji Fajt (tel. 882345) in Veri Lukman (tel. 882242).
Občina Doberdob obvešča, da bo občinska knjižnica v ponedeljek, 16. februarja, zaprta.
Krščanska osnovna skupnost obsoja žaljive napise na cerkvi sv. Ivana
Na dvakratno nočno mazanje cerkve sv. Ivana s protislovenskimi napisi je te dni ostro reagirala tudi goriška krščanska osnovna skupnost. V njenem tiskovnem poročilu je rečeno, da napisi, ki so se v prejšnjih dneh pojavili na cerkvi, dokazujejo, da se rasizem - vir vsake diskriminacije in emarginacije - v mestu ni še polegel in se na žalost ciklično še vedno pojavlja.
Zato se krščanska skupnost sklicuje na vodilo ljubezni v medčloveških odnosih in izreka polno solidarnost prizadeti slovenski skupnosti. Obsoja žalostno in neverjetno mazaško dejanje v upanju, da bi tudi krščansko sporočilo omogočilo bolj bratske odnose med ljudmi.
Nocoj v avditoriju
Glasba, balet in fotografija dopolnilo pesniškemu večeru
Mednarodna revija za poezijo Zeta, ki izhaja v Vidmu, prireja v sodelovanju z Goriško občino in rajonom Center večer poezije in drugih umetnosti, ki bo v avditoriju v Ul. Roma nocoj s pričetkom ob 21. uri. Naslov večera je »Inseguendo la parola«.
Pričakovati je res pestro prireditev, saj se bodo na večeru spajali glasba, fotografija, ples in seveda poezija. V glasbenem delu nastopajo kantavtorja Ser-gio Di Gian Filippo in Patrizia Senesi, glasbenika Colella in Marangone ter, kot častni gost, Andrea Venturelli, glasbeni sodelavec Daria Foja in avtor filmskih glasbenih kulis.
Za fotografski del sodeluje Paolo Gallo, osem plesalk Ballet School s koreografijo Ingrid Jansen pa bo predstavilo izrazne možnosti plesa.
Osrednji del večera bo namenjen poeziji z nastopom kakih 20 pesnikov, pretežno iz naše dežele, pa tudi iz drugih krajev in držav. Med nastopajočimi naj omenimo predsednika Pokrajine prof. Silvia Cumpeto, ravnatelja revije Zeta Carla Marcetla Contija, ob njiju pa se bodo predstavili še prof. Cerroni Cadoresi, Piero Colle, Francesco Giusti, Rosanna Rosini, Patrizia Fergnani, Alberto Princis, Mario Carnelut, Dario Clemente, Franco Riberto, Antonio Devetag, Licio Damia-ni, Marco Toso, Luca Sossella. Nekateri bodo sami prebrali po nekaj svojih pesmi, druge bosta pri tem nadomestila igralca Lorella De Luca in Somaglino.
Včeraj dopoldne v Tržiču
Policijsko vozilo po trčenju do smrti povozilo kolesarko
Tragično zaporedje dogodkov je včeraj dopoldne okrog 10.30 v Tržiču povzročilo smrt 49-letne Santine Mac-carone iz Tržiča, vdove in matere štirih otrok. Ženska je umrla v prometni nesreči v Ul. Valentinis, v okoliščinah, ki jih ugotavljajo tržiški orožniki in ki zaenkrat še niso docela pojasnjene.
Policijski furgon goriške kvesture, ki ga je upravljal 43-letni Alberto Montina z bivališčem v sovodenjski občini, je peljal po Ul. Valentinis v smeri iz Trsta proti središču Tržiča. V njem je bila poleg šoferja policijska inšpektorica in sedem agentov, ki so bili namenjeni na tržiški komisariat. Nenadoma je šofer (orožniki menijo, da je morda šlo za slabost) izgubil nadzorstvo nad vozilom in od zadaj trčil v fiat ritmo 31-letnega Paola Ra-melle iz Devina.
Po trčenju je policijsko vozilo zaneslo na desno v nesrečno Santino
KINO VITTORIA
»L Hniziazione«
Igra SERENA GRANDI Prepovedan mladini pod 18. letom
Seja rajonskega sveta v Štandrežu
Odločitev glede pokopališča bodo sprejeli na prihodnji seji
Rajonski svet v Štandrežu je na zadnji seji obširno razpravljal o perečem vprašanju razširitve in preureditve vaškega pokopališča, sprejel pa ni nobene odločitve, ker za kaj takega ni imel na razpolago zanesljivih elementov. Rajonski svet se bo v kratkem, predvidoma že sredi prihodnjega tedna, ponovno sestal ter zadevo spet vzel v pretres.
Postavlja se namreč vprašanje, do kakšne mere se lahko že odobreni izvršilni načrt, katerega izvajanje je deželno upravno sodišče začasno odgo-dilo, skrči, oziroma prilagodi in če bi tako redimenzioniranje sploh imelo še smisel.
Seje rajonskega sveta se je udeležil tudi občinski odbornik za javna dela Mario Del Ben, ki je dejal, po krajšem uvodu predsednika VValterja Reščiča, da sta v tem trenutku možni dve poti: prvič počakati na dokončno razsodbo upravnega sodišča (TAR), drugič najti kompromisno rešitev z lastniki zemljišč, predvsem tistimi, ki so vložili priziv, in seveda ustrezno prilagoditi
(zmanjšati) načrt. Seveda se ob tem zastavlja tudi vprašanje: za kakšno časovno obdobje bi tako prilagojen načrt zadoščal za pokope.
Na vse to bodo skušali odgovoriti na prihodnji seji, še prej pa bodo zbrali potrebne podatke pri upravi službe za pokopališča. Načrt, ki ga je izdelala občina predvideva namreč razširitev pokopališča za okrog 2500 kvadratnih metrov za pokope in dodatnih 1000 kvadratnih metrov za razne stavbe, oziroma higienske naprave. Površina obstoječega (sedanjega) pokopališča znaša okrog 4000 kvadratnih metrov. Pri projekciji potreb po novih površinah za pokope, so občinski uradi upoštevali poprečje 24 smrtnih primerov letno na 1750 prebivalcev na območju rajona.
Predsednik rajonskega sveta, Walter Reščič, je sicer postregel s točnimi podatki (ki jih je sicer posredovala občinska služba za pokopališče) o novi razporeditvi novega in starega pokopališča, ni pa imel zanesljivega poda-
tka do kdaj naj bi taka ureditev zadoščala za pokope.
Predstavnik SSk Brescia je na izvajanje odbornika Del Bena dejal, da rajonski svet nikoli ni postavljal dimenzij za razširitev, ampak je le opozarjal na občuteno vprašanje pomanjkanja prostora na pokopališču. Načrt je izdelala občina na podlagi lastnih projekcij.
Seje so se udeležili tudi nekateri lastniki zemljišč, ki jih je občina zasegla in ki so dokaj glasno in dokaj pikro povedali, da je bila v načrtu predvidena pretirano velika razširitev.
Kako se bo stvar zasukala, bomo videli v prihodnjih dneh, ko bodo na razpolago tudi drugi elementi presoje.
Omeniti velja še, da je rajonski svet razpravljal o načrtu za preureditev nogometnega igrišča, o prenovi šolskega poslopja ter o upepeljevalniku ter o nekaterih drugih zadevah. Med drugim so člani sveta soglasno osvojili predlog, da se rajonski svet formalno pridruži skorajšnjim proslavam ob 50-letnici smrti Lojzeta Bratuža.
Maccaronet ki se je peljala s kolesomv isti smeri. Žensko je silovito sunilo na tla, pri čemer je zadobila hude udarce po glavi, poškodbe po trupu ter številne zlome.
Izdihnila je kmalu po nesreči, še pred prihodom v bolnišnico, ki je bil tokrat izredno hiter. Povedati je namreč treba, da je pri kraju nesreče ravno bil rešilni avto Rdečega križa, ki je tja prihitel (žal zaman), da bi pomagal možu, ki ga je zadela srčna kap na cesti. Le kakih dvajset metrov stran pa je sedež tržiških gasilcev, ki so tudi sami takoj ponudili rešilno vozilo. Vse to vendar ni moglo pomagati nesrečni kolesarki, ki je v nesreči zadobila tako hude poškodbe, da bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman.
Obvestilo KZE
Termalno zdravljenje za invalide
KZE obvešča vojne in delovne invalide, da 30. aprila letos zapade rok za predložitev prošenj za zdravljenje v toplicah. Prošnje je treba nasloviti na KZE — Urad za zdravstveno oskrbo vojnih in delovnih invalidov— Ufficio prestazioni Invalidi di guerra e civili — Mazzinijeva ul. 7. V tem uradu nudijo interesentom tudi podrobna pojasnila.
KZE nadalje obvešča vojne in delovne invalide, ki so brez zaposlitve, ali ki so bili upokojeni zaradi posebnih bolezni in ki živijo v težkih pogojih, da lahko zaprosijo za posebno ob-* liko pomoči. Prošnje je treba predložiti prav tako do 30. aprila letos na že zgoraj navedeni naslov.
Pogovor na Pokrajini o razmerah v Safogu
Na sestanku med predsednikom goriške pokrajinske uprave in predstavniki sindikalne zveze kovinarjev FLM so vzeli v pretres nelahek položaj v nekdanjem podjetju z državno udeležbo Safog. Razmere v podjetju, ki je prešlo po sporazumu iz leta 1984 v zasebno last, vzbujajo že dalj časa razloge za zaskrbljenost. Kljub temu da je precejšnje število delavcev v dopolnilni blagajni, posega ravnateljstvo po zunanji delovni sili.
Predsednik pokrajinske uprave Cumpeta je zagotovil posredovanje Pokrajine in napovedal skorajšnje srečanje z lastniki podjetja, kjer bo zahteval izvajanje pred tremi leti podpisanega sporazuma.
Pogovora na Pokrajini se je udeležila tudi delegacija delavcev.
kulturni dom
Danes, 13. februarja, ob 18. uri srečanje z ustvarjalci likovno-literarne knjige SREDOZEMLJE. Sodelujejo Matjaž Kmecl, Marko Kravos in Franko Vecchi-et. Brala bo Marinka Počkaj.
razne prireditve
KD Sovodnje vabi drevi, 13. t. m„ ob 20.30 v Kulturni dom na srečanje s psihologinjo Mirjam Dovečar, ki bo govorila o spolnosti v obdobju doraščanja.
Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi 7. marca ženski praznik. Vpisuje Marta Zorn v Klancu.
Mladinski krožek priredi jutri, 14. t. m., plesni večer v goriškem Kulturnem domu s pričetkom ob 21. uri. Izkaznico za vstop si priskrbi pri Walterju Ferfolji za Rupo-Peč, Nadji Fajt v Sovodnjah, Lu-izi Gergolet v Doberdobu, Marku Zavadlavu v Štandrežu, pri odbornikih krožka in v Kulturnem domu jutri popoldne od 15. do 18. ure.
V	občinskem gledališču v Krminu bo
nocoj ob 21.30, po predvajanju filma »II caso Moro«, debata o letih terorizma, na kateri sodelujeta režiser Giuseppe Ferrara in sen. Nereo Battello. Večer prireja krožek Micron C skupaj s Piccolo Cine-forum.
V	Fogarjevem avditoriju na Verdijevem korzu prireja krožek Rizzatti danes ob 18. uri javno razpravo na temo »Ustava in vojska. Vrednota miru in obramba domovine: problemi reforme«. Sodelujeta poslanca Luciano Rebulla in Arnaldo Ba-racetti.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Pirati«. W. Matthau. CORSO 18.00—22.00 »La mosca«. VITTORIA 17.00—22.00 »Liniziazione«. Serena Grandi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR 18.15—22.00 »Labyrint«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.30 »II caso Moro«. 21.30 Srečanje z režiserjem G. Ferraro.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Odviti«.
KULTURNI DOM 18.15—20.15 »Nedelja na vasi«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
SanfAntonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Olga Zotter Podgornik iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuto in na glavno pokopališče, ob 11. uri Angela Corubolo vd. Lassig iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče, ob 12.30 Ottavia Donda por. Zalatteu iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče.
Sedemdeset let režiserja Jožeta Babiča
Neprenehni iskalec in ustvarjalec
Jože Babič praznuje danes svoj sedemdeseti rojstni dan. To ni najbrž niti toliko pomembno, saj pravi umetnik (kar Babič je) takorekoč nima let, niti obletnic. Umetnikove obletnice so lahko samo postaje v iskanju smisla, grebenje v srčiko stvari in reči, dosežki na poti, ki si jo je izbral in kateri se je zavezal z vsakim vršičkom svojega jaza in telesa. Zato je skoraj brez smisla, a vsekakor obvezno in potrebno, da se razpišemo o Babičevem umetniškem opusu, o njegovem delu, razvoju, vrhovih. To je že storil Tone Peršak v zajetni knjigi (več kot 700 strani) »Med stvarnostjo in domišli-jo«, ki je izšla v Ljubljani leta 1982 in je vsa posvečena Jožetu Babiču. Prav iz te knjige povzemamo nekaj utrinkov, od katerih je prvi ta, da se je Babič, rodil 13. februarja 1917 v vasici Povžane pri Materiji pod Slavnikom v Slovenski Istri. Vendar si rodnih Povžan tako rekoč niti dobro ogledati ni utegnil. Še preden je začel obiskovati šolo, se je že moral seliti... In ravno »selitve« so za Babiča nekaj običajnega. Prebredel je ves slovenski svet, vsa naša gledališča, ustvarjal pri filmu, na televiziji in radiu, povsod prinesel nekaj novega, vrednega in trajnega. V vlogi neprenehnega iskalca in prodornega ustvarjalca.
»Babič potemtakem sodi med ljudi, ki do konca vzdržijo v naporni drži iskalca in nikoli ne pristanejo na že znane rešitve problemov in tako sami sebi ne ponudijo tople možnosti za oddih. Babič vz-
traja v drži brezdomca, vedno neutemeljenega spraševalca, ki vidi edini temelj v nenehnem razkrivanju in tematiziranju lastne neutemeljenosti, ki spodbuja vedno nova iskanja odgovorov na temeljna vprašanja bivanja in nenehen angažma«. Torej skrajno kompleksna, a polna osebnost.
»Babič je v bistvu že živa legenda slovenskega gledališča, tako kot so to Vladimir Skrbinšek, Maks Fu-rijan in morda še kdo. Že petdeset let je dejavno prisoten v oblikovanju slovenskega gledališkega izraza, marsikomu napoti in od marsikoga osovražen zaradi svojega
ostrega jezika, vendar od marsikoga tudi občudovan zaradi svoje vztrajnosti, volje in zagnanosti. Gledališče je čarno ravno zato, ker je v tem svetu mogoče tako rekoč v isti minuti doživeti vzhičenje ob razkritju globine nekega temeljnega ontološkega vprašanja in takoj nato strašno razočaranje ob nečimrnosti, konformizmu ali popolni tujosti človeka, ki te je samo hip pred tem navdušil, navdihnil ali razočaral. Babič je morda bolj kot kdorkoli od slovenskih gledališčnikov otrok in soustvarjalec tega sveta, ki nemalokrat odbija trezne in previdnejše intelektualce, pisatelje in pesnike, vse druge, ki jih draži nenehna možnost avanture, pa privlači in jih največkrat za vse življenje zvabi v svoj čarni ris.«
Babičevo ime je v vseh teh smislih izjemno močno povezano z usodo tržaškega in novogoriškega gledališča. Predvsem teh dveh, ki ju ima za svoj dom, drugo je celo njegova stvaritev, on, večni popotnik. Zato je Jože Babič »naš« režiser in človek, mojster odra, vitalist, katerega umetniška sled bo ostala izrazita in neizbrisna.
Naj končamo z besedami, ki jih je sam izrekel v intervjuju v našem dnevniku ob podelitvi Prešernove nagrade leta 1981: »V tej luči bi tudi lahko opredelil svojo lastno pot, ki je od romantične zagnanosti in vere v možnost, da bi gledališče lahko pomagalo spreminjati svet, prišla do veliko bolj treznega spoznanja, da je spremenjeni svet tisti, ki terja spremembo gledališča.
radijski odmevi
Včeraj, danes, jutri
JANEZ POVŠE
Pod okvirnim naslovom »Včeraj, danes, jutri« smo v priredbi Antona Pet-jeja ter v režiji Sergeja Verča kar tri tedne zaporedoma poslušali izbor iz Cankarjevega opusa, »bodičaste misli«, nekakšen pregled vseh tistih pogledov, bolje rečeno vzgibov, ki odmevajo v današnji čas, nam govorijo ter povedo vse tiste stvari, ki jih sami nikakor ne bi znali in mogli tako jasno, čisto in pristno povedati.
Ponovno se je v takšnem srečanju z našim narodovim glasnikom in vzpodbujanjem pokazalo, kaj pomeni prava in resnična umetnost v kateremkoli času - preprosto lepoto in resnico samo, toda oboje iztrgano iz srca, na ozadju absolutne besede, s katero je resnični umetnik zastavil svoje življenje. Videti je, da vsakršno drugačno »besedovanje«, drugačno od »besedovanja življenja«, nepreklicno potone v čas, s svojimi orumenelimi listi skrepeni, razpade in veter številnih dni raznese ostanke na vse strani, da ne ostane nič od niča. Pa naj gre za temeljna vprašanja smisla in nesmisla, kot npr. »Šel je nekoč mlad fant... in njegovo srce je bilo polno upanja... Pest blata je padla v njegovo srce...«, ali pa »Ljubezen je mati spoznanja...«, ali pa za iskanje besed, ki bi opredelile hrepenenje v človeku, stremljenje v svetlobo, v prepričanje in približevanje tako oddaljene sreče, vedno nas Cankar pravzaprav pretrese s svojo izpostavljenostjo, tveganostjo in sa-morazkrivanjem, ki pa ne ostane znotraj sebe, pač pa se poganja v svet kot poziv, kot klic, ki naj premakne tudi druge ljudi. Da sploh ne govori-
Ob neki lanskoletni prezrti obletnici
Luka Svet ec - pisatelj, jezikoslovec in politik
IVAN VIRNIK
Ob mogočni Trubarjevi obletnici in ob prireditvah ob Gregorčičevem kulturnem letu, so ostali v letu 1986 ob strani drugi kulturni jubileji, ki so vredni spomina in zaslužijo nekaj aktualnega premisleka. Med lanskimi poletnimi meseci smo nehote kar prezrli, da je minilo leta 1986 sto dvajset let, odkar je nastal Jurčičev Deseti brat, ki že dolgo velja za prvi slovenski roman. Vendar se zdi v tem pogledu prav tako zanimiva tudi druga pomembna kulturna obletnica: sto šestdeset let, ki nas je že ločilo od rojstva Luke Svetca, pisatelja, jezikoslovca in politika, sicer malo znanega literarnega ustvarjalca, ki pa ima neprecenljive zasluge za slovensko književnost. Po njegovih predlogih smo namreč Slovenci dosegli enotnost svojega knjižnega jezika. Čeprav je Luka Svetec po letu 1848 odločilno prispeval, da so pisatelji vseh slovenskih dežel in pokrajin začeli pisati enotnejši knjižni jezik, so ob lanski jubilejni obletnici njegovega rojstva vsiljuje vprašanje, ki si ga je pred leti zastavil, zdaj že pokojni prof. dr. Anton Slodnjak, slovenski literarni zgodovinar mednarodnega slovesa. Glasilo bi se približ-
no takole: »Kakšen smisel ima pravzaprav obujanje spominov na pozabljene ljudi, ki tudi v svojem času niso bili niti geniji niti svetniki? Ali naj se spominjamo samo izjemnih prednikov ali sploh iz naše preteklosti?« Pri tem je kajpak mislil na Svetca. Tudi za naš čas aktualna Slodnjakova vprašanja, ko leto za letom kar po vrsti pozabljamo na obletnice nekdaj znamenitih, danes pa že precej ali povsem pozabljenih slovenskih mož, lahko ob tehtnejšem premisleku takoj dobijo ustrezne odgovore.
Ni dvoma, da že bežen pogled na pozabljenega soustvarjalca sodobnega slovenskega knjižnega jezika in po ljudskih zgledih pesnikujočega slov-stvenika, narodnega in naprednega politika ter vnetega društvenega delavca, kakršen je bil v svojem času Luka Svetec, pomaga razmišljujoče-mu, da v vrtincu sodobnih duhovnih in materialnih problemov laže razume ta ali oni pojav preteklosti.
Pravnik Luka Svetec-Podgorski se je rodil 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku, umrl pa 21. januarja 1921 v Litiji. Sprva je bil v sodni službi na Hrvaškem, nato na Kranjskem, od 1870 do 1873 v Idriji, potem pa v Litiji. Uveljavil se je v politiki, slovstvu in
v sodelovanju z Založbo Lipa
Julij Beltram
POMLAD V ISTRI
kih okrožje cone S STO
Ml-m
str. 353, lir 24.000
Pomlad v Istri daje oris dogodkov in razmer v nekdanji coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, oz. v Istrskem okrožju od leta 1947 do 1952, obdobje, v katerem se je oblikovala povsem nova družbena, politična, nacionalna in socialna podoba tega dela ozemlja. Avtor piše deloma v obliki spominov, deloma po zgodovinski metodi z uporabo in citiranjem virov.
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
društvenem življenju. Poznavalci Svetčevega življenja zatrjujejo, da je bil nevsakdanjih misli in odločnih dejanj, čeprav je večkrat zabredel v hude zmote in težave. »S pripovedno pesnitvijo Peter Klepec (1853) je sodeloval v tedanji tekmi za ustvaritev narodnega epa v duhu narodnega pesništva. S prozno vaško sliko Kazen radovednosti (1848) je poskusil napredovati od folklornega pripovedništva k realistični ljudski zgodbi«. (A. Slodnjak). Po letu 1848 je s priporočanjem, pisanjem in uporabljanjem novih občil (lepega namesto lepiga, oblakom namesto oblakam, da omenimo samo nekaj Svetčevih predlogov za lepšo slovenščino) prispeval neprecenljiv delež, da so Slovenci njegovega časa začeli pisati enotnejši knjižni jezik. Toda to je bil pravzaprav edini svetel trenutek v njegovi nenehni skrbi za lepši slovenski jezik, kajti ko je z docela premišljeno kritiko Jenkovih Pesmi in s podporo Blehveisu ob njegovem napadu na drugo izdajo Prešernovih Poezij, je po daljšem premišljevanju sklenil, da se poslovi od pisateljskega dela.
Kot kranjski deželnozborni poslanec je bil Luka Svetec branilec deželne avtonomije, vendar leta 1870 ni hotel podpisati poslanice, naslovljene na avstrijskega cesarja, ker po njegovem prepričanju ni zahtevala Zedinjene Slovenije in se je celo odpovedal poslanskemu mandatu. Šele pozneje, ko so takratni slovenski politiki spričo vedno hujšega pritiska avstrijskega režima iskali slogo in medsebojno enotnost, je spet kandidiral na dežel-nozborskih volitvah. Ob Bleiweisovi smrti leta 1881 so mnogi videli v Svet-cu njegovega političnega naslednika, to je navsezadnje potrjeval tudi njegov govor na grobu prvaka staroslo-vencev. Toda že kmalu so se stvari zasukale v povsem nasprotno smer. Tedaj že naraščajoča kranjska konservativna duhovniško-kmečka opozicija se ni strinjala s Svetčevim radikalnim narodnim čustvovanjem ter zmernim liberalnim mišljenjem, zato ga je hitro potisnila iz vrst kranjskih deželnih poslancev.
Po Slodnjakov! oceni je Luka Svetec najpomembnejši kot družbeni delavec. Leta 1890 je v duhu svojega jugoslovanskega pojmovanja narodnega prava predlagal, naj vlada ustanovi v Ljubljani nadsodišče in pravno akademijo s slovenskim in hrvaškim učnim jezikom. Že leta 1861 je bil Svetec namreč med ustanovitelji ljubljanskega Pravniškega društva, ki je dajalo pobude za slovensko pravno publicistiko in podpiralo slovenjenje avstrijskih zakonov. Od istega leta naprej je bil tudi odbornik ljubljanske Čitalnice, od 1866 odbornik Slovenske matice, pozneje pa njen poverjenik za litijski okraj in častni član. Tisto leto je načeloval tudi pripravljalnemu odboru za ustanovitev Dramatičnega društva, ki pomeni dokončni začetek nepretrganega gledališkega dela in življenja v slovenskem narodu.
Ustanovitev Dramatičnega društva -zasluge zanj ima nedvomno tudi Luka Svetec - ki se je javnosti prvič predstavilo jeseni 1867, je najtesneje povezano s Franom Levstikom, po Prešernu našo največjo osebnostjo v drugi polovici 19. stoletja. Prvi sestanek za ustanovitev Dramatičnega društva, ki mu je predsedoval Svetec, je bil leta 1866, torej istega leta, ko je v Janežičevem celovškem Cvetju iz domačih in tujih logov, začel izhajati Jurčičev Deseti brat. Vendar je Dramatično društvo lahko dobilo trdnejše temelje za svoje delo šele po dveletnih skrbnih pripravah, ki so v veliki meri tudi Svetčeva zasluga. Leto 1868 pa je za Slovence pomembno tudi s političnega vidika: prvič po kmečkih puntih se začne veliko množično vseslovensko gibanje z ljudskimi tabori, in istega leta je začel izhajati v Mariboru tudi prvi slovenski dnevnik Slovenski narod.
Bržčas je še pomembnejše Svetčevo vodstvo pripravljalnega odbora za ustanovitev šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v letih 1884 in 1885, ki sta jo priporočala kot obrambo pred napadalno nemško politiko ob tisočletnici Metodove smrti narodna liberalna duhovnika Božidar Raič in Ivan Vrhovnik. Svetec ni napisal samo odločnega odziva za pristop k novemu društvu za obrambo narodnostnih pravic (za društvo je sestavil njegova pravila), temveč je bil tudi njegov podpredsednik in vodja litijske podružnice od 1885 do 1918, slednjič pa tudi častni član društva.
Zato se povsem strinjamo s Slodnja-kovo ugotovitvijo pred več kot petnajstimi leti, ko je zapisal, da se že iz teh bežnih pogledov na Svetčevo slovstveno, politično in društveno prizadevanje, ponuja odgovor na naši uvodni vprašanji. Nobenega dvoma namreč ni, da iz odgovora izvirata tako utemeljenost in opravičilo za spomin na življensko delo Luke Svetca. Slej ko prej naj odgovor izzveni tudi kot opomin, naj bi se spominjali ne samo največjih mož slovenske zgodovine, temveč tudi značilnih predstavnikov pozitivnih in negativnih lastnosti našega naroda. Zlasti še, če so delovali na tako različnih področjih, tako vztrajno in dolgo, kakor Luka Svetec.
mo o družbenem spopadu, o obračunavanju z lažmi, frazami, ki se pletejo okrog »naroda«, za katerega v besedah vsi živijo ali živimo, v resnici pa je navidezna požrtvovalnost le utečena igra, »politika«, koristen način obnašanja.
V tem vprašanju Cankar resnično ne pozna milosti, gneven je, ko govori o »narodovem blagru«, ne more prenesti »skrbi za narod«, ki je v bistvu mnogokrat in vse prevečkrat zgolj egoizem, skrb za samega sebe in posledično - uničevanje tako zelo oboževanega naroda. Cankarjev gnev že pravzaprav meji na nelepoto, neeste-tiko, pozabo tistega dela pisateljskega poklica, ki je čudovit, čaroben in bi moral navduševati. Toda »umetnika poklic je kritika in boj«, vse ostalo je za našega pisatelja sprenevedanje, izgubljanje in laž.
Radijska izvedba je v pravem sozvočju sledila premišljenemu izboru, sprehajali smo se, če je to pri Cankarju sploh mogoče, iz misli v misel, iz utrinka v utrinek, brez konca in kraja: takšno sprehajanje bi se lahko nada-
En avtor ena knjiga
V	osrednji knjižnici »Srečka Vilharja« v Kopru so za prihodnji teden pripravili štiri zanimive večere oziroma popoldneve, na katerih se bodo srečali s pisatelji pod geslom »en avtor, ena knjiga«.
Gre za eno od vrste prireditev, ki jih je moč vključiti v mesec kulture v korpski občini in sveda srečanja, ki jih z različnimi ustvarjalci na področju kulture pogosto pripravljajo v koprski knjižnici.
V	ponedeljek, 16. t. m., se bosta z gosti srečala Marjan Tomšič in Edelman Jurinčič. Dan kasneje je predvideno srečanje z Markom Pogačnikom, v sredo srečanje z Milanom Rakovcem in v četrtek na zaključnem večeru še srečanje z Alessandrom Damianijem.
Ijevalo v neskončnost in čeprav bi se misli ponavljale, bi bile temeljne stvari povedane vedno na novo, kot se je pač naš veliki pisatelj vedno in vedno vračal na osrednje teme, osrednje boleče točke sebe in svojega naroda. Besedilo so podajali: Anton Petje, Bogdana Bratuž, Tone Gogala in Vladimir Jurc. Z vso primerno spoštljivostjo in zbranostjo, zavedajoč se pomena besed in veličine pisateljeve usode. Zaradi vsega tega so bila vsa tri srečanja bogata in poglobljena, zamišljena in ubrana v tihi smisel tovrstnega radijskega listanja.
Erazmova nagrada za Vaclava Havela
Erazmovo nagrado so ustanovili na Nizozemskem 1958. Ustanovljena je kot izrazito mednarodna nagrada za kulturo, filozofijo, umetnost, humanistična dela. Doslej so jo prejeli Karl Jaspers, Martin Buber, Claude Levi-Strauss, Jan Tinbergen, Hans Scharo-un, Marc Chagall, kot organizacija pa Amnesty International.
Letos so podelili Erazmovo nagrado Vaclavu Havelu za literarno delo. Petdesetletni književnik je znan zlasti kot dramatik. Takoj na začetku je začel pisati kratke igre s satirično vsebino, nastopil je proti frazeologiji in vulgarnemu marksizmu. Uveljavil je tipično češko varianto absurdnosti situacij in razmer. Niso mu bili tuji jezikovni eksperimenti, vendar ne samim sebi namen, ampak vtkani v pomensko sporočilo aktualnega odzivanja na življenjske pojave.
Vaclav Havel je bil med podpisniki Listine 77, med drugimi pa je leta 1969 dobil avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost.
Abonmaji za srečanje gledališč
Čez natanko en mesec se bo v Gorici in Novi Gorici začelo III. srečanje gledališč Alpe Jadran. Te dni je izšel tudi tiskan spored vseh predstav z datumi in krajem dogajanja. V vabilu pa je med drugim zapisano: »Nova Gorica in Gorica sta tudi letos mesti gostiteljici gledaliških ansamblov dežel delovne skupnosti Alpe Jadran. V letošnjem festivalskem konceptu je zapisano: "Spoznajmo se v svojih izvirnih ustvarjalnih hotenjih in si med seboj odprimo vrata". Na eni strani različnost, na drugi vendarle medsebojna estetska zavezanost prostora opredeljujejo letošnji izbor predstav. Zaznamovan je skozi nesporno profesionalno gledališko kvaliteto na eni strani, in živo, sodobno aktualnostjo v tematskem smislu. Z dodatnimi vrhunskimi predstavami iz ostalih predelov Evrope, pa ta prostor, kot most, povezuje in sooča z gledališkim snovanjem celotne Evrope«.
Tudi zaradi tega organizatorji vabijo k vpisu abonmaja. Za ogled 16 predstav stane abonmajska izkaznica 15.000 lir. Predprodaja se je začela v turistični agenciji Appiani v Gorici (Korzo 60).
Na SP v nordijskih disciplinah začetek s tekom na 30 km
Premoč skandinavskih tekačev
Nadaljuje se italijansko - portugalska trilogija
Zdaj so na vrsti člani
OBHRSTDORF Skandinavski smučarski tekači so zabeležili skoraj neverjeten uspeh z devetimi tekmovalci na prvih desetih mestih v prvi preizkušnji SP v klasičnih panogah. V Oberstdorfu je nov prvak postal Šved Wassberg, zelo znano ime v tem športu, njegova zmaga pa je bilo presenečenje, kajti bolj pričakovan je bil uspeh rojaka Swana. Wassberg je imel v Fincu Karvonenu najhujšega nasprotnika, prednost skoraj dveh minut pa jasno dokazuje, da je Wassberg tekel največ proti času. Gunde Swan je bil komaj sedmi z zamudo skoraj 5 minut.
Na prvi preizkušnji so tekači lahko uporabljali samo klasično tehniko. Ta ni posebno pri srcu Swanu in morda je v tej podrobnosti skrivnost neuspeha.
Italijanski tabor je potrdil, da je po Skandinavcih zelo trdno postavljen.
Giorgio Vanzetta je prvi za severnjaki, konec koncev pa samo deveti in z dobrimi petimi minutami zaostanka. Dejansko so izginili iz vrstnega reda predstavniki SZ in polom skoraj nima razlage.
Prva tekma SP se je odvijala v zelo neugodnih razmerah. Temperatura je znašala kar 8 stopinj in proga se je od samega začetka vidno topila.
Švedski as je z včerajšnjo zmago osvojil svoje sedmo odličje na največjih svetovnih tekmovanjih, vendar komaj prvikrat postal prvak na progi 30 km, ki jo ocenjujejo kot najbolj reprezentativno in merodajno glede moči posameznikov.
Vrstni red teka na 30 km:
1. Wassberg (Šve.) 1 ura 24'30'T; 2. Karvonen (Fin.) po r54"; 3. Majbaeck (Šve.) po 2'24"9; 4. Kirvesniemi (Fin.); 5. Ulvang _ (Norv.); 6. Langli (Norv.); 7. Swan (Šve.); 8. Mikelsplas (Norv.); 9. Vanzetta (It.) po 5'28"; 10. Ristanen (Fin.); 14. Albarello (It.) po 6'47"; 15. Polvara (It.) po 6'48".
Oba jugoslovanska tekača sta tekmovala z vse drugačnimi ambicijami,
vendar vseeno z ambicijami. Jani Kr-šinar je tako prismučal 27. mesto, kar je najboljša jugoslovanska uvrstitev v tovrstnih tekmovanjih. Za zmagovalcem je Kršinar zaostal osem minut. Kot vsi je tudi Kršinar na razmočeni progi precej pretrpel. Napora ni zmogel Ivo Čarman, ki je bil prisiljen kakih 9 km pred ciljem odstopiti.
Danes bo v Oberstdorfu na sporedu tek na 10 km dolgi progi za ženske. Smučarke bodo lahko uporabljale samo klasično tehniko. S skoki iz 70-metrske skakalnice se bo začela tudi nordijska kombinacija.
smučarske varnostne vezi
TVROLIA®
PROIZVODNJA: (|) TITAJj PRODAJA:RB6 Slovenijašport
Sklepni del svetovnega smučarskega pokala
Že danes ženski veleslalom
Dekret predvideva 1.400 milijard prispevka
Več denarja za športne gradnje
Nekaj dni počitka je belemu cirkusu zadostovalo za nov elan in že danes bo na sporedu v francoskem Megeve-ju ženski veleslalom, ki bo seveda veljal za točke svetovnega pokala. Posebno veleslalom je izredno važen za Jugoslovanko Matejo Svet, ki bo zaključni del sezone začela iz dokaj ugodnega 4. mesta in ob formi, katero se na podlagi uspehov iz Crans-Mon-tane lahko ceni za vrhunsko.
V svetovnem pokalu vodi v veleslalomu Švicarka Schneider s 97,5 točke pred rojakinjo VValliserjevo, ki jih ima 85. Cilj Mateje Svet je tretje mesto, katerega sedaj drži Španka Ochoa. Razmerje v točkah je sedaj 57:51 v korist Španke. Slovenska smučarka je pred startom v Megeveju izjavila, da jasno računa na zmago, ki ji kljub velikim uspehom letos še manjka. Manj možnosti ima Svetova v slalomu, kjer je sicer šesta, vendar s preveliko za-
mudo, da bi lahko računala na eno prvih treh mest.
V	Franciji bo sklepni del sezone začel tudi moški tabor, ki bo jutri preizkusil svoje moči v slalomu v Markstei-nu. Posebno razigrano je razpoloženje v jugoslovanskem taboru. Kljub slabšim dosežkom v Crans-Montani je Bojan Križaj na poti, da osvoji svetovni pokal v slalomu in osvojiti bi ga moral prav v Sarajevu, kjer se bo letošnji SP konec marca zaključil.
V	Sarajevu se že intenzivno pripravljajo na prireditev, ki bo sklenila tekmovalno sezono vrhunskih smučarjev. Tekmovalo se bo na olimpijskih progah Bjelašnice in Jahorine, posebej za Križaja pa bodo priredili pravi ljudski praznik v športni dvorani "Zetra". V jutrišnjem slalomu bodo za Jugoslavijo ob Križaju startali še Rok Petrovič, Grega Benedik in Tomaž Čižman.
RIM — Kar je napovedoval sam predsednik CONI Carraro, se je včeraj tudi uresničilo. Ožji odbor komisije za javna dela v poslanski zbornici je spremenil zakonski dekret, ki je dode-Ijaval 411 milijard lir za popravila na nogometnih stadionih za svetovno prvenstvo, ki bo v Italiji leta 1990 in povečal finančno postavko na 1.400 milijard. Večji del te vsote (skoraj 1.000 milijard) bodo namenili gradnji novih stadionov, telovadnic in športnih objektov sploh. Skratka, vlada bo po dolgih letih morda končno konkretno prispevala za rast telesnekulturne dejavnosti v državi, ki jo v dobri meri zavira prav pomanjkanje objektov. Dobršen del denarja bodo namenili gradnji objektov na jugu države. Ustanovili bodo tudi komisijo (predsedoval ji bo minister Capria), ki bo preučila prošnje ustanov in športnih društev za posojila, do katerih bo moč priti od leta 1988.
Stekla razprava v zvezi z zakonom o črnih stavah
RIM — Z uvodnim posegom večinskega poročevalca Nicotre se je v pristojni komisiji poslanske zbornice začela razprava o zakonu v zvezi s črnimi stavami. Nicotra je poudaril, da je pojav črnih stav, zlasti v velikih mestih, zelo razširjen. Predsednik združenja nogometnih društev Matarrese je začetek razprave označil za pomembnega, saj, tako pravi, bo zakon povrnil ugled in verodostojnost nogometnim disciplinskim organom.
Italija - Jugoslavija 22. februarja v Kopru
V Kopru bo 22. februarja mednarodno prijateljsko nogometno srečanje med jugoslovansko amatersko reprezentanco do 21. leta starosti in italijansko reprezentanco B lige.
RIM — Potem ko so igralci under 21 uspešno začeli trilogijo italijansko-portugalskih nogometnih srečanj, je vsa pozornost že usmerjena v jutrišnji dvoboj članov, za katerega seveda vlada še mnogo večje zanimanje.
»Azzurri« so po jutranjem treningu v Trigorii včeraj ob 14. uri že odpotovali z rimskega letališča Fiumicino v Lizbono. Kot znano, sodi jutrišnji dvoboj s Portugalci v okvir kvalifikacijskih srečanj skupine 2 za evropsko prvenstvo. Italija zdaj vodi v skupini s šestimi točkami (tri tekme), Portugalci pa so v dveh srečanjih igrali neodločeno 1:1 doma s Švedi in v Švici.
Medtem je selektor olimpijske reprezentance Dino Zoff v zvezi s kvalifikacijskim srečanjem za igre v Seulu (1988) s Portugalsko, ki bo v sredo, izdal seznam 18 povabljenih igralcev, med katerimi je tudi bivši član Tries-tine Francesco Romano.
VRATARJA: Tacconi in Giuliani; BRANILCI: De Agostini, Tassotti, Brio, Cravero, Bruno, Pellegrini; VEZNI IGRALCI: lachini, Salsano, Galia, Mag-rin, Romano, Mauro; NAPADALCI: Carnevale, Virdis, Alessio, Rebonato.
Na sliki: branilci italijanske vrste under 21 so se v sredo izkazali
Ob posodobitvi strelišča pri Kazljah
Strelstvo v sežanski občini vse bolj pridobiva na pomenu
Piancavallo 95 - 105, Trbiž - Višar-je 75 - 190, Sauris 55 - 65, Fortli di Sopra 50 - 70, Nevejsko sedlo 85 -125, Ravascletto 35 - 90, Alleghe 20 -70, Auronzo 30 - 60, Misurina 60 - 80, Gortina d'Ampezzo 25 - 60, Falcade 40 - 60. Toblach 15 - 65, Ortisei 20 -30, Sexten 25 - 60, Corvara 30 - 60, Arabba 60 - 70, Krvavec 70, Jezersko 40, Zelenica 30 - 100, Vogel 155, Kohla 70 - 150, Kalič 20, Livek 50, Kanin 110, Kranjska gora 40 - 110, Velika planina 70, Rogla 70, Kope 40, Golte 40, Mariborsko Pohorje 30 - 45.
ATLETSKO DRUŠTVO BOR INFORDATA
priredi v nedeljo, 22. t. m., avtobusni smučarski izlet v Podklošter - Ar-noldstein (Avstrija). Odhod izpred sodišča (Foro Ulpiano) ob 6.30. Vpisovanje v tajništvu Bora na Stadionu 1. maj od 17. do 19. ure, razen ob sredah in sobotah; ob sredah od 9. do 12. ure, tel. 51377. Vožnja 12.000 lir.
Marsikdo bi si mislil, da je balinanje panoga, s katero se ukvarjajo le poleti, vendar tudi v zimskem času marsikateri slovenski balinarji redno zahajajo na pokrita balinišča v Brišči-kih. Prav zavoljo tega, namreč, da med zimo naši rekreativci ne bi ostali neaktivni, se je lansko leto balinarska komisija pri ZSŠDI odločila, da priredi tekmovanje z nazivom »zimski turnir«. Prihodnjo nedeljo, 22. t. m., bo na sporedu druga izvedba, na kateri bo nastopilo 12 četverk in sicer vsa slovenska zamejska balinarska društva - Danica, Sokol, Kras, Kraški dom, Polet, Gaja in Zarja - poleg teh še štiri iz Jugoslavije, s katerimi naši balinarji gojijo prijateljske stike - sežanska Skala, Istra iz Poreča, Meblo iz Nove Gorice, Idrija - ter Portuale, ki z nudenjem pokritih balinarskih stez omogoča, da se turnir lahko nemoteno odvija. Zelo pomembno je, da predvsem ekipe iz zamejstva do konca tega tedna nujno potrdijo ali odpovejo udeležbo, da bo lahko organizator pravočasno poskrbel za rezervno četverko. Zbor tekmovalcev bo kot lani v nede-
Zmaga Tržačanke Taucerijeve
TURIN — Italijansko dvoransko atletsko prvenstvo je prineslo veliko zadoščenje tržaški atletiki. Znana sred-njeprogašica Valentina Tauceri je osvojila naslov na progi 1500 m in brez dvoma resno opozorila nase pred začetkom tekmovanj na odprtem.
Junak drugega dne tekmovanj je bil šprinter Tilli, ki je 200 m pretekel v izrednem času 20"64. Znamka je letos druga na svetu, ni pa mogoče točno tehnično primerjevanje časov, ker so dosežki v veliki meri odvisni od kakovosti prog.
Roma premagala Steauo
RIM — V prijateljski nogometni tekmi je Roma s krasnim golom Desi-derija v 83. minuti premagala lanskega zmagovalca pokala prvakov Steauo iz Bukarešte.
Lancia favorit na Švedskem
Danes se bo v Karlstadu začel avtomobilski rally Švedske, ki je obenem tudi druga preizkušnja za svetovno prvenstvo. Zmagovalec prve preizkušnje
Ijo, 22. februarja, ob 7.30 v repenski telovadnici, kjer bo malica. Nato se bodo igralci podali na balinišča, kjer bodo izločilna srečanja kot tudi popoldanski polfinale trajali uro in četrt. Določene so že bile vse štiri skupine. V prvi bodo nastopili Kras, Idrija in Kraški dom, v drugi Sokol, Skala in Istra, v tretji Zarja, Portuale in Danica, v zadnji pa lanski zamagovalec Polet, Gaja in Meblo. Napredovala pa bo le prvouvrščena četverka. (Z. S.)
Rokomet: moška D liga
Danes člani in naraščajniki
Danes ob 20.45 se bodo Krasovi člani v Nabrežini pomerili s tamkajšnji-mimladinci. To bo zadnji nastop članov pred daljšo prekinitvijo prvenstva zaradi svetovnega rokometnega prvenstva B skupine, ki bo letos v Italiji (Tridentinska). To bo obenem njihova
v Montecarlu, Italijan Biasion (lancia), se dirke ne bo udeležil, favorita sta torej njegova klubska tovariša Kank-kunen in Alen. Čeprav je torej Lancia favorit, je treba poudariti, da je na Švedskem zmagala le pred 12 leti s Fincem Waldegaardnoom na stratosu.
Začetek kolesarske sezone
ANTIBES — Z dirko po Sredozemlju se bo danes dejansko začela cestna kolesarska sezona. Na startu v Antibe-su, kjer bo predetapa, ne bo Francozov, ki so uprizorili pravcati bojkot proti prirediteljem. Nastopil pa bo Moser. Njegova glavna nasprotnika sta Belgijca Plankaert in Vanderaer-den. Dirka se bo končala v sredo.
V Sheffieldu (VB) univerziada 1991
LONDON - Vse kaže, da bo britanski Sheffield gostitelj univerziade leta 1991. Birmingham je namreč svojo kandidaturo umaknil, Edinburgh pa je tako slabo organiziral igre Common-wealtha, da ga britanska vseučiliščna športna zveza najbrž ne bo upoštevala.
zadnja priložnost, da popravijo vtis po zadnjih bledih nastopih in obdržijo stik s trojico, ki vodi na začasni lestvici. Nabrežine! imajo še odprt račun, saj so v Zgoniku, kljub temu da so bili izraziti favoriti, le remizirali — 28:28. Danes se krasovcem ponuja edinstvena prilika, da pokažejo, kdo je boljši. Po dolgem času bodo po vsej verjetnosti nastopili z najboljšo postavo, in če bodo igrali kot so sposobni, si res ne moremo predstavljati, kako naj bi jim nabrežinski mladinci odvzeli točki.
Prvič pa bodo danes ob 16. uri v Miljah proti Olimpii stopili na parket Krasovi naraščajniki, ki so začeli trenirati le pred nekaj tedni. Tudi med naraščajniki se zanimanje za rokomet stopnjuje, saj h Krasu pristopajo vedno novi navdušeni mladinci, ki vestno in redno trenirajo. Velik del je namreč takih, ki so se prvič srečali s to panogo, nekateri pa imajo na tem področju že nekaj izkušenj. Vsekakor bodo Co-tičevim varovancem letošnji prvenstveni nastopi služili le za nabiranje izkušenj. (Z. S.)
S prostovoljnim delom bodo člani Strelske družine Svoboda iz Senožeč in Lovske družine Rasa iz Štorij dogradili dodatne objekte in naprave na olimpijskem strelišču Staje pri Kazljah in tako posodobili športno-strelski center. Objekt bo širšega družbenega pomena, dokončan naj bi bil prihodnje leto, njegova vrednost pa naj bi znašala približno 200 milijonov dinarjev.
Strelstvo v sežanski občini pridobiva na pomenu. Skrbno izbrani programi so pripomogli, da se je strelska dejavnost razširila v Sežani, Senožečah, Storjah, Vremah in Divači ter še drugod. Vodenje strelskih krožkov po osnovnih šolah pripomore k vzgoji in izbiri mladih perspektivnih strelcev. Prireditvena in tekmovalna dejavnost se kaže v organizaciji številnih sindikalnih tekmovanj, lig za člane, tekmovanj ob raznih prireditvah, kot so 28. avgust, 29. november in drugo. Nič manj pomembna ni stalna vzgoja mentorjev, sodnikov in trenerjev. Vse to je pripomoglo, da so nekateri strelci dosegli vidne rezultate v republiškem in mednarodnem merilu. Omeniti velja republiškega prvaka Petra Fabijanija, ki se je uvrstil na državno prvenstvo v kategoriji pionirjev z zračno puško, republiškega prvaka z malokalibrsko puško Darka Križmana, balkanskega prvaka in republiškega prvaka v trap disciplini Marjana Sotlarja, veterana Ravbarja, ki je že več let prvi v Sloveniji v disciplini s standardno pištolo. Nekateri posamezniki (Sotlar, Turšič, Milič, Uršič, Hudolin) so s sposobnostjo in strokovnim delom v strelstvu dosegli vidne funkcije sodnikov in funkcionarjev v Sloveniji in Jugoslaviji.
Pri nadaljnjem delu in programu Strelske zveze Sežana pa ne moremo mimo dosežkov in priznan), za katere je zaslužen Slavko Milič. Ze vrsto let deluje pri tekmovalnem in strokovnem delu, njegova odgovornost in požrtvovalnost pa sta bila porok, da so ga imenovali za zveznega trenerja in selektorja državne reprezentance v trap sekciji. Ta dosežek je sežanski strelski zvezi v velik ponos In spodbuda za nadaljnje delo. Zato smo ga povprašali o dograditvi olimpijskega strelišča v Kazljah.
»V želji, da bi dosegali boljše rezultate na strelskem področju, je potrebno v občini dograditi določene objekte in naprave. Zato smo se odločili, da obnovimo in posodobimo olimpijsko strelišče Staje pri Kazljah. Pri tem sodelujeta Strelska družina Svoboda Senožeče in Lovska družina Raša Štorje, pomagajo pa tudi zamejski strelci in lovci iz Doberdoba,« pripoveduje Milič.
Kako ste se lotili del in kako so vašo odločitev sprejeli v občinskem merilu?
»Našo pobudo so z razumevanjem sprejeli občinski dejavniki. Zveza te-lesnokulturnih organizacij, Telesno-kulturna skupnost in SIS za telesno kulturo so podprli naša prizadevanja in nam nakazali približno milijon dinarjev za nabavo materiala.
Do sedaj smo opravili približno 850 prostovoljnih delovnih ur. Zgradili smo kletne prostore, vodnjak, ploščo in objekt do prvih oken. Vendar pa nam zimsko vreme onemogoča nadaljevanje dela. Zgradili bomo prostor, ki bo omogočal funkcionalnost strelišča. To pomeni, da bodo tu prostor za sodniški kader, garderobe, sanitarije, zavetišče v primeru slabega vremena in skladiščni prostori. Poleg že obstoječega olimpijskega strelišča na bežeče merjasce in glinaste golobe bomo sezidali strelišče za vse discipline z malokalibrskim orožjem. Zgradili bomo tudi šupo za šest strelskih mest na strelišču na bežečega merjasca in zavarovalne ograje ter še ostale instalacije.«
Kdaj računate, da bo objekt končan in kakšna je njegova vrednost?
»Objekt, ki naj bi ga dokončali prihodnje leto, je ovrednoten na 200mili-jonov dinarjev. Tu predstavlja veliko vrednost prostovoljno delo strelcev in lovcev, na pomoč pa so priskočili tudi Slovenci onstran meje.
Objekt, ki ima že urejeno plesišče, zgradili pa bomo še kuhinjo, bo širšega družbenega pomena. Ze sedaj ga uporabljajo razne sindikalne organizacije, ki tu prirejajo obrambne dneve. Vrata v športno strelski center v Kazljah bodo tako odprta vsakomur.«
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
V priredbi komisije ZSŠDI se bo pomerilo dvanajst četverk
Kmalu balinarski »zimski turnir«
Košarka: promocijsko prvenstvo na Tržaškem
Zlata vredni točki za Breg Adriatherm
Na videz se zdi, da je bilo preteklo kolo za naše promocijske ligaše sila-negativno. Pa le ni tako: poraz so utrpela moštva, ki si kak spodrsljaj tupa tam lahko še privoščijo. Točk potrebna ekipa Breg Adriatherm pa je osvojila nov dragjocen par, čeprav na račun Radenske, ki je tako zdrknila iz prvega na tretje mesto. Prišlo je kar do treh nepričakovanih izidov. ObBrego-vi zmagi lahko med nepredvidljive razplete uvrstimo tudi zmago Santosa nad Alabardo in Poletov poraz proti miljskemu Interju. Še najbolj odmevno zveni poraz Poleta, glede na to, da so Miljčani povsem prepričljivo premagali Opence.
Sergij Tavčar je bil po tekmi precej potrt. »Odpovedali smo v vseh elementih igre, naši nosilci igre pa so tokrat s samo izjemo Adrijana Sosiča, zatajili. Za nameček so imeli domačini naravnost fantastični odstotek zadetkov iz igre in prostih metov.« Torej črn dan Poletovih košarkarjev, ki ga je treba takoj stlačiti v pozabo. V soboto bo v Repnu na vrsti Libertas, proti kateremu bo potrebna strnjena igra in zvrhana mera koncentracije. Breg je, kot rečeno, na boljšem položaju. Korenovi fantje so resda še vedno na pred-zacjpjem mestu, ampak v lepi družbi drugih treh moštev. 14. kolo nam spet ponuja derbi med Bregom Adriatherm in Kontovelom Electronic Shop. Bor
Poletov trener Sergij Tavčar
Radenska pa bo gostoval v Miljah pri veteranih CGI. (Cancia)
1. DIVIZIJA
Tretje kolo prvenstva prve divizije je že tu. Nabrežinski Sokol bo na lastnih tleh pričakal prihod postave Ex-press basket. Nabrežine! morajo odslej vselej igrati na zmago in se morajo izogibati spodrsljajev, sicer jim to lahko zapre pot do napredovanja. Še neporažena Cicibona se bo v skupini C pomerila z La Talpo, ki je precej neugoden tekmec. Startalo bo tudi prvenstvo za ekipe brez pravice do napre-
dovanja. Postava Kontovela bo gostovala pri Barcolani, borovci pa se bodo doma spopadli z Ginnastico. (Cancia)
Basket Trieste - Sokol 56:55 (31:23)
SOKOL: Rosatti, Pertot, Golemgz, Velussi 7 (1:4), Caharija 4, Busan 11 (1:2), Devetak 24 (4:5), Klanšček 5 (1:1), Vidoni, Pupis 4 (0:3).
V drugem prvenstvenem kolu Nab-režincem za las ni uspelo zmagati v gosteh proti sicer solidnemu nasprotniku. Po bledi igri v prvem polčasu so naši v nadaljevanju uspeli spraviti Tržačane v težave z agresivno in srčno obrambo ter prevzeli vodstvo prav do zadnjih trenutkov. V razburkanem finalu sokolovcem ni uspelo zadeti koša in prvi pekoči poraz je bil neizbežen. (Andrej P.)
PRIJATELJSKA TEKMA
Circolo Lav. del Porto - Bor 100:96
BOR: Merku 6, Oblak 8, Sestan 10, Krečič 16, Jančar 12, L. Furlan 12, Vas-cotto 10, Škerlj, Schillani 4, Baitz 14, Pegan 2.
Borovci so pred bližnjim prvenstvom prve divizije odigrali še eno prijateljsko srečanje. Tokrat so naleteli na močnejšega nasprotnika kot v prejšnjih srečanjih; kljub temu so solidno opravili svojo nalogo, predvsem v napadu, kjer so bili dokaj točni pri metu. (Marko Oblak)
Naraščajniki Bora Adriaimpex odlični
Panoramika mladinske košarke je tokrat še okrnjena, saj bo povratni del kadetskega prvenstva stekel šele naslednji teden. Še enkrat pa bi na tem mestu zabeležili pomemben uspeh Borovih naraščajnikov, ki so s svojo izdatno zmago proti Don Boscu opravili dober korak proti prvemu mestu. Mladinci Jadrana Farco bodo po zaporedju domačih tekem gostovali v Miljah in se pomerili s tamkajšnjim Interjem.
Borovi naraščajniki pa bodo tokrat zaposleni na tujem proti Interju 1904. Niz srečanj z našimi postavami bo na sporedu v prvenstvu dečkov. Prvou-vrščena ekipa Bora Indules se bo v skupini A pomerila v gosteh z nevarno Ginnastico.
Težaven posel pa čaka tudi Sokolove košarkarje. Slednji bodo na lastnem terenu preverili jakost Liberta-sa. V B skupini bodo Brežani zaposleni z Ricreatorijem, Kontovel pa bo obiskal igrišče Santosa. V prvenstvu propaganda bo na Opčinah dvoboj med Poletom in postavo Poggi B.
(Cancia)
Odločna in odlična igra v vseh elementih je pripomogla k temu, da so naraščajniki Bora Adriaimpex pod vodstvom trenerja Luka Furlana v odločilni tekmi za prvo mesto z Don Boscom gladko premagali nasprotnike
naše seštevke v p	ok	rajinskih Ufi	m		
NA TRŽAŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA
Slovenska zastopnika v tej ligi sta zopet ostala praznih rok, a zlasti borovci niso imeli ugodnega koledarja.
IZIDI 3. KOLA: CUS - Le Volpi 0:3, Volley Club - La Marmotta 3:0, Breg -Rozzol 0:3, DLFAC - ASSDI 0:3, Inter -Pallavolo TS 3:0, Bor - Prevenire 0:3.
LESTVICA: Volley Club in Inter 6, Le Volpi, Prevenire, CUS in ASSDI 4, Rozzol, DLFAC, Bor in Pallavolo TS 2, Breg in La Marmotta 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina B
Po treh kolih vodi Sloga Koimpex, nepremagani pa sta še OMA Armes in Bor Friulexport.
IZIDI 3. KOLA: Breg - OMA Armes 0:3, NPT - Bor Friulexport 2:3, Sloga Koimpex - Montasio 3:0, Sokol Indules - Vivai Busa 0:3, OMA Armes - Prevenire 3:1.
LESTVICA: Sloga Koimpex 6, OMA Armes, Bor Friulexport in NPT 4, Breg in Prevenire 2, Sokol, Vivai Busa in Montasio 0.
UNDER 16 MOŠKI
Po derbiju je Sloga na čelu lestvice, a kaže, da je CUS le najmočnejša ekipa v ligi.
IZIDA 2. KOLA: Breg - Sloga 2:3, Volley Club - CUS Ts 0:3.
LESTVICA: CUS TS in Slohga 4, Breg in Volley Club 0.
UNDER 16 ŽENSKE Skupina A
IZIDI 10. KOLA: Volley Club - Bor Friulexport neodigrana; Ricreatori -Sloga B 2:3, DLFAC - Virtus 1:3.
LESTVICA: Bor Friulexport 16, Sloga B 14, OMA Armes 12, Volley Club 8, DLFAC 4, Virtus in Ricreatori 2.
Skupina B
IZIDI 10. KOLA: Sloga Koimpex -Kontovel Electronic Shop 3:0; Montasio - Inter 2:3, Breg Agrar - Julia 3:0.
LESTVICA: Sloga Koimpex 16, Inter 1904 14, Breg Agrar 10, CUS 8, Montasio 6, Julia in Kontovel Electronic Shop 0.
NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA
Na vrhu lestvice sta dve ekipi in sicer VVF Caldini in Intrepida iz Ma-riana. Še nepremagano moštvo je tudi Arredo 1 iz Ločnika, ki pa ima tekmo manj. Naš prapor Val je nerodno izgubil proti Torriani, medtem ko so igralci 01ympie premagali Caprivo po petih setih igre.
IZIDI 4. KOLA: 01ympia - Lib. Cap-riva 3:2; Naš prapor Val - Futura Tor-riana 1:3; VVF Caldini - Lib. Cormons 3:0; Intrepida - Fincantieri 3:0; Pall. 86 Fossalon - Corridoni 0:3. Počivalo je moštvo Arredo 1 Lucinico.
LESTVICA: VVF Caldini in Intrepida 6, Corridoni, Naš prapor Val, Fincantieri in Arredo 1 Lucinico 4, Torri-ana, 01ympia in 2, Pall. 86 Fossalon, Lib. Capriva in Lib. Cormons 0.
NAŠ PRAPOR VAL -
FUTURA TORRIANA	1:3
(5:15, 6:15, 15:13, 4:15)
Naš prapor Val: Vogrič, Štekar, Buz-zinelli, Zavadlal, Tomšič, Jarc, Mužič, Gravnar, Pintar.
Igra sama ni bila zanimiva, saj so naši pasivno sprejemali nasprotnikove akcije, ne da bi nudili nikakšnega odpora. Najvažnejši je bil tretji šet, ki so ga naši osvojili potem, ko so gostje vodili že z 10:4. Povedati pa je treba, da je ekipa sestavljena iz pretežno mladih igralcev, ki so pred kratkim končali z nastopi v prvenstvu Under 18. (M. V.)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Na prvo mesto se je povzpela Torri-ana, ki je izkoristila spodrsljaj 01ym-pie. Ta sedaj deli drugo mesto s Pall. Mossa. Sovodnje Agorest je doživelo poraz na domačem igrišču, a le po petih nizih.
IZIDI 4. KOLA: Soteco Torriana -Pall. 86 Fossalon 3:0; Lib. Capriva -Acli Ronchi 3:2; Fincantieri - Pall. Mossa 0:3; Sovodnje Agorest - Intrepida 2:3; SIS Lucinico - Farra 3:2; Azzur-ra - 01ympia 3:0.
LESTVICA: Intrepida 8, 01ympia in Pall. Mossa 6, Farra, Lib. Capriva, Lib. Cormons in SIS Lucinico 4, Sovodnje Agorest, Soteco Torriana in Azzurra 2, Fincantieri, Acli Ronchi in Pall. 86 Fossalon 0.
UNDER 16 MOŠKI
Z zmago v prvenstvu in zaostali tekmi je Naš prapor Val spet na prvi stopnički lestvice skupaj s San Luigi-jem.
IZIDI 12. KOLA: Futura Torriana -Lib. Cormons 3:0; Soča Sobema - Acli Ronchi 3:1; Naš prapor Val - 01ympia 3:0; Fincantieri - S. Luigi 0:3. Počivala je ekipa Lib. Turriaco.
LESTVICA: Naš prapor Val in S. Luigi 20, Futura Torriana 14, Acli Ronchi 12, Šoča Sobema 11, Ol^mpia 10, Lib. Cormons 4, Fincantieri 2, Lib. Turriaco 0.
UNDER 16 ŽENSKE
AGOREST - FARRA	3:0
Agorest: Krašček, Lovisutti, Rinelli, Ozbot, Pavšič, Florenin, Furlan, Tomšič, Paulin.
Igralke Agoresta so bile močnejše v vseh elementih, tako da je trener Prinčič lahko poslal na igrišče vse igralke. Končen izid ni bil nikoli v dvomu, tako da so lahko gostiteljice igrale sproščeno in obenem učinkovito. (P. I.)
IZIDI 12. KOLA: Pall. Mossa - S. Luigi 3:2; Lib. Cormons - Morarese 3:0; Pall. Farra - Dom Agorest 3:2. Počivala je ekipa Sovodnje Agorest.
LESTVICA: Lib. Cormons in S. Luigi 18, Mossa 12, Sovodnje Agorest 10, Farra 8, Morarese in Dom Agorest 2.
Markoj
danes igra za vas - danes igra za vas
mmmam
h planinskega sveta - iz planinskega	[lili	$3 I:	! 1				n
Vesna Lutman
Arezzo-Cesena	X
Bologna-Campobasso	1
Cremonese-Catania	1
LR Vicenza-Cagliari	1
Lecce-Modena	1
Messina-Lazio	1X2
Parma-Bari	1	X
Pescara-Genoa	1	X
PIsa-Taranto	1
Sambenedettese-Triestina X Legnano-Spal	X 2
Licata-Catanzaro	1X2
Giulianova-Vis Pesaro	1	X
Vesna Lutman (letnik 1972) je prav gotovo ena najbolj obetajočih lokostrelk v državi. Da je temu tako, priča vrsta odličnih uspehov, ki jih je doslej dosegla na državni ravni. Med temi bi omenili zmago na Mladinskih igrah v Rimu ter državni naslov v Turinu. V letošnji sezoni je beležila vrsto prvih mest na raznih turnirjih, zaradi česar se bo jutri in v nedeljo, skupaj z bratom Borisom, udeležila državnega prvenstva v Raggio Emilii. Prejšnji teden je Sergij Peloza pravilno napovedal 10 izidov.
V	Bologni v sk. 2 zaupamo v zelo hitrega konja Engie Prads, ki lahko celo računa na končno zmago. V sk. 1 je dober Diamond, v sk. X pa bi se moral Cibirizzo Mo boriti s prvimi.
Dirka v Tarantu je še precej negotova, saj je sestava konj zelo raznolika. V skup. 2 bi omenili Daria Ve kot možnega protagonista, v skup. 1 pa je zelo hiter Blasius. V skup. X ima dobre možnosti Every Way.
V	Trstu je glavni favorit Dadier (sk. 2), boriti pa se bo moral z Dar-danidejem (sk. 1), medtem ko je v sk. X dober Donato Gius.
V	Turinu je dirka povsem nejasna. Poskusimo s sk. X, kjer je Bisliante zelo hiter na začetku. V sk. 1 je dober Kriss, ki je v formi. Erding Del Pri (sk. 2) bi lahko bil presenečenje.
V	Padovi je spet nejasna dirka, na kateri je več možnih zmagovalcev. V sk. 1 nam ugaja Chimba, ki ima dobro začetno izhodišče, v sk. X pa se mu lahko zoperstavi Arsal. V sk. 2 treba paziti na Dun Del Dosso, ki je v formi.
V Pizi (galop) ima v sk. X dobre možnosti Moguada, ki je tudi glavni favorit dirke. V sk. 2 bi opozorili na Hay Habit, v sk. 1 pa bi lahko bilo presenečenje Lemon Grove.
Dirka tris
Favoriti: Achio (7), Wanadys (11), Dornia (21). Dodatek za sistemiste: Carbut (22), Rampollo (17), Cateto (2).
1.	—	prvi	2
drugi	X	1
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	2
drugi	1	X
4.	—	prvi	X	1
drugi	1	X
5.	—	prvi	1
drugi	X	2
6.	—	prvi	X
drugi	2	1
Stanko Flego (levo) med svojim nedavnim predavanjem »Arheološki sprehod po Krasu« v Kulturnem domu v Trstu.
Dva daljša pohoda SPDT za poletje
Slovensko planinsko društvo iz Trsta je določilo svoj letni program izletov, ki ga bomo objavili v eni od naših naslednjih številk. Sedaj pa bomo le omenili dva enotedenska pohoda, tako da si lahko interesenti primerno uredijo dopust. Prvi bo od 28. junija do 5. julija, in sicer po transverzali od Maribora do Solčave v Logarski dolini.
Slovenska transverzala je zelo priljubljena pešpot, ki se začenja v Mariboru in se po vzponih na vse največje slovenske gore zaključi v Ankaranu ob morju. Načrt odbora SPDT je, da v štirih enotedenskih pohodih, torej v štirih sezonah, prehodi celotno transverzalo, ta pa bo torej le prvi odsek.
Drugi pohod pa bo od 22. do 30. avgusta v pogorju Dachsteina (3004 m) v Avstriji. Pravzaprav bo to tabor, saj bodo udeleženci bivali v kampingu, povzpeli pa se bodo tudi na Watzmann (2720 m) v Zahodni Nemčiji. Tudi ta pohod je primeren za vse, tako za planince kot tudi za turiste. Pogorje Dachsteina je namreč apnenčasto in je podobno Julij-cem, po njem pa so speljali lažje in tež-, je zavarovane in nadelane poti.
Zelo uspelo predavanje Stanka Flega
»Arheološki sprehod po Krasu«
Pred kratkim je bilo v Kulturnem domu v Trstu v organizaciji SPDT zelo uspelo predavanje arheologa Stanka Flega na temo: »Arheološki sprehod po
Krasu«. Izvajanju, ki je bilo opremljeno s primernimi barvnimi diapozitivi, je sledilo številno in zelo pazljivo občinstvo, ki se je tako seznanilo z arheološkimi značilnostmi našega območja. Stanko Flego, ki je tudi načelnik arheološkega odseka pri Narodni in študijski knjižnici, je prisotne seznanil z vrsto in-lormacij, ki so bile glede na to, da še niso bile objavjene v celoviti in urejeni obliki, izredno dragocene za poslušalce, ki jih zanima arheolološka sestava naših tal. (dj)
Na Proseku organizirano planinsko delovanje
Na Proseku se je pretekli petek zvečer prvič organizirano srečala skupina domačih ljubiteljev gora. Zamisel za srečanje se /e porodila iz želje po uskladitvi planinskega delovanja med tamkajšnjimi številnimi planinci in potrebe po skupnem družabnem združevanju, na katerem naj bi setudi domenili za nadaljnje ture in izlete. Na petkovem sestanku v gostilni Pri konjičku so si prisotni ogledali diapozitive, ki sta jih posnela domačina med izleti v gore, večja skupina planincev pa se je domenila za izlet h Krnskim jezerom. Na pot bodo odpotovali jutri.
Prisotni so se odločili, da se bodo odslej sestajali enkrat mesečno, in sicer vsak prvi petek v mesecu, vedno v gostilni Pri konjičku, kjer se bodo menili o nadaljnjih izletih v planine in gore. (šč)
Kmalu pohod na Stol
Konec prihodnjega tedna bo na sporedu 22. zimski spominski pohod na Stol.
V petek, 20. t. m, bo najprej pohod šolske mladine do Valvazorjevega doma, v soboto in nedeljo pa bo pohod drugih udeležencev na vrh Stola. Če bodo neugodne snežne razmere, bo pohod po spodnjih planinah.
Koledar planinskih prireditev za leto 1987
Planinska zveza Slovenije je te dni izdala Koledar planinskih prireditev za leto 1987, ki ga je mogoče dobiti v matičnih društvih. V njem slovenskaplanin-ska društva vabijo na pohode v gore in druge prireditve v njihovi organizaciji, zato je žepna izdaja koledarja dobrodošel svetovalec pri oblikovanju planinskih načrtov za letošnje leto.
V	njem so s kar obsežnim programom zastopana tudi primorska društva.
Očitno se nam obeta vrsta gorniških doživetij. Že v naslednjih mesecih na-sčakajo:
1. marca nas PD Nova Gorica vabi na masovni pohod na Poldanovec,-
PD Idrija posveča ženskam osmomar-čni pohod na Hleviše;
vsakoletni, tokrat že 13. tradicionalni zimski vzpon na Snežnik bodo v PD »Snežnik« Ilirska Bistrica pripravili 14. in 15. marca;
22. marec bo v znamenju 12. spominskega pohoda na Potezen (PD Cerkno);
na pohod po poteh nanoške bitke se bomo odpravili 12. aprila v spremstvu planincev PD Vipava;
18. aprila pripravlja PD Ajdovščina skupaj z mladinsko komisijo pri PZS področno orientacijsko tekmovanje;
s PD Borec bomo 25. aprila krenili na spominski pohod na Golobar.
To je nekaj prireditev, ki vabijo. Možnosti je veliko več, saj društva za svoje člane pripravljajo številne druge akcije.
V	Koledarju žal tudi tokrat ni najti zamejskih ^planinskih društev iz Trsta, Gorice in Čedada, v njem pa ni tudi nekaterih že tradicionalnih, ustaljenih prireditev, ker društva niso pravočasno sporočila terminov svojih akcij.
Poleg koledarja prireditev pa v priročni knjižici najdemo tudi podrobne podatke o 160 planinskih postojankah v slovenskih gorah - med njimi je kar 16 postojank v oskrbi primorskih planincev. Predstavljene pa so tudi planinske koče na Hrvatskem in v Bosni in Hercegovini.
Tako ali drugače - ljubiteljem gora bo vodnik po prireditvah slovenskih planinskih društev prav gotovo dragocen.
(Metka Čeligoj)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 iir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretla De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
13. februarja 1987
Dokajšnje in zanimive novosti v sovjetskem drobnem gospodarstvu
V Sovjetski zvezi bodo odslej zasebniki lahko ustanavljali najrazličnejše zadruge
MOSKVA — Vsaj po trije državljani bodo odslej lahko ustanavljali ■ zadruge (kooperative) za odpiranje gostišč ali restavracij, za gospodinjske servise, pa tudi za proizvodnjo blaga široke porabe v krajevnih okvirih. Včerajšnji sovjetski tisk priobčuje tri ločene sklepe ministrskega sveta ZSSR o ustanavljanju zadrug za omenjena tri področja dejavnosti. Podobno kot predvideva decembra sprejeti zakon o zasebnem delu (veljati bo začel šele 1. maja letos), bodo tudi zadruge smeli ustanavljati ljudje, ki bodisi sploh niso v delovnem razmerju (upokojenci, gospodinje, študenti in dijaki), oziroma v njih bodo lahko delali redno zaposleni zunaj obveznega delovnega časa v državnih podjetjih ali ustanovah.
Vsi trije sklepi sovjetske vlade enako poudarjajo, da gre za dopolnilno dejavnost k tistemu, česar doslej državna podjetja niso mogla v zadovoljivi meri doseči. Zadruge - v ruščini uporabljajo samo izraz kooperativa - bodo lahko ustanavljali bodisi pri
mestnih upravnih oddelkih ustreznega resorja, pri velikih podjetjih ali njihovih združenjih, pri trgovskih organizacijah ali posebni zvezi preskrbovalnih zadrug (Centrosojuz) za gostinske zadruge. Pobudo za ustanovitev zadruge lahko dajo sami zainteresirani državljani ali pa tudi izvršilni sveti (sovjeti).
Izrednega pomena zna biti za pestrejšo izbiro gostinskih, servisnih storitev in drobnega blaga za vsakodnevne potrebe to, da vlada v bistvu daje proste roke zadrugam, da same določajo cene svojih storitev oziroma izdelkov. (V javni razpravi o praktični uporabi zakona o zasebnem delu je namreč še na moč sporno vprašanje, ali bi »privatniki« smeli sami določati cene, ali naj jih določa državni zakon). Predvideva celo spoštovanje obstoječih. Zadruga bo pravna oseba, sama bo odgovarjala materialno za vse, kar bo izdelovala in prodajala. Zato pa bo tudi povsem samostojno sestavljala plane dela in samostojno razpolagala s prigospodarjenimi rublji.
Sklepi sovjetske vlade izrecno dopuščajo in nekako pozivajo krajevne (mestne) upravne organe, podjetja in združenja, naj stavijo novo ustanovljenim zadrugam na voljo ustrezne predloge, orodje, opremo - državna banka pa je pooblaščena dajati za začetek posebne kratkoročne kredite.
Zadruge so proste, kar zadeva nabavo surovin in repromateriala. Tako za gostinske kooperative sklep posebej navaja možnost kupovanja kmetijskih pridelkov v vseh treh oblikah prodaje: v državnih in kooperativnih trgovinah ter na (kolhoznih) tržnicah. Za proizvodne zadruge velja omejitev v tem, da se naj bi oskrbovale z odpadnimi materiali državnih podjetij v svojem okolišu oziroma oskrbo prilagajale krajevnim potrebam (sicer bi lahko povzročile motnje v izredno občutljivi sovjetski oskrbi tudi zaradi nekakovostnega dela).
ANTON RUPNIK
Karla Linnasa bo Amerika izročila SZ
WASHINGTON — Ameriško pravosodno ministrstvo utegne že v začetku prihodnjega tedna izročiti Sovjetski zvezi nacističnega vojnega zločinca Karla Linnasa, ki ga je moskovsko sodišče v njegovi odsotnosti leta 1962 obsodilo na smrt. Na podlagi dokaznega gradiva, ki so ga posredovale sovjetske oblasti, so 67-letnemu Linnasu odvzeli pred šestimi leti ameriško državljanstvo, od lanskega aprila pa je obtoženi v zaporu, da ne bi pobegnil na tuje.
Dejstvo, da ga ves ta čas ni bilo mogoče preseliti v Sovjetsko zvezo, gre pripisati šestletni hudi pravdi. Na eni strani sta Linnasova branilca Patrick Buchanan (bivši visoki funkcionar Bele hiše) in Ramsey Clark (svoj čas pravosodni minister) uživala zaslombo tistega dela javnega mnenja, ki je pod pritiskom protisovjetskih disidentov, pa tudi organizma Amnesty International, na drugi strani pa so takojšnjo izročitev zahtevale židovske organizacije z Jewish Congressom na čelu, ki so v ZDA sila vplivne.
Mrzli val v Ameriki
Severovzhodne predele ZDA je zajel mrzel val, ki je še zlasti občuten ob obalah jezera Michigan. Avto, ki so ga parkirali v neposredni bližini je vklenjen v pravi ledeni oklep	(Telefotp AP)
Sest milijonov Italijanov ne plačuje TV naročnine
RIM — Tudi v sredo parlamentarna komisija za nadzorstvo RAI ni določila prihodkov iz gospodarske propagande za leto 1987, niti poviška naročnine. Po poročilih predsednika RAI Mance, direktorja Agnesa in podtajnika za finance Susija na seji prejšnji teden komisija v sredo zvečer ni sprejela odločitve in se bo ponovno sestala.
Na seji je socialistični senator Cassola zahteval od ministra, naj pregleda možnost, da naročniki, ki so že plačali, ne bi znova odšli na pošto plačat razliko, ki bo določena z novo naročnino; minister bo odgovoril prihodnji teden. Senator Cassola je nadalje povedal, da sedanja naročnina za barvno TV (100.000) lir ustreza naročnini 47.000 lir izpred desetih let; za sedanjo naročnino sta na razpolago dva javna televizijska programa in veliko zasebnih.
Kar pa zadeva vestnost pri plačevanju naročnine, velja povedati, da je v Italiji nekaj nad 6 milijonov lastnikov televizijskih sprejemnikov, ki v celoti ali samo delno ne plačujejo najemnine.
Po ocenah RAI 3,7 milijona lastnikov sploh ne plača naročnine, od tega je 1,9 milijona lastnikov barvnih televizorjev; 2,1 milijona lastnikov barvnih televizorjev pa plačujejo naročnino za črno-belega.
Kot sta na seji nadzorne komisije povedala predsednik Manca in direktor Agnes, so lani funkcionarji RAI obiskali 6 milijonov družin. Na 360.000 sporočil poveljstvu, finančnih stražnikov o neprijavljenih sprejemnikih so jih rešili samo 30.000, manj kot enega na deset, od 150.000 zahtev po zapečatenju sprejemnika pa so jih uslišali samo 50. Funkcionarji in osebe, ki za RAI odkrivajo utajene naročnine, svojega dela ne morejo opravljati tako, kot bi ustanova želela, zato naj bi osebju priskočili na pomoč karabinjerji.
Predstavnik finančnega ministra Visentinija, podtajnik Suši, je izjavil, da ministrstvo ne more ugotoviti obsežnosti pojava, vsekakor pa namerava ukrepati, da ga bo zmanjšal, zlasti pa bo zaostril kaznovalno politiko do trgovcev s televizijskimi sprejemniki in naročnikov.
Negativni pojavi v sovjetski družbi
Sveta vojna bilderjev proti pankerjem in hipijem
MOSKVA - Prvi vagon potniškega vlaka, ki vsak dan ob 7. zvečer odpelje z malega provincialnega mesteca v Moskvo, je rezerviran za bilderje. Ti silaki pridejo v Moskvo z enim samim namenom: poiskati na ulicah in v parkih in diskotekah pankerje, hipije in brakerje ali ljubitelje rok glasbe in jih neusmiljeno premlatiti. Vzrok? »Ti mladinci sramotijo sovjetski način življenja,« odgovarjajo mišičasti fantje.
Ponavadi se med žrtvijo in »sodnikom« razvije takšenle kratkotrajen pogovor:
»Ej, fant, pridi sem!« pravi bilder.»Odkod imaš tako lepo značko v gumbnici na suknjiču?« In še preden panker ali ljubitelj roka odgovori, že občuti težo pesti.
Bilderji se poslužujejo posebne taktike. Ne napadajo v skupinah, ampak posamezno, ne obračunavajo z večjim številom »nasprotnikov« in vedno napadajo prvi. S tem dokazujejo »hrabrost« in pokažejo svoje znanje v karateju in drugih orientalskih borilskih športih.
Nasproti izjavam bilderjev, »da hočejo očistiti družbo«, so izjave tistih, ki opisujejo takšna srečanja. »Meni so rekli, če naj mi dajo denar, da se bom ostrigel. Se preden so mi to rekli, so mimoidoče začeli spraševati, kako naj mirno gledajo dolgolasca. Iz žepa so potegnili škarje in me ostrigli.« Kadar pa se spravijo nad ženske, so čisto ob pamet: njih še najraje pretepajo.
Kot je pisal neki tamkajšnji list, prihajajo ti mladinci iz kraja, kjer hodijo ljudje zgodaj spat in zgodaj vstajajo. Provincialni duh je po mnenju sociologov zamoril te fante, ki svoje huliganstvo skrivajo za »visokimi cilji«. To ni dober odgovor in policija ne more nič proti njim.
V tistem kraju je več bilderskih klubov s 500 člani. Nekateri izmed članov so prepričani v svoje poslanstvo, da
bodo postali »osrednja točka Rusije«; to izhaja tudi iz njihove himne. Nakradene jopiče, kavbojke, klobuke, značke, gramofonske plošče itd. bilderji preprodajo, denar pa izročajo posameznikom na vodstvu klubov.
V zadnjem času so si ti silaki izbrali druge tarče. Žrtve so tihotapci, črnoborzijanci, mešetarji z valuto itd. V teh primerih nastopajo z »moralnimi načeli«, dejansko pa gre za tolovajstvo. Policija je brez moči tudi zato, ker se nanjo ne obrne noben napaden panker ali tihotapec.
Kako zatreti novo huliganstvo? List, ki objavlja te zgodbe, poziva k mobilizaciji komsomola, vendar naj se angažira brez formalizma, ki spremlja to milijonsko organizacijo.
Sovjetska letala nad Otrantskim prelivom
RIM Sovjetska bombnika Tupoljev, ki sta ju v sredo izsledila italijanska vojaška izvidnika, sta letela po načrtovanem kurzu. Kot so sporočili iz krogov vojaškega letalstva, sta izvidnika ugotovila le istost letal, ki sta preletala Ot-rantski preliv. Nadzor opravljajo, kadar obstajajo dvomi.
Če radarji zabeležijo nenapovedane polete, sprožijo alarm in z enega izmed oporišč vzletijo izvidniki. Ko pilot prebere spoznavne znake na letalu, jih sporoči v bazo. Če leti letalo izven kurza, ga izvidnik pozove, naj se oddalji, v nasprotnem primeru pa ga prisili k pristanku.
Izvidnika sta tako hitro vzletela, da sta prebila zvočni zid in povzročila značilen pok, ki je prestrašil prebivalce.
Protesti v Španiji
Študentovski protesti v Španiji se še niso pomirili. Prav včeraj so zabeležili množične protestne manifestacije, v teku katerih so se študentje znesli predvsem nad javne telefonske kabine	(Telefoto AP)
»Ali ti meni denar ali jaz tebi aids«
TURIN — Fant je stopil v frizerski salon in lastnici odnesel 95.000 lir, njen poročni prstan pa še dva manjša zlata prstana. V rokah je imel nož ter injekcijsko brizgalko z rdečo tekočino: »Pred kratkim sem zvedel, da imam aids,« je rekel 39-letni Letizii Ponzo in zagrozil, da ji bo vbrizgnil okuženo kri, če mu pri priči ne izroči denarja. Ženska ga je seveda ubogala.
Ekvador ne mara plačati obresti na posojila
WASHINGTON — Ekvador se je uprl plačilu obresti na posojila in spravil v hudo zagato mednarodni finančni sistem. V brzojavki bančnemu konzorciju, ki mora iztržiti denar, piše, da ima Ekvador težave z likvidnostjo, ne pa tudi, če in kdaj bo poravnal dolžno vsoto, to je več deset milijonov dolarjev. V resnici so dobili Ekvadorci hud udarec s padcem naftnih cen na svetovnem trgu, vendar to verjetno ni glavni razlog za odločitev, saj doživlja ta latinskoameriška država tudi hudo politično krizo: prejšnji mesec je skupina letalskih častnikov, kot
znano, ugrabila predsednika Leona Febresd Corde-ra, a kljub njegovi izpustitvi je stanje še zmerom sila napeto.
Dejstvo, da se je Ekvador skujal, je značilno predvsem zato, ker sodi med najbolj zanesljive dolžnike, saj je venomer strogo spoštoval priporočila Mednarodnega denarnega sklada, razen tega pa je njegov dolg razmeroma nizek in ne presega 9 milijard dolarjev. Strela z jasnega, torej, ki je padla ravno v trenutku, ko so pogajanja med južnoameriš-
kimi državami in mednarodnimi bančnimi konzorciji obtičala na slepem tiru. To pa po eni strani zaradi Čila in Filipinov in po drugi zaradi ameriškega finančnega kolosa Citybank, ki zahteva uvedbo trših pogojev za podeljevanje posojil in višjih obresti nanje. Funkcionarji Reaganove administracije kritizirajo takšno zadržanje, češ da se utegne obrniti proti Citybanku in celovitemu mednarodnemu denarnemu sistemu: nihče noče niti pomisliti na to, kaj bi se zgodilo, če bi ekvadorskemu zgledu sledile vse druge dolžnice...