Ptuj, petek, 13. maja 2005
letnik LVIII • št. 30 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski
Ljubitelji narodno zabavne glasbe!
v nedeljo, 15. maja, vas ob 18 uri vabimo na predizborza tradicionalni 36. fesUval DOMAČE ZABAVNE GLASBE Ptuj 2005, ki bo v novem amfiteatru v termalnem parku Term Ptuj
Nastopilo bo 16. ansamblov iz vseh koncev Slovenije.
Prijatelji glasbe
in lepe slovenske	-j
pesmi prijazno
vabljeni.
Vstopnine NI! ~
C^RADIOPTUJ
83.8.98,2-104,3
ŠmjersUTWKOiMi Termalni Park
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah Po mestni občini Ptuj • Enota varne Ptuj • Prvi odstop
Po naših občinah Ormož • Hotel konč-
Kmetijstvo
Sport
Stran 2
Stran 4
hiše že sprejela prve zaradi protikorupcij- no našel kupca - pod-stanovalce	skega zakona jetje IGD Holermuos
Stran 3 Po naših občinah Dornava • Posipanje s (šolskim) pepelom
Stran 9
Sp. Podravje • Ko- Rokomet • Ormoža-masacije, ki se vleče- nom v drugem polča-
jo desetletja
Stran 10
Sport
Nogomet • Ptujčani gredo v Ljubljano po zmago
Stran 15
su zmanjkalo moči Stran 15
9770040197060
Ptuj • Enota varne hiše že deluje
"Zdaj smo komaj zaceli živeti ..."
Nasilja v družin! in zunaj nje je vse vec, vse vec pa je tudi tistih, ki se želijo umakniti takšni ali drugačni obliki nasilja. Na ptujskem mestnem svetu so predlog, da je potrebno urediti varno hišo tudi na Ptuju, sprejeli v prejšnjem mandatu, pred tem pa o njej govorili celih deset let.
Aktivnosti je upočasnilo iskanje primerne lokacije; ko je že kazalo, da bo problem rešen, se je pokazalo, da hiša ni primerna oziroma v njej ni možno opravljati tovrstnih storitev socialnega varstva. Od leta 2003 pa je znana lokacija, ki je že tudi opredeljena kot možna, je med drugim povedal
Preko telefona Centra za socialno delo (02 787 5601) in telefona varne hiše, kije 051368 299.
direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Ke-rin, v okviru katerega od decembra lani kot dodatni program deluje enota varne
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj
Uvodnik
Bolni še bolj bolni?
Čeprav novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uradno še ni bila predstavljena, že buri duhove. Napoveduje občutno nižja nadomestila za bolniške dopuste, sto tisoč socialno najšibkejših zavarovancev pa bo oproščenih plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdaj je slišati, da bo potrebno na uradno predstavitev še malo počakati, da bo koalicija uredila svoje vrste, ker je glede predvidenih novosti še neusklajena. Kleščenje bolniških je bojda nujno, ker bi sicer že v kratkem prišlo do občutnega povečanja premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, predvsem starejših zavarovancev. Z nižjimi nadomestili za bolniško naj bi dosegli predvsem to, da bi ljudje postali bolj odgovorni do svojega zdravja, obenem pa bi ta udarila vse tiste, ki živijo tvegano. Za 30 odstotkov naj bi se znižala bolniška pri tistih, ki se bodo poškodovali pri planinarjenju, plezanju, zmajarstvu, letenju z balonom, pa tudi za tiste, ki se bodo poškodovali v prometnih nesrečah. Pri boleznih in poškodbah zunaj dela bo nadomestilo znašalo 80 odstotkov. Po novem bo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje treba plačati tudi od avtorskih pogodb, pogodb o delu, jubilejnih nagrad in tudi nagrad za različne funkcije. Pri vsem tem je občutek, da se zadev znova lotevamo gasilsko, podatki o bolniški so pokazali takšne in drugačne podatke, zdaj pa je potrebno udariti vsevprek, brez da bi se tega problema lotili sistemsko, skupaj z drugimi ministrstvi. Kot že v mnogih primerih je zatajil nadzor. Slovenski narod je že tako bolan, športno neaktiven, nagnjen k samomorilnosti, ubija se v nesrečah, umira za posledicami kajenja, na psu je njegovo duševno zdravje, zdaj se mu z znižanjem nadomestil za bolniške dopuste piše nova grožnja. Zgrabiti bika za roge je vedno najtežje, najlažje pa je pisati gasilske ukrepe, ljudi razburjati, ki že tako komaj sestavljajo konec s koncem, namesto da bi jih motivirali, da se ne bi po »nepotrebnem« zatekali v bolniško.
Majda Goznik
hiše. Njena lokacija je tajna.
Projekt je podprt z državnimi sredstvi v višini 6,357 milijona tolarjev. Za zdaj gre za manjšo enoto varne hiše, ki lahko sprejme do 8 uporabnikov. Ce je ne bi uredili, bi sredstva, ki so bila pridobljena na podlagi javnega razpisa, izgubili. Za ureditev (opremo) bivalne enote so sredstva darovale ptujske soroptimistke.
Še vedno pa je aktualen projekt varne hiše za 18 uporabnikov. Hišo je kupila Mestna občina Ptuj in jo bo tudi uredila, pri tem pa računa tudi na sponzorska in donatorska sredstva. Do sedaj so projekt varne hiše podprli na dvanajstih svetih občin, med podpisniki pogodbe o njenem delovanju še ni Majšperka, iz Gorišnice pa je prišel sklep, da ne morejo podpreti njenega delovanja, ker nimajo pogodbe (čeprav so doslej v sprejem dobili najmanj dve). Prav tako ne vedo, ali se bo v projekt vključila občina Pod-lehnik. Država lahko pomaga v višini do 80 odstotkov potrebnih sredstev za delovanje. Ko bo varna hiša zaživela v prenovljeni stavbi, bo finančno konstrukcijo potrebno nastaviti na novo.
Občine na Ptujskem za delovanje varne hiše prispevajo po glavi: največji delež odpade na mestno občino Ptuj, 149 tisoč tolarjev mesečno, prispevek občine Zavrč je 9038 tolarjev.
Za zdaj pa CSD Ptuj ni uspelo s projektom varne hiše za moške; država jih je odpravila z obrazložitvijo, da takšna hiša ni bila predmet razpisa. Mag. Miran Kerin pri tem opozarja še na en problem, ki je v zadnjem času vedno večji, na problem nasilja nad starejšimi. Tudi za to populacijo bomo počasi pričeli urejati varne hiše, kot tudi za invalide, ki se prav tako srečujejo z najrazličnejšimi oblikami nasilja.
Za zaščito žensk z otroki
Varna hiša uporabnicam in njihovim otrokom omogoča varno namestitev in psihosocialno pomoč, zago-vorništvo, pomoč pri vsakdanjem življenju in možnost
Foto: Črtomir Goznik
Enota varne hiše Ptuj je ena najlepše urejenih v Sloveniji.
vključitve v izobraževalne in ustvarjalne delavnice. V varni hiši lahko ostanejo največ leto dni, v tem času naj bi si našle stanovanje, zaposlitev, če je nimajo, skratka zaživele na novo. Uporabnice so dolžne plačevati prispevek za bivanje, ki je usklajen na republiški ravni. Ce so brez sredstev, bivajo brezplačno. Ptujska varna hiša ni namenjena samo pretepenim ženskam, prvenstveno gre za zaščito žensk, ki imajo tudi otroke. Lahko gre tudi za žensko, ki sama živi, a se je znašla na cesti, ker je čez noč izgubila stanovanje. V hiši imajo uporabnice na voljo vse, kar za življenje potrebujejo.
Prvo uporabnico je varna hiša Ptuj sprejela decembra lani, je povedala vodja projekta varne hiše Vlasta Vučak. To je bila mama s štirimi otroki, s petim je bila noseča. V njenem primeru je šlo za urgentno namestitev, saj je čez noč ostala brez strehe nad glavo. Medtem se je že vrnila v domače okolje. Bivanje v varni hiši ji je zelo pomagalo, osebnostno je zrasla, pridobila na občutku lastne vrednosti, na pozitivni samopodobi. Januarja so sprejeli uporabnico z dvema otroka, kmalu tudi tretjo, ki je s seboj pripeljala enega otroka. Za bivanje v varni hiši vsaka uporabnica podpiše dogovor o zagotavljanju storitve, v njem so podrobno zapisane vse njene obveznosti in pravice.
"Lepo mi je, zdaj sem
se komaj našla v življenju, pred tem sem šla skozi 15-letno kalvarijo psihičnega in fizičnega nasilja," je ob našem obisku povedala ena od mam. Mir je, red je, tudi z drugo uporabnico se je dobro ujela. Še vrt sta si uredili. S sostanovalko si kuhata skupaj. Da bi le tako ostalo, si želita obe, saj leto
hitro mine. "Zdaj komaj vidimo, da je lepo živeti, da se da živeti," je ob slovesu povedala ena od mam, ki je ponosna na to, da je zmogla zapustiti dom, v katerem ni bilo ljubezni, v katerem je vladalo nasilje. Odprla je novo poglavje v svojem in v življenju otrok.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Vučak, vodja projekta varne hiše
Iz hišnega reda
V varno hišo je dovoljeno vstopiti samo trenutnim uporabnicam, njihovim otrokom, svetovalkam, prostovoljkam, ki delajo v hiši, in za to pooblaščenim osebam (policiji, gasilcem, hišniku, socialnim delavcem). Nasilje v kakršnikoli obliki, verbalni in neverbalni, v varni hiši ni dovoljeno, ne med uporabnicami, nad otroki, med otroki in nad zaposlenimi. Otroci ne smejo odpirati vhodnih vrat, otroci, mlajši od 10 let, ne smejo biti brez nadzorstva in varstva v prostorih hiše in zunaj nje. Uporabnica mora svoje dnevne obveznosti opraviti do 22. ure, o vsaki odsotnosti, ki traja več kot eno uro, se mora predhodno dogovoriti s svetovalko in se za varstvo otrok dogovoriti z eno od uporabnic. Po varni hiši se hodi s copati. Kajenje v varni hiši ni dovoljeno, obiski moških so prepovedani, prav tako prenočevanje tujih oseb.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiraimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Ceh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kako se pride v varno hišo?
Videm • Prvi koraki h komasaciji
Načelno za zložbe
»V občini smo v zadnjih dneh minulega tedna pripravili prva, čisto informativna srečanja s krajani posameznih KS, na katerih smo v prvi vrsti želeli ugotoviti, ali sploh obstaja interes za nove komasacije na več območjih občine. Tako je bil izveden sestanek občanov v Lancovi vasi za morebitno komasacijsko območje Sela-Lancova vas-Barislovci-Trnovci, nato pa je sledil še sestanek na Pobrežju za območje Pobrežja in tistega dela Šturmovcev, ki v preteklem komasacijskem postopku še ni bil zajet,« prve korake k predvideni široki zložbi zemljišč pojasnjuje videmski župan Friderik Bračič.
Komisije bodo začele delo
Eden izmed najpomembnejših pogojev, da se vloga na upravni enoti sploh obravnava, je pristopna izjava lastnikov 80 odstotkov zemljišč, ki spadajo v komasacijsko območje. To bo, kot je bilo slišati na srečanju v Pobrežju, eden najtrših orehov, s katerimi se bodo ukvarjali člani komisije
oz. komasacijskega odbora.
Kot je pojasnil Emil Ratek z geodetskega zavoda Celje, komasacija nikakor ne bo potekala pod prisilo, ampak le, če bo zanjo dovolj zainteresiranih: »Vsekakor pa so potem postopki veliko hitrejši, kot so bili nekoč. Povedati moram tudi to, da v komasacijskem območju ni več služnostnih poti in da mora imeti vsako zemljišče dostop z javne poti. Prav tako bi vas opozoril, da država danes še 100-odstotno financira vse postopke zložb, pričakovati pa je, da bo v prihodnosti sofinanciranje le še polovično, drugo polovico stroškov pa bodo nosili komasacijski udeleženci.« Pobre-žane je v prvi vrsti zanimalo, kako naj bi se nove zložbe zemljišč izvajale na njihovem območju, saj ni malo lastnikov, ki imajo hektarske parcele ob hišah in se z morebitnimi prenosi na druge lokacije gotovo ne bodo strinjali. »Jasno je, da spremembe lokacij tako velikih zemljišč niso smiselne, pač pa se lahko v okviru zlo-
žbe zmanjša število parcel, če jih je na večhektarskem zemljišču več. Sicer pa se vsa zemljišča, ki so predmet zlo-žbe, vrednostno ocenijo, pri čemer ta ocena nima ničesar skupnega s sedanjo kategorizacijo, nato pa se udeležencem predložijo vrednostno približno enaka zemljišča. Če nekdo dobi višje vrednoteno parcelo, bo ta pač nekoliko manjša in obratno. Vendar se razlike glede vrednosti in velikosti zamenjanega zemljišča lahko gibljejo le v zakonsko določenem razponu od 5 do 15 odstotkov, tako da velikih odstopanj ne more biti!«
Ali bo široko zastavljena komasacija v Vidmu uspela ali ne in ali bo dejansko prišlo do uvedbe komasacijskih postopkov, v tej prvi fazi preverjanja interesa občanov še ni znano. To se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, ko bodo imenovane komisije za posamezna področja pripravile idejni osnutek in začele zbirati izjave vključenih lastnikov.
SM
Ptuj • Emona Merkur v stečaju
Pobudo za nadaljnje zložbe zemljišč, ki bi zajela večino ravninskega dela občine, je bilo slišati že na eni od preteklih sej občinskega sveta, v prvi vrsti pa naj bi pripomogle k ekonomičnejši izrabi kmetijskih površin. To naj bi bilo glede na vse strožje zahteve in ukrepe kmetijske politike nuja, kot je pojasnila Ida Vindiš Belšak, saj se bodo sicer kmetom ob uveljavljanju subvencij izjemno povečevali stroški doseganja kriterijev, ki postajajo nujni za odobritev vlog za neposredna plačila.
Načelno se je sicer večina zbranih na obeh srečanjih v Selah in na Pobrežju odlo-
čila za zložbe in imenovala tudi komasacijske odbore, ki bodo v prihodnjem obdobju skupaj z izbranim izvajalcem pripravili idejne osnutke komasacijskih območij. Takrat bo tudi znano število komasacijskih udeležencev in hektarska površina, ki bo namenjena zložbam. Zataknilo se je le v primeru Šturmovca, kjer naj bi komasacija zajela le del območja. O tem, ali bo v zložbo zajeto to območje, želijo soodločati tudi lastniki zemljišč iz Markovcev, kjer bodo v ta namen organizirali poseben sestanek, na osnovi katerega se bodo nato odločili, ali vstopiti v postopek ali ne. Po besedah župana Brači-
Dražba po delih
Za 3. november 2004 je bila razpisana javna dražba o prodaji nepremičnega in premičnega premoženja stečajnega dolžnika Emone Merkurja (ta je v stečaju od septembra leta 2002) kot celote, a ni uspela. Nova bo 17. maja, ko se bo premoženje prodajalo po delih po načelu videno-kupljeno.
Načrtovane zložbe zemljišč v več videmskih KS, zlasti na Pobrežju, naj ne bi posegale v parcele ob hišah.
ča naj bi bilo delo komisij za preostala območja končano v nekaj mesecih: »Sicer pa je iz prakse znano, da je izvedba celotnega postopka komasacije lahko v optimalnem času končana šele v letu in pol ali dveh. V primeru Pobrežja bomo v tem času gotovo izvedeli tudi za potek trase načrtovane avtoceste in ta območja bomo potem tudi izvzeli iz komasacije. Sicer pa, če bodo občani pokazali dovolj velik interes, za letos načrtujemo, da bo občina zbrala vso potrebno dokumentacijo in najkasneje do konca leta vlogo za uvedbo postopka posredovala ptujski upravni enoti.«
Preostalo premoženje Emone - Merkurja so lani prodajali kot celoto za skupno ceno 131 milijonov tolarjev. Ob trgovsko-poslovni stavbi na Novem trgu 7 na Ptuju naj bi prodali še garažo in dvorišče ter počitniške kapacitete Mareda-Novigrad in Gajac na otoku Pagu v Hrvaški, premično premoženje (opremo v trgovini ERA v Velenju), 14821 delnic Laboda in različne deleže v Emoni Ljubljana (elektronski center, tiskarno in odvetniško pisarno) ter tri delnice v kabelsko-razdelilnem sistemu. Dražba novembra lani ni bila izvedena, ker je tik pred začetkom predstavnica Mestne občine Ptuj stečajni sodnici Biserki Rojic predala dopis Mestne občine Ptuj, v katerem je bilo zapisano, da "iz objavljenega sklepa o prodaji ni razvidno,
kakšno vrednost ima nepremičnina, na kateri bi Mestna občina Ptuj uveljavljala predkupno pravico".
Z javno dražbo, ki bo 17. maja na Okrožnem sodišču na Ptuju, bodo preostalo premoženje Emone - Merkurja prodajali po deležih oziroma po posameznih enotah: za trgovsko-poslovno stavbo na Novem trgu 7 na Ptuju je izklicna cena 119.313.000 tolarjev, počitniške kapacitete Mareda - Novi Grad 5.523.923 tolarjev, počitniške kapacitete Gajac-Pag 7.961.147 tolarjev, opremo v trgovini ERA Velenje 4,5 milijona tolarjev, delnice Laboda tri milijone tolarjev, delnice v KRS Rotovž 150 tisoč tolarjev, elektronski center Emona Ljubljana 703.161,54 tolarjev, tiskarno 213.606,46 tolarjev in odvetniško
pisarno 37.221,60 tolarjev. Za dražbo je Emona - Merkur pisno zaprosila Mestno občino, da se na podlagi zakona o urejanju prostora in odloka o predkupni pravici Mestne občine izreče o njej za nepremično premoženje trgovsko-poslovne stavbe na Novem trgu, garaže in dvorišča. Mestna občina Ptuj je izdala potrdilo, da predkupne pravice ne bo uveljavila. Prvič se ji je odrekla z dopisom 1. julija lani. Glede na to, da se ji sedaj ponovno odreka, je vprašanje, koliko so resni nameni Mestne občine Ptuj, ki je še novembra lani trdila, da je trgovsko-po-slovna stavba na Novem trgu 7 arhitekturni spaček, ki ga bodo odstranili in Novemu trgu s tem dali novo funkcijo in podobo.
MG
Ptuj • Nepreklicni odstop svetnika Mirana Senčarja
Prvi odstop zaradi protikorupcijskega zakona
Svetnik LSD Miran Senčar se je odločil za nepreklicni odstop iz mestnega sveta MO Ptuj.
"Žal je protikorupcijski zakon udaril tudi po občinskih svetnikih, ne glede na velikost občine, tako da podjetja, v katerih sem solastnik, ne morejo sodelovati na javnih razpisih," razlaga svoj nepreklicni odstop podjetnik Miran Senčar. Kot ustanovitelj, direktor in solastnik nekaj gospodarskih družb v Sloveniji in tujini se čuti odgovornega ne le za prihodnost svoje družine,
temveč tudi za več kot 60 zaposlenih in skoraj toliko družin. "Ker je naše krovno podjetje Tenzor, d. o. o., Ptuj, že zdavnaj preseglo meje mestne občine Ptuj, ne morem in ne smem tako močno omejiti področja njegovega poslovanja. Čeprav nisem poklican, da sodim o omenjenem zakonu, menim, da je za manjše lokalne skupnosti zelo diskriminatoren in kontraproduktiven, saj
ravno v takšnih skupnostih manjka prodornih, uspešnih in pogumnih ljudi, zato je skoraj neizbežno, da se pojavljajo tako v gospodarstvu kot tudi politiki," je še dodatno svoj nepreklicni dostop iz osebnih razlogov obrazložil Miran Senčar.
Kljub odstopu se bo še naprej aktivno vključeval v gospodarsko, kulturno in politično življenje Ptuja.
Foto: SM
Ormož • Hotel Ormož kupil IGD Holermuos!
Hotel končno našel kupca
Po letih negotovosti in stagnacije je vsaj ena stvar povsem gotova: Hotel Ormož je končno našel kupca! Sicer se je v vseh teh letih zdelo, da kupcev ni manjkalo, le nobenemu ni uspelo skleniti posla. Direktorja Davorin Les-jak, IGD Holermuos, in Miran Topolovec, TGT Jeruzalem Ormož, sta očitno našla kompromisno rešitev, pri čemer je pomembno tudi to, da novi lastnik prevzema vseh 21 zaposlenih. Ceno, za katero je bil hotel prodan, pa oba skrivata kot kača noge.
Hotel bo tudi v bodoče služil enaki dejavnosti kot doslej. Novi lastnik pa ima kopico idej, kako ga narediti privlačnejšega. Hotel naj bi bil vsebinsko ločen v dve zaokroženi celoti. Novi del bo v celoti namenjen gostom hotela in bo malo distanciran od mestnega dogajanja. Stari del pa bo namenjen vsakodnevni uporabi Ormo-žanov. Restavracija Grozd bo doživela temeljito obnovo, tako da bodo prostori v prvem nadstropju primerni tudi za poslovna kosila. Velika dvorana bo ostala v enem kosu, saj je Lesjak prepričan,
da lahko taka služi tudi namenu plesov in vsebin, ki so se tukaj odvijale že doslej. Seveda pa bo potrebno urediti klimatizacijo, zamenjati dekorativne elemente in opremo.
V pripravi so idejne rešitve, ki bodo stremele predvsem k dvigu kvalitete ponudbe. Temeljito se bo obnovil nastanitveni del, pri čemer se bodo sobe združevale, tako da jih bo ob koncu renoviranja nekoliko manj, bodo pa komfortnejše. Hotel ima danes dve zvezdici, kasneje računajo vsekakor na tri, po normativih pa bi bilo mo-
Hotel Ormož razpolaga sedaj s 66 ležišči v enoposteljnih (6900 SIT), dvoposteljnih (9900 SIT) in triposteljnih (13.200 SIT) sobah. V okviru hotela sta dve restavraciji s 300 sedeži, vinoteka, lovska soba, odprta terasa, vrt, frizersko brivski salon, foto salon in pomožni prostori za potrebe lovskega turizma - boksi za pse in hladilnice za divjad. Lani je bilo v hotelu 4342 nočitev, kar pomeni 18 % zasedenost hotela. Gostje v povprečju ostanejo dve noči. Zabeležili so 428 tujih in 1532 domačih gostov.
Zunanjost hotela se ne bo spremenila, notranjost in vsebina pa bosta doživeli nekaj sprememb.
goče doseči tudi štiri. Brez večjih težav bi bilo mogoče zagotoviti paleto storitev, ki jih normativi zahtevajo. Arhitekturna podoba hotela se ne bo bistveno spremenila, bo pa potrebno prekriti streho, zamenjati okna, polkna, urediti fasado. Naštete spremembe zahtevajo precejšen denarni vložek. Direktor Lesjak o višini ni želel govoriti. Prepričan je, da je hotel v tej podobi svoje odslužil in potrebuje nov investicijski ciklus, s katerim se bodo vrnili tudi gostje. Pri tem računajo tudi na hrvaške goste, ki so nekoč v Ormož zelo radi zahajali.
Novo podjetje za turizem
IGD Holermuos, ki hotel prevzema s 30. junijem, je predvsem gradbena firma s 35 zaposlenimi. Za potrebe gostinsko-turistične dejavnosti, ki se je začela prav tako koncentrirati znotraj podjetja, pa bo ustanovljena nova firma. Treba je namreč vedeti, da je podjetje IGD Holermuos 26 % lastnik podjetja Jeruzalem Ormož in s tem tudi najemnik gostinskega objekta na Jeruzalemu. Holermuos je eden od ustanovnih članov družbe Termal in lastnik precej objektov v Ormožu in okolici. Kupili in uredili so poslov-no-stanovanjski objekt na Kolodvorski 1. So tudi lastniki stare šole in vrtca Svetinje. Oba objekta bodo obnovili
v turistične namene. Dela v vrtcu že potekajo in naj bi bila zaključena do trgatve. V starem vrtcu bo 9 turističnih apartmajev, v kleti pa večji degustacijsko-promocijski prostor. Za šolo pa se šele pripravlja projektna dokumentacija. Ideja je, da bi v njej uredili 16 sob, kuhinjo in seminarsko dvorano, ki bi bili prihodnje leto končani.
Novo podjetje, ki je še v ustanavljanju, bo torej imelo veliko dela, osnovna nit pa je povezati ponudnike in ponujati skupen produkt, morda pod imenom Jeruzalem, Jeruzalemska vinska cesta. "Gre za sklop mikrolokacij, ki tvorijo skupen produkt, ki lahko enotno nastopi na trgu. To mu zagotavlja večjo prepoznavnost, izkoriščajo se sinergijski učinki, ki v tu-
rizmu praviloma veljajo. Naš namen je ustvariti turistično destinacijo, v obstoječih objektih zagotoviti gostinsko ponudbo, nastanitvene kapacitete, dejavnosti, ki omogočajo gostu kvalitetno preživeti čas. To bodo dodatne razvojne možnosti za okolje, pospešitev prodaje na domu, prodaje vina, kmečkih dobrot," razlaga Davorin Lesjak in Hotel Ormož je le kamenček v mozaiku te ponudbe. Menda je prav ta vizija celovite rešitve omogočila nakup hotela, kajti Lesjak je prepričan, da bi bil samo nakup hotela nesmiseln.
Podjetje z ambicijami
IGD Holermous je družinsko podjetje, v katerem je poleg direktorja Davorina Lesjaka že nekaj časa zaposlena tudi njegova mama Anka. Davorin Lesjak je z 31 leti gotovo mlad za takšne poslovne podvige, vendar ne tudi neizkušen. Po poklicu je gradbeni tehnik in njegova prva zaposlitev je bila na Invest inženiringu, kjer so gradili bencinske črpalke. Pravi, da se je tam veliko naučil kot pripravnik in kasneje kot pomočnik vodja projekta. Podjetje se je znašlo v težavah in Lesjak je sledil želji in se sam zaposlil. Podjetje je bilo registrirano pred natanko desetimi leti. Najprej se je ukvarjal z manjšimi projekti v smislu inženiringa, prelomnica pa je bilo delo za Ljubljansko banko na Keren-čičevem trgu in uspešna prijava na javni razpis za izgradnjo telovadnice Ivanjkovci za občino Ormož. "To sta dva investitorja, ki sta nam dala priložnost, da se izkažemo, katapult za naslednje projekte." In teh je bilo zares veliko tako v javnem sektorju kot tudi v zasebnem. Zgradili so več telovadnic in obnovili več šol v občini, sodelovali so pri gradnji gimnazije, že nekaj let izvajajo obnovo v bolnišnici Ormož, obnovili so Marof, zgradili poslovno zgradbo Wienerberger, hladilnice v Ivanjkovcih in spisek je še dolg. Za takšne projekte je treba biti vztrajen, imeti cilj in iti za njim, treba je biti tudi korajžen in ne gledati nazaj, pravi Davorin Lesjak, ki v svojem delu uživa kot drugi v adrenalinskih športih.
viki klemenčič ivanuša
Davorin Lesjak, direktor IGD Holermuos, ima pri 31 letih za seboj že veliko izkušenj, tudi spisek referenčnih objektov je dolg in impresiven.
Markovci • Nov poslovno-trgovinski center in salon kopalnic
Kolektiv MCK v novih prostorih
V obrtni coni Novi Jork na območju občine Markovci so v petek, 6. maja, ob prisotnosti ministra za lokalno samoupravo dr. Ivana Žagarja slovesno odprli nov poslovno-trgovinski objekt podjetje MCK Borovci, ki se razprostira na 2500 kvadratnih metrih koristnih površin.
Na slovesnosti so se poleg 23-članskega kolektiva podjetja MCK iz Borovcev zbrali še številni poslovni partnerji iz domovine in tujine, skupaj prek 400 gostov, ki jim je zaželel dobrodošlico direktor in lastnik podjetja Franc Janžekovič. Za sorazmerno hitro in dobro opravljeno delo se je posebej zahvalil vsem izvajalcem gradbenih del ter svojemu delovnemu kolektivu.
Franc Janžekovič je že leta 1985 pričel popoldansko obrt za instalacijo centralne kurjave in vodovoda, šest let pozneje, leta 1991, je pričel redno obrt z istim predmetom proizvodnje in zaposlil prvega delavca. Leto dni zatem, leta 1992, je v Borovcih odprl tudi prvo trgovino s keramičnimi ploščicami in kopalniškim materialom, sedanje ime pa je dobilo tudi Proizvodno, trgovsko in storitveno podjetje MCK, kar pomeni montaža centralnih kurjav.
Dela je bilo vedno več, širili so tudi svoja tržišča, leta 1995, ko je bilo zaposlenih že 11 oseb, pa so odprli prvo poslovalnico MCK v Ormožu. Podjetje se je širilo in razvijalo še naprej: leta 2001 so ob poslovno-trgovinskem objektu v Borovcih odprli še salon kopalnic, delovni kolektiv pa se je razširil na 18 zaposlenih.
Zaradi prostorske utesnjenosti in želje po širitvi so se leta 2003 odločili za nakup parcele v obrtni coni Novi Jork na območju občine Markovci, kjer so v dobrem letu in pol zgradili nov po-slovno-trgovinski objekt s salonom in velikim skladiščem, vse skupaj na dobrih 2500 kvadratnih metrih koristnih površin. Danes je v podjetju MCK zaposlenih že 23 delavcev, ki imajo sodobno urejene delovne prostore v pritličnem upravno-poslov-nem delu ter v nadaljevanju v sodobni in dobro založeni trgovini z instalacijskim in
vodovodnim materialom. Nad tem pa so v prvi etaži uredili sodoben salon keramike in kopalniške opreme najsodobnejših domačih in tujih proizvajalcev.
Vodstvu in kolektivu podjetja MCK je ob pomembni pridobitvi čestital tudi župan občine Markovci Franc Kekec, ki je poudaril, da je to že četrto podjetje, ki je odprlo svoje prostore v občinski obrtni coni Novi Jork. Glede na dosedanje uspehe in obetajoč uspešen razvoj pa je izrazil prepričanje, da bodo kmalu odprli še več delovnih mest, kar je za celotno območje posebej pomembno, direktorju Francu Janže-koviču pa je izročil občinska simbola - grb in zastavico.
O pridobitvi, ki je pomembna tudi za širšo regijo, je govoril minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar in ob čestitkah opozoril na nekatere težave, ki spremljajo Slovenijo po vstopu v Evropsko unijo. Ko je govoril o sedanjem gospodarskem položaju, je menil, da je v bodoče potrebno bolje izkoristiti tudi sredstva, ki se ponujajo iz evropskih skladov, saj prvo leto po vstopu v Unijo še zdaleč nismo porabili vsega, kar je bilo na voljo. Zagotovil je, da se bo pri tem maksimalno angažiralo tudi njegovo ministrstvo.
V imenu Območne obrtne zbornice Ptuj je direktorju in osebju kolektiva MCK ob pomembni delovni zmagi iskreno čestital sekretar zbornice Janez Rižnar ter jim ob tem izročil spominsko fotografijo Ptuja. Vrvico pred vhodom v novi po-
23-članski kolektiv podjetja MCK pred novim poslovno-trgovinskim centrom v obrtni coni Novi Jork
slovno-trgovinski objekt so simbolično prerezali župan Franc Kekec ter sinova direktorja in lastnika Andrej in Franci Janžekovič, objekte pa je blagoslovil mar-kovski farni župnik Janez Maučec. Slavje so z bogatim kulturnim programom prijetno popestrili člani Big Banda iz Šentilja ter moški pevski zbor Alojz Štrafela iz Markovcev, ki ga vodi Srečko Zavec, po končani slovesnosti pa so vse goste bogato pogostili.
M. Ozmec
Agencija za poslovne raziskave iz Ljubljane je leta 2001 izročila Francu Janžekoviču posebno priznanje. V obrazložitvi, ki jo je podpisal direktor agencije Drago Kozič, je zapisano, da je Franc Janžekovič eden najuspešnejših podjetnikov v letu 2001 kot ustanovitelj in direktor podjetja MCK, d. o. o., ki je na podlagi poslovnih rezultatov v letu 2000 vpisano v prvih 11 % po skupnem prihodku in 8 % po dobičku med vsemi podjetji v Sloveniji.
Vodstvu in kolektivu podjetja MCK je ob pomembni pridobitvi za vso regijo čestital tudi samoupravo dr. Ivan Žagar (levo).
Foto: Laura
minister za lokalno
Direktor in lastnik uspešnega podjetja MCK je Franc Janžekovič.
Foto: M. Ozmec
Pogled na nov, sodobno urejen poslovno-trgovinski center, ki je eden najlepših v občini Markovci
Foto: Laura
Zavrč • Odlagališča vendarle ne bo
Občina umaknila prijavo
Ker se završki župan Miran Vuk ni odzval na zahteve tamkajšnje civilne iniciative, so člani le-te na sestanku v torek, 10. maja sklenili, da svoje zahteve zaostrijo. Naslednji dan je občina prejela obvestilo Agencije ARAO v katerem so jim sporočili, da na območju občine niso našli ustrezne lokacije, takoj zatem pa je občina Zavrč svojo prijavo umaknila.
Predsednik 9-članskega odbora civilne iniciative Franc Težak je na sestanku poudaril, da so se ponovno sestali predvsem zaradi tega, ker se župan Miran Vuk ni odzval na nobeno od zahtev, ki so jih postavili. Po skoraj dveurni dokaj vroči razpra-
vi, na kateri so padali ostri očitki na račun župana in tistih štirih svetnikov, ki so sprejeli sklep, da se občina Zavrč prijavi na natečaj za izbiro najugodnejše lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, so člani civilne iniciative
sklenili, da bodo prek dveh svetnikov, Petra Vesenjaka in Dušana Rojka, uradno zahtevali sklic izredne seje sveta v ponedeljek, 16. maja.
Zahtevali so, da naj bi bili na izredni seji prisotni tudi člani predsedstva civilne iniciative, sicer pa naj bi na
njej sklepali o umiku spornega sklepa o prijavi občine za izbor najugodnejšega odlagališča NSRAO ter o "nezakoniti" ukinitvi funkcije podžupana. Menili so namreč, da župan ali svet sicer lahko razreši tistega, ki to funkcijo opravlja, če doka-
Foto: M. Ozmec
Člani civilne iniciative med torkovim precej vročim sestankom v prostorih društva upokojencev Zavrč
že, da svojega dela ni opravljal odgovorno, ne more pa ukiniti funkcije podžupana, ki jo določa zakonodaja.
Naključje je hotelo, da so naslednje jutro po omenjenem sestanku v občino Zavrč prejeli uradno pisno obvestilo ARAO, v katerem so jih obvestili, da po preučitvi vseh razpoložljivih podatkov na območju občine Zavrč niso mogli evidentirati lokacije, ki bi jo lahko predlagali v nadaljnje podrobnejše preučevanje kot potencialno lokacijo za odlagališče radioaktivnih odpadkov.
V obrazložitvi omenjenega obvestila je zapisano, da so v analizi vseh javnih podatkovnih bank in razpoložljivih prostorskih podatkov upoštevali dejstvo, da jim je občina Zavrč za odločitev potencialne lokacije ponudila območje celotne občine, ustno pa je bil izražen interes, da bi v ta namen aktivirali in sanirali območje zapuščenega kamnoloma v zahodnem bregu Gabrja, tik nad državno cesto. Na tej lokaciji bi prišla v poštev izgradnja podzemnega odlagališča, vendar pa bi bilo potrebno najti 4 ha veliko primerno območje za namestitev površinskih spremljevalnih objektov odlagališča. Ločitev teh obratov od samega skladišča bi
bila sicer možna, vendar bi potem bilo treba zagotoviti dve lokaciji. Agencija je med drugim ugotovila tudi, da območje opuščenega kamnoloma leži na območju Nature 2000, ki sicer izgradnjo odlagališča NSRAO dopušča, a po mnenju Ministrstva za okolje in prostor zelo otežuje. Poleg tega se znaten del občine Zavrč zaradi relativne razpršitve nahaja v pasu manj kot 500-metrske oddaljenosti od stanovanjskih objektov, kar bi oteževalo gradbene posege za podzemno skladišče, lahko pa bi prihajalo tudi do zapletov z občani, zato sodijo, da izgradnja odlagališča ni umestna. Posebno specifiko občine Zavrč pa pomeni obmejna lega, glede možne oddaljenosti odlagališča in pomožnih obratov od meje pa velja upoštevati Uredbo o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in pogojih gradnje objektov na teh območjih, v kateri je opredeljen 500-m pas. Dodatno težavo bi predstavljal transport radioaktivnih odpadkov do tako lociranih pomožnih obratov, saj bi ob izgradnji podzemnega odlagališča morali zagotoviti tunelski pristop do državne ceste, kar pa bi bilo nesprejemljivo predrago. Zaradi vseh ugotovitev in natančne preučitve Agencija ARAO na območju občine Zavrč torej ni mogla evidentirati ustrezne lokacije.
Še isti dan po prejemu obvestila ARAO, v sredo, 11. maja, smo iz urada župana Mirana Vuka prejeli pisno obvestilo, ki ga je občina Zavrč naslovila na Agencijo ARAO in v katerem jih uradno obvešča, da svojo prijavo umika. Vroča kri in negodovanje med občani pa se je s tem zagotovo poleglo.
M. Ozmec
Hajdina • 17. seja občinskega sveta
Zahtevajo kvalitetnejši program in podžupana
Hajdinski svetniki so 17. sejo pričeli s trinajstimi svetniki, končali pa s štirinajstimi. V peti točki od štirinajstih se jim je po sprejemu ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata dosedanjemu članu sveta Martinu Turku, ki je bil tudi podžupan, pridružil Alfonz Strnad, ki bo namesto njega oddelal preostanek mandata.
Zaradi Turkovega odstopa so morali opraviti tudi nekaj novih imenovanj. Alojz Šija-nec je postal novi predsednik odbora za finance in občinsko premoženje, v odboru za finance je Martina Turka zamenjal Anton Cestnik, v odbor za komunalno infrastrukturo so vključili Dragi-ja Stojadinoviča, v odbor za varstvo okolja pa Alfonza Strnada.
Skladno s sprejetimi spremembami statuta in poslovnika občinskega sveta Hajdina je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu postal stalni organ občinskega sveta. Imenovali so njegove člane in predsednika. Vodil ga bo Slavko Burjan, člani pa so: Karmen Jerenko, Dragi Stojadinovič, Ignac Skaza, Karl Fridl in Boris
Kozenburger.
Največ so hajdinski svetniki na 17. seji razpravljali o delovanju KTV Gerečja vas in o podžupanu, ki naj bi ga ponovno imeli. Kot je znano, občina Hajdina ni želela "prevzeti" KTV sistema Gerečja vas pod svoje okrilje in ustanoviti d. o. o., Društvu KTV pa je naložilo, da skladno z zakonodajo njegovo upravljanje uredi s koncesijo. To je dobilo podjetje Kabl TV, ki pa mu v enem letu ni uspelo izboljšati programa, le cena se je v enem letu povišala za 60 odstotkov, mesečna naročnina sedaj znaša 2718 SIT; to je cena, ki jo plačujejo v Mariboru, je pojasnil predsednik Društva KTV Gerečja vas Branko Šmigoc. Takšno povišanje je bilo dogovorjeno s pogodbo, kar pa ni zadovo-
ljilo svetnikov, ki so v stališče zapisali, da se mora preko internega kanala naročnikom pojasniti, zakaj takšna cena, zakaj vsi naročniki še nimajo interneta, predvsem pa pričakujejo, da bodo poslej bolje informirani o vsem dogajanju v sistemu in da bodo gledali kvalitetnejši interni program. Sedanjemu snemalcu s prvim junijem letos preneha pogodba, realizacijo internega programa pa prevzema Luka Huzjan s sodelavci, je povedal Branko Šmigoc. Resno pa naj v društvu razmislijo tudi o tem, ali bi bilo mogoče ceno znižati ali koncesijo predati drugemu, čeprav so pogodbo podpisali za 20 let. Kot je še povedal Branko Šmigoc, je imel Kabl TV najboljše reference, zato so ga tudi izbrali za koncesionarja. KTV sistem
so zgradili občani sami, zato so ogorčeni, da morajo sedaj plačevati tako visoko naročnino, so v njihovem imenu še povedali svetniki.
Podžupan pripada stranki SDS in Alojzu Šijancu
Prvi je razpravo o podžupanu začel Viktor Marko-vič, predsednik statutarno-pravne komisije. Povedal je, da po zakonu o lokalni samoupravi občina mora imeti podžupana. Pričakuje, da ga bo župan predlagal na eni do prihodnjih sej. Župan Radoslav Simonič je odgovoril, da bo za zdaj to vprašanje "reševal" s pooblastili oziroma z najstarejšim članom sveta, predsedniki posameznih od-
borov in komisij. Tudi Antona Cestnika moti, da se župan ne more odločiti o podžupanu, "zahteva", da predlog pripravi do naslednje seje. Podžupansko mesto pripada stranki SDS in Alojzu Šijancu, takšen je njegov predlog. Župan Radoslava Simonič je na konkretni predlog odgovoril,
da bo podžupana sam predlagal osebo, za katero misli, da je najboljša, ne pa na podlagi mnenj posameznih strank. Ob ustanovitvi je imela občina Hajdina dva podžupana, zdaj nima nobenega, predlagati novega podžupana pa po mnenju Antona Cestnika vendarle ni nobena tragedija.
MG
Stališča na ogled v prostorih občine
Ministrstvo za okolje in prostor - urad za prostorski razvoj, je občini Hajdina v teh dneh dostavilo stališča oziroma odgovore na pripombe njenih prebivalcev na državni lokacijski načrt za avtocesto Slivnica-Draženci. Zato občane, ki so dali pripombe na načrt, in druge zainteresirane vabijo, da se oglasijo v prostorih občine Hajdina, kjer so stališča na ogled. Javno jih bo ministrstvo oziroma urad predstavilo 19. maja ob 16. uri v prostorih občine Hajdina.
Ormož • Velike gneče, a vloge bodo vnesene v roku
Prekratek čas za preveč vlog
Vnos vlog za neposredna plačila v kmetijstvu je na Ormoškem potekal zelo uspešno, saj bodo v ponedeljek z delom zaključili.
Na delo so se dobro pripravili in podaljšanja razpisa do 30. maja ne potrebujejo za vnose. Izkoristili ga bodo za morebitne spremembe, ki jih bodo kmetje imeli. Z letošnjim načinom izpolnjevanja vlog so zelo zadovoljni, čeprav je precej zamuden. Grafični predtisk, ki je sestavljen iz barvne mape ortofoto-grafije, digitalnega katastra in digitalne rabe zemljišč, omogoča lepo razvidnost površin. Največ časa so porabili z ugotavljanjem, ali se podatki ujemajo s tistimi v naravi, precej dela pa je bilo tudi z upoštevanjem NUP-a. Gre za največjo uporabno površino, poslej se od površin upravičenih do subvencij, odštejejo zaraščanja, vodotoki, poti. Po novem se upošteva neto površina, ki je upravičena do subvencije. To zamudno delo so svetovalci morali opraviti skupaj s kmeti. Vse skupaj pa je menda šele predhodnica grafične enote rabe kmetij, ki jih lahko pričakujemo prihodnje leto.
Ker tudi kmet dobi svojo kopijo grafičnega predtiska z vnesenimi šiframi za letošnje posevke, bo imela tudi inšpekcija pri inšpekcijskem pregledu veliko lažje delo. Letošnje predloge so po mnenju Bojana Mlakarja, vodje ormoške enote KSS, pripravljene zelo dobro in svetovalci večjih pripomb nimajo. Sam je bil tudi član skupine, ki je pri pripravi posredovala pripombe s terena in menda so jih računalničarji v veliki meri upoštevali. Zato so številni postopki poenostavljeni, zlasti sprememba enot rabe, vključena sta register parcel in register živali, in če pride do napake, jo računalnik zelo hitro opazi. Zato pričakujejo letos bistveno manj dopolnitev, pritožb in zapletov, do katerih je prihajalo doslej.
Edina težava - obseg dela
V ormoški KSS pravijo, da je bila bistvena težava pre-
Zaključuje se oddajanje vlog za letošnje subvencije, nekateri pa se še vedno ukvarjajo s pritožbami za lanske. Pred časom smo poročali o pritožbi Martina Rudolfa iz Spodnjih Ključarovcev zoper negativno odločbo za uveljavljanje neposrednih plačil, ker je presegel obremenitev GVŽ na hektar. Kmetijski inšpektor mag. Boštjan Štefančič je nato Agenciji RS za kmetijske trge naložil, da zadevo še enkrat preuči. Iz agencije so sporočili, da kot kmetijski inšpektor v tem primeru nima pristojnosti, vlagatelju Rudolfu pa so sporočili, da so v zvezi s pritožbo že odločali, in sicer negativno. Pritožbo so odstopili pravni službi kmetijskega ministrstva, kjer pa so Rudolfu povedali, da ne vedo, kdaj bo na vrsti, saj menda rešujejo šele pritožbe iz leta 2002!
velik obseg dela. Pričakujejo okrog 1500 vlog, od katerih jih je bilo 1250 v torek že obdelanih. Delo so si organizirali tako, da so kmete naročili ob določenem dnevu in uri k določenemu svetovalcu. Mlakar pravi, da so zelo prijetno presenečeni, saj se je večina kmetov termina točno držala. Sami pa so se terminov v jutranjih urah dokaj točno držali, popoldne pa se je znalo zgoditi, da so kmet-
V KSS Ormož imajo 6 vnosnih mest za subvencije in na vseh se dela ob popoldnevih potrebno pošteno čakati.
Foto: vki
s polno paro, kljub temu je bilo
je čakali tudi po dve, tri ure. Kakšne posebno hude krvi zato ni bilo, saj so tudi v preteklosti izpolnjevali večino vlog svetovalci, le kakšnih 15 % kmetov jih je izpolnjevalo samih.
V ormoški enoti so si za vnos podatkov letos izborili šest vnosnih mest, kar je bilo povezano s precejšnjimi stroški, saj vnos zahteva povsem novo računalniško opremo, tiskalnike, ID kartice za pristop na varno omrežje. Vsak svetovalec je imel v zadnjem mesecu in pol 10 vlagateljev na dan. Bojan Mlakar je povedal, da so delali od 7. zjutraj do 18. zvečer, oziroma dokler delo za tisti dan ni bilo končano. Če bi vedeli, da bo podaljšanje roka, bi si delo razporedili malo manj na tesno.
"V ponedeljek bomo končali z vlogami. Čeprav so imeli v različnih krajih različne sisteme naročanja, so bile po vsej Sloveniji pri sprejemanju vlog velike gneče, saj 240 svetovalcev težko servisira 70.000 vlog v tako kratkem času. Svetovalci smo se zavzemali za bolj razumen časovni rok, saj sedaj praktično mesec in pol nismo počeli nič drugega kot vnašali vloge. Za druga nujna strokovna in tehnična dela smo za ta čas zaposlili dve študentki in agronoma."
vki
Ljutomer • Razstava ob 130-letnici reje kasačev
Ustanoviti bo potrebno dokumentacijski center
Lani so v Ljutomeru praznovali 130. obletnico od prvih kasaških dirk, ki so leta 1874 potekale na cesti med Križevci in Ljutomerom. V okviru praznovanja je Kasaški klub Ljutomer skupaj z Zgodovinskim arhivom Ptuj pripravil razstavo.
Njena otvoritev je bila lani septembra v Gasilskem domu v Lukavcih, ogledali pa so si jo lahko še v Križevcih, pri Svetem Juriju ob Ščavnici, v Ormožu in Veržeju. Letos, ko poteka 130 let od registracije prvega dirkalnega društva na Slovenskem (26. maj 1875 v avstrijskem Gradcu), so se odločili, da razstavo ponudijo na ogled še v prleški prestolnici.
Pripravili sta jo Marija Her-nja Masten in Nada Jurkovič.
Med govorniki ob otvoritvi razstave, ki bo v ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka na
ogled do konca meseca, sta bila tudi predsednik Kasaškega kluba Ljutomer Janko Slavič in župan občine Ljutomer Jožef Špindler, ki sta se dotaknila predvsem neurejenih razmer v slovenskem kasaštvu, vsi prisotni pa so izrazili željo, da bi prleška prestolnica v prihodnosti dobila dokumentacijski center, ki bi pozneje prerasel v muzej kasača. V njem bi se zbrala vsa dokumentacija, ki jo še danes hranijo kasaškemu športu privržene družine.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
V Ljutomeru je na ogled razstava ob 130-letnici reje kasačev.
Od tod in tam
Sv. Ana • Eko projekt
V tem šolskem letu so se v vrtcu pri Sv. Ani lotili eko projekta, ki so ga poimenovali Skrb za zdravje in zdrave^ medsebojne odnose. Z njim so vključeni v eko projekt OŠ Sv. Ana, kot nam je povedala vodja projekta Romana Fras, pa sodelujejo tudi z zunanjimi sodelavci - z ZD Lenart, redno jih obiskuje medicinska sestra, zobna asistentka itd. Projekt so pričeli izvajati že v jesenskem času, največji poudarek pa dajejo sadju in zelenjavi. Tako imajo otroci sadno malico v dopoldanskem in popoldanskem času. Sodelovali so tudi v projektu Živimo zdravo, ki je v mesecu marcu potekal v občini Sv. Ana. Ob dnevu Zemlje je otroke v vrtcu obiskala zeliščarka Irena Lenič in se z njimi pogovarjala o zeliščih in njihovi zdravilni moči, nato so otroci zelišča spoznavali. Sadike zelišč so nato posadili na gredici pred vrtcem in jih označili s fotografijami. Otroci so si pobarvali tudi lončke, v katere so posadili zdravilne rastline in jih razstavili v avli vrtca. Ob koncu šolskega leta bodo obiskali eko kmetijo Irene Lenič v Koreni, kjer bo organiziranih več delavnic.
Zmago Šalamun
Ptuj • Desdemona v ptujskem gledališču
Foto: arhiv gledališča
V sredo bo v Mestnem gledališču na Ptuju gostovalo Hrvatsko Narodno Kazalište iz Osijeka s komedijo Desdemona Paule Vogel. Igro je režiralRene Maurin, zaigrale pa bodo: Tatjana Bertok Zupković, Sandra Tankosić in Nela Kočiš.
Vsi poznamo nesrečno zgodbo vojskovodje Othella, ki je ubil svojo ljubljeno Desdemono v navalu ljubosumja, ki mu ga je s svojimi lažnimi napleti vsilil njegov 'zvesti' Jago. A vendar, kaj če je bila Desdemona v resnici kriva in njen maver Othello v resnici varan?
To je stališče, ki si ga je ob pisanju te drame postavila znana ameriška dramatičarka Paula Vogel, ki je Ptujskemu občinstvu znana po drami Baltimorski valček, ki je bila pred časom uspešno uprizorjena v domačem gledališču, in ga sčasoma razvila v bravurozno dramsko miniaturo o tem, kako so možje lahko v resnici prevarani od žensk, čeprav le-te niso ničesar krive. Obscena komedija, ki se ne boji postaviti vprašanj, s kolikimi vseje Desdemona varala svojega moža - z enim, s celo kasarno ali pa kar celim mestom?
Fl
Turnišče • Občni zbor Društva upokojencev
Člani Društva upokojencev Turnišče so se v drugi polovici aprila zbrali na 13. občnem zboru, ki ga že vsa leta vodi predsednik Jože Milošič. Povedal je, da je društvo v minulem letu kar uspešno delovalo. Realizirali so zastavljene naloge, skrbeli za razna druženja, rekreacijo in skupna srečanja. V marcu so proslavili materinski dan, v začetku maja pa so se odpravili na potep po Madžarski, v Prekmurje in končali s piknikom na Gomili. Organizator izleta je bil Janez Topolovec. Na materinskem dnevu in občnem zboru pa so poskrbeli za kulturni program upokojenski ljudski pevci. 18. junija se pripravljajo na prvo obletnico obstoja ljudskih pevcev. Takrat se bodo upokojenci srečali z nekaterimi povabljenimi društvi ljudskih pevcev, pri katerih so tudi sami gostovali v preteklem letu. Da pa bi jim na obletnici prisluhnili tudi drugi, pa že sedaj vabijo vse ljubitelje petja v dvorano Doma krajanov Turnišče.
Katica Anželj
Ormož • Kako (ne)varni smo na Ormoškem?
Vandalizem, ilegalci in nasilje
Na minuli seji OS je Miran Horvat, komandir Policijske postaje Ormož, svetnike informiral o varnostnih trendih v minulem letu.
V živahni razpravi, ki se je razvnela po nanizanih statističnih podatkih, so svetniki izrazili željo, da bi jih na podoben način o svojem delu informirale tudi druge institucije, ki se ukvarjajo z varnostno problematiko v občini - center za socialno delo, sodišče in inšpekcijske službe. K temu seveda niso zavezane, kakor tudi policija ne, kljub temu pa bi na ta način dobili sliko sprememb
v okolju, ki bi bila ob sodelovanju drugih institucij bolj popolna.
Policija opaža, da je v zadnjem času v porastu vanda-lizem, ne le v Ormožu, kjer se mladi vsak konec tedna znesejo nad parkom, ampak tudi v drugih krajevnih središčih. Vedno večja je tudi koncentracija ponudbe in uporabe mamil, ne le v okolici šol, ampak tudi športnih objektov, parkov in otroških
igrišč. Trendi na področju kršitev javnega reda in miru kažejo, da se nasilno obnašanje seli v stanovanja, in sicer v starostnih skupinah ljudi, ki imajo otroke, najbolj nasilni pa so ob nedeljah zvečer. Nasploh je opaziti vedno več nasilja v družini. Vandalizem in narkomanijo je komentiral tudi župan Vili Trofenik, ki je povedal, da je zadeva alarmantna glede na vzroke in posledice in na mlačni odziv
Komandir Miran Horvat je podal informacijo o trendih varnostnih pojavov na območju občine Ormož v minulem letu.
članica skupine HVB Group —			www.ba-ca.si
		-v-i-- .-i	
Lepo je biti med svojimi, še lepše na svojem.
S stanovanjskimi krediti z ugodno obrestno mero in s samo tretjino stroškov odobritve vam bo zlahka uspelo. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 31. maja 2005. Uresničujemo vaše sanje.
PE BTC, Ljubljana I tel.: 01 58 76 510 I PE Wolfova, Ljubljana I tel.: 01 58 76 437 I PE Tržaška, Ljubljana I tel.: 01 24 10 366 I PE Celovška, Ljubljana I tel.: 01 50 00 548 I PE Kranj I tel.: 04 20 18 181 I PE Ptuj I tel.: 02 79 80 340 I PE Maribor I tel.: 02 22 85 331 I PE Murska Sobota I tel.: 02 53 41 447 I PE Celje I tel.: 03 42 52 470 I PE Velenje I tel.: 03 89 87 305 I PE Koper I tel.: 05 61 01 044 I PE Novo mesto I tel.: 07 37 37 403 Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana
Banl<^Vustria Creditanstalt
staršev in institucij. Opazno pa se je zmanjšala kršitev javnega reda in miru na javnih prireditvah, kjer je Horvat mnenja, da so organizatorji končno spoznali svojo vlogo in pomen ter okrepili redar-sko službo. V zadevah v zvezi s kršitvijo reda in miru poleg centra za socialno delo uspešno sodelujejo tudi z inšpekcijami. S skupno akcijo so dvakrat za dva meseca dosegli zaprtje diskoteke Planet party v Zerovincih. Izpeljali so tudi enega izmed doslej le 14 ukrepov prepovedi približevanja osebi ali objektu v Sloveniji, na kar so zelo ponosni, saj je postopek zelo zapleten, v pripravi pa imajo še dva.
27 vlomov v enem tednu
Policija je na ormoških cestah zelo prisotna z radarskimi meritvami in kontrolo prometa, vendar je ob več obravnavanih voznikih izrekla manj kazni. Alkoteste prav tako uporabljajo redkeje in z manj opravljenimi alkotesti so "ujeli" več vinjenih voznikov kot leto poprej. Lani so opravili 1996 alkotestov, pozitivnih pa je bilo skoraj 20 %. Še vedo pa velja, da se 70 % vseh nesreč zgodi v naselju, da je prevečkrat v igri alkohol in prehitra vožnja, tudi po napačnem pasu. Lani sta na ormoških cestah umrli dve osebi.
Prav poseben šport pa so si omislili mladi na križišču med Podgorci in Osluševci. Menda tekmujejo, kdo upa v zadnjem trenutku prevoziti stop znak, izsiliti prednost bližajočemu se vozilu in srečno prispeti na drugo stran, je znal povedati župan Vili Trofenik. Meda gre za prle-ško varianto ruske rulete za zdolgočaseno mladino. V zadnjem času so opazili povečano prisotnost policije tudi v Podgorcih, kar je Horvat pojasnil kot del preiskave v zvezi z 27 vlomi, ki so se zgodili v vikende in stanovanjske hiše na tem območju v roku enega tedna. Še več kot uniformiranih, pa je v tem času tam policistov v civilu.
Na močno prisotnost policije, ki je je ob naši meji 5-krat več kot v drugih okoljih, v Ormožu je čez 100 policijskih uslužbencev, so se navadili tudi na območju Miklavža, Koga in Središča ob Dravi, kjer se zaradi nenehne prisotnosti policije zgodi manj kaznivih dejanj. Sčasoma so se navadili eni na druge. Pomoč domačinov je pri varovanju meje komandir Horvat izpostavil kot nujno potrebno. V minulem letu so je število ilegalnih prehodov meje zelo zmanjšalo, letos pa so samo v aprilu zajeli nad 100 ilegalcev. Gre predvsem za državljane Turčije in Bangladeša, ki zahtevajo politični azil. viki klemenčič ivanuša
Od tod in tam
Ormož • Da ne bo prepozno ^
Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v občini Ormož (LAS Ormož), ki deluje pod okriljem Območnega združenja Rdečega križa Ormož, tudi letos organizira različna izobraževanja na področju preventive. Tako so9. maja organizirali predavanji za dijake tretjih letnikov Gimnazije Ormož s strokovnjaki Psihiatrične bolnišnice Ormož. Klinični psiholog mag. Aleš Friedl je govoril o alkoholizmu in razvoju alkoholne bolezni, doktor medicine Kristjan Nedog, specialist psihiater, pa o motnjah hranjenja, pri čemer je izpostavil anoreksijo in bulimijo. Posebej žalostno je, da se omenjeni bolezni pojavljata predvsem pri najstnikih. Predavanja nadaljujejo v četrtek, 19. maja, ob 18. uri ,ko bo o dejavnikih tveganja za bolezni srca in ožilja govoril primarij mag. Franjo Gulič, spec. internist. Predavanje bo v starem delu hotela Ormož, eno uro pred predavanjem pa si bo možno izmeriti krvni tlak in sladkor v krvi.
Maja Botolin Vaupotič
Ivanjkovci • Regijsko srečanje mladih raziskovalcev
Osnovna šola Ivanjkovci je v petek gostila 13. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije. Srečanje je organiziralo ZRS Bistra Ptuj. Zbralo soje okrog 140 mladih raziskovalcev, ki so ob podpori svojih mentorjev pripravili 42 zanimivih nalog. Pred pričetkomprezentacij je zbranim gostom dobrodošlico zaželela ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar. Lepe želje za čimbolj uspešno predstavitev nalog je zbranim tekmovalcem namenil tudi župan občine Ormož Vili Trofenik. V imenu organizatorja pa je mlade k tekmovanju in radovednosti spodbudil dr. Bojan Pahor, direktor ZRC Bistra Ptuj. Mladi so pripravili sila raznolike naloge, tako da so imeli tudi strokovni recenzenti zanimivo delo. Naloge so zajemale področja biologije, kemije, ekologije, fizike, astronomije, računalništva, geografije, zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, turizma, sociologije, psihologije in slovenskega jezika. Recenzenti so podelili kar 24 zlatih priznanj. 18 sodelujočih pa je bilo izbranih, da svoje naloge predstavijo na državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki bo 3. junija v Murski Soboti.
vki
Cirkulane • Priprave na pastoralni dan
Konec aprila je bila spomladanska seja Dekanijskega pastoralnega sveta - tokrat pri sv. Barbari v Cirkula-nah. DPS sestavljajo voditelji ptujskega naddekanata, ki ga zastopa naddekan Marijan Fesel, vodijo pa ga dekan p. Tarzicij Kolenko, dekan Emil Drev, predsednik tajništva msgr. mag. Anton Pačnik, dekanijski animator ter voditelji komisij za oznanjevanje, bogoslužje in karitativno dejavnost. Lani v tem času so se pripravljali na Dekanijski pastoralni dan, letos pa vlagajo ves trud v izvedbo Škofijskega pastoralnega dne, ki bo 3. in 4. junija v Mariboru. Pričel se bo v petek zvečer, v soboto, 4. junija, pa bo potekal ves dan v središču Maribora. V Maribor so vabljeni vsi - otroci, mladi, starejši, saj bo vsak našel kaj zase, ker bodo predstavljene različne teme. Na voljo bodo programske knjižice, ki bodo služile kot vodnik skozi celotno dogajanje. Geslo letošnjega ŠPD: Kaj pa ti praviš, kdo sem? (Mt. 16,15)
Zdenka Golub
Leskovec • Prvomajski pohod

Turistično društvo Leskovec je na minulo prvomajsko nedeljo pripravilo že tradicionalni pohod, ki se ga je letos udeležilo preko 70 pohodnikov. Številni udeleženci so se v dopoldanskih urah zbrali pred gostiščem Leska, nato pa zavili čez haloško hribovje proti Loži-nam v Podlehniku, kjer so jim leskovški gasilci predstavili akcijo reševanja ljudi iz zaprtih prostorov, seveda pa pravega praznovanja ni brez petja in plesa, ki je sledil prikazu.
Kot so povedali navdušeni pohodniki, jih žeja in lakota na kar 24 kilometrov dolgi poti nista dajali, saj so jih pred veliko domovi ob poti pričakali gostoljubni domačini in prav nikjer ni manjkalo vinske kapljice ter pristnih domačih dobrot.
Foto: Arhiv
Dornava • Z 22. seje občinskega sveta
Posipanje s (šolskim) pepelom
Čeprav so se dornavski svetniki na minuli seji spopadli s trinajstimi točkami dnevnega reda, so največ časa spet posvetili - čemu drugemu kot - osnovni šoli.
»Pojasniti moram, da občina ni kriva za stanje v šoli in da tudi ni samovoljno poslala računovodkinje Šegulove za pripravo zaključnega računa, ampak je ravnateljica Tuševa prišla sama po pomoč. Vpričo nje sem poklical Šegulovo, kako sta se potem dogovarjali in kako je potekalo delo, pa je bila stvar njunega dogovora. Šlo je torej izključno za nasvet in nudenje pomoči, vse ostalo je njihova stvar,« je v zvezi z razvpitimi šolskimi zadevami najprej povedal župan Franc Šegula.
Potem se je široka razprava vrtela okoli vprašanja, kdo, koliko in zakaj je ali ni kriv za ogromne dolgove, v katerih se je znašla dornavska osnovna šola: ali svet šole ali občina ali še nekdo tretji, po možnosti naj bi bilo to kar šolsko ministrstvo, ki ni odkrilo nepravilnosti, kar je zelo pripravna rešitev, pa o tem, kdo je kaj rekel ali ni rekel, pri čemer so se mešale zadeve izpred mesecev, pred izbruhom afere in tiste zadnje okoli tega, ali je poslovanje šole po nastopu nove ravnateljice v redu ali ne.
Kdo bo kaj plačal in koliko je vreden ZR?
Debato je pravzaprav s svo-
Pogodbe za kanalizacijske priključke v tem mesecu
Dornavski svetniki so na seji sprejeli 2,65-od-stotno povišanje cen odvoza odpadkov ter odlok o enotni višini komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje, ki bo za posamezno gospodinjstvo znašal 1000 evrov v tolarski protivrednosti, občani pa bodo lahko znesek poravnavali na več obrokov. Pogodbe o priključitvi in plačilu bodo gospodinjstva prejela na dom, dela pa naj bi Cestno podjetje Ptuj kot izbran izvajalec začelo že konec tega meseca. V letošnjem letu naj bi se predvidoma uredila kanalizacijska voda skozi Dornavo in Mezgovce. Svetniki pa so razpravljali tudi o prostorskem planu občine in se zavzeli za bodočo umestitev ene ali več urbanistično strnjenih stanovanjskih con ter sprejeli osnutek odloka o lokalni vodniški službi.
jim dopisom sprožil svetnik Rajko Janžekovič, sicer tudi član sveta OŠ Dornava, ki se nikakor ni strinjal z mnenjem župana, da je svet šole, pa tudi on sam kot predstavnik občine, kriv za nastalo situacijo: »Veste, da sem opozarjal na nepravilnosti že v začetku leta 2003 ob predložitvi takratnega zaključnega računa šole in se zavzel za nujnost revizije, ki je kasneje razkrila velike napake in nezakonito poslovanje takratnega računovodje ter bivše ravnateljice, za katero sem aprila sedanji ravnateljici Tuševi poslal tudi zahtevo, da
jo suspendira. Obžalovanja vredno pa je dejstvo, da občinski NO ni opravil svojega dela kot mu nalaga statut!« Janžekovič je v nadaljevanju kot nedopustno označil tudi trditev župana, da so sedanja ravnateljica in računovodki-nja nesposobne, da naj se napake prejšnjega vodstva ne bi nadaljevale in da naj se točno datumsko razmeji in določi, kdaj je bila ugotovljena kakšna nepravilnost, ne pa da se obtožuje kar vse povprek, zanimalo pa ga je tudi, kako lahko račun za opravljeno računovodsko delo Jasne Še-gula znaša kar 1,5 milijona
Tudi po zadnji seji občinskega sveta še vedno ni jasno, ali se nepravilnosti v šoli nadaljujejo ali ne; po sklepu svetnikov pa bo račune za šolo poravnavala kar občina direktno.
tolarjev, saj bi za takšno cifro moral biti dan javni razpis. Prav tako, kot je še povedal Janžekovič, naj bi bili dolgovi šole že poravnani, razen 12 milijonskega kredita pri NKBM, za katerega naj bi poplačilo na ministrstvu obljubil župan. Župan Šegula je na Janžekovičeve trditve odgovoril tako: »Na ministrstvu nisem ničesar obljubil, tega niti ne bi mogel, pač pa je bil njihov predlog, da naj občina poravna ta kredit, ker je pač označen kot blagovni kredit. Dejansko je bil porabljen za plače zaposlenih, zato občina tega ne bo poravnala. Kar se tiče računa, ki ga je izstavil računovodski servis Jasne Šegula, jaz nič ne vem, to je stvar dogovora privatnice z ravnateljico!«
Šolske račune občini, v šolo pa še eno revizijo
V razpravo sta se vmešala še svetnika Vili Mar z besedami: »Mislim, da smo se iz vsega skupaj nekaj naučili, zdaj pa dajmo že roke proč od tega,« in Franc Zagoršek, ki je rekel: »Vsi smo vedeli, da je nekaj hudo narobe, najmanj dve leti se je govorilo, naredil pa ni nihče nič, ne starši, ne mi, ne šola. Vsi smo krivi!«
Da bi vendarle potegnili ločnico med obdobjem nove in prejšnje ravnateljice ter ugotovili, ali se morda nepravilnosti še vedno dogajajo, je bil podan predlog, naj NO pregleda poslovanje od 1. oktobra lani do zadnjega aprila letos, odkar šolo vodi Tuševa. Ampak, zanimivo, kot je povedal župan, se je NO že izjasnil, da temu ni kos in da naj bi to opravila nova revizijska hiša! Županu se to sicer ni zdelo smiselno, saj bi to povzročilo nove stroške, svetniki so bili v glavnem tiho, s predlogom o novi reviziji pa sta se glasno strinjala svetnik Vili Mar in Rajko Janžekovič, ki mu sicer ni bilo čisto jasno, kako lahko NO reče, da nekaj, kar je v njegovi pristojnosti, ne more narediti.
Razpravo okoli vroče šolske problematike, ki ji ni videti konca, čeprav bi jo najraje že vsi pozabili, so svetniki zaključili s sklepom, da bo šola v prihodnje vsako leto do konca septembra morala občini predati spisek vseh potreb, posebna komisija bo nato ta spisek pregledala, izbrala najugodnejše dobavitelje ali izvajalce, račune pa bo poravnavala občina direktno! Župan pa je ob tem še dodal, da bo občina poravnavala vse obveznosti do šole, da pa se bodo morali tudi v šoli naučiti racionalneje ravnati z denarjem oziroma, kot je dejal, da ga bodo lahko potrošili le toliko, kolikor ga bodo imeli in nič več.
Od tod in tam
Ptuj • SDM za čisto okolje
Mestni odbor SDM Ptuj se zaveda, da je zdravo in čisto okolje temeljna pravica in bistven pogoj za obstoj posameznika. V ta namen se je SDM na dan Zemlje odpravil na desni breg Drave in bližnjo okolico, kjer je pripomogel k čistejšemu okolju s pobiranjem odpadkov. Niso rešili Zemlje, ampak pripomogli, da bo skrb za okolje postala osebna odločitev slehernega posameznika.
Ur
Ljubljana • Ekskurzija v parlament
V okviru organizacije Mestnega odbora SDM Ptuj je 80 dijakov 20. aprila obiskalo parlament in se seznanilo z osnovami državnih institucij. Najprej je dijake pozdravil Branko Marinič, poslanec SDS, slovensko politično ureditev, njeno sestavo in področje delovanja je predstavila Alenka Jeraj, poslanka SDS ter obenem predsednica SDM, delo in dolžnosti poslanca sta predstavila Alenka Jeraj ter Boštjan Zagorac, poslanca SNS, dijake je pozdravil tudi podpredsednik državnega zbora Sašo Peče, kot predstavnik vlade je prišel Miroslav Luci, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, delovanje opozicije pa je predstavil Miran Potrč, poslanec SD. Ker so bili na strokovni ekskurziji predvsem dijaki 3. in 4. letnikov, ki bodo kmalu zaključili srednjo šolo in se vpisali na fakultete, ki bodo začele izvajati svoje visokošolske programe po Bo-lonjskem sistemu, je prorektor Univerze v Mariboru Marko Pukšič v prostorih parlamenta dijakom na kratko predstavil tudi ta sistem. Ker se SDM zaveda, da je Bolonjski sistem med dijaki premalo poznan, bo v kratkem za dijake ptujskih srednjih šol organiziral predavanje predstavnikov Univerze v Mariboru o teh novostih.
Ur
Lenart • Tradicionalna prvomajska pohoda
Foto: ZS
Tudi letos so se Lenarčani v prvomajsko jutro prebujali ob zvokih budnice Slovenskogoriškegapihalnega orkestra MOL, ki je igral po ulicah in krajevnih centrih občine Lenart. Med 9. in 10. uro pa so se odpravili na tradicionalni prvomajski pohod na Zavrh, ki ga vsako leto organizirajo občina Lenart, TD Rudolf Maister-Vojanov in PD Lenart. Pohodniki so se iz Lenarta na Zavrh lahko odpravili po dveh poteh - po planinski in turistični poti. Letos se je pohoda udeležilo rekordno število pohodnikov, okrog osemsto. Na Zavrhu so se pohod-nikom iz Lenarta pridružili tudi pohodniki iz Trnovske vasi, Dupleka in drugih krajev.
Tudi pri Sv. Ani je prvega maja potekal tradicionalni, peti pohod po Anini poti, ki ga organizira turistično društvo Sv. Ana. Člani turističnega društva so najprej predstavili zbranim novi turistični zemljevid, ki so ga postavili v centru Sv. Ane, in novo turistično zloženko občine Sv. Ana. Po predstavitvi se je 160 pohodnikov odpravilo na 20 kilometrov dolg pohod po Anini poti. Pohoda so se ob številnih domačinih udeležili tudi pohodniki iz Kamnika, Celja, Ptuja, Maribora in sosednjih občin ter iz sosednje Avstrije. Dve uri za pohod-niki so se po Anini poti podali tudi kolesarji, ki se jih je pri Sv. Ani zbralo 78.
Zmago Šalamun
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Foto: SM
Komasacije • Postopki, ki se vlečejo desetletja
Komasacij brez pritožb ni
Na širšem ptujskem območju so se prve komasacije začele davnega leta 1976. Od takrat pa do danes je Upravna enota Ptuj uvedla izvedbo postopkov na kar 35 komasacijskih območjih, ki deloma posegajo tudi na območja Maribora in Slovenske Bistrice, doslej pa jih je bilo v slabih 35 letih uspešno zaključenih le devet.
»Gre za to, da so postopki komasacij izjemno zapleteni in dolgotrajni, dejansko pa se končajo šele z novimi vknjižbami v zemljiško knjigo,« pravi vodja oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo na UE Ptuj Silva Čerček.
Predloge za komasacijo podajajo občine, sam postopek pa se začne z odločbo upravne enote: »Da občina sploh lahko poda vlogo, mora zbrati in priložiti več dokumentov. Med najpomembnejšimi so izjave vseh komasacijskih udeležencev, ki morajo pokrivati oziroma biti lastniki površine preko 80 odstotkov vseh zemljišč, zajetih v komasaciji .V izjavi se morajo ti udeleženci tudi strinjati s komasacijo in vsemi pogoji. Nadalje mora občina podati točen opis meje komasacijskega območja, izvleček iz planskega akta, predlog idejne zasnove, zemljiško-knjižne izpiske, organizirati komasacijski odbor, sporočiti podatke o investitorju, izbrati ponudnika za izvedbo komasacije itd. Razlog za uvedbo komasacije je večinoma v lažji obdelavi zemljišč, sicer pa so v zložbe lahko zajeti tudi gozdovi , nezazidana stavbna zemljišča ipd.«
Za zaustavitev postopka je dovolj ena pritožba
V komasacijskih postopkih, ki jih je vodila UE Ptuj, je bilo skupno zajetih 7169 hektarjev zemljišč, v njih pa je sodelovalo oziroma še sodeluje 6145 komasacijskih udeležencev, oziroma 12000 solastnikov kmetijskih zemljišč.
Idealno bi bilo, če bi komasacijski predlog sprejeli vsi vključeni, v praksi pa ni-
kakor ni tako: »Velikokrat se postopek ustavi že v začetni fazi predloga, ker pač z novo-dodeljenimi zemljišči niso vsi zadovoljni. Za ustavitev postopka je dovolj ena sama pritožba. Če gre za manjše težave, jih poskušamo rešiti kar sami, večinoma pa je potrebno posredovanje sodišča. Postopek se potem lahko nadaljuje šele, ko je zadeva sodno rešena, kar pa, glede na možnost nadaljnjih pritožb, lahko traja leta dolgo. Proces je vsekakor zelo dolgotrajen, sicer pa udeležence v komasaciji ne stane nič, razen odbitnega odstotka zaradi ureditve skupnih poti, pa še to se odbija v naravi. Sicer se zemljišče vedno menjuje za površinsko enako parcelo, možna pa so doplačila in izplačila glede na morebitno različno vrednost zamenjanih parcel. Tudi tukaj so pogoste pritožbe, saj se stranke ne strinjajo ali z dodelitvijo novega zemljišča ali z ocenitvijo oziroma z doplačilom. Večinoma se pritožbe nanašajo prav na vrednotenje zemljišč in praktično ni niti ene komasacije, kjer ne bi bilo pritožbe. V največ primerih gre za eno ali dve pritožbi posameznikov, ki pa lahko in tudi dejansko povzročata tudi deset- in večletne ustavitve komasacije.«
Nezaključene komasacije še iz leta 1983!
Primer so Šturmovci, kjer se je postopek začel leta 1988, zaradi dveh pritožb, ki jih obravnava kmetijsko ministrstvo, pa še danes ni končan.«
Enako velja za komasacijsko območje v Hvaletincih, kjer se je postopek začel že leta 1983 in stoji zaradi
Vodja oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo na UE Ptuj Silva Čerček: »Velikokrat se postopek ustavi že v začetni fazi predloga, ker pač z novododeljenimi zemljišči niso vsi zadovoljni.«
dveh nerešenih pritožb na kmetijskem ministrstvu, pa na območju Grlincev in Gra-diščaka, kjer ena pritožba zadržuje izvedbo komasacije iz leta 1984. V Gajevcih-Placa-rovcih se je začela leta 1986, ena pritožba pa še vedno zadržuje izvedbo postopka, z enako usodo pa se ponašajo še komasacijska območja v Sestržah iz leta 1986 (tožba na upravnem sodišču), Za-mušani-Formin-Tibolci iz leta 1987 (3 tožbe na upravnem sodišču in ena pritožba na kmetijskem ministrstvu), Mihovce-Spodnje Jablane iz leta 1987 (ena tožba na upravnem sodišču) ter komasacija v Pongercah-Gaju iz leta 1990 (dve pritožbi na ministrstvu).
V vseh komasacijskih postopkih na ptujskem območju je bilo doslej evidentiranih okrog 40 pritožb, kar sicer glede na število udeležencev ni veliko: »Ob tem je potrebno reči, da se v zadnjem času precej teh pritožb pospešeno rešuje. Na upravni enoti pa seveda prednostno rešujemo tista območja, kjer so pritožbe rešene, niso pa še izvedene vknjižbe v zemljiško

^ Zg, šturmovp^ Sp.Šturmovci^
m
Markovci
RIBOGOJNICA
knjigo. Komasacija je namreč dejansko zaključena šele z izbrisom starih in vrisom novih parcel z novimi lastniki in šele po vseh teh postopkih jo lahko vodimo kot zaključeno, čeprav je upravni postopek dokončan že prej.«
Napake se lahko najdejo tudi pri vknjižbah
Dokončno zaključenih komasacij je tako devet, v fazah vknjižbe pa jih je precej več: »Nekatera komasacijska območja so doslej vknjižena do četrtine, polovice ali celo treh četrtin, ne pa še dokončno, zato te komasacije vodimo kot odprte. Skupno jih je 21, od tega je osem takih, kjer čakamo na rešitev pritožb, na 13 območjih pa potekajo vknjižbe. V takih območjih,
kjer vknjižbe tečejo, je komasacija v naravi dejansko zaključena in lastniki že obdelujejo nova zemljišča Včasih pa se težave pojavijo tudi v tej, zadnji fazi pri vknjižbah, ko na geodetski upravi ugotovijo, da se novo stanje ne pokriva s prejšnjim. Zgodi se, da se najde kakšna parcela, morda 2 ali 3 are, ki ni bila vnesena, nihče se sicer ni pritožil, ampak ves postopek je treba ponoviti oz. popraviti podatke.«
Težave oziroma zaostanke pa lahko povzroča tudi denacionalizacija, kadar je treba novega lastnika oziroma upravičenca vključiti v postopek.
V začetku devetdesetih se je število komasacijskih postopkov precej znižalo, saj so bile na ptujsko upravno enoto od leta 1990 do 1999 vsega skupaj vložene le tri zahteve. V letu 2000 je pravnomočno odločbo o uvedbi komasacijskega postopka dobila občina Kidričevo, lani pa se je začela priprava odločb o uvedbi komasacijskega postopka v Markovcih. Delne odločbe so bile izdane februarja letos, kdaj bo postopek v tej občini končan, pa ni znano, saj je podana že tudi pritožba. Vlogo za začetek postopka komasacije je v lanskem letu poslala tudi občina Dornava, vendar je postopek začasno ustavljen, saj vloga z izjavami udeležencev ni zadostovala kriteriju o pokritosti 80 odstotkov zemljišč.
Letos za komasacije 338 milijonov
Finančna sredstva za izvedbo komasacij sicer načelno v celoti zagotavlja država; občine se morajo le prijaviti na razpis in pred tem seveda izpolnjevati vse razpisne pogoje. Pa še potem se velikokrat zatakne, saj državna blagajna ne zmore vseh stroškov in spet je potrebno »čakanje na vrsto«. Tovrsten primer
je občina Kidričevo, ki že ima pravnomočno odločbo iz leta 2003, vendar je lani zmanjkalo državnih sredstev za komasacije.
Izvedba komasacije je sicer finančno zahteven projekt, saj znaša okvirna cena od 150 do 200.000 tolarjev po hektarju. Če računamo, da se velikosti komasacijskih območij (na ptujskem območju) gibljejo od dobrih 200 do 790 hektarjev, izvedba ene komasacije stane desetine milijonov. Kmetijsko ministrstvo pa zahtevam po finančni podpori komasacij očitno težko sledi, saj je v nekajletnem zaostanku.
»Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev v letu 2004 ni bilo izvedenega javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo novih komasacij. Približno 90 milijonov tolarjev pa je bilo porabljenih za realizacijo pogodbenih obveznosti za razpise, ki so bili izvedeni v letih 2001, 2002 in 2003. Ta sredstva so bila namenjena za naslednja komasacijska območja: Puconci v pomurski regiji so prejeli dobre 3,6 milijona tolarjev, Ribnica je za več komasacijskih območij dobila nekaj manj kot 40 milijonov tolarjev, Braslovče v Savinjski dolini slab milijon tolarjev, Murska Sobota pa 46,6 milijona tolarjev.«
Letos naj bi razpis vendarle bil: »Po predlaganem odloku o višini sredstev za ukrepe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za proračunski leti 2005 in 2006 je za izvedbo dvoletnega javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacij kmetijskih zemljišč predvidenih 338.632.400,00 tolarjev,« so nam na vprašanje, kako kaže s financiranjem komasacijskih projektov letos, sporočili iz kmetijskega ministrstva.
SM
V Sturmovcih se je prvi komasacijski postopek začel že leta 1988, a še danes ni zaključen.
Gornja Radgona • 3. mednarodni sejem Lov
Našteli so 8300 obiskovalcev
Na razstavnih prostorih družbe Pomurski sejem je minuli konec tedna potekal 3. mednarodni sejem lovstva, ribištva in aktivnosti v naravi - Lov.
Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je med drugim poudaril, da je sejem s tremi ponovitvami na svojem področju že postal nepogrešljiv za izmenjavo izkušenj, prikaz trendov in predstavitev novosti. Nepogrešljiv je postal tudi zaradi svojega izrednega vzgojnega in izobraževalnega pomena. Poleg Erjavca so na otvoritvi spregovorili še župan občine Gornja Radgona Anton Kam-puš, predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Lepičnik, predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše in državni podsekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, direktorat za lovstvo, ribištvo in gozdarstvo, Savo Volk. Slavnostni govornik je bil poslanec v evropskem parlamentu Jelko Kacin, ki je med drugim dejal, da brez Pomurskega sejma sejem Lov ne bi bil to, v kar ga je ta orga-
nizator razvil. Ne glede na to, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije, taki prireditvi enostavno več ni mogla ponuditi pogojev, kakršne ji je zagotovil Pomurski sejem.
Na tokratnem sejmu Lov se je od petka do nedelje predstavilo 105 komercialnih ponudnikov opreme in storitev za lov, ribolov in gibanje v naravi, ki so se sejma udeležili iz 12 držav in obiskovalcem ponudili pestro ponudbo opreme, pribora, oblačil in obutve. Sejem je obiskalo 8.300 ljubiteljev narave, kar je več kot preteklo leto. Ob zaprtju sejma je Erjavec izjavil: "Odzivi razstavljavcev, obiskovalcev in javnosti dokazujejo, da je sejem Lov v tem prostoru pomemben ne le zaradi svojih promocijskih in prodajnih učinkov, temveč tudi zato, ker omogoča strokovnim institucijam, da širši javnosti predstavljajo svojo
dejavnost, okoljsko problematiko in reševanje te problematike. Kot je poudaril ob odprtju prireditve evropski poslanec Jelko Kacin, sejem Lov po kakovosti in v obsegu vztrajno raste, pomembno pa je tudi njegovo vzgojno in izobraževalno poslanstvo ter mednarodni pretok informacij, ki ga omogoča. Pomurski sejem že sedaj uspešno povezuje skrb za okolje v tem delu Evropske unije z okolj-skimi prizadevanji držav, ki na vstop v Evropsko unijo še čakajo.
Slovenija je vstopila v Evropsko unijo z enim najbolj ohranjenih naravnih prostorov. Ta prostor in vso pestrost živih bitij v njem moramo ohranjati. Po neokrnjeni naravi moramo biti razpoznavni v Evropi."
MŠ
Foto: SM
Foto: SM
Kmetijstvo • Črni oblaki nad mlekarijo se kopičijo
Kje je spodnji prag cene mleka?
Ponovne zahteve mlekarn po znižanju odkupnih cen mleka so spet razburile rejce. Kot vse kaže, pa se znižanju cen, ne glede na to, da tako zadruge kot rejci že dolgo bijejo plat zvona, češ da proizvodnja ne prenese več niti malenkostnega znižanja, ne bo možno izogniti.
Drago Zupanič, direktor ptujske Mlekarske zadruge (mZ), pravi: »Pritisk na znižanje cen se ne vrši le s Pomurske, ampak tudi s strani obeh ostalih mlekarn, Celjske in Ljubljanske. Prve zahteve so šle celo v smeri znižanja za celotno letošnjo premijo. Takoj po teh zahtevah smo se sestali zadružniki vseh zadrug iz Lenarta, Ljutomera, Križevcev, MZ Ormož, Radgone in MZ Ptuj in se negativno odzvali na prvotno zahtevo po odvzemu celotne dodatne premije, ki naj bi od prvega aprila letos znašala 2,5 tolarja, torej skupno nekaj čez pet tolarjev, kolikor naj bi znašala skupna premija za leto 2005/6. Mlekarne so želele znižanje cene za vsoto celotne premije (2,5 SIT), ki je namenjena rejcem in ne mlekarnam. Temu smo se uprli, saj ni razloga za dodatno zniževanje odkupne cene mleka. Dogovorili smo se, da zaenkrat znižanje ne pride v poštev, mlekarna je potem za-
slujejo z izgubo, vendar bodo morale 'pomesti pred svojim pragom', zmanjšati stroške poslovanja, kadre in se specializirati. Na to se morajo zdaj resnično osredotočiti, kmetje so se že morali, če hočejo preživeti. Kmetije so ogromno vložile v posodobitve in v povečanje čred za doseganje čimvišje kvote, kar je terjalo velike finančne vsote. Zato ni govora o bistvenem znižanju cen, ker tega rejci ne morejo prenesti. Mlekarne pa brez lastnega zaledja ne bodo preživele. Ko dobimo podatke z mlekarn na mizo, so številke rdeče, to je res. Bojim pa se, da slovenske mlekarne tudi pri tej sedanji znižani ceni ne bodo mogle preživeti, tega ob sedanji organizaciji niso sposobne. Redno se zadolžujejo pri bankah, da sploh omogočajo redno izplačilo mleka, kar je na daljši rok katastrofa. Razumeti pa moramo eden drugega, cene mleka padajo povsod in še bodo. Ravno temu pa so na-
htevo znižala na en tolar. Zaenkrat je vse ostalo pri zahtevi, jasno pa smo povedali, da Pomurska mlekarna ne more biti prva v državi, ki bo znižala odkupno ceno in pri tem je ostalo. Pogovori pa še niso končani, saj zahteva po znižanju ostaja.Dejstvo je, da se s tendencami po zniževanju cene mleka srečujejo povsod v Evropi, ne samo pri nas.«
Nujna intervencija države?
Nekateri mlekarji si iz krize, v kateri so se znašli že precej časa nazaj, pomagajo na različne načine, tudi z izvozom mleka v tujino: »To po moji oceni dolgoročno nikakor ni pametno. Gorenjskim mlekarjem se je v izvozu mleka v Italijo pridružilo še nekaj pridelovalcev preko Govedo-rejskega združenja. To, kot rečeno, na dolgi rok nima smisla, saj bi v prvi vrsti vendarle morali poskrbeti za ohranitev domač predelave. Seveda ne za vsako ceno, to je jasno. Vemo, da mlekarne tudi niso v rožnatem položaju, da po-
Kako globoko še lahko padejo odkupne cene mleka?
Direktor MZ Ptuj Drago Zupanič: »Vemo, da mlekarne tudi niso v rožnatem položaju, da poslujejo z izgubo, vendar bodo morale 'pomesti pred svojim pragom'!«
menjene mlečne premije, ki dejansko amortizirajo to razliko v padcu cen.«
Po mnenju Zupaniča bi v sedanjem kriznem položaju vendarle morala interventno nastopiti tudi država: »Da mlekarna posega po premiji, ki je namenjena kmetu, je res nevzdržno. Nadaljnjega upadanja cene mleka si ne morem zamisliti. Izgovor, da država ne subvencionira dejavnosti mlekarn, ni na mestu, saj se je to vedelo že pred vstopom v EU. Kljub temu pa menim, da bi zdaj moralo poseči vmes ministrstvo, sicer se lahko vse sesuje, kar bo za seboj potegnilo še številne druge posledice, v končni fazi tudi zapuščenost in zaplevljenost terena.« Druga možnost je seveda tudi odkup večinskih deležev ali kar celotnih mlekarn s strani tujega kapitala. Špekulacij gotovo ni malo, čeprav se javno o tem (še) ne govori.
»Izvoz ni rešitev!«
Začaran krog? Tako kot ob dodelitvi premij reagirajo
mlekarne, gotovo, saj vsaki novi premiji sledi zahteva mlekarn po znižanju odkupne cene. Načelno torej zaenkrat dogovora o ohranitvi odkupne cene še vedno ni in znižanje v prihodnosti je skorajda brez dvoma pričakovati. Sicer se lahko zgodi, kot je namignil Zupanič, da se bodo pojavile težave pri rednih mesečnih izplačilih mleka, s čimer so se v ptujski MZ srečali že tik pred prvomajskimi prazniki. »Res je, da je premija absolutno namenjena pridelovalcem, ampak v sedanjem položaju smo z zahtevami mlekarne postavljeni pred zid. Izvoz mleka v SV Sloveniji se mi ne zdi rentabilen, kljub morda malenkost višji ceni, saj so visoki stroški prevoza, gorivo se draži, mleko pa je surovina, ki zahteva dnevni odvoz in vse to je treba vkalkulirati. Do Italije je 500 kilometrov, Avstrija pa mleka ne potrebuje. Prevoz po litru mleka iz našega konca bi tako zahteval približno 10 tolarjev! To nas pripelje na isto ceno in v enak položaj glede stroškov, kot je sedaj. Se mi pa odločitev za izvoz in način, kako so to izvedli v Govedorejskem društvu, nikakor ne zdi odgovorno dejanje; brez vsake poprejšnje najave mlekarni. Bojim se, da bodo nekatere kmetije zelo na kratko potegnile. Osebno menim, da v naši zadrugi tovrstnih potez s strani članov ne bo. Kmetje se zavedajo nevarnosti oziroma tveganja neposredne odvisnosti od mlekarn, najsi bo tujih ali domačih, ki prav tako poskušajo z direktnim prevzemom mleka. Takšen način poslovanja jim odvzema in zmanjšuje možnosti pogajanj, finančnega in re-promaterialnega servisiranja, ki so ga deležni preko zadruge. Zadružniki smo v naši regiji zelo enotni v nastopu do
Pomurskih mlekarn. Če bo treba, bomo tudi mi naredili korak, ki ne bo prijeten ne za mlekarno ne za državo, vendar bomo prej izkoristili vse druge možnosti.«
V primeru samovoljne prodaje mleka v tujino, če bi se zanjo odločili posamezni rejci, člani MZ Ptuj, pa Zupanič pravi, da bi ukrepali tako kot v ostalih zadrugah: »Česa takega sicer ne pričakujem in o morebitni takšni potezi bi odločal upravni odbor; gotovo pa je, da se v tem primeru kmet ne more več vrniti v zadrugo, saj takšni ljudje rušijo sistem zadružništva!«
Kazni za presežene kvote morda ne bo
S prvim aprilom letošnjega
leta se je za mlekarje začelo tudi »pravo« kvotno leto: »Naša zadruga je vse podatke za kvotno leto 2004/5 že posredovala Agenciji. Konec meseca maja bodo kmetje dobili odločbe o velikosti kvot za to leto. Letos pa se bodo prvič začele izvajati tudi kazni za preseganje kvot, ki so že določene z uredbo. Sicer bodo kmetje iz nacionalnih rezerv lahko dobili oziroma dokupili še dodatne kvote; vendar točne količine še niso znane. Ta mesec naj bi izšel razpis, na katerega se bodo kmetje lahko prijavili za pridobitev dodatnih kvot.«
Kazni za preseganje dodeljene kvote niso majhne. Za 100 kilogramov preveč oddanega mleka, kar predstavlja 130 litrov, znaša kazen za leto
2005/6 30,91evra, v kvotnem letu 2006/7 bo ta kazen 28,54 evra, za kvotno leto 2007/8 pa 27,83 evra. »Vendar zaenkrat še ni rečeno, da bodo kmetje za preseženo količino mleka dejansko plačali to kazen. Presežke bo sicer MZ mesečno obračunala in odračunala pridelovalcem, denar se bo deponiral na računu države. Ni pa rečeno, da bo kmetija, ki bo prekoračila kvoto, tudi dejansko ob ta denar. Šele ko bo kvotno leto zaključeno, se bo videlo kako in kaj. Če država namreč ne bo dosegla nacionalne kvote, kmetu ne bo treba plačati kazni oziroma bo dobil vrnjena deponirana sredstva v naslednjem letu,« je še pojasnil Drago Zupanič.
SM
Kmetijstvo • Rok za subvencije podaljšan
Vloge se lahko oddajajo do konca maja!
Kot je pred dnevi sporočila kmetijska ministrica Marija Lukačič, je evropska komisija konec aprila odobrila prošnjo Slovenije za podaljšanje roke za vlaganje subvencijskih vlog upravičencev. Rok je podaljšan za 15 dni, kar pomeni, da se vloge lahko pošiljajo do vključno 31. maja.
Opravičljivih razlogov za podaljšanje roka oddaje vlog je več, med njimi pa prav gotovo prednjači izrisovanje zemljišč oziroma enot dejanske rabe na grafičnih podlagah, kar je zelo zamudno in povzroča velike zakasnitve na vnosnih mestih, zaradi česar so svetovalci že primorani delati vse dneve in ob sobotah. Sicer je vloge možno oddajati še po roku, do vključno 25. junija, vendar bodo ti upravičenci, ki bodo vloge odda-
jali z zamudo, sankcionirani z enoodstotnim znižanjem subvencijske vsote za vsak delovnim dan.
Podaljšanje roka pa ne velja za zahtevke, ki se nanašajo na mlečne premije in dodatno plačilo za mleko, zato ministrstvo poziva, naj se zbirne vloge, ki vključujejo zahtevek za mlečno premijo in dodatno plačilo za mleko, vnašajo prednostno do 15. maja.
V Sloveniji je bilo sicer do objave o podaljšanju roka
elektronsko vnesenih okrog 26.550 vlog, 7240 pa jih je agencija dobila po pošti. Pri vnosu so uspešni tudi na področju ptujskega KGZ, kjer so doslej na več vnosnih mestih uspeli izpolniti in odposlati že več kot polovico vlog. Glede na podaljšani rok na ministrstvu menijo, da težav s pravočasno oddajo vlog letos ne bi smelo biti.
Foto: SM
Foto: SM
Videm • Koncert mešanega pevskega zbora
Prijetno pevsko popoldne
V nedeljo, 8. maja, je bil ob 16. uri v cerkvi sv. Vida v Vidmu pri Ptuju koncert mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Franceta Prešerna.
Pevska dejavnost v videm-skem kulturnem društvu poteka že več kot pol stoletja. Potem ko je zbor desetletja dolgo vodil Maks Vaupotič, za njim pa skoraj deset let Jože Barin Turica, je pred dvema letoma vodenje prevzela Mateja Purg in to je bil prvi samostojni koncert z novo dirigentko. Poslušalci so z veseljem prisluhnili pestremu sporedu, v katerem prevladujejo ljudske pesmi vseh
slovenskih pokrajin - od Pre-kmurja do Primorske. Posebej je navdušilo dejstvo, da so nastopili v domači cerkvi, ki nudi dosti večji slušni užitek kot katerakoli večnamenska dvorana, ki jih je sicer po vi-demski občini posejanih kar nekaj, pa nobena ne ustreza glasbenemu dogajanju in od njihove večnamenskosti nimajo dosti niti nastopajoči niti poslušalci. Za nastop v cerkvi so se zato pevci in zbo-
rovodkinja posebej zahvalili domači župniji in njenemu vodji - patru Emilu Križanu.
Za popestritev nedeljskega koncerta so pevci povabili medse domači tamburaški orkester, ki je s solistko Metko Ostroško zapel Ave Mario (dirigent Jože Šmigoc) in zbor spremljal pri prekmurski Nede mi več rasla, s petimi pesmimi pa so nastopili tudi pevci mešanega pevskega zbora iz Juršincev, ki jih
Foto: jš
Foto: jš
Videmski pevski zbor že dve leti vodi Mateja Purg.
vodi Nada Špišič.
V drugem delu koncerta je domači pevski zbor nekaj pesmi izvedel samo v ženski zasedbi, saj je nekdaj v Vidmu deloval tudi ženski pevski zbor; pri pesmi Oj, le sijaj sonce je kot solistka nastopila mlada Sandra Vidovič, pri Lepo moje ravno polje Anica Kokol, pri Počivaj jezero v tihoti pa flavtistki Nastja Habjanič in Barbara Trafela. Povezovalki koncerta sta bili Aneja Cafuta in Suzana Lov-renko.
Po uradnem delu koncerta so se pevci in poslušalci kakšno urico družili še v domači dvorani, kjer so jim za lepše trenutke zaigrali domači tamburaši.
jš
Mešana pevska zbora iz Vidma in Juršincev sta se predstavila tudi s skupno pesmijo.
Ptuj • Pozdrav Zarji na Ekonomski šoli
Prireditev za varovance Zarje
V petek so dijaki in profesorji Ekonomske šole Ptuj gostili varovance Zavoda Zarja iz Ljubljane. To je zavod za rehabilitacijo po poškodbi glave. Z njimi ima šola že dve leti prijateljske stike, ptujski dijaki jih obiskujejo, jih razvedrijo s kakšno igro ter jim predstavijo življenje na ptujski šoli. Cilj tovrstnih srečanj je, da varovance s svojimi nastopi razvedrijo ter jim pokažejo normalno šolsko življenje.

Varovanci Zarje na Ekonomski šoli na Ptuju
Kot nam je dejala vodja projekta Olga Šumak, profesorica ekonomskih predmetov, so z Zarjo navezali stike pred dvema letoma, ko je država razpisala projekt Lastovka, ki naj bi povezoval vse invalidske in podobne organizacije z ostalo mladino v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih. Ptujska šola se je na to odzvala. Ptujsko srečanje z Zarjo je bilo že tretje po vrsti. Pred dvema letoma so gojence Zarje obiskali v Ljubljani z igro, komedijo, lani so jih obiskali v času pusta kot pustne šeme, letos pa so jih povabili na Ptuj, da vidijo šolo in mesto Ptuj.
Na šoli so jim ptujski dijaki pripravili prisrčen sprejem, seznanili so jih s Ptujem, s Šolskim centrom, jim zapeli in zaigrali na instrumente ter jim zaigrali krajši skeč o šoli. Razkazali so jim tudi naše mesto, varovanci Zarje pa so Ptuj najbolj poznali po kurentu.
Fl
Tednikova knjigarnica
Tihota
Sveže olistana drevesa, majske trave, ščebetanjeptičjih družin, še topel večer ali dva in prisvetlikale bodo kresničke ^ Kako dišijo gozdne poti! Kako vabi vsa mlada narava! Oglasile so se kukavice (pa zopet nisem imela niti tolarja v žepu) in čuki in sove - kakšna sreča, da so se privadili človeškemu hrupu. To ni čas za dolga branja - zdaj je čas za poezijo. Ta se blago prilega pomladnim razpoloženjem, ko bralec jemlje s seboj pesem na dolge sprehode. Ni enostavno najti tako, ki zlahka in prilegajoče stopa z beročim po pomladni poti. Pomnim pomladi, ki so jih vedno znova napolnjevale iste pesniške zbirke. Ooo - ne povem vam, spoštovani bralci, za vsako moje pomladno branje! A letošnje vam razkrijem, kajti tudi meni je bilo nekako položeno, prišepnjeno branje knjige RAZPOKE pesnice BARBARE KORUN. Opazila sem kritiško hvalo navedene knjige, gledala sem predstavitev avtorice v Pisavah ali morda v kakšni drugi, redki in dragoceni oddaji o knjigah. Spomnim se magičnega branja Barbare Korun. Ali je bilo morda pripovedovanje? Takrat sem si rekla, aha, domača, fina knjiga poezije. A čas je minil, bile so druge knjižne novosti, take, ki vabijo udarno, kot novo blago preverjenih trgovcev, priljubljenih blagovnih znamk. Le kam bi pesmi iz Razpoke ušle (saj ne bi, vse knjige, vse zgodbe, vse pesmi čakajo, vdano čakajo svoje bralce), morda nekam tja v bralno pozabo, če ne bi na vso srečo ujela tople besede, nevsiljivega bralnega namiga tenkočutne, z nevsakdanjo knjižno občutljivostjo prežete pesnice, prevajalke Lidije Gačnik Gombač, sicer knjižničarke iz Mariborske knjižnice. In kako prijetno je potem branje, ko je knjiga točno taka, kot jo potrebuješ!
NIKOMUR NE POVEM
NIKOMUR NE POVEM O SVOJIH
TRENUTKIH SAMOTE NE NIKOMUR NE POVEM
NIKOMUR NE POVEM ALI MI OBRAZ OBLIVA TOPLA LUČ ALI SE MI TOPI
V	TEMI
NIKOMUR NE POVEM
NIKOMUR NE POVEM KJE JE MOJE SKRIVALISČE SAMOTE NIKOMUR NE POVEM
ALIJE V SOBI ZATEMNJENI OD SANJ IN PODOB ALI V GOZDU OB LESKETAJOČI REKI NIKOMUR NE POVEM
EN SAM OBRAZ JE EN SAM VELIK IN TIH KI SE SKLANJA NAD MENOJ.
Barbara Korun (Razpoke. Spremno besedo napisal Milan Dekleva. Ljubljana: Nova revija, 2004. Zbirka Samorog. 81 str.)
Se te verze sem izbrala iz prvega dela navedene pesniške zbirke Barbare Korun:
KOT OTROK STRMIM
V	TEMNO OBLIČJE NOČI OČI SO DO ROBA POLNE ŽALOSTI
KOT OTROK STRMIM
V	SVETLO OBLIČJE NEBA OČI SO DO ROBA POLNE ZAČUDENJA.
Liljana Klemenčič
Foto: Fl
Slovenska Bistrica • Odprli novo srednjo šolo
Slovenska Bistrica postaja srednješolsko mesto
Začetek sedanje Srednje šole Slovenska Bistrica s programom srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja sega v leto 1999.
Od prvih začetkov se je število dijakov, oddelkov ter tudi izobraževalnih programov povečevalo. Ko se je leta 2003 pridružil še gimnazijski program, se je s tem posledično povečalo tudi število prostorov, kjer so gostovali. V oktobru 2003 in s položitvijo temeljnega kamna mesec dni kasneje se je pričela gradnja sedanje srednje šole, ki skupaj s telovadnico meri 5000 kvadratnih metrov površine, celotni šolski kompleks pa se razprostira na 12.000 kvadratnih metrih. Dela so bila končana 21. marca 2005, pred dobrim mesecem so se dijaki že vselili v novo stavbo. Vrednost investicije, glavni investitor je bilo Ministrstvo za šolstvo in šport, soinvestitor pa občina Slovenska Bistrica, je 1,728.400 tolarjev. Novo šolo je izvajalec gradbenih del Granit, d. d., Slovenska Bistrica zgradil na delu nekdanje vojašnice.
Danes je v bistriški srednji šoli 597 dijakov, razporejenih v 18 oddelkih in v štirih skupinah (gimnazija, dva programa ekonomskega tehnika ter trgovec).
Na svečanosti so bili prisotni številni predstavniki ob-
Slavnostnega odprtja slovenjebistriške srednje šole se je udeležil tudi minister dr. Milan Zver.
čine z županjo Ireno Majcen, ministra dr. Ivan Žagar in dr. Milan Zver, poslanec Jožef Je-rovšek, državni svetnik Milan Ozimič in predstavniki izvajalcev gradbenih del.
Ravnateljica mag. Iva Pučnik - Ozimič se je zahvalila vsem, ki so pripomogli, da je Slovenska Bistrica dobila novo sodobno šolo, bistriška županja Irena Majcen pa
je orisala bogato zgodovino bistriškega šolstva. Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je mladim zaželel dobro počutje v novi zgradbi in da bi učitelji z lepim odnosom in sodelovanjem z dijaki in njihovimi starši dali šoli pravo vrednost. Vesel je bil nove srednje šole tudi dr. Ivan Žagar, bivši bistriški župan, sedaj pa minister za lokalno
Piše: dr. Ljubica Suligoj
Obujanje spomina v jubilejnem letu 2005
Nadaljevanje iz prejšnje št.
Izzivanje nemških dijakov se je na gimnaziji (od 1934/35 do 1937/38 ok. 8 %) že kazalo. Z domoljubnimi prireditvami so se odzivala dijaška društva, npr. Podmladek Jadranske straže z Jadranskim večerom leta 1937, katerega smoter je bil spoznavanje domovine.
Protinacistično zborovanje, ki ga je pripravila literarna družina Setev leta 1937 v gimnazijski risalnici in je pod vodstvom Franceta Jeze povezovala dijake »različnih usmeritev«, ni bilo dovoljeno. Ilustrirani lepak s podobo kljukastega križa in grabežljivimi rokami, ki segajo po slovenskem ozemlju, je pritegnil na zborovanje več dijakov. Zaradi prepovedi so zbrani demonstrativno krenili proti mestu; nekaj dijakov je bilo zaslišanih pri sreskem na-čelstvu.
Manifestativno je izzvenela tudi prireditev leta 1938 ob obisku bolgarskih pevcev iz Plovdiva, ki jih je po mestu z rdečimi nageljni v gumbnicah vodil osmošolec Mirko Bagar.
Še zlasti je razburjenje na gimnaziji zavelo ob izobešanju nacistične zastave na cerkvenem stolpu leta 1938. Nekaj dijakov je bilo kaznovanih zaradi »hitlerjanske propagande« z izključitvijo iz vseh srednjih šol, za tem pa je bil upokojen tudi ravnatelj dr. Maks Kovačič, Maistrov borec. Na pritisk javnosti
se je moral odzvati mestni svet, tako da so se morali »v interesu reda v državi« umakniti štirje nemški svetniki (dr. Sixt Fich-tenau, Viktor Kodella, Hans Straschill, Albert Scharner), katerim sta se družno priključila še Hermann Kersche in Johann Steudte.
Opozorila o fašistični nevarnosti so bila pri oblasteh premalo odmevna. Češkoslovaški dogodki so npr. opozorili na potrebno budnost. Tako so sokoli oktobra 1938 izvedli »češko akcijo« in se lotili zbiranja denarja »glede na usodo dežele«. Vendar pa sresko načelstvo (menda po ukazu ministrstva) ni dovolilo proslaviti češkoslovaškega narodnega praznika 28. novembra istega leta kljub protestu staroste Sokolskega društva dr. Franja Šalamuna.
Društvo je 29. marca 1939 opozorilo Kraljevo bansko upravo, da nemška manjšina na severni meji prireja razne prireditve, da ptujska okolica še ni »državno in narodno dovolj trdna in močna«, saj imajo v Slovenskih goricah in Halozah »tujerodci še vedno v rokah skoro vso gospodarsko moč« in s tem »narodno-poli-tični vpliv«.
Prav je, če ob tem dodamo, da so ptujski Nemci poznali narodnoobrambno delo sokolov (okoli 40 % gimnazijcev v sokolskih vrstah), saj se je med »takojšnjimi ukrepi«, priprav-
ljenimi pred okupacijo, znašlo na seznamu prvih 36 slovenskih aretirancev na Ptuju kar 29 članov Sokolskega društva.
Res je, da je v letih pred nemško okupacijo redno vadbeno dejavnost sokolskega naraščaja spremljala načrtno vodena na-rodnoobrambna vzgoja nekdanjih Maistrovih borcev, primorskih beguncev in naprednih učiteljev, med katerimi so bili dr. Josip Komljanec, dr. Maks Kovačič, dr. Franjo Šalamun, Valentina Kaukler, Dora Mer-vič, Ema Mačus, Dušan Šestan, Janko Pertot, Radovan Komac, Lojzka Kocmut, Ljudmila in Ciril Kafol, Mirko Majcen, Drago Zupančič, Josip Gorup in še mnogi drugi; v zadnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja je sokolski orkester vodil Tržačan Karol Pahor in bil hkrati vodja Glasbene matice. Po anšlusu je Sokolsko društvo odgovorilo na nacistično propagando, ki so jo podpirali maloštevilni domači Nemci in številnejše »prodane duše« ob »neodločnih oblastnih organih«, tako da je z »dnevom sokolske pripravljenosti« ob 7. maju (Djurdjev danak) želelo preprečiti nemško dejavnost v mestu in dvigovati narodno samozavest.
Res je tudi, da je bil ustanovljen društveni strelski odsek, da so se na podeželju ustanavljala sokolska poverjeništva, da so npr. sokoli ob Hitlerjevem rojstnem dnevu, 20. aprilu,
samoupravo in regionalno politiko, saj ima brez dvoma največ zaslug za ustanovitev srednje šole in novogradnjo.
To, da je Slovenska Bistrica postala srednješolsko mesto, se pozna po živahnem utripu, saj 600 dijakov, kolikor jih je trenutno v bistriški srednji šoli, prispeva k večji živahnosti v mestu.
Vida Topolovec
preprečevali Nemcem kurjenje kresov in izobešanje nacističnih zastav, o čemer je Albert Scharner poročal varnostni službi (Sicherheitsdienst). V spomenici Sokolskega društva in Moške podružnice CMD 23. aprila 1938, torej po izobešanju nacistične zastave na cerkvenem stolpu, so omenjeni opozorili predsednika vlade dr. Milana Stojadinovića in notranjega ministra dr. Antona Korošca »na intenzivno propagando narodnih odpadnikov v ptujskem srezu za priključitev severnih delov države k Nemčiji«. Navajali so izobešanje nemške zastave 17. aprila 1938 na velikonočno nedeljo na Majskem Vrhu v Halozah. »Po celem srezu se opaža hitlerjansko gibanje _ pričakuje se Hitlerja kot rešitelja, ki bi pomagal ljudem iz težkega gospodarskega položaja. Narodnozavedni Slovenci s strahom opazujemo to nevarno veleizdajniško gibanje _ razžalil se je naš narodni ponos ^ Vzrok te intenzivne propagande je obupen gospodarski položaj našega slovenskega prebivalstva, zlasti v Halozah in Slovenskih goricah.« Dodajali so tudi, naj se pristojni »bolj posvetijo severni meji« in naj z gospodarskimi ukrepi (javnimi deli) zajezijo propagando. Na Ptuj pa so od leta 1937 prihajali nemški »izletniki«, ki so jih vodili tukajšnji Nemci in jim pojasnjevali, da je tu »le malo« Slovencev. Nemški napisi v proštijski cerkvi so jim bili dokaz, da so tukajšnji kraji »od nekdaj nemški«.
Nadaljevanje prihodnjič
Od tod in tam
Ptuj • V galeriji Magistrat Matej Soklič
V petek so v galeriji Magistrat odrli razstavo likovnih del akademskega slikarja Mateja Sokliča iz Ljubljane. Razstava nosi naslov Komedijanti, dela pa so naslikana v oljni tehniki na platno in kaširana na les. Akademski slikar Matej Soklič se je rodil leta 1926 v Ljubljani. Med vojno je sodeloval v kulturnih programih Gubčeve brigade, po vojni pa je študiral likovno umetnost in diplomiral pri slikarju Gojmirju Antonu Kosu. Kot slikarja so ga zanimale vse slikarske tehnike, ukvarjal pa se je tudi z oblikovanjem. Kot je zapisala Karen Soklič, slikarjeva hči, tudi slikarka, so se leta 1990 začele rojevati lutke, ki so kasneje dobile še slikano ozadje. Ta dela se umeščajo med slikarstvo, gledališče, oblikovanje in etnologijo. Lutke so pritrjene na podlago tako, da so prosto gibljive in reliefno obdelane. Matej Soklič se zaradi bolezni ni mogel udeležiti odprtja razstave, na razstavi pa je bila njegova hčerka Karen Soklič. Razstavo je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan, odprtje pa je vodila Milena Turk. Za popestritev odprtja sta poskrbela kitarist Marko Korošec in kontrabasist Luka Herman Gaiser, ki sta predstavili skladbe klasičnega jazza. Razstava bo na ogled do 26. maja.
Fl
Ptuj • Emil Stoger razstavlja v Ozarah
1
V	torek je bilo v prostorih društva Ozare na Ptuju odprtje razstave likovnih del slikarja Emila Stogerja iz Ptuja. O Stogerju je Jože Foltin, profesor likovne pedagogike, zapisal, da si je ustvaril svoj specifičen odnos do likovnega ustvarjanja predvsem z risbo in ploskovnostjo. V njegovih risbah je pridih starega Egipta, v abstrahiranju pa je prišel do »klinopisne pisave«. V tokratnih razstavljenih risbah barve sploh ne uporablja. Figure ne nakazuje z linijo, temveč jo opredeli s klinopisu podobnimi črtami. Emil Stoger je član likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, likovno pa se je dopolnjeval na Ecole ABC de Paris. Odprtje razstave so s svojim petjem popestrile Spominčice pod vodstvom Marije Stoger, slikarju pa je ob odprtju razstave čestital tudi predsednik likovne sekcije DU Ptuj Branko Gorjup.
Fl
Ptuj • 25 raziskovalnih nalog
V	četrtek je bilo na Gimnaziji Ptuj že 13. regijsko srečanje mladih raziskovalcev, ki ga je pripravil ZRS Bistra Ptuj, nosilec tekmovanja pa je Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Na srečanju je bilo predstavljenih kar 25 raziskovalnih nalog. Sodelovalo je 52 mladih raziskovalcev, ki jim je pomagalo 21 mentorjev. S svojimi raziskovalnimi nalogami so sodelovali dijaki Gimnazije Ptuj, Ekonomske gimnazije Ptuj ter ormoške Gimnazije.
Septembra bodo najboljše raziskovalne naloge predstavljene na državnem srečanju mladih raziskovalcev.
Fl
Foto: FL
Foto: FL
Ptuj • Jubilejno srečanje predstavnikov Karitas
Karitas že petnajst let pomaga ljudem
Čeprav Karitas Slovenije deluje že petnajsto leto, ustanovljen je bil 1. maja 1990, je njegovo delovanje še vedno bolj ali manj anonimno. Mediji o njihovi humanitarni dejavnosti praviloma poročajo bolj redko. Podobno se dogaja tudi s Karitas dekanije Ptuj-Zavrč, ki bo 15-letnico delovanja proslavilo prihodnje leto. Na Ptujskem so temelje karitativni dejavnosti postavili patri kapucini, pri čemer se je še posebej izkazal p. Karel Geržan, je med drugim spomnila laična voditeljica Karitas dekanije Ptuj-Zavrč Irena Luci.
Na ustanovnem sestanku 5. marca leta 1991 so se zbrali predstavniki treh ptujskih župnij. Danes je vključenih 15 župnij, nad-župnik Mirko Pihler se je v priložnostnem nagovoru zahvalil za humanitarno delo vsem 4000 prostovoljcem, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi oblikami pomoči sočloveku. Na jubilejnem stotem srečanju predstavnikov Karitas dekanije Ptuj-Zavrč, ki je 10. maja potekalo v župniji sv. Jurija na Ptuju, je zapel Ptujski kvartet, v dvorani sv. Vikto-rina pa je na ogled razstava likovnih del nadžupnika Mirka Pihlerja. 10. maja so že po ustavljenem dnevnem redu pregledali delo med dvema srečanjema, o tem so poročali predstavniki Karitas posameznih župnij. Veseli so, da se je obudilo delovanje Karitas župnije sv. Marko. Dekanijsko srečanje Karitas bo 14. junija v Vidmu, 9. julija
bo romanje v Logarsko dolino, po počitnicah pa se bodo ponovno sestali 13. septembra pri Sv. Andražu. Četudi se v tem času ne bodo sestajali, bodo budno spremljali dogajanja okrog sebe, še posebej bodo pozorni do ljudi v stiskah in jim poskušali pomagati po najboljših močeh. Najbolj ljudje povprašujejo po hrani, manj po obleki.
Dekan Tarzicij Kolenko pa je več povedal o prvem škofijskem pastoralnem dnevu, ki bo 4. junija v Mariboru, v okviru katerega bo potekalo tudi okrog 50 forumov in delavnic na različne teme, o vzgoji, družini, družbeni odgovornosti, odnosih v zakonu. Škofijski pastoralni dan je največji dogodek letošnjega leta v mariborski škofiji. Pregledali bodo delo, ki so ga opravili po Plenarnem zboru cerkve na Slovenskem in postavili načrte za naprej.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V dvorani sv. Viktorina je potekalo stoto srečanje predstavnikov Karitas dekanije Ptuj-Zavrč, ki so se ga udeležili tudi nadžupnik Mirko Pihler, naddekan Marjan Fesel in dekan Tarzicij Kolenko, srečanje je vodila laična voditeljica Karitasa dekanije Irena Luci.
Repišče • Portugalski študentje v Lubajevi zidanici
«
»Sladka vina so za nas nekaj čisto novega!
Najbolj znana portugalska vinska znamka je portovec, beli ali rdeči. Bolj znan in piten je menda rdeči in morda so tudi zato portugalski študentje agronomije, ki so se preteklo nedeljo mudili v naših Halozah, nekako najlažje »spravljali« po grlu modri pinot iz vinske zakladnice znanega vinogradnika Bojana Lubaja.
Pri pokušanju Lubajevih predikatov, zlasti ledene trgatve in jagodnih izborov, pa so se kar spraševali, ali sploh gre za vino ali že za liker. Prav toliko njihovega začudenja kot nad okusom vinskih šampionov je bilo slišati, ko
so izvedeli za tehnologijo in težavnost pridelave tovrstnih vin, ki jih Portugalčani pravzaprav ne poznajo. »Moramo kar priznati, da nismo navajeni tako sladkih vin, to je za nas nekaj čisto novega. So pa pitna in ponujajo prav poseb-
ne užitke,« so povedali mladi Portugalčani, potem, ko so pokusili celo paleto vin, od suhih do tistih najbolj sladkih, iz Lubajeve vinske kleti. Po okusu jim je bil nekako najbližji modri pinot, ki je še najbolj podoben njihovim
»Cheeeees (siiiir)!« In pred odhodom je nastal še ta skupni posnetek vseh domačih in tujih študentov.
sortam.
Osem študentov agronomije iz Portugalske je sicer obiskalo Slovenijo na povabilo Društva študentov kmetijstva in živilstva v okviru mednarodne izmenjave študentov, ki jo izvaja organizacija lAAS (mednarodna zveza študentov agronomije). V naši državi se bodo mudili dober teden dni.
»Ta izmenjalni teden je strokovno-družabno srečanje med dvema društvoma iz različnih držav. Študentom bomo z ogledi različnih obratov in podjetij predstavili kmetijsko in živilsko industrijo, pa tudi pokrajino s poudarkom na obisku turističnih krajev, kot so Bled, Bohinj, Lipica, Piran itd., seznanili pa jih bomo tudi s kulturnimi spomeniki in značilnostmi Slovenije. Tovrstna srečanja potekajo že več let; tako smo prejšnja leta že gostili študente iz Belgije, Srbije in Makedonije,« je namen obiska na kratko predstavila njihova nedeljska gostiteljica, študentka tretjega letnika agronomije, Morana Lubaj, ki je bila letos marca tudi sama, skupaj s kolegi, na obisku v Portugalski: »Moram reči, da so njihova vina precej drugačna od naših, so pa vsekakor zelo pitna in smo
Morana Lubaj: »Portugalska vina so precej drugačna od naših.«
bili navdušeni nad njihovimi okusi. Osebno so mi bila najbolj všeč vina, ki jih pridelujejo na severu. Večinoma smo degustirali bolj suha, rdeča vina, ki so po okusu precej podobna našemu teranu.«
Nedeljsko dopoldansko degustiranje Lubajevih vin v Repišču, ki se mu je pridružil tudi kidričevski župan Zvonimir Holc, medtem ko videmskega župana Friderika Bračiča kljub povabilu ni bilo videti, je bilo za portugalske študente šele uvod v spoznavanje haloških specialitet in posebnosti. Po postanku v Repiščah, kjer so poleg tekočih dobrot lahko poskusili še
pravo domačo orehovo potico in pletenico, pri čemer je mladim Portugalčanom župan Holc pojasnil, da so sladke potice in še slajše vino vzrok slovenskega diabetesa, kar se je študentom po po-kušini vsega zdelo čisto verjetno, so si ogledali še grad Borl, se dodobra okrepčali z gobovo juho in ajdovimi žganci na Švabovem in pozno popoldne ogled zaključili v kleti še enega odličnega vinogradnika - Konrada Jan-žekoviča, kjer seveda spet ni šlo brez degustacije slovitih Turčanovih vin.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Kolesarstvo
Borut Božič najvišje uvrščeni perutninar
Stran 16
Boks
Dejan Zavec 4. junija ponovno v ring
Stran 16
Tenis
TK Nes Ptuj zlahka čez drugo oviro
Stran 17
Judo
Uspešna sezona v SP za Klemna Ferjana
Stran 17
Triatlon
Sobota v znamenju 4. ptujskega triatlona Stran 18
Jadranje
Ptujski jadralci odnesli 1. mesto Primorcem
Stran 17
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 1. A SRL - polfinale končnice
V drugem polčasu zmanjkalo moči
Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 33:24 (15:14)
GORENJE V.: Podpečan 3	2, Ilič 11 (1), Rutar, L. Dobel-
obrambe, Prošt 13 obramb;	šek 5, Šimon, Lesar 2, Zrnić 4
Tamše 2, J. Dobelšek 2, M.	(1). Trener: Ivan Vajdl.
Oštir 3, B. Oštir, Sovič 2, Sirk	JERUZALEM O.: G. Čudič
Fcitd' Čr-tnmir- Cimnilt
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož) je v Velenju dosegel 5 zadetkov.
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
V Ljubljani na zmago |
Nogometaši ptujske Drave bodo v nedeljo gostovali pri ljubljanski Olimpiji, kjer bodo poskušali narediti vse, da ostanejo neporaženi. S samo točko verjetno ne bi bili zadovoljni, saj jim ne bi veliko pomenila. Do magičnega tretjega mesta in ohranjanje priključka z Domžalami in Primorjem igra samo zmaga: pot do nje pa ne bo tako lahka, čeprav so »zmajčke« že vsi odpisali. Da pa Ljubljančani mislijo resno, so pokazali minulo nedeljo, ko so nudili močan odpor ekipi Primorja iz Ajdovščine. To pomeni, da le niso tako slabi in da bo potreben biti zelo previden, predvsem pa ne imeti v glavi misli o lahki zmagi na Ptuju v ligi za prvaka.
dajo, kaj pomeni zmaga. Ob tem pa še nogometaši v modrih dresih niso opustili misli na evropsko vstopnico, ki je zelo blizu. Da pa bi prišli do nje, bodo morali pošteno zagristi. Sedaj se je pričelo prav zares. Ko na tribune hodijo razni predstavniki tujih klubov kakor tudi menedžerji, potem že veš, da si blizu pravega posla. V soboto so bili na ptujskem mestnem stadionu predstavniki poljske Visle, ki naj bi jih zanimal igralec HIT Gorice Kokot, vendar so se Poljaki navdušili nad dvema ptujskima nogometašema. Igralci se s tem ne obremenjujejo preveč in vedo, da jim cena raste samo ob dobrih izidih.
V Ljubljani ne bosta zaradi poškodb nasfonila Tomaž
2 obrambi, Dogša 8 obramb; Belšak 1, Mesarec 2, Koražija 9 (4), Bezjak 5, Grabovac, Iva-nuša 3, B. Čudič, Kosaber, D. Horvat 1, Grizolt, Štefanič 3, Potočnjak. Trener: Saša Pra-potnik.
V Rdeči dvorani v Velenju še en lep rokometni spekta-kel, ki ga je obiskalo okrog 1000 gledalcev, med njimi kar 200 glasnih privržencev iz Ormoža. Rokometaši Velenja pa so si verjetno po visoki zmagi že priigrali vstopnico za veliki finale s Celjani.
Tekma je imela dva različna polčasa. V prvem polčasu so Velenjčani začeli silovito in že v 14. minuti povedli s 4 goli, 10:6. Pri domačih je blestel 23-letni in 200 cm visok Ilić, ki je dokazal, da spada med najboljše igralce v elitni slovenski rokometni ligi. Obema trenerjema sta največ preglavic povzročala vratarja Podpečan in Gregor Čudič, ki nista imela svojega dne. Ob koncu polčasa so vedno bolj pogumni postajali Ormožani, ki so v štirih primerih prišli le na gol zaostanka, pri tem pa zapravili kar nekaj možnosti za izenačenje izida. Velenjča-ni so zapadli v težave z organizacijo napada, a na njihovo srečo je v vratih Gorenja izenačenje preprečil Prošt, ki je branil izvrstno kot na drugi strani Dogša.
Prvih enajst minut drugega polčasa je bilo usodnih za Ormožane, pri katerih so se videli tudi prvi znaki utrujenosti, kar je posledica peklen-
skega ritma tekem v končnici. Ilić je v napadu blestel in spravljal v obup Ormožane ter na noge dvigoval domače navijače. V vratih rumeno-čr-nih pa je Prošt pridno zbiral obrambo za obrambo in v 41. minuti so Velenjčani povedli s 5 goli, 21:16. V nadaljevanju domačini niso popuščali, je-ruzalemčki pa so delali napako za napako, kar so spretno izkoristile velenjske ose, ki so v 51. minuti že povedle z de-
setimi goli prednosti, 28:18. V končnici tekme se je pri Jeruzalemu poškodoval Bezjak, pri domačih pa Sovič.
Ormožanom je uspelo priti še do zaostanka sedmih golov, nato pa je Luka Dobelšek z dvema zadetkoma zapored postavil končni izid, Gorenje - Jeruzalem 33:24.
Povratna tekma bo v nedeljo ob 20. uri v Športni dvorani na Hardeku.
Uroš Krstič
Sanja na Norveškem
Slovenska ženska rokometna kadetska reprezentanca (letnik 1988 in mlajše), ki jo vodi trener Boris Čuk, se čez vikend nahaja na Norveškem (Royken), kjer bo odigran kvalifikacijski turnir za Evropsko prvenstvo v Avstriji, ki bo potekalo od 19.-28. avgusta letos. Med šestnajstimi izbrankami bo slovenske barve branila mdi
Ormožanka Sanja Potočnjak, igralka ekipe Mercator Tenzor Ptuj. Slovenska dekleta bodo nastopala v zelo močni konkurenci, kjer bosta poleg domačink - Norveške - nastopili še Nemčija in Romunija. V petek se bodo Slovenke pomerile z Nemkami, v soboto jih čakajo Skandinavke in v nedeljo Romunke. Na EP potujejo prve tri reprezentance. (UK)
Toplak in Mitja Emeršič, zato pa bo ponovno na spisku trenerja Srečka Lušiča izkušeni Nedžad Alibabič, ki bi lahko srečanje pričel celo v začetni enajsterici. »Igralci se zavedamo pomembnosti srečanja, vemo, kdo je Olimpija, vendar samo zmaga pride v poštev. Mislim, da je poškodba za mano in komaj čakam da vstopim in zaigram. Saj veste, da je nogometašu zelo težko gledati srečanje s tribune,« je pred tekmo v Ljubljani dejal Ne-džad Alibabič.
Trener Drave Srečko Lušič je pred srečanjem z Olimpijo izjavil: »Olimpija bo vedno Olimpija in ne glede na njihove težave bodo naredili vse, da se posladkajo z zmago. Žal. pa imamo tudi mi ena-
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Gorinšek (Drava, modri dres) bo v nedelio poskušal svoii ekipi priboriti nove tri točke.
ke želje in še nismo opustili misli po vonju Evrope. Kdor bo igral, bo vsekakor dal vse
DRAVA: Dabanovič, Petek, Grižonič, Zajc, Šterbal, Mi-ljatovič, Čeh, Težački, Korez, Zilič, Gorinšek. REZERVNA
KLOP: Štelcer, Lunder, Aliba-bič, Preac, Ljubanič. Trener: Srečko Lušič.
Danilo Klainšek
Kolesarstvo
Bozic najvišje
Ptujska Članska kolesarska ekipa Perutnina Ptuj, ki letos tekmuje v rangu Continental, je po točkovanju na lestvici Mednarodne kolesarske zveze (UCI) med ekipami svojega ranga po letošnjih rezultatih trenutno na drugem mestu.
Pred njimi je le nizozemska ekipa Rabobank, ki je v točkovanju daleč pred konkurenco. V Evropi je letos 80 ekip, ki nastopajo v rangu Continental, zraven Ptujča-nov so še slovenske ekipe novomeške Krke, kranjske Save ter ljubljanska ekipa Radenska Rog. Lestvica je v osnovi zasnovana skupaj z višjim rangom (Professional Continental), kjer nastopa 20 ekip, bistvena razlika med obema kategorijama pa so nivoji dirk, na katerih lahko te ekipe nastopajo, določeno minimalno število kolesarjev v ekipi, finančna garancija pri mednarodni kolesarski zvezi, obvezni spremljevalci ekipe (mehaniki, vodje ekip, zdravniki
Po številu točk se torej ekipe obeh rangov zelo težko primerjajo, saj so težje dirke tudi točkovno boljše nagraje-
Boks
ne, po drugi strani pa smo v letošnji sezoni do sedaj imeli možnost spremljati dominan-co ptujske ekipe na dirkah druge kategorije (zmaga na etapni dirki po Jadranski magistrali, po Črni gori) kar jih tudi po točkah in kvaliteti uvršča na mesto, ki si ga vsekakor tudi zaslužijo. Ena od bistvenih pozitivnih lastnosti te ekipe je tudi notranja homogenost, saj se v klubu zavedajo pomena celotne ekipe za dosego vrhunskega rezultata. V tem primeru se je izkazalo, da več kolesarjev dobiva možnost za vrhunske uvrstitve, ekipa je precej bolj složna, v končni fazi pa imajo na vsaki dirki več različnih poti, da pridejo do rezultata, ki si ga sami želijo. V bistvu je vsak kolesar, ki stopi na zmagovalne stopničke, predstavnik enega kluba, istega okolja ter sistema dela. Viso-
ke uvrstitve na UCI lestvici lahko kolesarji podkrepijo z odličnimi rezultati. Borut Božič, ki je na 39. mestu, je zmagovalec dirke po Jadranski magistrali, Mitja Mahorič na 60. mestu je skupni zmagovalec dirke po Črni gori, z drugim in tretjim mestom na obeh dirkah se lahko pohvali Hrvoje Miholjević, posamezne zmage pa so dosegli
Boštjan Mervar, Matej Stare ter Gregor Gazvoda (slednja prve med profesionalci). Na stopničkah sta letos stala že tudi Matija Kvasina in Aldo Ino Ilešič, ostali pa še iščejo svojo priložnost za dober dosežek in s tem potrditev za opravljeno delo pomoči kolegom iz ekipe, ki ga opravljajo sedaj.
UG
Borut Božič (KK Perutnina Ptuj)
Lestvica ekip kategorije Professional	
Continental in Continental:	
1. COMUNIDAD VALENCIANA (ESP)	948
2. CERAMICA PANARIA - NAVIGARE (ITA)	793
3. RABOBANK (NED)	706
4. TEAM L.P.R. (SUI)	545
5. AG2R PREVOYANCE (FRA)	530
6. CHOCOLADE JACQUES - T INTERIM (BEL)	437
7. AGRITUBEL (FRA)	429
8. LANDBOUWKREDIET - COLNAGO (BEL)	422
9. TEAM BARLOWORLD - VALSIR (GBR)	396
10. MRBOOKMAKER - SPORTS TECH (BEL)	393
11. PERUTNINA PTUJ (SLO)	338
13. AUBER 93 (FRA)	333
44. KRKA - ADRIA MOBIL SLO	69
59. SAVA SLO	30
Lestvica ekip Continental:	
1. RABOBANK (NED)	706
2. PERUTNINA PTUJ (SLO)	338
3. AUBER 93 (FRA)	333
Lestvica posameznikov, kategorija	
(Professional) Continental:	
1. Ruben PLAZA MOLINA, ECV (ESP)	282
2. Stefan SCHUMACHER, SHM (GER)	232
3. Aitor Perez Arrieta, SPI (ESP)	218
39. Borut Božič, PER (SLO)	83
48. Dean Podgornik, TEN (SLO)	70
60. Mitja Mahorič, PER (SLO)	60
64. Matej Stare, PER (SLO)	58
83. Hrvoje Miholjević, PER (CRO)	50
92. Janez Brajkovič, ADR (SLO)	46
139. Matija Kvasina, PER (CRO)	35
153. Jure Zrimšek, ASA (SLO)	32
162. Aldo Ino Ilešič, PER (SLO)	31
Dejan Zavec 4. junija ponovno v ring
Boks je v zadnjem času šport, ki je postal zelo zanimiva športna tema. Za to pa ima največ zaslug slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, ki je v svoji relativno kratki karieri šestnajstkrat stopil v ring in dosegel prav toliko zmag. Bilo jih je nekaj,
ki so dvomili v njegove kvalitete, vendar je skromni Dejan Zavec s serijo zmag vse utišal. Verjel je v sebe, kakor njegovi prijatelji in vsi tisti, ki so blizu njega. Po zadnjem dvoboju se je Dejan pričel pripravljati za naslednji dvoboj, ki naj bi bil 4. junija. Vmes je obiskal
Dejan Zavec
prijatelje in tudi sodeloval v boksarskem vikendu na Ro-gli, ki ga je organiziral Tomaž Barada. Zalotili smo ga sredi vadbe, vendar je Dejan vseeno z zadovoljstvom pristal na kratki pogovor.
»Definitivno je, da bo moj naslednji dvoboj 4. junija. Šlo bo za titulo interkontinental-nega prvaka po verziji IBF. Za nasprotnika, s katerim bom boksal, še ne vem. So trije kandidati, in sicer boksarji iz Amerike, Rusije in Avstrije. Gre za preizkušene boksarje, ki imajo že izkušnje. Po vseh podatkih, s katerimi razpolagamo, bi meni osebno najbolj odgovarjal boksar iz ZDA, ki je podobno kot jaz pravi borec. V kolikor bi bil uspešen v tem dvoboju, v kar ne dvomim, saj so vse moje misli usmerjene k uspešnemu zaključku, potem bi se mi ponudila velika možnost, da bi se uvrstil na deseto mesto na svetovni lestvici izzivalcev in bi imel možnosti 50:50, da bi se lahko konec tega leta pomeril za naslov svetovnega prvaka. Vendar bo najprej potrebno oddelati dvoboj 4. junija. Sem optimist in mi tudi rahla ponovna poškodba ramena ni nobena ovira pri pripravi na naslednji dvoboj. Sicer pa se konec tega tedna vračam v Nemčijo, kjer bodo stekle finalne priprave za ta dvoboj,« je dejal slovenski profesionalni šampion Dejan Zavec.
Danilo Klajnšek
Padalstvo • Stanko Čuš, upravnik letalske šole
Morda celo nočni skoki
V ptujskem aeroklubu zelo dobre rezultate dosegajo padalci, ki so v Sloveniji pod samim vrhom, takoj za profesionalno padalsko ekipo iz Lesc. Tu in tam jih tudi presenetijo in jim poberejo kakšno medaljo. Sicer pa padalci in padalke dosegajo zelo dobre rezultate glede na pogoje dela, kjer je konkurenca zelo številčna in predvsem zelo kvalitetna. O tem smo se pogovarjali s Stankom Čušem, upravnikom letalske šole.
Kje so nastopili vaši padalci in padalke in kakšne uspehe ste dosegli?
»Na prvi tekmi letos smo nastopili v Avstriji na pokalu Avstrije v skokih na cilj, kjer so naši padalci dosegli tretje mesto, kar je zelo dober rezultat. Bili smo na državnem prvenstvu v para skiju, kjer smo prav tako zasedli tretje mesto. Naša Karmen Grabar pa se je uvrstila v slovensko reprezentanco in na svetovnem prvenstvu zasedla tretje mesto.«
Verjetno vas v naslednjih mesecih čaka še veliko preizkušenj?
»Od I3.-I5. maja nas v Avstriji v Locknu čaka tekma evropskega pokala. Tu bomo nastopili s celotno ekipo in dodatno še z dvema posameznikoma. V začetku junija bomo nastopili na Reki, kjer bo tekma evropskega pokala, konec junija pa bo na Bledu še tretja tekma evropskega pokala v Sloveniji. Tekmovanje v evropskem pokalu se širi, dobiva nove dimenzije in v začetku julija bomo že v Bayerju, kjer bo še četrta tekma EP.«
Stanko Čuš, upravnik letalske šole v Moškanjcih
Foto: Danilo Klajnšek
Vaši tekmovalci in tekmovalke so praktično amaterji. Kako se znajdejo v konkurenci zvečine profesionalnih ekip iz celega sveta?
»Pri nas enostavno primanjkuje finančnih sredstev. Padalci in padalke morajo z delom in svojim vložkom to prebroditi. Druge ekipe takšnih skrbi nimajo. Ob tem so še tukaj službe, pa študij. Tudi trenira se samo popoldne, tekmovanje pa ponavadi poteka dopoldne itd. Tudi start-nine so zelo drage, saj znašajo po 150 evrov po tekmovalcu. Klub pokrije startnino, ostalo pa ponavadi padalci in padal-ke sami. Če pa primerjamo rezultate, smo nad vsem tem. Tudi ljubezen do tega športa in pa velika volja in talent so faktorji uspeha.«
Ali bodo ljubitelji tega športa letos lahko gledali
skoke na letališču v Mo-škanjcih? Kaj pa je z nočnimi skoki?
»V Moškanjcih bomo prireditelji padalskega tekmovanja predzadnji vikend v avgustu. Nočni skoki so vsekakor zelo atraktivni. V Evropi jih izvajamo mi in v Lukarnu v Švici. Če bomo pridobili številna dovoljenja, potem bomo vsekakor imeli nočne skoke. Sicer pa vemo, da je naša država bolj papeška od papeža. Mi pa živimo v upanju, da vseeno bodo in da bo to zaključek prijetnega druženja na letališču v Moškajncih.«
Ptujske padalce in padalke čaka naporen urnik tekmovanj. Kot jim je že prišlo v navado, se iz velikih tekmovanj ponavadi vračajo z veselimi novicami in odličnimi uvrstitvami.«
Danilo Klajnšek
Foto: UG
Športne novice
Ljubljana • Štajerci prvi okrog žice
Mestna občina Ljubljana je minulo soboto ob 60. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, ki predstavlja osvoboditev mesta, pripravila prireditev, nekoč znano pod imenom Pot spominov in tovarištva, letos preimenovano v Pot ob žici. S tem vsako leto obujajo spomin na obdobje med drugo svetovno vojno, ko je bila Ljubljana ograjena z žico. Za osvežitev zgodovinskega spomina naj dodamo, da je italijanski okupator Ljubljano zavzel aprila 1941, februarja 1942 pa so mesto ogradili s 34 kilometrov dolgim žičnim obročem. Vsako leto se na obletnico osvoboditve po njeni poti peš napotijo velike množice meščanov in ostalih, telesno najbolj pripravljeni tekači pa se udeležijo številnih tekov, izmed katerih nosi največjo težo tek trojk na 28 kilometrov.
V omenjenem teku trojk sta drugič slavila ptujska maratonca, člana Atletskega kluba Keor Ptuj, Andrej Voglar in Mirko Vindiš, letos pa jima je pomagal Mariborčan Vid Kmetič. Ljubljanski tek trojk je v koledarju atletskih prireditev kakovostna in množična skupinska tekaška preizkušnja, kjer morajo tekmovalci, za razliko od štafetnega teka, ciljno črto prečkati skupaj. Prav to pravilo poskrbi za zanimivost tekmovanja, trojke morajo biti sestavljene čimbolj homogeno, ne sme namreč prihajati do prevelikih odstopanj v sposobnosti tekačev.
Andrej Voglar, Vid Kmetič in Mirko Vindiš
Luka Hvalec (desno) in član IO JZS Viljem Orel
Laser Radial si je prijadral jadralec BD Ranca Luka Hvalec. Ta rezultat je odraz dela v ptujski Ranci zadnjih nekaj let in trden dokaz, da lahko kontinentalni jadralci brez težav konkurirajo primorskim. V istem razredu je Aleš Mesarič zasedel 5. mesto, to pa gre pripisati razmeram, ki se jim nikakor ni mogel prilagoditi. Svoje znanje so pokazali tudi najmlajši jadralci v razredu Optimist. V tem razredu je jadralo kar 80 jadralcev. Rezultati ptujskih jadralcev pa so naslednji: Uroš Judež odlični 19., Jure Jauševec 33., Jure Medved 50., Gregor Gregorec 53., Niko Brumen 70. in Luka Vrbančič 78. Na takšne rezultate smo lahko ponosni vsi, ki živimo v notranjosti Slovenije. Upamo, da se bodo takšni rezultati ponovili 20. maja na Ptujskem jezeru, kjer bo potekala kriterijska regata v vseh razredih Laser.
Aleš Mesarič
Tenis • Še druga zmaga Ptujčanov
Igralci TK Nes Ptuj so tudi v drugem letošnjem nastopu v 2. državni teniški ligi za člane zabeležili zmago. Ta je bila še prepričljivejša kot v prvem nastopu, saj so tokrat ljubljansko Olimpijo premagali z najvišjim možnim rezultatom - 7:0.
Zmagovalna trojka, ki si je letos nadela ime Štajerska, je 28-kilometrsko progo skupaj zmogla v času 1:49:40, pred drugouvrščeno pa si je pritekla dobri dve minuti naskoka. Omenjeno prednost so si pritekli v prvem delu proge, v drugem pa so jo rutinirano nadzorovali in zadržali do konca. Poudariti je treba, da se ljubljanskega teka trojk udeležuje vedno več tekmovalcev iz tujine, ki povečujejo odmevnost prireditve. Za Andreja in Mirka je bil to zadnji test pripravljenosti pred 25. maratonom Treh src, ki bo potekal 21. maja v Radencih.
Uroš Esih
Ptujski jadralci odnesli 1. mesto Primorcem
Jadralci BD Ranca so se na Prvomajski regati, na kateri so jadrali 30. aprila in 1. ter 2. maja, odlično odrezali. Koprčanom je v rahlem vetru uspelo izpeljati 9 regat v razredu Laser Radial in 7 regat v razredu Optimist. Prvo mesto v razredu
Foto: SK
Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj)
Toni Hazdovac (TK Ptuj Nes)
Posamezni rezultati: Zajšek - Pevc 4:6, 6:3, 6:3; Hazdovac - Hotulev 6:1, 6:4; Jaklin - Cedilnik 6:1, 6:3; Gobec - Stražar 6:3, 6:2; Djurdjevič - Horvat 6:3, 6:0; Jaklin/Djurdjevič - Pevc/Stražar 5:7, 6:3, 6:4; Krajnc/Rola - Cedilnik/Hotu-lev 6:4, 6:1.
V	soboto ob 915 uri Ptujčani v derbiju kroga gostijo igralce TK Triglav Kranj.
JM
Judo • Uspešna sezona v SP za Klemna Ferjana
Slovenski reprezentanti v judu so zaključili letošnjo sezono v svetovnem pokalu, ki je bila po številu doseženih odličij ena najboljših doslej.
Slovenski judo že nekaj časa piše povsem novo zgodovino, ki je svoj vrhunec dosegla s prvim olimpijskim odličjem, ko je Urška Žolnir v Atenah osvojila bron. Za slovensko člansko reprezentanco pa nastopa tudi tekmovalec ptujske Drave Klemen Ferjan v kategoriji do 81 kg. V letošnji sezoni je osvajal najvišja mesta v svetovnem pokalu.
Velike uspehe in s tem doseg norme za Mediteranske igre in Svetovno prvenstvo je Klemen dosegel s 3. mestom na svetovnem A-pokalu v Pragi ter s 7. mestom na svetovnem super A-pokalu v Hamburgu.
V	začetku meseca maja je Klemen odpotoval v deželo juda Japonsko, kjer se bo na enomesečnih pripravah poskušal kar najbolje pripraviti za letošnji glavni tekmi. »Na Japonskem bodo judoisti iz celega sveta in nadejam se lahko dobrih dvobojev. Predvsem bom izboljšal fizično pripravljenost in taktiko med borbami ter se tako kar najbolje pripravil za nadaljevanje sezone« je pred odhodom dejal Klemen.
Klemen Ferjan bo tako v nadaljevanju sezone vsekakor največji up ptujskega športa, na Sredozemskih igrah konec junija v Almerii (Španija) kot tudi na Svetovnem prvenstvu sredi septembra v Kairu (Egipt). Tekmovanj na najvišji ravni letos je res še veliko, nič manj pomemben pa ne bo niti Evropski pokal Tre Torri (Italija).
Sebi Kolednik
Odbojka • 2. DOL - skupina za obstanek
2.	Krog: ŽOK Ptuj - Ljubljana II 3:0 (17, 16, 17)
Ptujčanke so v 2. krogu mini lige v boju za obstanek v 2. DOL za ženske na Ptuju gostile mlado ekipo iz Ljubljane, ki so jo visoko in zasluženo premagale.
3.	krog: ŽOK Ptuj - Braslovče 3:0 (15, 13, 17)
Ptuj: Mahorič, Lačen, Ljubec, Draškovič, Cvirn, Veršec, Bilanovič, Vidovič, Kos, Lorber, Robič, Švajger
V	3. krogu mini lige za obstanek v 2. DOL za ženske so Ptujčanke v sredo suvereno premagale tretjeligaško ekipo iz Braslovč in se na najlepši možni način poslovile od domače publike. Po treh zaporednih zmagah so najresnejše kandidatke za obstanek, ki si ga lahko zagotovijo že v soboto na gostovanju v Kamniku. Le težko je pričakovati, da bi tekmice prekinile niz zmag Ptujčank, ki traja že od 19. februarja, ko so zadnjič klonile proti ekipi iz Šentvida.
Ptujčanke po treh krogih brez poraza zasedajo 1. mesto v mini ligi za obstanek.
UG
Odprto pismo
Ljutomer, zibelka reje kasaških konj in prirejanja kasaških dirk
ODPRTO PISMO
Vlada republike Slovenije, Gregorčičeva ulica 20,1000 Ljubljana Predsednik vlade g. Janez Janša Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Dunajska 58, 1000 Ljubljana Ministrica ga. Marija Lukačič Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Kotnikova 38,1000 Ljubljana Minister dr. Milan Zver Od začetkov pred 130 leti do danes smo organizatorji reje kasaških konj in kasaških dirk sledili razvoju reje kasaških konj in kasaškega športa v Evropi in temu razvoju prilagajali tudi pravni red v kasaškem športu.
Kasaška zveza Slovenije, ki že od leta 1994 ureja rodovniške knjige, izdaja Kasaški koledar za posamezno leto, je usposobljena, da na podlagi Zakona o živinoreji (Ur. l. RS št. 18/02) in na podlagi Pravilnika o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v konjereji (Ur. l. RS št. 125/03 in 26/04) te naloge opravlja naprej kvalitetno.
Potrjevanje dveh krovnih organizacij s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v kasaškem športu je gospodarno zgrešeno. Reja kasačev in kasaške dirke, na katerih dokazujemo in potrjujemo naše rezultate selekcijskega dela v reji kasačev, je gospodarsko kmetijska dejavnost.
Nekdanji minister Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je 05. 04. 2004 izdal Zvezi društev kasaške centrale Slovenije odločbo za priznan status odobrene organizacije za zbiranje podatkov na kasaških tekmovanjih, kljub temu da je kršila določila Zakona o živinoreji (Ur. l. RS št. 18/02). Zveza društev kasaške centrale
Slovenije je svojim članom v letu 2003 in 2004 kakor tudi letos prepovedala tekmovati na kasaških dirkah, ki jih organizira Kasaška zveza Slovenije. Tekmovalci, ki so se udeležili kasaških dirk, ki jih je organizirala Kasaška zveza Slovenije, so bili kaznovani.
Osnovno pravilo Evropske unije je ne-diskriminatornost. Tudi v Zakonu o živinoreji (Ur. l. RS št. 18/02) je poglavje za prirejanje kasaških dirk pravilo nediskri-minatornosti. 49. člen Zakona o živinoreji, ki določa ugotavljanje delovnih sposobnosti kopitarjev na tekmovanjih, v petem odstavku navaja:
"Organizacije, ki organizirajo tekmovanje s kopitarji, morajo zagotavljati ne-diskriminatorni način udeležbe na konjeniških tekmovanjih, razen v naslednjih primerih:
-	če gre za tekmovanje s kopitarji registriranimi v določeni rodovniški knjigi z namenom izboljšanja pasme,
-	če gre za regionalna tekmovanja, namenjena selekciji kopitarjev,
-	če gre za zgodovinske in tradicionalne prireditve."
Kljub opozorilom Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS na nepravilnosti, ki jih dela Zveza društev kasaške centrale Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS ne ukrepa.
Sprašujemo se, ali odgovorni ljudje v določenih ministrstvih res spoštujejo našo kulturo, zgodovino, identiteto in dosežke naših prednikov, da bo tako, kot je bila že nekdaj, Slovenija tudi v bodoče svetleča zvezda v Evropski uniji. To, kar se danes dogaja pri vzpostavitvi novega reda v kasaškem športu, vodi k nazadovanju in propadu domače reje Ljutomerskega kasača, ki je ponesel prepoznavnost Slovenije po Evropi.
Po končani potrditvi Ljutomerskega kasača kot domače avtohtone tradicionalne pasme je bil napravljen prvi korak po spre-
jetju Amandmaja v Državnem zboru Republike Slovenije 21. 05. 1996. Ob sprejemu Zakona o Lipici, 21. 05. 1996, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Dodatni sklep o nujnosti ureditve sistemskih pogojev za ohranjanje reje in promocijo Ljutomerskega kasača. Za izvedbo tega sklepa sta bila zadolžena Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Minister za šolstvo in šport.
Upamo, da bodo pristojna ministrstva uredila vse, kar je bilo sprejeto v Državnem zboru Republike Slovenije in da bo reja kasačev in kasaške dirke primerljiva s pravnimi ureditvami z ostalimi članicami Evropske unije.
Vsi predlagatelji tega pisma želimo, da ministrstva na tem področju ukrepajo s ciljem razvoja reje kasaških konj in uspešne organizacije kasaških dirk.
S spoštovanjem!
Predsednik kasaške zveze Slovenije mag. Janez Slavič, univ. dipl. ing. agr.
Podpisniki: župan občine Ljutomer g. Jože Špindler, župan občine Ormož g. Vili Trofenik - poslanec državnega zbora, župan občine Križevci g. Feliks Mavrič, župan občine Veržej g. Drago Legen, župan občine Razkrižje g. Stanko Ivanušič, župan občine Gornja Radgona g. Anton Kampuš, župan občine Radenci g. Jože Toplak, župan občine Sveti Jurij g. Anton Slana, župan občine Cerkvenjak g. Anton Kraner, župan občine Murska Sobota g. Anton Štihec, župan občine Tišina g. Jože Po-redoš, župan občine Beltinci g. Milan Kerman, D. S. Marjan Maučec, Feri Horvat, poslanec DZRS, Geza Džuban, poslanec DZ, župan občine, župan občine Dobrovnik g. Marjan Kardinar, župan občine Turnišče g. Jožef Kocet, župan občine Cankova g. Drago Vo-grinčič
Planinski kotiček
Na Golico
Planinsko društvo Maks Meško iz Ormoža vabi v okviru planinskega krožka v nedeljo, 22. maja, na izlet na Golico (1835 m). Golica je verjetno najbolj znana po belih ključavnicah - narcisah. Ko cvetijo, se Golica premeni v neke vrste romarsko goro. Pa tudi sicer je Golica precej obiskana gora, ker je lahko dostopna. Najbolj znano izhodišče za vzpon je Planina pod Golico. Od tam vodi h Koči na Golici kar nekaj poti. Izbrali so takšno pot, ki jo bodo otroci zmogli, zato pričakujejo številno udeležbo otrok in staršev.
Zbirališče bo pred gradom Ormož (5.00),OŠ Kog (4.30), OŠ Ivanjkovci (5.30) in OŠ Tomaž pri Ormožu (5.40). Izlet je primeren za vse starostne skupine, cena pa je za člane PD 3500 SIT, za nečlane 4500 SIT, za otroke pa 2000 SIT. Hrana je iz nahrbtnika. Izlet vodita Fabjana Lah in Marjan Kukovec z mentorji planinskih krožkov.
Prijave sprejemajo Jože Žnidarič, TSO, Pavlina Ravšl, Marjan Kukovec (tel.: 041 698 741) in Adam Antolič, OŠ Miklavž. Dodatne informacije so na voljo tudi na info@pdrutvo-mmormoz.si
vki
Pohod po Muški planinski poti
PLANINSKO DRUŠTVO HAJDINA ORGANIZIRA POHOD PO MUŠKI PLANINSKI POTI (KOZJAK), in sicer V NEDELJO, 22. MAJA 2005.
Pohodniki se zberemo v nedeljo zjutraj ob 7. uri pred Osnovno šolo Hajdina.
Hoje je 4 do 5 ur in je primerna za vse pohodnike. Hrana iz nahrbtnika oziroma v koči.
Vrnili se bomo v zgodnjih popoldanskih urah.
Prijave oziroma informacije zbirata Jakob Kokol, tel. 041 806 678, in Jože Majerhofer, 041 326 915. Vabljeni!
V živosrebrno Idrijo z okolico
Za Idrijo, eno najstarejših slovenskih mest, ste prav gotovo že slišali. Zato pa je vprašanje, koliko jo tudi zares poznate. Ne bom odkril nič novega, če vam govorim o rudarstvu v Idriji, kjer so kopali živo srebro, govorim o klavžih, čipki in idrijskih žlikrofih. Verjamem pa, da marsikdo še vsega tega ni videl v živo. Tako vam v okviru izleta PD Ptuj ponujamo priložnost, da si vse to ogledate pod strokovnim vodstvom.
Aktiven, poln in zanimiv dan se bo zgodil v soboto, 21. maja 2005. Dobimo se pred železniško postajo na Ptuju ob 7. uri. Še pred tem pa se je potrebno do četrtka, 19. maja 2005, oglasiti v pisarni PD Ptuj ali me poklicati in poravnati ceno izleta, ki znaša 3.100 SIT za mlade do 26 let in 3.800 SIT za tiste malo starejše. V ceni je všteto strokovno vodenje, vstopnine, prevoz s posebnim avtobusom, organizacija. Z izleta se bomo predvidoma vrnili do 22. ure. Zraven vzemite primerno obleko in obutev (planinski čevlji), nekaj pijače in hrane ter še kakšno rezervno oblačilo (majica, nogavice) ne bo odveč. Na izletu bo mogoče dobiti kosilo v enem od znanih idrijskih gostišč. Triurna hoja bo lahkotna in bo potekala po položnem in nezahtevnem terenu. Vodil vas bom Peter Šilak s sovodniki.
Peter Šilak
Foto: AM
Foto: Ue
4. ptujski triatlon
Sobota v znamenju triatlona
V soboto, 14. maja 2005, bo v organizaciji Kluba ptujskih študentov in Tekaškega kluba Maraton Ptuj potekal že četrti Ptujski triatlon.
Gre za najbolje organiziran triatlon v Sloveniji po mnenju udeležencev in enega najbolj množičnih triatlonov pri nas. Zaradi relativne nezahtevno-sti ni priljubljen samo med športniki, temveč tudi med rekreativci. Posebej zanje so organizatorji letos dodali še tekmovanje v krajši disciplini super sprint.
Celotna prireditev se bo letos imenovala Dan triatlona. V Termah Ptuj bo veselo že ob 9.30, ko se bo začel dvig štartnih številk za vse udeležence. Tekmovanje se bo začelo ob 11.40 z akvatlonom za otroke in nadaljevalo ob 12.30 s startom super sprint triatlona, ki od udeležencev zahteva samo 300 m plavanja, 8 km kolesarjenja, 2 km teka. Prireditev bo seveda doživela vrhunec s klasičnim sprint triatlonom (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka) s startom ob 14. uri. Prireditev bo trajala do večera: zaključila se bo ob 18. uri z žrebanjem praktičnih nagrad.
Tekmovalci bodo razdelje-
Zmagoslavje ob zmagi nad samim sabo
ni v več kategorij. Če v kateri izmed njih ne bodo prijavljeni vsaj štirje tekmovalci, se bodo kategorije združile po pravilih Triatlonske zveze Slovenije. Najbolje uvrščeni v absolutni kategoriji bodo prejeli denarne nagrade: denarni sklad za kategorijo top 5 (M = Ž) v sprint triatlonu je 300.000 SIT. Po tekmovanju bo poskrbljeno za hrano in
pijačo za vse udeležence tekmovanja. Vsak udeleženec bo ne glede na dosežen rezultat prejel majico, izmed vseh tekmovalcev pa bo izvedeno še žrebanje praktičnih nagrad. Klub ptujskih študentov bo kot vsako leto še posebej nagradil tudi svoje najbolje uvrščene članice in člane.
Klub ptujskih študentov je v želji opogumiti čimveč lju-
di, da se preizkusijo v tej zanimivi športni panogi, letos kot novost organiziral tudi projekt Šola triatlona, v okviru katerega je pod budnim očesom znanega ptujskega triatlonca in člana kluba Mihe Brodnjaka več kot deset Ptujčanov pridno treniralo že nekaj mesecev.
Vodja projekta Jernej Oblak je posebej za Štajerski tednik povedal: »Triatlon je med slovenskimi in tudi svetovnimi športniki zelo priljubljena in cenjena panoga, saj zahteva znanja in spretnosti iz izjemno raznolikih športnih disciplin. Posebej Ptujskega triatlona pa se radi udeležujejo tudi rekreativci, ki lahko tako s ponosom pritrdilno odgovorijo na geslo slovenske akcije: »Si upaš na triatlon?« Zelo zanimiv pa je triatlon tudi za gledalce, zato vljudno vabimo odrasle, otroke, starše in vse, ki si želijo preživeti lep dan v Termah Ptuj, da z nami preživijo to soboto na svežem zraku.«
Nina Milošič
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U -14, veteranski ligi MNZ Ptuj
1. SML
REZULTATI 22. KROGA:
Rudar Velenje - Aluminij 2:0, CMC Publikum - Olimpija 5:1, HIT Gorica - Mura 0:0, Bilje Primorje - Maribor 1:3, Slovan - Koroška Dravograd 1:6, Domžale - Triglav 0:0, Koper - Factor 7:1
1.	ALUMINIJ 22 15 1 6 61:32 46
2.	KOPER 22 14 3 5 68:32 45
3.	MARIBOR 22 13 6 3 49:23 45
4.	HIT GORICA 21 14 3 4 47:27 44
5.	PRIMORJE 22 12 4 6 48:32 40
6.	RUDAR (V) 21 10 5 6 40:32 35
7.	MURA 22 11 1 10 47:48 34
8.	TRIGLAV 22 9 4 9 30:32 31
9.	DOMŽALE 22 7 3 12 29:43 24
10.	OLIMPIJA 22 6 4 12 17:27 22
11.	FACTOR 22 6 3 13 23:51 21
12.	PUBLIKUM 22 5 5 12 37:48 20
13.	SLOVAN 22 5 2 15 29:64 17
14.	DRAVOGRAD 22 2 4 16 22:56 10
DRUGI PORAZ MLADINCEV, DRUGA ZMAGA KADETOV ALUMINIJA
V 22. krogu 1. slovenske mladinske nogometne lige so mladinci Aluminija v Velenju proti domačemu Rudarju doživeli drugi zaporedni poraz v tem prvenstvu. Do zmage so velenjski »knapi« prišli z boljšo igro v drugem polčasu. Bolj uspešni pa so bili kadeti, ki so slavili minimalno zmago, ki je druga zapored in je še kako prav prišla pred zaključkom prvenstva.
RUDAR VELENJE - ALUMINIJ 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Rajkovič (67), 2:0 Grbič (89)
ALUMINIJ: Rozman, Gaj-šek, Mlinarič, Fruk, Tišma, Marinič (od 70. Breg), Jus, Kelenc, Gorani (od 62. Toplak), Dugulin, Šimenko.
1. SKL
REZULTATI 22. KROGA:
Rudar Velenje - Aluminij 0:1, CMC Publikum - Olimpija 3:0, HIT Gorica - Mura 0:0, Bilje Primorje - Maribor 0:5, Slovan - Koroška Dravograd 0:3, Domžale - Triglav 2:2, Koper - Factor 4:0
1.	MARIBOR 22 19 2 1 82:13 59
2.	HIT GORICA 21 16 5 0 50:16 53
3.	CMC PUBLIKUM 22 13 4 5 43:20 43
4.	FACTOR 22 9 7 6 26:26 34
5.	OLIMPIJA 22 9 4 9 20:42 31
6.	DOMŽALE 22 8 6 8 37:33 30
7.	KOPER 22 9 2 11 34:42 29
8.	RUDAR (V) 21 8 2 11 33:40 26
9.	MURA 22 7 3 12 32:38 24
10.	-PRIMORJE 22 6 6 10 21:31 24
11.	TRIGLAV 22 7 2 13 37:47 23
12.	SLOVAN 22 5 5 12 17:37 20
13.	DRAVOGRAD 22 4 7 11 27:46 19
14.	ALUMINIJ 22 5 1 16 19:45 16
RUDAR VELENJE - ALUMINIJ 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Rotman (57) ALUMINIJ: Planinc, Miha Lešnik, Mihi Lešnik, Jevšinek, Medved, Lah, Furek, Tement, Rotman (od 82. Levart), Haj-šek (od 76. Justinek), Vertuš (od 65. Krajnc).
1. SNL - U-14
REZULTATI 22. KROGA:
Aluminij - Arcont Radgona 1:1, NŠ Drava Ptuj - Maribor 0:8, Le cog sportif - Šmartno 2:1, Rudar Velenje - ABC Po-murka 0:1, Nafta - Železničar 2:2, Kovinar - Koroška Dravograd 0:4
1.	MARIBOR 22 20 2 0 154:5 62
2.	DRAVOGRAD 22 16 2 4 61:19 50
3.	PUBLIKUM 22 15 2 4 59:21 47
4.	ABC POMURKA 22 14 2 6 49:26 44
5.	ALUMINIJ 22 13 3 6 50:29 42
6.	NAFTA 22 12 2 8 51:48 38
7.	ARC. RADGONA 22 10 4 8 45:21 34
8.	ŠMARTNO	22 7	6	9	39:51	27
9.	RUDAR (V)	22 6	6	10	34:38	24
10.	ŽELEZNIČAR	22 6	2	14	35:92	20
11.	LE C SPORTIF	22 5	2	15	36:72	17
12.	DRAVA PTUJ	22	5	2	15	36:72	17
13.	KOVINAR	22 4	0	18	13:91	12
14.	POHORJE	22 2	1	18	13:86	7
ALUMINIJ - ARCONT RADGONA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 S. Krajnc (34), 1:1 Jelen (49)
ALUMINIJ: Medved, Dirn-bek, D. Krajnc, Lončarič, Mlakar, Šešo, Kamenšek (od 65. Perič), S. Krajnc, Mezna-rič, Pečnik (od 60. Hajšek), Kurež.
NŠ DRAVA PTUJ - MARIBOR 0:8 (0:1)
STRELCI: 0:1 Gašperšič (29), 0:2 Bresar (38), 0:3 Ga-šperšič (39), 0:4 Grajfoner (43), 0:5 Gašperšič (56), 0:6 Frumen (61), 0:7 Grajfoner (63), 0:8 Rebernišek (70. avtogol)
NŠ DRAVA PTUJ: Zagor-šek, Ljubec, Krajnc, Muršec, Kozar, Menoni, Serdinšek (od 46. Rebernišek), Gril (od 45. Kozel), Petek (od 36.
Matjašič), Drevenšek (od 55. Strelec), Vinkovič (od 57. Še-gula).
VETERANI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 12. KROGA:
Pragersko - Loka Rošnja 5:0, Polskava - Prepolje 3:1, Lovrenc - Apače 2:0
1.	HAJDINA 10 8 2 0 48:12 26
2.	LOVRENC 11 6 3 2 22:12 21
3.	LOKA ROŠNJA -311 5 1 5 21:26 13
4.	POLSKAVA 10 3 3 4 15:18 12
5.	APAČE 10 3 3 4 13:26 12
6.	PRAGERSKO -1 10 2 2 6 17:31 7
7.	PREPOLJE 10 0 4 6 10:21 4 VZHODNA SKUPINA REZULTATI 12. KROGA:
Savaria Rogoznica - Tržec 2:1, Gorišnica - Leskovec 4:1, Markovci - Grajena 1:1, Mar-kovci - Grajena 1:1
1.	GORIŠNICA 10 7 1 2 26:17 22
2.	ROGOZNICA 10 5 3 2 23:16 18
3.	TRŽEC 11 5 3 3 18:14 18
4.	GRAJENA 10 3 5 2 17:20 14
5.	DORNAVA 10 2 5 3 19:17 11
6.	MARKOVCI 11 2 3 6 20:32 9
7.	LESKOVEC 10 1 2 7 33:40 5
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Rekreacijska - občinska liga malega nogometa Majšperk
1.	NARAPLJE	5
2.	PTUJ. GORA I.	5
3.	ŠD MAJŠPERK	5
4.	ŠD MEDVEDCE	5
5.	ŠD STOPERCE	5
6.	ŠD BREG	5
7.	ŠKD SESTRŽE	5
8.	PTUJ. GORA II.	5
9.	PTUJ. GORA OŠ	5
10.	ŠD PODLOŽE	5
5 0 4 0 3 1 3 1 3 0 2 0 1 1 1 1 1 0 0 0
26:4 15 26:4 12
1	17:10 10 1 16:10 10
2	21:16 8:12 9:11 4:16 6:16 2:36
Rezultati tekem 5. kroga (6. 5. 2005, organizator ŠD Ptujska Gora):
ŠD Podlože - ŠD Medvedce 0:3 B. B., ŠD Ptujska Gora OŠ - ŠD Ptujska Gora I. 0:6, ŠD Majšperk - Naraplje 0:2, ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Stoperce 0:3, ŠKD Sestrže - ŠD Breg 3:1.
Pari 6. kroga (14. 5. 2005, organizator ŠD Stoperce): ŠD Breg - ŠD Ptujska Gora I. (20.00), ŠKD Sestrže - ŠD Podlože (20.40), ŠD Stoperce -ŠD Ptujska Gora OŠ (21.20), ŠD Medvedce - ŠD Majšperk (22.00), Naraplje - ŠD Ptujska Gora II. (22.40).
Aleš Bedenik
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA - PARI 29. KROGA - SOBOTA ob 19.00: CMC Publikum - HIT Gorica, NEDELJA ob 17.00: KD Olimpija - Drava, Primorje Ajdovščina - Domžale.
LIGA ZA OBSTANEK - PARI 29. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Ljubljana - Maribor Pivovarna Laško; NEDELJA ob 17.00: Bela krajina - Zagorje, Mura - Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 29. KROGA - NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Factor, Krško
-	Izola Argeta, Livar - Šmartno, Nafta - Supernova Triglav, Dravinja
-	Koroška Dravograd, Svoboda - Rudar Velenje
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Kovinar Štore - Pohorje, Ver-žej - Paloma, Bistrica - Stojnci, Zavrč - Šoštanj, Črenšovci - Tišina; NEDELJA ob 17.00: Holermuos Ormož - Šmarje pri Jelšah, Križevci
-	Železničar.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTAob 17.00: Zreče - Rogaška Crystal, Brunšvik - Kovinar Ferina, MU Šentjur - Boč, AJM Kungota - Gereč-ja vas Unukšped, Malečnik - Središče, Tehnotim Pesnica - Oplotnica, Šentilj Jarenina - Mons Claudius.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Dornava - Cirkulane, Markovci - Videm, Mark 69 Rogoznica - Gorišnica; SOBOTA ob 19.00: Pod-lehnik - Slovenja vas; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Hajdina; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Podvinci
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Apače - Zgornja Polskava, Spodnja Polskava - Pragersko, Leskovec - Tržec
VETERANSKA LIGA - ZAHODNA SKUPINA
PARI 13. KROGA - PETEK ob 17.30: Apače - Polskava, Prepolje -Pragersko, Loka Rošnja - Hajdina.
VZHODNA SKUPINA - PARI 13. KROGA - PETEK ob 17.30: Grajena -Gorišnica, Leskovec - Savaria Rogoznica, Tržec - Dornava
ROKOMET
POVRATNE POLFINALNE TEKME 1. A SR MOŠKI
NEDELJA ob 20.00: Jeruzalem Ormož - Gorenje. Tekma Celje Pivovarna Laško - Termo bo v soboto.
1.	B SRL
PARI 22. KROGA: Velika Nedelja - Gorišnica (sobota, ob 19. uri), Mitol Sežana - Pekarna Grosuplje, Ribnica - Slovan, Dobova - Sevnica. Vnaprej odigrano srečanje: Cerklje - DOL TKI Hrastnik 32:39.
Danilo Klajnšek
TENIS
2.	državna liga - člani
V	4. kolu se bodo igralci TK Nes Ptuj v derbiju kroga na domačih igriščih v Termah Ptuj v soboto ob 915 pomerili z ekipo kranjskega Triglava.
Turnir do 12 let na Ptuju
Na teniških igriščih tenis kluba Luka na Ptuju bo 14. in 15. maja potekal kvalifikacijski turnir TZS za igralce in igralke do 12 let (Round Robin 7). Na njem naj bi nastopilo mnogo mladih talentov iz severovzhodnega dela Slovenije. Najboljši po skupinah se bodo uvrstili v finale A, tretje- in četrtouvrščeni pa v finale B, ki bo čez 14 dni na igriščih v Radencih, ko se bo igralo za tako imenovani pokal Eskimo.
V	TK Luka se za turnir vneto pripravljajo in pričakujejo, da se bo turnirja udeležilo čim večje število igralcev in gledalcev. Poskrbeli pa bodo tudi za prehrano tekmovalcev, saj bodo vsi deležni brezplačne malice.
Vabljeni vsi ljubitelji tenisa!
Predsednik TK Luka, Robert Merc
PLAVANJE
SPORED PLAVALNEGA MITINGA - POKAL TERME 2005!
Sobota, 14. maj 2005 - dopoldan (začetek ob 9.30)
-	50 metrov prsno - predtekmovanje
-	100 metrov delfin
-	100 metrov prosto
-	200 metrov mešano
-	400 metrov prosto
-	štafeta 4 x 50 metrov prosto
Sobota, 14. maj 2005 - popoldan (začetek ob 16.00)
-	50 metrov delfin
-	100 metrov prsno
-	100 metrov hrbtno
-	200 metrov prosto
-	800 metrov prosto
-	50 metrov prsno - finale
Nedelja, 15. maj 2005 - dopoldan (začetek ob 9.30)
-	50 metrov prosto - predtekmovanje
-	50 metrov hrbtno
-	200 metrov prsno
-	štafeta 4 x 50 metrov mešano
-	1500 metrov prosto
-	50 metrov prosto - finale
David Breznik
STRELSTVO
V soboto, 14., in nedeljo, 15. maja, bo v Strelskem centru Gaj na Pra-gerskem potekalo strelsko tekmovanje za Grand Prix Slovenije. Tekmovanje v streljanju s puško šibrenico bo tokrat organizirano za disciplini trap in skeet.
Prejeli smo
Ali so predstavniki Slovenije v imenu države protiustavno priznali oz. se poklonili primatu Katoliške cerkve?
Pogreba starega papeža in ume-stitvene maše novega papeža so se v imenu Slovenije udeležili mnogi državni funkcionarji, med njimi tudi predsednika države in vlade.
Pogreb in maša sta obreda Katoliške cerkve (KC). Ali se lahko predstavniki države udeležujejo verskih obredov? Če so država in verske skupnosti ločene, ali ni odgovor: ne? Če pa se ti kljub temu udeležujejo verskih obredov, v čigavem imenu to storijo? Ker so po ustavi predstavniki države predstavniki vseh državljanov, je jasno, da se udeležijo teh obredov v imenu vseh državljanov. Tudi v imenu protestantov, budistov, ateistov v imenu tistih, ki jih je npr. KC izobčila oz. večno preklela, v imenu dojenčkov, ki so bili brez svoje privolitve vrženi v KC in so po nauku KC postali njena last, pri čemer jim je ta cerkev celo posegla v njihovo duševnost, saj jim je v dušo vtisnila, kot sama trdi, neizbrisno duhovno znamenje, v imenu tistih, ki so iz KC izstopili, pa so kljub temu še vedno v tej cerkvi, kajti z izstopom se v bistvu izgubijo samo pravice, dolžnosti pa ne, saj ostane notranja zakramentalna vezanost na božje in cerkvene zakone. Ali so imeli dovoljenje navedenih, da so se v njihovem imenu udeležili verskih obredov KC? Kajti svoboda veroizpovedi, ki jo zagotavlja ustava, pomeni tudi to, da se predstavnik države ne sme udeležiti verskega obreda neke verske skupnosti v imenu državljana, niti na simbolni ravni ne, če za to nima njegove privolitve. Ravno to je tudi eno izmed biti načela ločenosti verskih skupnosti in države - zaščita ljudi pred dejanji države, ki niso v skladu z njihovo svobodo vesti.
Če predstavniki države za udeležbo pri obredih KC nimajo dovoljenja svojih državljanov, posebej tistih, ki niso katoliki, se postavi vprašanje, ali se državni predstavniki ne postavijo proti njim, v kolikor se ti z njihovo udeležbo ne strinjajo? Ali jih ne tretirajo samo kot sredstvo za dosego svojih ciljev? Ali da bi se prikupili cerkvenim dostojanstvenikom? Ali pa, da bi samo izpolnili svojo obveznost, ki so jo kot dojenčki dobili s krstom, in sicer, da so cerkvenim predstojnikom poslušni in jih ubogajo ter kot odrasli, tudi z udeležbo na verskih obredih, hote ali nehote priznavajo svetovno nadoblast KC?
Verski obred izhaja iz katoliškega nauka. Nauk KC pozna smrtne kazni zaradi mnogih moralnih prekrškov (homoseksualnost, čarovništvo, prešuštvovanje Ta nauk velja tudi v Sloveniji. Ne gre torej za nekaj, kar bi spadalo v zgodovino, temveč gre za sedaj veljavni nauk, gre za nauk, ki ima zelo krvave temelje, kar se je pokazalo tudi v 20. stoletju. Ker nauk KC ne ščiti življenja ljudi, temveč je mogoče te v določenih primerih celo pobiti, je v nasprotju s 17. členom ustave o nedotakljivosti človekovega življenja.
Predsednik vlade se je v Vatikanu poklonil novemu papežu. Kako je mogoče to tolmačiti? Ali kot priznanje, da ima katoliški nauk primat nad slovenskim pravom, kajti KC uči svoje vernike, da so po vesti dolžni, da ne sledijo predpisom Slovenije, če ti nasprotujejo naukom evangelija? Ali je mogoče predsednik vlade s tem celo priznal, da je samo papež tisti, ki lahko sodi državnim poglavarjem, kar določa kanon 1405 Zakonika cerkvenega prava? Ali lahko torej samo novi papež, bivši inkvizitor Svetega sedeža, sodi predsedniku Slovenije? Če je odgovor da, ali ni potem Slovenija last Svetega sedeža?
Če se predstavniki države udeležijo verskega obreda KC, ali država Slovenija s tem ne potrjuje navedenega protiustavnega nauka? Ali se država strinja z nečim, kar ne jamči niti osnovne pravice ljudi
v Sloveniji, to pa je nedotakljivost njihovega življenja in kar je zelo sovražno do mnogih kategorij ljudi v Sloveniji.
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, zanj odvetnik Vladko Began
Odprto pismo ormoškemu županu
Spoštovani gospod župan Vili Trofenik!
Glede na dogajanja na zadnji seji OS Ormož, ki je bila 03. 05., in seveda glede na vaše pojmovanje demokratičnih načel, sem se odločil, da vam zastavim javno vprašanje. Več kot očitno je, da je le na tak način možno dokazati, da vse še zdaleč ni tako kot želite prikazati. Kot župan imate možnost, da mi na seji odvzamete besedo, nad mano kričite in me celo označujete z lažnivcem. Možnost imate, v nobenem primeru pa nimate te pravice! S tem svojim početjem pa seveda kažete svojo kulturo, predvsem pa verjetno tudi pomanjkljivo vzgojo v otroštvu. Morda pa je to vaše obnašanje posledica tega, da se je vaša politična pot začela že v časih komunistične diktature in pač ne morete iz svoje kože ... Naravnost neizpodbitno pa je, da ste prav na zadnji seji prekoračili vse meje dobrega okusa, pa tudi razuma!
No, pa pojdimo lepo po vrsti. Moja pripomba ob sprejemanju zapisnika prejšnje, 23. seje je bila popolnoma umestna. Na triindvajseti seji smo svetniki sprejeli sklep, da se pooblasti župana, da sklene prodajno pogodbo z najugodnejšimi ponudniki izbranimi na javnem razpisu za javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin. Prav zato me je začudilo, ko sem prebral razpis, ki je bil objavljen na inter-netni strani občine Ormož. Pod prodajnimi pogoji je pod točko "e" pisalo: "Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki je ponudil najugodnejšo ceno, je izključena. Župan oziroma komisija lahko ustavi začeti postopek do sklenitve pravnega posla." To seveda lahko razumemo tudi takole: Če
najugodnejši ponudnik za katero od parcel ne bo po meri župana, oziroma komisije, pač ne bo nič iz kupčije. Igra mačke z mišjo ... Če je to možno, potem pa res ne vem, zakaj sploh občinski svetniki dajemo županu pooblastila za sklenitev pogodbe, niti ne vem, zakaj smo sploh potrebni? Župan in komisija sta očitno nad vsem! Očitno pa sem s tem vprašanjem spet premočno stopil na žulj našega vsemogočnega župana, da si je ob koncu seje vzel pravico, da me je obtožil, da lažem! Najhuje pri vsem tem pa je to, da mi ni dovolil, da bi obrazložil! Vsak, ki je bolj pozorno prebral razpis, se je lahko prepričal, da nekaj ne "štima"! Bil sem celo obtožen, da so me ljudje, ki so baje bili pri njem v pisarni istega dne, kot je bila seja, "našuntali", da naj vprašam in podobno. Kdo so ti ljudje? Imajo ti ljudje ime in priimek?! Tega pa seveda gospod župan ni odgovoril. Najbolj pa mi je žal, da je snemalec odklopil kamero. Žal mi je, da ni snemal tistih žaljivk, ki so kar vrele iz ust našega župana. Mirne duše lahko napišem, da je take besede dokaj težko slišati od normalnega človeka! Ko pa si to privošči profesor fizike in matematike, poslanec v DZ R Slovenije in župan ene večjih slovenskih občin, potem se pa resnično sleherni od nas lahko vpraša le to: "Kje je ta naš župan študiral in do-študiral?"
To je pač demokracija po ormoško, ki jo lahko mirne duše imenujemo čista diktatura in poniževanje tistih, ki pač našemu ljubemu županu ne moremo prikimavati. Nismo namreč vsi izvoljeni svetniki bili na političnem izobraževanju, kjer bi se učili vljudno prikimavati. Nekateri pač nismo bili niti po meri oblasti bivše Jugoslavije, poniževali so nas tudi takrat! Vzdržali smo, vzdržal bom tudi jaz! Nisem namreč potomec ljudi, ki bi služili v času okupacije fašističnim veljakom, pač pa sem potomec zavednih Slovencev! Predvsem to si seveda štejem v čast, pa tudi to, da se niti jaz nisem udinjal komunistični oblasti. Tudi žaljivke sedanjega župana bom prenesel z močno
dvignjeno, s pokončno glavo! Močnejši sem od primitivcev!
Vas, spoštovani gospod župan, spoštovani Vili Trofenik, pa še enkrat sprašujem, in to javno: Zakaj je bil objavljen takšen razpis, kaj je pomenil že prej napisan zame in za mnoge sporen stavek? So kupci za določene parcele bili znani že vnaprej in ste jih želeli zaščititi na tak način? Je morda želel katero od parcel kupiti kateri od občinskih svetnikov in ste mu želeli ugoditi in si na tak način zagotoviti podporo v OS Ormož? Možnosti je seveda več. Katera je prava, to veste verjetno samo vi, morda pa tudi člani komisije. Kdo so tisti ljudje, ki so me po vaših trditvah "našuntali"? Ali pa ste morda kot že večkrat doslej bili stisnjeni v kot in ste se odločili za napad, da bi se tako obranili in hkrati prikrili tisto, kar pač spodaj podpisani ne bi smel vedeti? Veste, g. župan, napad ni zmeraj najboljša obramba, kajti vsaj v tem primeru vam že pošteno primanjkuje strategije, v nasprotnem verjetno res ne bi bilo toliko žaljivk v vašem odgovoru. Res nizkotno!
Upam, da bom dobil odgovor in najbolj srečen, spoštovani gospod župan, gospod Vili Trofenik, bom takrat, če mi boste, kot je vaša navada, odpisali v svojem stilu ... Zavedajte pa se tudi dejstva, da živimo v pravni državi. V njej imajo pravico do obrambe tudi najhujši kriminalci. Spodaj podpisani pa sem bil spet prikrajšan do svoje ustavne pravice. Moja pravica tudi po Poslovniku je, da imam pravico do replike, pravico povedati resnico! Odvzeli ste mi jo! S tem ste pa seveda spet pokazali svoje spoštovanje do različnosti. Svojega cilja pa ne boste dosegli, vsaj v mojem primeru ne! Dobro se zavedam, da je vaše izzivanje mene osebno vaš cilj. Moj cilj pa je vzdržati in vzdržal bom, tako kot sem vzdržal tudi na zadnji seji. Sveto namreč verjamem v večino naših občanov, ki ob vaših dokaj čudnih izpadih spoznavajo vašo resnično sliko in te slike se lahko le sramujete!
S spoštovanjem, Bogomir Luci
Piše: Rajko Topolovec
Dvojni jubilej abrahama v Kidričevem
Nadaljevanje iz številke 28
In še eden od pripetljajev samoupravnega socializma, ki je v TGA Boris Kidrič tudi svojstveno zaznamovan in je zanj celo samoupravljanje moralo iznajti novo ime - "družbeno varstvo samoupravljanja". Zgodba je sicer daljša, pa vendar na kratko: že sama zastarelost in izrabljenost giganta na Dravskem polju in seveda že opisane škodljivosti samoupravljanja so še samo prilivale olje na ogenj, da se je v avgustu 1983 še tako "profesionalno" samoupravljanje v TGA sesulo. Glasilo Komunist je za to samoupravno nezgodo v TOZ Proizvodnja, kjer naj bi se bilo to zgodilo, odkril poleg že na križ pribitega direktorja tega TOZDa, še nekaj verbalnih krivcev socialističnega samoupravljanja, kot: premalo komunistov, zatajitev DPO, neposlušnost sindikata, separatistično obnašanje vodilnih ... ! Izvršni komite ZK v Ptuju pa je nato "petelina", ki je, kot danes vemo, osem let
prezgodaj "zakikirikal", zraven pa še marsikaj ušpičil in se je celo brez KP posveta v Ptuju prijavil za generalnega direktorja TGA, nato še vrgel iz službe. Konec koncev na ljubo in srečo, pa je ta samoupravni škandal v TGA imel in še ima veliko zaslugo, da je namreč po tem dogodku za TGA končno posvetila zelena luč za že dolgo načrtovan MPPAL, čigar se druga faza kot dograditev elektrolize C, livarne livarskih zlitin in kapacitet reciklaže aluminija dejansko končuje ob petdesetletnici delovanja aluminija v Kidričevem.
Tudi pod firmo TALUM, kot smo pred tem že neštetokrat v medijih brali za TGA "Boris Kidrič", beremo nadvse zanimive naslove in mnenja, kot: Uspešna proizvodnja zeolitov v opuščeni glinici ..., Slamnati kupec za Silkem ..., Talum plačuje elektriko po najnižji ceni ..., Eles hoče Talum disciplinirati ... , Kako smo lastninili Ta-lum ..., Eles je skrbna Talumo-va mati ..., Talum naprodaj ..., Kupoprodaja Taluma - nova
znamenitost Kidričevega ... , Talumov menedžerski odkup ... , Prodaja Taluma ustavljena ..., Nekoč milijoni - danes sto-taki ... !
Nekoliko daljšo razlago si zagotovo zaslužijo nekateri od teh naslovov oziroma
mnenja, kot recimo: "Kako smo lastninili Talum", ko se je zadeva vrgla na plano v internem časopisu Aluminij ob trenutku Elesove prisvojitve Taluma dne 20. 12. 1998, ko mu Talum ni več mogel poplačati računov za elektriko. Ob tem "prvem lastninjenju Taluma", pa smo od 20. decembra 2002 do 2. decembra 2003 lahko prebirali in poslušali sestavke o še "drugem" lastninjenju Taluma, ki
pa je bilo še odmevnejše od prvega. Brali smo namreč, da bi radi menedžerski kupci iz samega Taluma, ki je že tako podcenjen, Talum kupovali s "Talumovim" (beri našim) denarjem ... , česar pa ni niti nihče uradno demantiral? Po vsem tem, kot se tudi za "državni intervencionizem" spodobi, je nato ta na vse to postregel z nerazumljivo filozofijo: "Potrebno se je zavedati, da v bistvu na koncu
Dvorišče tovarne z zalogo aluminija
kupnine ne plača kupec, temveč vedno kupljeno podjetje!" Po vsem tem pa nam državljanom ostane le še edino vprašanje, od kod potem Sloveniji "resnični denar" za odplačilo državnega dolga, ki je že skrb vzbujajoče visok in ga še vedno najemamo za tako željni cestni križ in ostale nujnosti v Sloveniji. Do takšne kupčije pa vendar ni prišlo, saj sta preostala dva kupca (najboljšega iz Švice so izločili) Talum in MAL iz bližnje Ajke ob Blatnem jezeru, kot že stara trgovska prijatelja pri odkupu Silkema in tudi sicer, od te kupčije odstopila. Hotela sta namreč, kot je bilo tudi uradno povedano, da jima državni Eles še naprej ostane "dobra mati"! Tako bi novi lastnik (kateri koli bi že bil) še naprej delal aluminij brez možne izgube zaradi eventualno visoke cene elektrike. Ob tem pa še samo to, da so bili pri tej kupčiji odrinjeni Talumovi delničarji, ki imajo nekaj manj kot 20 % vloženega kapitala v Talumu, oziroma jim v izvoru delnice predstavljajo še dolg iz začetka let naše osamosvojitve, ko še za plače Talum ni imel tekočega pokritja.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: arhiv
Ptuj • Spominjamo se ...
Ko oče nadaljuje sinovo delo
Franc Belšak - Simon je prav v teh dneh, 10. maja 1945, spregovoril Ptujčanom pred današnjo Mestno hišo, potem ko je kot predsednik Okrajnega odbora OF Ptuj prišel v spremstvu Haloške čete v osvobojeni Ptuj. Prav je, da njegovemu spominu posvetimo teh nekaj vrstic. Možakarju iz Muretin-cev, trdnemu kmetu, drobne postave z velikim in plemenitim srcem.
Ko so si po nadvse kruti zadušitvi upora, ki ga je vodil narodni heroj kmet Jože Lacko s Slovenjegoriško četo, prebivalci tega dela severovzhodne Slovenije opomogli, so jeseni 1943 prišli znova na ta teren politični aktivisti - partizani, da bi nadaljevali delo tam, kjer je smrt prekinila slovenjegori-ške upornike. Med temi aktivisti je bil tudi partizan Tone, sin Franca Belšaka. K ilegalnemu delu je Tone najprej pritegnil tiste, ki jih je kot domačin poznal, predvsem pa našel največjo oporo v prvih dneh in tudi pozneje pri svojem očetu, ki je postal vedno bolj znan v ilegalnem delu kot tovariš Simon.
Tedaj 44-letni kmečki gospodar, zaveden Slovenec, v mladosti Maistrov borec, sicer pa ugleden kmet, se je vključil z vso zagnanostjo v narodno osvobodilno gibanje in zanesljivo in množično pritegoval kmete Ptujskega polja ter bajtarje in viničarje Haloz v narodno osvobodilni boj. To v tistih krutih in krvavih dneh nemške okupacije, ki je uradno imela severovzhodno Slovenijo za nemško deželo, ni bilo lahko. Posledice takega delovanja pa so bile za vso družino največkrat uničevalne. Toda Simon, oče devetih otrok, se je temu boju pridružil z globoko vero, da je to edina, čeprav izredno težka pot. Že v mladosti je imel jasno opredeljene vrednote: delavnost, poštenost, pravičnost, narodna zavest ter zvestoba domovini, družini in zemlji.
Misliti le nase in čakati na
ugodne trenutke, ko lahko potegneš zase boljši kos, je bilo temu bistremu in delovnemu kmetu vedno tuje. Globoko je verjel v svoje delo in žrtvoval je vse, kar je od njega zahtevala njegova vest. V delo OF je vključil tudi člane svoje družine, ženo in starejše otroke, njegova hiša pa je bila ena najbolj zanesljivih partizanskih postojank.
Kadar koli se je pred aktiviste, tiste prve mesece ilegalnega dela in tudi kasneje, postavila navidezno nerešljiva naloga: ilegalni prehod čez Dravo, organizacija partizanske tehnike ali sprejetje 20- ali veččlanske skupine
partizanov, ki so prečkali ta teren, so rekli: "Gremo k Simonu." In potem je vse steklo.
Pozno v jeseni 1943 je postal član KPS. Vse dneve in noči je žrtvoval narodnoosvobodilnemu gibanju, nazadnje pa se je moral zaradi varnosti pridružiti partizanom. Tedaj je postal davek njegovega ilegalnega dela še večji. Nemci so zaprli ženo in starejše hčerke, mlajši pa so morali zapustiti dom. Najstarejši sin, partizan Tone, je padel 4. februarja 1945 v Gorišnici.
V pismu, ki ga je Tone poslal očetu na teren v Haloze,
je med drugim zapisal: "Verjemite, da Vas imam danes rajši kot kdaj koli, saj sem ponosen na svojega očeta, takega, ki ga ni v celem ptujskem okraju in še dalje okoli. Oče, saj bo prišlo boljše, ostanite zdravi in se pazite!
Trpiva in se boriva, da bova maščevala trpljenje naše matere Micke, Verone in Angele in "zidajva hišo" za Ivana, Petra, Hano, Margečko in za ves slovenski narod
Sinove smrti Simon ni nikoli prebolel. Med partizani je hodil bled in sključen, toda na mitingih in sejah je še bolj vztrajno klical na upor proti okupatorju in še bolj množično vključeval kmečke ljudi Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric v narodno osvobodilno gibanje. Po sinovi smrti je prevzel mesto okrajnega sekretarja KPS Ptuj, po osvoboditvi pa je postal prvi predsednik Okrajnega ljudskega odbora Ptuj.
Po vojni je požrtvovalno delal na vseh področjih, za katera je bil zadolžen, toda ves čas od maja 1945, ko se mu je znova zbrala družina na kmetiji, je poleg vseh zadolžitev tudi kmetoval. Ves čas boja, obnove in izgradnje naše domovine je z velikim čutom odgovornosti izpolnjeval postavljene mu naloge. Najboljše pa se je vedno počutil na svojem kmečkem dvorišču, med njivami in travniki in v njegovem vinogradu.
Vse življenje je bil vdan boju in delu za boljše življenje delovnega kmeta in za napredek vasi.
Stanko Lepej
Ptuj • O krvodajalstvu na Ptujskem
Kdor daruje kri, skrbi za svoje zdravje
Kljub občasni krizi v slovenskem krvodajalstvu, tega na Ptujskem oziroma na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice ni bilo čutiti, je povedala Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec, transf. med. V bolnišnici so imeli vedno dovolj krvi za njene potrebe oziroma bolnike, ki so se pri njih zdravili, kot tudi za potrebe bolnikov s Ptujskega, ki so se zdravili v drugih slovenskih bolnišnicah.
Res pa je, da potrebe po krvi naraščajo iz leta v leto tudi zaradi vedno zahtevnejših operacij, ki jih v preteklosti ni bilo. V letu 2003 je bilo vseh krvodajalcev 2922, lani 3026, statistika prvih štirih mesecev letos pa kaže, da jih je bilo v tem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 102 več. Odvzemov je bilo sicer nekoliko manj zaradi viroz. Novi zakon o delovnih razmerjih je ukinil dva prosta dneva za udeležbo na krvodajalskih akcijah, od uveljavitve pozna le enega, v nekaterih podjetjih, kjer se zavedajo čuta humanosti, pa so še ohranili dva prosta dneva za svoje krvodajalce. Ker v Območni organizaci-
ji RK še vedno niso uspeli rešiti vprašanja namestitve nove sekretarke, so na transfuzijskem oddelku ostali brez pravega kontakta s to organizacijo, ki je tudi najbolj zaslužna za to, da se krvodajalstvo ohranja in razvija kljub razmahu brezčutnosti. Zato so zelo hvaležni posameznim organizatorjem krvodajalskih akcij, ki skrbijo, da so že utečene krvodajalske akcije kljub temu dobro obiskane. Trudijo pa se tudi z novimi krvodajalci. Lani so se med prvimi odzvali v OŠ Ljudski vrt, letos so se jim pridružili ptujski gimnazijci, pred dnevi tudi zaposleni v OŠ Videm, Sela in Leskovec. Trudijo se, da bi se jim pridružili še dru-
gi, ob gimnazijcih tudi drugi srednješolci, računajo tudi na študentsko populacijo, ki za zdaj še odhajajo na odvzeme v mariborsko bolnišnico. Pridobili bi radi tudi ormoške krvodajalce, trenutno tam odvzeme opravljajo Ljubljančani. Predstojnica transfuzijskega oddelka ptujske bolnišnice Marija Šeruga Doliška je prepričana, da ni daleč čas, ko bodo odvzeme opravljali tudi v popoldanskem času oziroma ko bodo morali svoje delo prilagoditi ljudem oziroma jih opravljati takrat, ko bodo oni imeli čas. To postaja vse bolj aktualno, ker je v pripravi nova zakonodaja, ki naj bi odpravila še preostali prosti dan za odvzem.
S tem, ko nekdo daruje kri, naredi tudi nekaj dobrega za svoje zdravje, saj kri lahko daruje le zdrav človek. Ljudi namreč pred odvzemom pregleda zdravnik, če ima nekdo previsok krvni tlak, preveliko maščob v krvi, rumeni serum, ga napotijo k lečečemu zdravniku z vabilom, da se vrne, ko bo zdravstvene težave odpravil. Ljudem pred odvzemom krvi svetujejo uživanje lahke in nemastne hrane, ker je sicer kri "premastna", s tem se ognejo tudi morebitnim omedlevicam oziroma slabostim.
Slovensko krvodajalstvo temelji na anonimnosti in prostovoljnosti.
Od tod in tam
Zamušani • Zlatoporočenca Pintarič
Foto: Laura
16. aprila 2005 sta natanko po 50 letih slavnostno praznovala 50 let skupnega življenja Janez in Justina Pintarič..
Janez se je rodil v Zamušanih 27. 12. 1927, Justina pa 5. 4. 1934, prav tako v Zamušanih. Rojena sta bila v isti vasi, kjer sta tudi ostala vse življenje. Pridno sta kme-tovala, obdelovala svoj kos domače zemlje. Rodili so se jima trije otroci, sedaj pa sta dedek in babica 7 vnukom ter pradedek in prababica dvema pravnukoma. Z mnogim odrekanjem in trdim delom na kmetiji sta ustvarila lep dom svojim otrokom, ki sta jih vzgojila v delovne ljudi. Danes je njihova kmetija ena redkih, kjer že tretji rod živi v istem gospodinjstvu in obdeluje zemljo, ki sta ji zlatoporočenca posvetila svoje življenjsko delo.
Ur
Dornava • Zlatoporočenca Ciglar
Zlatoporočenca Franc in Terezija Ciglar ter vnukinja Sabina in vnuk Tadej
V	soboto, 30. aprila, sta bila za zlatoporočenca razglašena Terezija in Franc Ciglar iz Dornave 117.
Zlata nevesta Terezija, z dekliškim priimkom Horvat, se je rodila, 21. 9. 1935 v Strejacih . Po poklicu je kuharica. Poleg službe, dela na zemlji in skrbi za družino je še danes zelo aktivna v številnih društvih:pri krajevni organizaciji Rdečega križa, TED Lukari, pri društvu Kmečkih žena, ribiškem in upokojenskem društvu. Zlati ženin Franc je upokojeni strojnik in je delal pri Kmetijskem kombinatu Ptuj. Tudi možje aktiven v društvenem in družabnem življenju. Zakonsko zvezo sta sklenila 30. aprila na Polenšaku, po petdesetih letih pa sta jo najprej obnovila v družbi sorodnikov, prijateljev in znancev v dvorcu v Dornavi - slovesnost je vodil župan Franc Šegula - in župnijski cerkvi v Dornavi, kjer je obred vodil domači župnik Jože Kramberger.
V	zakonu so se jima rodili trije sinovi: Branko, Srečko in Drago, danes pa ju razveseljujejo vnukinje in vnuki Tadej, Sabina, Janja in Karmen. Zlatoporočenca Terezija in Franc Ciglar sta še vedno zelo vitalna in aktivna, veliko časa preživita z družino, rada pa gresta tudi med prijatelje.
MS
Sveti Jurij • Zaigrali Celjske grofe
Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je ob 100. obletnici rojstva rojaka dr. Branka Krefta v tamkajšnjem kulturnem domu minuli petek premierno zaigralo zgodovinsko dramo v petih dejanjih Celjski grofje, ki je nastala pod peresom dr. Krefta. Predstavo je zrežiral Ivo Žnidarič, zaigrali pa so: Franc Lančič (Herman II.), Franc Šijanec (Friderik), Slavica Trstenjak (Barbara), Danijel Močnik (Ulrik), Suzana Šijanec (Veronika), Alojz Štuhec (Jošt von Helfenberg), Franc Čuš (pater Gregor), Miran Šijanec (Eneas Silvius Piccolomi-ni), Janez Tibaut (sodnik), Boris Kovačič (pravdač), Primož Žnuderl (orožar), Branko Gerlilca (padar), Srečko Šijanec (pekovski mojster), Marko Ajec (trgovec) in Edi Sedmak (gvardijan celjskih minoritov). Kulise je izdelal Janko Kocbek, šepetalka pa je Manja Tišler. Ponovitev drame Celjski grofje v izvedbi gledališčnikov od Svetega Jurija ob Ščavnici bo to soboto, 14. maja, ob 20. uri na tamkajšnjem župnijskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v kulturnem domu.
Miha Šoštarič
Foto: arhiv
Foto: Laura
Predstavljamo • Turistična Agnecija Sonček
S Sončkom v Crno goro
Črna gora je dežela številnih naravnih posebnosti ter bogate zgodovine.
Na ozemlju, približno polovico manjšem od Slovenije, nam Črna gora nudi uživanje ob morju, odkrivanje starih mest, samostanov in cerkva, v notranjosti pa nas preseneti z visokimi gorami ter globokimi kanjoni.
Ob obali ...
Črna gora je znana zaradi svojih peščenih plaž. Na 293 kilometrov dolgi obali naj bi bilo namreč kar 58 kilometrov peščenih plaž. Najdaljša peščena plaža - Velika plaža - je dolga skoraj 13 kilometrov. Črnogorska riviera je primerna za obisk tudi izven glavne sezone, saj traja kopalna sezona od maja do oktobra, letno pa je kar 240 sončnih dni.
Središče turizma na obali predstavlja Budva, eno najstarejših mest na Jadranu. Danes je Budva živahno turistično mesto z bogatim nočnim življenjem, ki se odvija na promenadi ob morju, v restavracijah ter na vodi - na ladjah. Tako kot Sv. Štefan tudi staro mestno jedro Budve leži na otočku, ki je s peščenim nasipom povezan s kopnim.
Najbrž naj'bolj znano mestece na obali je Sv. Štefan, ki ga omenjajo že leta 1442. Zgradili so ga Paštrovići, pomembna dinastija črnogorskega primorja, da bi se zaščitili pred plenilskimi napadi s kopnega in morja. Pred približno 40 leti so Sv. Štefan spremenili v luksuzno turistično naselje, ki s svojim šarmom privablja mnoge znane obraze, kot so Ingemar Stenmark, Silvester Stalone, Claudia Schiffer, Sofia Loren, Boby Fisher in mnogi drugi.
Narava ...
Veliko turistov obišče Črno goro zaradi raznolike in nedotaknjene narave. Že podatek, da je 1/3 ozemlja zaščitenega, velik del celo z mednarodnimi zakoni in konvencijami, kaže na veliko naravnih posebnosti.
Skadarsko jezero, največje jezero na Balkanu, ki leži na meji med Črno goro in Albanijo, je med največjimi ptičjimi rezervati v Evropi ter eno izmed zadnjih gnezdišč pelikanov. Vožnja po jezeru je zaradi bogatega rastlin-
skega in živalskega sveta prav posebno doživetje.
V notranjosti je Črna gora precej gorata. Kar 48 vrhov sega čez 2.000 metrov. Eno izmed največjih posebnosti v tem delu, skupaj s kanjonom Tare, predstavlja pogorje Durmitorja s številnimi jezeri in kar 748 izviri pitne vode. Nasprotje visokim goram predstavljajo številni kanjoni. Najdaljši in najgloblji je kanjon Tare, ki je s svojimi 1.400 m najbolj globok kanjon v Evropi.
Zaradi svoje pestrosti in nedotaknje-nosti je Črna gora priljubljeno središče ljudi, ki ljubijo športne izzive, tudi ekstremne. Navtika, potapljanje, ribolov in lov, planinarjenje, alpinizem in prosto plezanje, kolesarjenje in »off road« ^ Neverjetno doživetje za avanturiste je tudi spust po reki Tari, ki je ena izmed mnogih rek, na kateri je mogoč rafting, vendar je edina reka v Evropi, katere voda je pitna od izvira do izliva, v dolžini 198 km.
Črna gora skriva veliko zanimivosti. Del jih lahko odkrijete skupaj z nami, če se odločite za raziskovanje Črne gore v okviru Sončkovega kluba. Ob Budvi, Sv. Štefanu in Skadarskem jezeru bomo obiskali še kraljevi park Miločer, kjer je letna rezidenca Kara-đorđevićev ter samostan Praskavica. Povzpeli se bomo na znameniti Lov-čen, natančneje na Jezerski vrh, kjer stoji mavzolej Petra II. Petrovića Njegoša. Ob povratku z Lovčena se bomo ustavili še v njegovi rojstni vasi Njeguši na pokušini pršuta.
Podali se bomo tudi proti jugu, najprej do Bara, kjer si bomo ogledali najstarejšo oljko na svetu, ustavili se bomo tudi v Ulcinju, priljubljenem letovišču, znanem predvsem po peščenih plažah. Nato nas bo pot peljala še čez mejo, v Albanijo.
Obiščite nas v kateri izmed naših poslovalnic v Mariboru, Ljubljani, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Novem mestu ali pa nas pokličite na klicni center (02 220 80 33) in si rezervirajte svoj termin. Na voljo smo vam tudi 24 ur na dan na spletni strani www.sonchek. com.
Reportaže • Kitajska in Tibet
Železna cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
V južni Kitajski povzroča tropska vročina precejšnje preglavice. S svojimi štiridesetimi stopinjami Celzija je prebivalce Shanghaia silila, da so iskali senco po parkih in v ležalnikih na ulici. Na odprtem so vztrajali do poznih nočnih ur, ko so se njihova betonska bivališča ohladila. Tudi ta primer potrjuje velikost Kitajske. V njej se menjavajo pokrajine in običaji, od vzhoda proti zahodu je precejšen časovni zamik, od severa proti jugu pa so velike klimatske razlike.
Pristaniško mesto je zanimivo že za-
radi evropskega videza. Skriva pa tudi nekaj znamenitosti: mestni vrt iz časov dinastije Ming, tempelj Jade Buddha, ki v svoji notranjosti čuva največji jantarjev Budin kip na svetu in še nekaj drugih templjev, cerkva in mošej. Spomeniki pričajo, da je bilo mesto križišče različnih narodov in kultur.
Hrana
Na jugu je postala drugačna in bolj raznolika tudi hrana, ki jo je bilo moč dobiti v lokalih. Ponudba se je po-stoterila zvečer, ko so se kot gobe po dežju na vsakem vogalu pojavile male kuhinje na triciklih, cizah in podobnih
Foto: Janez Jaklič
Hongkong je zahodno ogledalo Kitajske.
transportnih sredstvih. Kuram, racam, mačkam, psom in pižmovkam se je ob morju pridružila kopica morskih in rečnih dobrot, kot so želve, kače, ribe in školjke.
Kitajska kulinarična tradicija izvira iz davnine in se od pokrajine do pokrajine zelo razlikuje. Osnova prehrane je riž, pšenica in koruza, dopolnjujejo pa jo meso, morski sadeži in predvsem veliko zelenjave. Kitajska kuhinja uporablja tudi nenavadne sestavine, kot so kače, plavut morskega psa, morski polži in medvedove šape. Pogosto kombinira različne okuse, na primer sladko in kislo, značilna zanjo pa je obilna uporaba ostrih začimb. Nam nenavadna je tudi sestava obrokov. Drobno narezana hrana skrajša čas kuhanja in omogoča uporabo jedilnih paličic.
Čeprav je danes kitajska kuhinja razširjena in priljubljena po vsem svetu, sva do zadnjega vztrajala pri svojih zalogah in jajčnih jedeh. Vzrokov je bilo več. S kitajskega jedilnika je bilo nemogoče razbrati, kaj pravzaprav ponuja, če pa sva se odločila za konkretno jed, je to pomenilo smrtno obsodbo za raco, ribo ali podobno zverino, ki je čakala svojega gurmana v kletki na vidnem mestu pri vhodu v lokal. Vloga krvnika in kitajske začimbe so se mojemu želodcu močno upirale. Tudi notranjost kuhinj ni zbujala zaupanja. Po ostankih hrane na umazanih tleh in stenah si lahko ugotovil jedilnik za mesece nazaj. Na umazaniji so se pasli ščurki, miši, podgane in številni bacili, ki so v grozdih čakali na svoje žrtve.
Janez Jaklič Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • Predstavitev knjige o wellnessu
Z wellnessom do zdravja
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 10. maja mag. Slavka Gojčič predstavila svojo knjigo o wellnessu. Pri predstavitvi je sodeloval tudi Peter Vesenjak, eden od štirih uvodničarjev v knjigi.
Wellness turizem bo imel kot del gibanja za zdravo življenje in dobro počutje vedno večjo vlogo pri promociji zdravega načina življenja in povečevanju samood-govornosti ljudi za lastno zdravje. Po Vese-njakovem knjiga prihaja ob pravem času -v trenutku, ko je bila na državni ravni sprejeta Strategija razvoja turističnega proizvoda wellness in ko nastaja prvo združenje wellness ponudnikov Slovenije. Zaradi svoje sistematičnosti bo koristila vsem, ki so se lotili preoblikovanja svoje ponudbe, študentom in drugim pri razumevanju wellnes-sa tako v turističnem smislu kot tudi v njegovi družbeni vlogi.
Mag. Slavka Gojčič je ob predstavitvi knjige o wellnessu še posebej poudarila, da je od vsakega posameznika odvisno, kaj bo naredil s svojim življenjem, v 80-od-stotkih je naše zdravje
odvisno od nas samih. V tem trenutku je po podatkih samo tretjina Slovencev telesno aktivnih, zaskrbljujejo podatki o obolevnosti, o samomorih. Človek, ki ni zdrav, tudi ne more opravljati vseh dejavnosti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Avtorica prve knjige o wellnessu v Sloveniji mag. Slavka Gojčič v pogovoru s Petrom Vesenjakom, enim od štirih uvodničarjev v knjigi.
Sončkov klub v ČRNI GORI
2* Obala, vsebina kluba - avtobusni prevoz in 3 izleti (dopl. 15.900 SIT)
18.6./7D/P0L 39.900
Senikov klub v POREČU
2* hoteli, šport brez meja, popusti za otroka do 18 let
od 19.6y7D/POL od 40.900
NEUM
3* Stella, brezplačno za otroka do 12 let z dvema ali enim odraslim
do18.6/7D/POL 41.900 AVSTRIJA, ITALIJA, ŠVICA
3-dnevni avtobusni izlet, Renski slapovi, slovensko vodenje
3.6y3D/POL 41.900
Sončkov klub VRABCU
2* Girandella, mini klub, športne igre, brezplačno za otroka do 7 let
25.6,2.7/7D/POL 51.900
TUNIZIJA, Skanes
4* Rosa Beach, odhod letala iz Ljubljane, (14D od 94.300)
28.5.-18.5./7D/POL od 69.900
GRČIJA, Kreta
3* Orfeas Resort, polet letala iz U, (14D samo 105.900)
4.,11.,18.6/7D/POL 69.900
GRČIJA, Rodos
2* Als, polet letala iz Ljubljane, (14D samo 91.900)
5.6.-26.677D/NZ 69.900
TURČIJA, Alanija
3* Artemis Princess, aH iclusive letalo iz U, (14D od 110.400)
29.5.-19.6./7D/AI od 79.900
ŠPANIJA, Mallorca
2* Saga, polet letala iz Uubljane, (14D samo 119.500) 16.,23.6/7D/POL 86.900
SONČEK
TUI potovalni centar
Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tal. prodaja: 02/22 080 33 • www.sanchak.cam Worldof TUI
Foto: Arhiv
Kuharski nasveti
Sezam
Danes ni posameznika, ki že kdaj pa kdaj ne bi okusil dobrega, vendar nežnega okusa semen sezama. Okus sezama cenimo predvsem zaradi njegovih olj, ki spominja na orehe, in zlatih finih semen, ki so pogosti okras pekovskega peciva. Bela semena, ki jih najpogosteje uporabljamo, so olupljena semena, primerna za uporabo pri kvašenih vrstah peciva in kruha ter dobrodošla sestavina keksov. V kolikor semena potresemo po vrhu kvašenega ali drugega peciva, porjavijo.
Surova semena lahko zmeljemo v tabin oziroma neke vrste seza-movo pasto, ki jo na Bližnjem vhodu uporabljajo kot začimbo pri hladnih pirejih. Pasto izdelajo tudi iz pra-ženih, zmletih semen in jo uporabljajo kot začimbo pri številnih hladnih jedeh. Sezam pogosto uporablja tudi armenska, turška in grška kuhinja. Semena uporabljajo kot sestavino pri pecivi, ki ga pečejo, lahkih poletnih sladicah ali kot sestavino jedi. Velikokrat v recepturah najdemo kombinacijo belih in črnih sezamovih semen. V tej kombinaciji črnih in belih sezamovih semen gre bolj za pridobitev jedi na videzu, saj črna sezamova semena nimajo tako finega in izrazitega okusa kot bela semena.
V kuhinji zraven semen sezama danes vse pogosteje uporabljamo tudi sezamovo
olje, ki je priljubljen dodatek za okus pri hladnih jedeh ali izbranih solatah. Kitajsko in japonsko sezamovo olje pridobivajo iz praženih se-zamovih semen, ki v olju postanejo jantarne barve in mu dajejo izrazit okus. Sezamovo olje dodajamo za začimbo solatam, mnogi pa menijo, da so mesne jedi, pečene v ponvi, veliko okusnejše, če jih pečemo s pomočjo seza-movega olja.
Evropsko sezamovo olje pridelajo iz nepraženih semen sezama in je milega okusa in svetlo rumeno. Uporabljamo ga za pripravo vseh toplotnih postopkov, oziroma tako za kuhanje kot tudi pečenje. Njegov okus je blag in v malih količinah ne vpliva veliko na okus jedi. Svetlo rumeno sezamov olje, ki je na tržišču, pa je lahko še iz Indije ali Bližnjega vzhoda, za ta olja velja, da so veliko lažja, da jih lahko močno se-grejemo in so zelo okusna. V redkih izjemah pa lahko na policah zasledimo tudi črno
Mokri smrček
Suh smrček
Vprašanje bralke Sabine iz Ptuja: Imamo psička mal-težana. Opažamo, da ima kuža občasno zelo suh in vroč smrček. Ali je suh smrček znak, da ima kuža vročino oz. da je bolan. Kaj narediti v primeru suhega in vročega smrčka? Ali je potreben obisk pri veterinarju? Hvala za odgovor.
sezamovo olje, ki ga izdelujejo na Kitajskem, narejeno je iz črnih sezamovih semen in ga uporabljajo za tipične kitajske sladice ter kot dišavo pri pecivu.
Pri nas sezam še vedno najpogosteje uporabljamo za posip pri kruhu in pekovskemu pecivu. S tem, ko kruh potresemo s semeni sezama, vplivamo na okus kruha in na zunanji videz po peki. Posip lahko opravimo na več različnih načinov, potresemo lahko pekač, v katerem pečemo kruh, potresemo lahko surovo testo, ko fermentira, testo lahko v sezamu povaljamo, ko oblikujemo želeno obliko kruha in podobno. Da ostanejo semena sezama na kruhu, moramo poskrbeti, da je testo dovolj vlažno. Če ni dovolj vlažno, ga najprej
Odgovor: Če ima kuža hladen in vlažen smrček, pomeni, da je zdrav. Pri toplem in suhem smrčku je z živaljo nekaj narobe? Ta trditev je napačna. Obstajajo psi, ki imajo že od rojstva stalno suh in topel smrček, vendar so popolnoma zdravi. Če torej ne obstajajo nobeni drugi znaki, kot so apatičnost, odklanjanje hrane, vode, močan izcedek iz nosu, kihanje, kašelj, ni nobenih razlogov za preplah kljub
premažemo s premazi, kot so voda, jajca, mleko, med in surovo maslo. Vrsta premaza je odvisna od vrste kruha, ki ga pripravljamo. Da bo sezam enakomerno porazdeljen po zgornji skorji kruha pred in po peki, je pomembno, da ga enakomerno posipamo po delovni površini, po kateri povaljamo surovo testo kruha ali posip opravimo kar ročno in pri tem oblikujemo obliko, ki jo želimo doseči.
Pražena semena sezama v poletnih mesecih uporabljamo tudi kot okras pri sladicah s smetano in sladoledom. Pri sladoledu upoštevamo pravilo, da se ujema okus praženih semen sezama le z mlečnimi sladoledi.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si.
toplemu in suhemu smrčku. Pozorni postanemo, ko se pojavijo prej omenjeni znaki oz. če na smrčku nastajajo kraste, izpuščaji, velike razpoke ter nosni izcedek, ki je lahko (se-rozen, gnojen, krvav
V teh primerih je obisk pri veterinarju smiseln, saj se za opisanimi znaki skrivajo najrazličnejša obolenja dihal, kože, novotvorbe v nosni votlini, tujki in številne druge bolezni.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/771 00 82
V vrtu
Vrt v svežem majniku
Ledeni možje tudi to pomlad niso obšli vrtov z vremenskimi ohladitvami. Sveže, hladno, vetrovno in deževno vreme je upočasnilo kalitve in vznike vrtnih posevkov, moteno je cvetenje sadnega drevja in utišano brenčanje čebel. S presajanjem sadik in nameščanjem na toploto občutljivejših rastlin na prosto še nekaj dni počakajmo na toplejše sončne majniške dneve.
V SADNEM VRTU se vselej najbolj razveselimo najzgodnejših vrst sadja, češenj, vrtnih jagod in drugega jagodi-čevja. To pričakovanje in veselje pa lahko naglo skazijo razne naravne ujme, še zlasti, če nanje nismo pravočasno pripravljeni in ne ukrepamo. Češnje so cvetele v hladnem in deževnem vremenu, vsled tega pa je motena oprašitev po čebelah. Drevesom, ki so sicer s cvetnim brstjem kazala obilno cvetenje in obilen rod, a pred cvetenjem niso bila škropljena, je cvetenje uničila cvetna monilija. Pri drevesih, kijih je češnjeva monilija obšla, pa v času zorenja češnjeva muha v plodiče polega jajčeca, kar povzroča črvivost plodov, na mladih vršičkih pa se pojavljajo



i, T



listne uši, ki povsem zakrnijo njihovo rast. Pred cvetno monilijo, za njen razvoj je najugodnejše hladno in deževno vreme, škropimo pred brstenjem in v času cvetenja. Okuženih cvetov in konic poganjkov, ki že rjavijo in se sušijo, ni mogoče več pozdraviti. Z letnimi škropljenji, kot je baycor, teldor in podobnimi, zavarujemo zdravo listje, rast mladik in tvorbo brstov za zdravo rodovitnost v naslednjem letu. Sredi meseca maja se pojavijo češnjeve muhe, ki se hranijo z rastlinskimi sokovi in sladkimi izločki listnih uši, ko pa se plodovi češenj prično barvati, vanje zalegajo jajčeca. Ko z rumenimi ploščami ugotovimo prisotnost češnjeve muhe, škropimo z ustreznimi insekticidi, kot je confidor ali podobnimi, pri čemer smo izredno pozorni na karenco in stopnjo strupenosti.
V	OKRASNEM VRTU je sredi maja, ko se zemlja in ozračje dovolj otoplita, primeren čas za sajenje cvetlic enoletnic in drugega okrasnega rastlinja na prosto. Ne glede na sadike, če so vzgojene in jih presajamo z ali brez koreninske grude, jih sadimo tako, da med sajenjem ne ovenijo, sadilno mesto pa ob sajenju obilno zalijemo, najbolje s postano vodo ali deževnico, ogreto na zračno toploto. Ko se rastline po nekaj dneh ukoreninijo, jih pričnemo dognojevati. Gnojilni pripravki so v različni obliki in mešanicah, prirejeni za posamezne vrste in skupine okrasnega rastlinja, ki jih uporabljamo izključno po priloženih navodilih. Gnojila so talna, z njimi zalivamo h koreninam po zemlji, ne da bi pri tem rastlino omočili, in listna gnojila, s katerimi rastline prehranjujemo skozi liste tako, da jih nanje nanašamo v obliki škropiva.
Vinska trta, ki jo gojimo v vrtovih, nam ob pridelku grozdja za zobanje in drugih proizvodih iz grozdja, zaradi lastnosti dobre prilagodljivosti vzgojenih oblik, služi kot okrasna rastlina, razpeljana v raznih oblikah brajd, senčnic in zelenih sten. Sredi maja, ko mladike dosežejo velikost 10 cm, opravimo pletev, ko odstranimo za nadaljnjo rast in vzgojo nepotrebne in neuporabne mladike ter pregoste razredčimo.
V	ZELENJAVNEM VRTU je najpomembnejše opravilo pri pravkar vzniklih posevkih zelenjadnic in nasadih vrtnin plitvo rahljanje tal. S tem opravimo za posevek več koristnega: zdrobimo zaskorjenost tal nastalo po nalivih, dežju in zalivanju, uničujemo sproti vzkaljene plevele, koreninam omogočamo večjo zračnost in preprečujemo prenaglo izsuševanje vrtnih tal.
Vrtnine, ki jih napadajo listne uši, škropimo z en dan starim koprivovim škropivom. Več dni stara koprivova zavrelka pa lahko služi le kot tekoče gnojilo, razredčena v vodi v razmerju 1:10.
Miran Glušič, ing. agr.
13-Petek	14-Sobota	15-Nedelja	l6-Ponedeljek #
17-Torek	18-Sreda	19-Četrtek	
Finančna inteligenca, 1. del
ste se kdaj vprašali, ali zraven poklicnega znanja potrebujemo tudi znanje o moči denarja?
Poznate koga, ki mu gre kljub pomanjkanju poklicnega znanja dobro, meni pa, ki imam diplomo univerze, slabo?!
Kje tiči zajec, da sem jaz stalno v kreditih, bivši sošolec pa - bil je stalno nekje v povprečju, nikoli se ni izpostavljal, če to ni bilo potrebno - on pa se vozi v dobrih avtomobilih, hodi trikrat letno na dopust, stalno ima lepo zagorelo kožo, hodi v fitnes - beauty centre, jaz pa ... jaz pa se ubadam, kako bom kljub dobri izobrazbi "seštukal" mesec z mesecem, in mogoče enkrat letno peljal družino na dopust ter ga odplačal na obroke!!! Nekaj očitno ni v redu, da on živi dobro, jaz pa
-	slabo!!!
Zadnjič sem se oglasil pri njemu in ga vprašal: "Prijatelj, v čem je "štos" tvojega uspeha?"
Veste kaj mi je dejal?!: "Ko si ti pridno študiral za dobro - po-žegnano - službo, sem jaz bral praktične knjige o denarju, kako iz nič denarja narediti bogastvo. In to brez strahu, ki je tako zelo zakoreninjeno v naših glavah, da bomo vse izgubili, če se bomo začeli ukvarjati z naložbami in "malce tvegali".
Rekel mi je še, da bom vedno živel v tako imenovani podganji dirki, če ne bom zamenjal svojega "softwera" s praktičnimi sodobnimi znanji, ki nimajo nobene zveze s polpreteklo zgodovino s katero se ljudje -ne vem zakaj - še vedno tako radi ukvarjajo. Kar noče jim biti jasno, da so nastopili popolnoma novi časi, ki so neusmiljeno zarezali v naša življenja. Kar je bilo, je bilo, sedaj je potrebno biti oborožen s čisto novimi znanji, ki pa jih naše šole žal
-	ne vse - ne nudijo.
In kaj je mislil s pojmom "podganja dirka"? To ne pomeni nič drugega kot to, da stroški prehitevajo prihodke. Žal je tako, da so naše želje eno, realnost pa čisto nekaj drugega. Dejal mi je še, da če želim biti finančno svoboden - tako kot on -, da bom moral to prehitevanje zaustaviti. Pokriješ se lahko samo toliko, kolikor imaš dolgo odejo. Ste vedeli to? Seveda sem ga končno vprašal, kako bi to bilo praktično najlažje udejanjiti? Morda vi veste, kako?
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
íPoífuíajtE naí na iňíexnEÍuí
RADIOPTUJ
OHrUtte
32k Tune In! www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Zapisano v zvezdah
ŠIFRA: Beli gaber
VPRAŠANJE: Bom kdaj finančno neodvisen (in kdaj)?
Pri vašem vprašanju nekaj manjka, kajti nakazan je globok strah in tesnoba. Zdi se, da si ne želite biti odvisni in vendarle delate ali pa ste naredili nekaj velikih napak, ki so vas zaznamovale tudi še sedaj. Po eni strani ste občutljiv človek, senzitiven in po drugi želite odstopati od normativov, strmite po radikalnosti in želite biti nekaj posebnega. Resnično pa je dejstvo, da ima v življenju svoboda tudi svojo ceno in če si to priznate ali pa ne. Finančno znate biti motivirano, prav zanimivo pa je, da vam denar polzi iz rok. Poraja se vprašanje, kaj pomeni biti finančno neodvisen, v kolikor se to veže na to, da si ne boste več sposojali denarja je prav to možno. Kajti sedaj ste v obdobju, ko vas je življenje postavilo pred dejstvo in zaradi tega je čas za spremembo. V tej fazi se tudi nahajate in zato je skrajni čas, da jo aktivirate. Naredite si
sintezo in se je držite, ostale manj pomembne dejavnike pa ignorirajte. Preteklost je za vami, prihodnost pa je nepopisan list in čaka, da ga popišete, način pisave in velikost črk pa je samo vaša; naj bodo modre, svetle in čitljive. Lepo se imejte in srečno!
ŠIFRA: Sonček
VPRAŠANJE: Ali bom spoznala moškega svojih sanj?
Nakazano je, da ste temperamentne, zgovorne in komunikativne narave. Moram vam povedati, da astrologija ni neko vedeževanje in polaganje kart, kot to počnejo vedeževalke (pa o vsem samo dobro). Naj se vrnem k vašemu problemu, v bistvu ste tudi brez dlake na jeziku in veste, kje so vaše dejanske možnosti in priložnosti. Kdaj ga boste spoznali, je odvisno od vas, res pa je, da ste tudi neučakani in da si želite zadevo speljati takoj in brez premisleka. Preden stopi v vaše življenje, se bost morali izogniti nekim iluzijam in nestvarnim načrtom. Ne smete zidati gradov v oblakih, ampak se zadev lotite realno - hodite na zmenke _ No saj vem, da tudi to delate in vendarle so tudi iluzije pustile pečat. V tem ni nič narobe, če ne trajajo predolgo. Čez pol leta pa bo vstopil v življenju moški, ki vas bo osvojil in imata možnost, da si ustvarita neko celovito zvezo, ki bo
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
trdna in bo temeljila na zaupanju. Srečno!
ŠIFRA: Pika
VPRAŠANJE: Kako bo z mojim zdravjem v bodoče?
Ste nežne in senzitivne narave. Zanesete se lahko nase in na svojo intuicijo, kajti je močno povezana in vam daje krasne odgovore. Pred tem pa je potrebno premagati strah in izluščiti, kaj je intuicija in kaj je strah. Trenutno ne vidim nobenih zdravstvenih težav in zaradi tega vam ni treba obiskati zdravnika. V sedanjem trenutku so občutljiva stopala in paziti se morate kakšnih prehladnih obolenj. In kaj vam bo prinesla prihodnost? Vsekakor pozitivne spremembe in dejstvo, da se morate imeti radi in da je življenje lepo.
Morate pa delati na sebi in pridobiti možnosti alternativnih pristopov in sprostilne tehnike. Kajti če ste napeti v sebi, to ni dobro. Poleg tega pa delajte tisto, kar vas veseli, osreči in napolni z energijo, tako bo zdravje trdno in vam bo služilo na nadaljnji poti. Kaj več pa bi vam lahko zaupal na podlagi rojstne karte. Želim pa vam veliko sreče in notranjega zadovoljstva. Srečno!
Tadej Šink
Živeti zavarovano
Vsak tolar je pomemben
Živimo v času, ko je pomembnost vsakega privarčevanega tolarja izjemna in ko se mnogo ljudi sprašuje, kako bo v prihodnje. Resnici na ljubo, država je že povedala svoje in nas postavila pred dejstvo, da si moramo za jesensko spanje postlati sami. Najbolj bo država obremenila nas mlade, ki nam pokojnina skorajda ne bo več znana. Vsaj ne v takšni meri in obliki, kot jo poznajo današnje generacije upokojencev. A nič za to! Saj se bomo znašli.
Možnosti za krpanje te luknje v naših žepih je veliko. Naj omenim nekatere: varčevanje v vzajemnih skladih, varčevanje v bančnih depozitih, vlaganje v nepremičnine in nepremičninske sklade, nakupi umetnin, dragocenih knjig, starega orožja, nakup delnic, dodatno pokojninsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje, naložbeno življenjsko zavarovanje _ Vsaka naložba pa ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je dobro poznati, preden se odločimo za nam najustreznejšo.
Ponavadi želimo za manjši vložek iztržiti čim več. Pri tovrstnem razmisleku gotovo vodijo sodobna naložbena življenjska zavarovanja. Gre
za finančni produkt zavarovalnic, ki zagotavlja zavarovancem visoko stopnjo socialne varnosti ob sočasnem donosnejšem plemenitenju vloženih sredstev. Kako je to možno? Vplačane premije se plemenitijo tako, da se nalagajo v izbrani vzajemni sklad, sočasno pa gre manjši del za kritje rizika življenjskega zavarovanja. Ponavadi je možno izrabiti ponudbo ugodnejšega doplačila za nekatere dodatne rizike, kot so npr. nezgodna smrt, nezgodna invalidnost, dnevne odškodnine, bolnišnični dnevi ^
In čemu služi takšno naložbeno življenjsko zavarovanje? V čem se razlikuje od klasičnih oblik življenjskega zavarovanja? Namenjeno je predvsem varčevanju ob višjih donosih od tistih, ki jih jamčijo klasična življenjska zavarovanja, in sočasnemu zagotavljanju višje stopnje socialne varnosti, ki je danes že močno načeta. Za finančno in socialno varnost družine lahko poskrbita oba delovno aktivna partnerja. Soočanje z nepredvidljivimi dogodki, ki lahko ogrozijo obstoj družine, je tako neprimerljivo lažje. Mlade družine z majhnimi otroki potrebujejo več zaščite kot družine, kjer je otrok že odrasel. Najprimerneje je, da se starša zavarujeta že ob rojstvu otroka ali prej in mu s
tem morda zagotovita štipendijo, denar za najem stanovanja ali morda druge dražje dobrine. Tistim v dolgovih je lahko merilo za višino zavarovalne vsote njihov dolg, ki ga v primeru svoje smrti ne želijo zapustiti svojim najbližjim. Predvsem mladim pa bi morala biti pomembna zavarovalna vsota za nezgodno invalidnost. Vsota za izplačilo iz naslova nezgodne invalidnosti je za mladega človeka vedno premajhna, saj si šele ustvarja življenje in se na svoji poti srečuje z veliko večjimi ovirami kot zdrav človek.
Seveda je pozitiven pogled na prihodnost obvezen. Zavarujemo se namreč prav zato, ker se zavedamo najprej odgovornosti do nas samih in seveda do nam dragih. S sklenitvijo življenjskega zavarovanja smo poskrbeli za svojo varnost, varnost ljudi, ki nam v življenju nekaj pomenijo in se veselimo donosnih prihrankov naše naložbe.
Vprašanja na temo zavarovanj in skladov lahko posredujete na e-mail naslov: aljaz.cercek@individa.si.
Več na to temo najdete na straneh www.individa.si in www.skladi.com.
Aljaž Čerček, dipl. ekon.
Svetovalec v skupini INDIVIDA
Duševno zdravje
Po operaciji
Janja je zbolela za rakom na prsih, zato so ji odrezali dojko. Od takrat dalje ne želi imeti več nobenih stikov z možem, ki ne razume njenega spremenjenega vedenja, saj se imata vendar rada. Rad bi ji pomagal, a ne ve kako, zato prosi za nasvet.
Janja doživljanje posega v njeno telo kot nekaj groznega ter zato tudi več ne sprejema svojega telesa takšnega kot prej. Doživljanje lastne telesne sheme je bistvenega pomena za dobro samopodobo in Janja je očitno več ne doživlja kot take. Ker meni, da njeno telo več ni lepo in privlačno za moža, se svojega telesa sramuje in ne želi več imeti telesnih stikov z možem.
Zdi se, kot da ni bilo psihološke priprave Janje na poseg in posledice, prav tako tudi možu niso bile posredovane informacije o tem, kako bo lahko doživljala sebe in svoje telo po posegu.
Menim, da bi se mož moral poskušati začeti pogovarjati z Janjo o njenem vedenju in o vsem, kar ona doživlja in seveda tudi o tem, kako se počuti on. Pomembno je to, da se imata rada, kar bistveno olajša takšne medsebojne pogovore in to dejstvo nakazuje tudi možen pozitiven izhod za oba, za njun nadaljnji partnerski odnos.
Priporočam tudi, da se Janja vključi v skupino za samopomoč ženam z enako boleznijo, kjer ji bodo pomagale druge s svojimi izkušnjami ob enakih težavah, ki so jih imele po odstranitvi dojke in dilemah o svoji spremenjeni telesni shemi.
Priporočam tudi, da se mož dogovori z Janjo za razgovore pri strokovnjaku za partnerske odnose, ki jima bo pomagal, da ponovno zaživita polno partnersko življenje, ne glede na Janjino bolezen, saj med njima obstaja ljubezen, medsebojno zaupanje in spoštovanje ter razumevanje.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Krvodajalci
14. marec - Mateja Prevolšek, Čermožiše 45/c; Roman Habjanič, Lancova vas 85; Bojan Zemljarič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Marjan Prelog, Zavrč 9/a; Tatjana Skok, CMD 11, Ptuj; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53/a; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/a; Tina Smogavec, Rep 3, Zg. Ložnica; Andrej Širov-nik, Zg. Hajdina 197; Emil Kvar, Dolga ul. 28, Miklavž pri Ormožu; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Slavojka Ivanovic, Gregorčičev drevored, Ptuj; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29.
17. marec - Anton Feguš, Se-dlašek 15/a; Marjan Rodeš, Nad-križovljan 86; Marjan Škofič, For-min 7; Mihael Bohanec, Zagorci 53/a; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Anica Horvat, Podvinci 21/b; Marjan Valher, Sp. Gorica 58; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Jožica Predikaka, Ki-car 77; Damijan Ličina, Zamuša-ni 12; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Mihael Herega, Panonska 6, Ptuj; Janez Bratušek, Kicar 96; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Milan Krajnc, Grajena 36; Ivan Hentak, Gubčeva 6, Ptuj; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Slavko Čeh, Pivkova 7, Maribor; Doris Munda, Trubarjeva 13, Ptuj; Sonja Čamernik, Bolečka vas 3/a; Milan Železnik, Kočice 67; Srečko Narat, Trnovec 21/a; Drago Trop, Lešniški Vrh 13; Vesna Vuk, Breg 30, Majšperk; Janez Goričan, Pla-car 11/a; Janko Kos, Zg. Velovlak 22/a; Milena Kočevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Marta Rajh, Drago-vič 54; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Miran Jagarinec, Spuhlja 108; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Miran Tušak, Gorišnica 106; Silva Cafuta, Ptujska Gora 110/ b; Viktor Leben, Moškanjci 46/e; Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Emil Požgan, Prepolje 55; Boštjan Ko-stanjevec, Moškanjci 14/a; Franc Cigula, Dornava 141; Zlatka Ba-kač, Lovrenc na Dravskem polju; Slavica Rozman, Gorišnica 77; Damijan Cebek, Draženci 14/b;
Terezija Šegula, Dornava 133/a; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Dragan Posavec, Ul. Svobode 7, Miklavž na Dravskem polju; Herman Jurgec, Paradiž 27/a; Miran Matjašič, Borovci 6; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Branko Matjašič, Stojnci 51; Andrej Gabrovec, Skorba 27/c; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Roman Resman, Podvinci 68/a.
18. marec - Jasmina Skurjeni, Janežovski Vrh 1; Liljana Krajnc, Cesta v Njiverce 5; Ana Skok, Reše-va 2, Ptuj; Katja Bek, Lovrenc na Dravskem polju 1; Aljaž Mlinarič, Ul. 25 maja 6, Ptuj; Robert Arnuš, Podlehnik 81; Nena Pukšič, Biš 72; Marko Vurzer, Grajena 75; Gordana Lešnik, Zg. Leskovec 10/ a; Mateja Brumen, Levanjci 34; Darja Habijanič, Orešje 105; Rebeka Klein, Vegova 16, Kidričevo; Jan Janžekovič, Sovretova pot 54, Ptuj; Alja Verdenik, Arbajterjeva 3, Ptuj; Alenka Matjašič, Goriš-nica 156; Vida Otič, Plečnikova
5,	Ptuj; Vesna Zorko, Grlinci 30; Nina Predovnik, Mariborska c. 25/b, Ptuj; Emina Murselović, Ul. Jožefe Lackove 31, Ptuj
21. marec - Matjaž Bedrač, Dolga Lesa 5, Ormož; Aleksander Ciglar, Pušenci 38; MatevžMohor-ko, Apače 3; Irena Šprah, Rimska pl. 11, Ptuj; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Andrej Rožman, Sovjak 93; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202/a; Viktor Srečec, Prešernova 21, Ptuj; Marjan Bezjak, Grajena 51/b; Danilo Beranič, Pleterje 31/ a; Franjo Mihelač, Volkmerjeva
6,	Ptuj; Robert Merlak, Čučkova ul. 9, Ptuj; Branko Lah, Podvinci 123/b; Nina Verdenik, Cesta v Njiverce 19, Kidričevo; Jože Kosta-njevec, Draženci 26/a; Janez Ge-rečnik, Apače 33; Mihaela Arnuš, Dornava 99/a; Marjan Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Simona Caf, Vukovski Dol 22; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Dušan Fridl, Lancova vas 22; Stanislav Beranič, C. na Hajdino 17; Franc Letonja, Goričak 47; Vojko Šohar, Mladinska 6, Kidričevo; Marjan Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Avgust Borko, Ul. Dr. Hrovata 7, Ormož; Mitja Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Jože Kramberger, Cirkovce 60/i.
Info
Glasbene novice
Legalni download mp3 datotek po svetu ponujajo vse večje založbe in glasbene trgovine. Cene variirajo, vendar so nekaj nižje od fizičnih nosilcev zvoka z določeno pesmijo v obliki male plošče. Ob tem si zastavljam vprašanje, ali bodo padle cene originalnim nosilcem zvoka in ali bo padel s tem tudi nelegalen download mp3 datotek na svetovnem spletu oziroma internetu?
Kariera ameriškega raperja NELLYJA je še zmeraj v vzponu. Dokaz za to sta odlično sprejeti zgoščenki Suit in Sweat ter hiti z njiju z naslovi Flag Your Wings, My Place, Tilt Ya Head Back in Over And Over. Naslednji mehki rap hit bo N DEY SAY (****), ki ima zanimivost v glasbeni spremljavi, saj se le-ta navezuje na klasiko True skupine Spandau Ballet.
Ameriška diva MARY J BLIGE je največji mednarodni uspeh doživela s hitom Family Affair. Natolcevanja o njeni vrnitvi se uresničujejo, saj se pevka drastično glasbeno spreminja v crunk r&b stilu, za kar je dokaz tudi neizrazit ter komičen komadMVP (**), v katerem imata pomembno besedo tudi The Game in 50 Cent s svojima butastima rap vložkoma!
Po izredno uspešni poti GERIHALLIWELL pri skupine Spice Girls se zastavlja vprašanje, kaj je za njo pravi uspeh? Že res, da je bila s hitom It's A Raining Man na vrhu britanske lestvice in zelo popularna v Sloveniji, vendar je prodaja njenih albumov smešno nizka. Album številka tri bo naslovljen s Passion in po hitu Ride It prihaja poželjiv in strasten pop komad DESIRE (***).
LINDSAY LOHAN je ameriška najstnica in so ji predvsem mediji prerokovali podobno pot, kot na primer Britney Spears ali Christini Aguileri. Zaenkrat je lepa mladenka še v veliki senci omenjenih pevk, vendar je imel njen prvi hit Rumours pravo plesno energijo. Malo manj pop energije in malo več r&b elementov prinaša komad številka dve z naslovom OVER (***) in je snet s solidne zgoščenke Spark.
Ameriška izvajalka KELLY OSBOURNE je pod nadzorstvom kontraverznega očeta Ozzyja posnela prvi dve plošči. Odlična je bila kombinacija med hčerko in očetom v klasični rock baladi Changes. Razigrana mladenka je največprahu dvignila, koje zelo ostro priredila hit Papa Don't Preach pevke Madonne. Pevkina razdvojenost je prikazana skozi odločanje med pop in rock glasbo in tokrat je na vrsti izzivalna sodobna elektronska plesna pop glasba v komadu ONE WORD (***). Besedilo je last kultne Linde Perry, glasba pa je še najbolj v stilu Daft Punka.
V prvem tednu leta 2005 sta nas s svojim dihanjem v komadu Breathe presenetila Andy Bell in Vince Clark. Omenjena sestavljata dvojec ERASURE, ki je nato ob koncu januarja ponudil še novo plato Nightbird. Sinti-sajzer, elektronski pop elementi in nenormalno visoko petje Vinca pridejo do izraza tudi v tipičnem pop komadu HERE I GO IMPOSSIBLE AGAIN (**).
Front man zasedbe Led Zeppelin je bil ROBERT PLANT, ki je v 80. in 90. letih posnel nekaj solističnih projektov. Meni je najbolj ostala v spominu njegova solo uspešnica 25 Palms. Malo ironična, vendar izredna rock mojstrovina je skladba SHINE IT ALL AROUND (****), v kateri pevca spremlja zasedba Strange Sensation.
David Breznik
Evrovizija 2005!
y ,>2. CANDY SHOP - 50 Cent & Olivi ^SHIVER - Natalie Imbrugfi^ 4. SWITCH - Will Smith A ZERO TO HERO - Sarah Connor - Snoop Dogg & Justin TimberlaRe^ 7./LONELY NO MORE - Rob Tho
. RICH GIRL - Gwen 9ÍLONELY - .
îtefanj & EVe on
IVING
YOU Up - Kylie Mi^ogue'
Vsak^ sreào in nedeLj^ med \S.\0\w 20. uro
Kdo je režiser filma Nebešico Icraljestvo? Odgovor:.
NAQRADNO
K^ s M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Sara Sledlč, Stoperce 23, 2289 Stoperce. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torta, 17. ma/a, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Eurovision Song Contest Kijev 2005
(2005 - CMC / Menart / www.eurovision.tv)
Kdo bo zabeležil okroglo petdeseto zmago na popevki Evrovizije, bo znano 21. maja v Kijevu. Težko vprašanje in 39 možnosti, saj se bo letošnjega izbora udeležilo največje število udeleženk v zgodovini. Od evropskih glasbenih velesil bo tako manjkala le Italija. Sicer pa se je vse skupaj začelo leta 1956, ko je v švicarski Laugani zmagala domača predstavnica Lys Assia s skladbo Reftrain. Zadnjo zmago je odnesla dinamična Ruslana z živahno temo Wild Dances. Vsak festival je super šov za sebe, ki ga v Sloveniji izredno radi spremljamo. Zakaj? Malo zaradi glasbe, veliko bolj pa zaradi obiranja. Ja, po festivalu ima vsak svoje mnenje o pesmih, oblačilih, plesih, besedilih ^ Vendar zmagovalca od lanskega leta izključno izbirajo poslušalci festivala, saj oni glasujejo za svojo najboljšo pesem preko SMS sporočil. Tehniko SMS sporočil imajo najbolj v malem prstu mladi, ki bodo tokrat najbolj vplivali na končni rezultat. Zelo lepo bi bilo, če bi slišali kdaj Slovenija, 12 points, mar ne!? Vendar pred tem mora naš favorit Omar Naber najprej priti v finalni izbor ali večer, to pa pomeni, da se mora dobro uvrstiti v pred-tekmovanju 19. maja! Tudi ta večer bo prenašala slovenska nacionalna televizija. Sam sem nekajkrat poslušal vse pesmi in nisem ne navdušen, ne razočaran. Skratka, gre za kratke pop pesmi s kakšno izjemo, ki zadevo obogati, jo naredi drugačno, boljšo in pestrejšo. Ponovno prevladujejo pesmi zapete v zlomljeni angleščini
in pet točk vsem tistim, ki pojejo v lastnih jezikih, vključno z Omarjem.
Opazna sprememba je, da je veliko držav poslalo na tekmovanje balade in med boljše sodijo La Mirada Interior an-dorške pevke Marian Van De Wal, Le Grand Soir belgijskega pevca Nuna Resendeja, Zauvijek moja srbske skupine brez imena No Name, Tout De moi monaške očarljive pevke Lise Darly in Stop našega Omar-ja Naberja. Moji favoritki v tej smeri sta skladbi Vukovi umiru sami hrvaškega pevca Borisa Novkoviča in skladba Angel malteške pevke Chiare. Pravi šok ali turbo folk veselico bodo na festivalu uprizorili naši sosedi Avstrijci z poskočno Y Asi skupine Global Kry-ner. Zanimivo bo, če jim uspe vidnejša uvrstitev, saj se bodo nato pojavili komentarji, "le zakaj nismo mi poslali v Ukrajino skupine Atomik Harmonik?". Tehtno vprašanje, glede na trenutni uspeh naše četverice v srednjem delu Evrope. Ko se že v tem delu, naj omenim, da bo Švico zastopala najbolj znana skupina mladim Vanilla Ninja z neizrazito pop/rock pesmijo Cool Vibes (ta pesem lahko s pomočjo SMS-ov pride žal zelo visoko). S področja bivše Jugoslavije za favoritke štejejo tudi najstniški bosanski ženski trio Feminnem s tipično abbovsko popevko Call Me. Danska pesem Talking To You pevca Jakoba Sveistrupa ima najbolj pozitivne vibracije izražene skozi regi ritme. Pravo poletno temo ima tudi Španija v komadu Brujeria, ki ga izva-
Filmski kotiček
Nebeško kraljestvo
Za razliko od večine zgodovinskih spektaklov ima Nebeško kraljestvo zelo izdelane like in dialoge, vsaj v prvih dveh tretjinah filma. Film ima vse, kar se za žanr spodobi: napeto zgodbo, dobro igro, odlično študijo zgodovinskega obdobja z ustrezno scenografijo in kostumografijo, fantastične vizuelne učinke, gledalec se z lahkoto vživi v junake, z njimi čuti in sočustvuje, kar gre pripisati dobremu scenariju in režiji. Zdi se tudi, da zgodba ni ideološko preobremenjena, saj so negativci, ki hlepijo po moči in bogastvu, tako med muslimani kot kristjani, hkrati pa ravno tako na obeh straneh nekateri vodite-
FKOM THE DIUtCTOKOF CLADIATO!
Nebeško kraljestvo Kingdom of Heaven
zgodovinski epsRi speRtaRel Dolžina: 145 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Ridley Scott Scenarij: William Monahan Igrajo: Orlando Bloom, Eva Green, Liam Neeson, Brendan Gleeson, Jeremy Irons
ja seksi trio Son De Sol in me močno spominja na hit Asereje skupine Las Ketchup. Nacionalni ponos zmeraj pokažejo Francozi, ki jih bo zastopala Ortal s solidno plesno popevko Charun Pense & Soi. Pestra, Dinamična in smešna je pop pesem Forogi Vilag, ki pa lahko madžarsko pevko Nox popelje na vrh Evrope. Evrovizija je predvsem šov in tega se zavedajo tudi v Moldaviji, saj pošiljajo komično pesem Boonika Bate Doba, ki jo izvaja njihova Popa-tars atrakcija - skupina Zoob Si Zoub. Od Skandinavskih držav Švedska ponuja pop limonado v pesmi Las Vegas pevca Martina Stenmarcka, medtem ko so si Norvežani dovolili in upali poslati pravo rock pesem In My Dreams skupine Wig Wam. Posebna je tudi poljska etno/folk tradicionalna pesem Czerna Oziewczyna skupine Ivan & Delfin. Med boljše in zanimivejše pa moram uvrstiti tudi turško pevko Gulseren z dinamično pesmijo Rimi Rimi Lay, ki glasbeno združuje Ser-tab Erener in Ofro Hazo.
Naštel sem po mojem mnenju najboljše in predvsem glasbeno najbolj zanimive pesmi, ki se bodo potegovale za zmago na letošnjem izboru za popevko Evrovizije. Upam,
lji kažejo nadnaravne odlike. Bal sem se, da bo v splošni ameriški gonji proti islamskim teroristom zaplet slonel na drugačni osnovi, na vprašanju moči in nasilja. Režiser Ridley Scott je mojster epskih filmskih pripovedi z globoko osebno noto, kot je med drugim dokazal s filmi Gladiator, Iztrebljevalec in Sestreljeni črni jastreb. V Nebeškem kraljestvu se je lotil križarskih vojn - dvesto let trajajočega trka Evrope in vzhoda, ki je spremenil svet - in zasnoval zgodbo o mladem Francozu, ki najde svojo usodo kot vitez in izkusi, kaj ta veličastni naziv resnično pomeni.
GREMO V KINO!
Vsekakor spada film Nebe-
da bo opazna tudi Slovenija in da bo zmagala pesem, ki se je bomo spominjali še lep čas, kot se nedvomno spominjamo
že lep čas večine Evrovizijskih zmagovalk.
David Breznik
ško kraljestvo med spektakle, ki so vredni ogleda. Pa ne zaradi lepote in seksapila Orlanda Blooma, kot lahko zasledimo na marsikaterem spletnem forumu. Film odlikuje tako igra, zgodba kot tudi posebni efekti in vse ostalo, kar spada k dobremu filmu. To pa še ni vse. Skladatelj Harry Gregson
-	Williams je pri ustvarjanju glasbe za zgodovinski spekta-kel Nebeško kraljestvo združil glasbo, ki pooseblja mogočno dramsko zgodbo in epsko razsežnost velikana filmske režije
-	Ridleya Scotta. Z najčistejšo mešanico nadčasovne glasbe, ki odzvanja tako v mimoidočih koralnih pejsažih in subtilnih orkestralnih izmenjavah kot orientalskih vplivih (odlično gostovanje Natashe Atlas), ustvarja spoštljivo zvočno kuliso, zaradi katere celoten film (še posebej pa scene veličastnega bojevanja) kar oživi pred našimi očmi. Kingdom of Heaven je poleg samega filma tudi CD pošček, ki predstavlja prav čaroben glasbeni dogodek in je tako nujen kot ogled samega filma. Čimprej.
Grega Kavčič
V maju je še vedno na ogled razstava Canta-
bria+10. Razstava je zbir nagrajenih fotografij na mednarodnem natečaju, ki je potekal v letu 2004. Avtorji so iz 10 novih evropskih držav.
Petek, 13.5., ob 19. uri potopisno predavanje o Indiji. Svoje potovanje bo z diapozitivi, glasbo in pokušanjem pravega indijskega čaja z mlekom in masalo predstavila An-drejaJernejčič.
Torek, 17.5., ob 11. uri v Mestnem gledališču Ptuj: Slovensko mladinsko gledališče: Kekec. Gledališka predstava za ptujske otroke, ki jo podarja Urad RS za mladino. FILMSKI VEČERI Sreda, 18. maj, ob 19. uri Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev (The Lord of the Rings: The Return of the King, 2003), r: Peter Jackson
Pomoč osebam, ki se srečujejo z motnjami hranjenja: V CID Ptuj lahko stopite v stik z Društvom TARA, ki nudi informacije in pomoč osebam z motnjami hranjenja, njihovim sorodnikom in prijateljem.
MLADI NOVINARJI Iščemo mlade pisce in fotografe, ki bi kot mladi novinarji oblikovali stran za mlade v Štajerskem tedniku enkrat mesečno!
Odprt je natečaj za ustvarjalne ptujske razglednice! Sodelujejo lahko vsi, rojeni po letu 1976. Podrobnejše informacije dobite v CID in v studiu s.kolibri, e- naslov s.kolibri@siol.net LETOVANJA Zbiramo prijave za počitnice v Poreču, ki jih organizira ZPM Maribor, za tabor v Veržeju, ki jih organizira Društvo Hopla iz Ptuja, za letovanje v Ankaranu in taborjenje v bližini Term, kiju organizira Društvo Praha. Prijavnice dobite v ptujskih osnovnih šolah in v CID Ptuj.
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
POSLASTICA (KNJIŽNO)
PTIČJA PERUT
TRGOVINA (STARINSKO)
CVETO TRAMPUŽ
NOZ KOSIR (CELJE)
ČOPAST PTIČ
ITALIJANSKA SORTA JAGOD
OKENSKO STEKLO
IT. MODNI KREATOR
EVA ZEROVNIK
AMERIŠKI PEVEC COUNTRYA GOSDIN
MESTO OB NILU
PODJETJE ZA PRENOS SPOROČIL
MARATONSKI TEKAČ
RUDI TROJNER
i
IZ BESEDE KORAN
ITALIJANSKI PEVEC
(FILIPPO)
LIDIJA MAJNIK
IZDELOVALEC PEČI
ŠPANSKI NOGOMETAŠ (JOSE EMILLIO)
NAŠA PEVKA ALENKA ŠMID
AMERIŠKI DRUZABNI PLES
IZ BESED PEST + NOE
MLADIKA, POGANJEK
PRIPADNIK APAČEV
HINAVSKI ČLOVEK
ODHOD IZ AVTOBUSA
TOVOR
DESNI PRITOK
ANTON AŠKERC
PREBIVALEC IRAKA
STVAR, PREDMET
POMOL IZ HIŠNEGA ZIDU
NIKO KURET
SILVA RAZLAG
MANJŠE OKNO
ŠUŠMAR, MAZAČ
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: škrampelj, prislonja, rezkalnik, Agiadi, GA, naklon, JR, ole, AS, Hua, knez, But, ŠZ, strok, AO, Tihabojčan, Troja, vzgoja, sperma, enok, star, ar, tlakar, činele, Roa, Karan, ZA, energija, stotak, lev, Kay, dac, Tivat, ska. Ugankarski slovarček: ASTORI = italijanski nogometaš (Mario, 1920-), AMAVISCA = španski nogometaš (Jose Emilio, 1971-), CAPASA = italijanski modni kreator (Ennio, 1960-), ISNA = mesto ob Nilu v srednjem Egiptu, tudi Esna; kRaAL = ograjena afriška vas; ONEBOR = italijanska sorta jagod; RACON = nož za obrezovanje trt, kosir (celjsko območje); VERN = ameriški pevec countryja Gosdin.
Zanimivosti
Brazilsko mesto obeležuje dan orgazma
Rio de Janeiro (STA/AFP) - Brazilsko mesto Esperantina je svoj tradicionalni dan orgazma letos obeležilo s konferenco o impotenci, prezgodnji ejakulaciji in pomembni vlogi orgazma za telesno in duševno zdravje. To mesto na severu Brazilije z 38.000 prebivalci je svoj prvi dan orgazma neuradno pripravilo že pred štirimi leti, sedaj pa so mestne oblasti sklenile, da bo ta praznik v prihodnje tudi uraden. Poleg konference je na sporedu te nenavadne in zanimive prireditve tudi monodrama Vaginini monologi ameriške pisateljice Eve Ensler. Župan Esperantine Felipe Santolia je za brazilski časnik O Globo dejal: »Številne ljudske težave, na primer živčnost, razne bolezni in stres, so posledica nezadovoljstva, povezanega s spolnostjo. Dan orgazma ljudem ponuja priložnost, da med konferenco razpravljajo o spolnosti in se srečajo s strokovnjaki.«
Avtomobil papeža Janeza Pavla II. gre v ZDA na dražbo
Auburn (STA/AP) - Edino vozilo pokojnega papeža Janeza Pavla II. bo šlo na dražbo v ZDA, prodajalec pa pričakuje, da bo zanj iztržil od 1,5 milijona do pet milijonov dolarjev. Svetlomodre-ga forda escorta GL letnik 1975je na dražbi leta 1996 za 102.000 dolarjev kupil poslovnež iz ameriške zvezne države Illinois Jim Rich. Dean Kruse, predsednik in lastnik dražbene hiše Kruse International iz Auburna (država Illinois) je dejal, da bo avtomobil nekdanjega papeža na dražbi 3. in 4. junija v hotelu Mandalay Bay v Las Vegasu
najbrž dosegel kar visoko ceno. Minuli teden so namreč za 188.938,88 evrov na dražbi prodali šest let starega volkswagna golfa, ki je bil nekoč last sedanjega papeža Benedikta XVI.
Na Norveškem več mobilnih telefonov kot prebivalcev
Oslo (STA/AP) - Število mobilnih telefonov na Norveškem je lani prvič preseglo število prebivalcev te skandinavske države, so sporočili iz državne telekomunikacijske agencije. Norvežani so kot njihovi ostali nordijski sosedje veliki uporabniki mobilnih telefonov in vedno bolj odpovedujejo stacionarne telefone. Konec leta 2004je bilo na Norveškem 4,6 milijona prebivalcev, naročnikov mobilnih telefonov pa 4,71 milijonov, so povedali na norveški agenciji za pošto in telekomunikacije. Okoli 17 odstotkov norveških gospodinjstev ima samo mobilne telefone brez fiksne telefonske linije.
Ben Affleck in Jennifer Garner pričakujeta otroka
Los Angeles (STA/dpa) - 32-letni ameriški igralec Ben Affleck in 33-letna igralka Jennifer Garner pričakujeta otroka, piše na spletni strani E!Online, ki se sklicuje na več virov. Domnevna bodoča starša novice še nista uradno potrdila. Hoollywoodski par se je zaročil aprila, po praznovanju igralkinega 33. rojstnega dneva. Garnerjeva in Affleck sta se spoznala leta 2003 med snemanjem filma Daredevil. V javnosti sta se skupaj prvič pojavila jeseni leta 2004. Pred zvezo z Garnerjevo pa je bil Affleck nekaj časa zaročen z znano ameriško igralko in pevko Jennifer Lopez.
Lujzek • Dober den vsoki den
Pa smo drgoč fkuper na skupni valovni dolžini, lepi in fini, stori in mlo-di, tovariši in gospodi. Kak je to že stora navoda, vam pišem v nedelo, ko se bo drgoč dobro pilo in jelo. Na kolendoripiše, da je gnes nedela, 8. majnika, termometer pa kože kumer 10 stopinj Celzijovih, in to ob 10. vuri dopudne. Skoro je malo prehladno za krotke gate in tople copate, za krotke rokove in plešaste glove
Včeraj, se provi zaj že prejš-jo soboto, sem bija na gasilski parodi na Ptuju. Kak veterinar, pardon, veteran, sem meja čost nositi prapor našega društva, na sebi pa sem meja različne gasilske medalje. Bija sem kak mali general, še Mica je bla ponosna in se je držola kak deklina rosna. Vete, meni se zdi, da je gasilska organizacija ostala še edina ali pa vsaj ena redkih, ki goji brezpločno pomoč sočloveki v stiski, ob požarih in drugih narodnih nesrečah, ko že skoro diši po svečah. Podnevi in ponoči, ob
petkih in svetkih. Škoda, da v naših vrstah nega še več žensk in mlajših gasilcov, te bi še boj visoko špricali in ob ognji švi-cali. Biti gasilec je čast in ponos, če glih to vsokemi ne gre v nos. Skoro vsoko društvo ma svoj gasilski dom, ki je bija v večini postovleni s prosti)-voljnim delom in prispevki in gasilske dvorane nudijo streho tudi drugim društvom. Na deželi je pač tak, da smo vsi nekak povezani, zvezani in razvezani in kapital še neje nareda tak vejkih razlik med lidmi, da bi eden na drugega gledali kak pes in močka, si glodali kosti in si dobri bli.
Tejko te o gasilcih in totem ferajni, kije ponos tudi na našem Suhem bregi, ko nič ne gori in se samo z dimnikov kadi. Ko pa kaj zagori, te pa gasimo vsi, če je treba tudi v gostilni gasimo žejo, se ne bronimo vinskega švica, kak bi rekla moja Mica.
Tejko za gnes, lepo vas po-davlja vaš gasilec Lujzek. Delajte tak, ke nede požarov in drugih nesreč in bo veselja več!
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-IO^Smhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 14. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
NEDELJA, 15. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
PONEDELJEK, 16. maja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi
pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
TOREK, 17. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav).
SREDA, 18. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
ČETRTEK, 19. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10
ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
PETEK, 20. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA : www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Razumeti morate zahteve, jih od vas terja čas. Trenutno vam še manjka moči za velik uspeh. V dani situaciji je najbolje, da se posvetite podrobnostim in začnete odpravljati napake. Čas za ponovni vzpon bo prišel sam od sebe.
BIK
Zaradi vaše skromnosti in vestnosti so bile vaše poslovne zadeve izpopolnjene in nagrajene z uspehom. V kolikor boste pazili, da se pri tem ne boste preveč izčrpavali, boste ta svoj status ohranili tudi v bodočnosti.
DVOJČKA
, Zelo ste ranjeni in počutite J se ogoljufano in izrabljeno. Svojo bolečino premagujte s svojim resničnim dostojanstvom, ki ga imate v sebi, ker edino na tak način ne boste izdali samega sebe. Bolečino pa boste kljub temu uspešno premagovali.
RAK
Zelo ste izčrpani tako psihično kot fizično in samo vaša stanovitnost vam daje moč, da vašim poslovnim nasprotnikom še ni uspelo zlomiti vašega duha. Naslanjajte se še naprej na to svojo stanovitnost, ki vam bo v oporo tudi v bodoče in samo tako naprej.
LEV
V	tem tednu boste imeli obdobja, ko bodo prevladovale tako stiske kot uspehi.
Dovolj močni in samozavestni ste, predvsem pa optimistični, da boste prepoznali nevarnosti, v katerih se boste znašli, in jih tudi uspešno reševali.
DEVICA
Za vse uspehe, ki ste jih dosegli in jih še boste, je »kriv« samo vaš humor, saj z velikim veseljem in polni humornih misli rešujete še tako zapletene situacije, predvsem pa se znate nasmejati tako na svoj kot na tuj račun.
TEHTNICA
Trenutno ste na vrhuncu svojih moči in uspehi se vam bodo nizali eden za drugim. Vse to pa boste z lahkoto obdržali le, če boste obnavljali svojo moč z meditacijo in duhovnimi vajami in pri tem vzdrževali red s svojimi navadami.
ŠKORPIJON
Pred vami se nahaja zelo težak in naporen teden. Čeprav bodo napori hudi, ne smete pri tem pozabiti, da nosite v sebi resnico, trdnost in ustvarjalno moč, s katerimi boste prišli do uspeha v poslovnem svetu. Uporabite notranjo moč, ki jo nosite v sebi.
STRELEC
V	svojem značaju, ki je zelo optimističen in ustvarjalen, imate tudi jasnost in svetlobo. S pomočjo vseh teh delov vašega karakterja izžarevate pozitivno energijo, z njo pa zelo uspešno upravljate vsa svoja poslovna dela. V soboto bo romantičen večer.
KOZOROG
V	trenutni situaciji, ko se odločate za novo pot in novo življenje, ustvarjate v sebi več
zmede, kot je potrebno. Pomagate pa si lahko tako, da se povežete z ljudmi, ki so takšno ali drugačno pot, ki je povezana z istimi stresi, že nekoč prehodili. Pripravljeni bodo pomagati.
VODNAR
Preden se lotite novih nalog, ki vam jih predlagajo, se vprašajte, če ste jim tudi kos, saj se dobro zavedate, da niso v vašem delokrogu. Čeprav imate dovolj poguma in srčne želje za ta podvig, se posvetujte še s poslovnim partnerjem.
RIBI
Dovolj ste inteligentni in optimistični, da vam je kristalno jasno, daje vsefisto, kar potrebujete za vašo novo poslovno pot, ki je ubrala čisto druge struje, duhovna veličina. V ljubezni bo še naprej vladala negotovost in živčna napetost.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Sale
Pride ženska srednjih let k zdravniku, vsa otečena in plava po obrazu. Pa pravi zdravniku: »Mož me vsak dan, ko pride iz službe, pretepe. Kaj bi naredila, da ne bi bila vsa plava in zatečena?« Pa ji odvrne zdravnik: »Gospa, skuhajte kami-lični čaj in ga grgrajte, ko pride mož iz službe in to počnite, dokler ne gre spat. Čez en mesec pridite na kontrolo.« Gospa pride čez en mesec na kontrolo vsa lepa in pravi zdravniku: »Gospod doktor, vi delate čudeže, nič več nisem plava in zatečena.« Pa ji doktor odvrne: »Saj sem vedel, da ni kriv alkohol, ampak GOBEC!!!!« ♦ ♦♦
Mož se je vrnil iz službe in ženo zalotil v kuhinji pri pomivanju posode. »Toda, draga, na svoj rojstni dan ti pa res ni potrebno pomivati posode!
Pusti jo do jutri!« ♦♦♦
»V čem je bistvo zakonske zveze?«
»Bistvo je v tem, da mož in žena s skupnimi močmi rešujeta skupne probleme, ki jih ne bi bilo, če
ne bi bila skupaj.« ♦♦♦
»Zakaj imaš pa takšno modrico okoli očesa?« vpraša Bogdan prijatelja. »Neko dekle sem včeraj potegnil iz vode.« »In zato te je udarila?« »Ne, udarila me je žena, ki je ravno tisti hip vstopila v kopalnico.« ♦♦♦
»Kako ti je kaj všeč krompirjeva solata, ljubi?« je žena vprašala moža. »Odlična je, draga. Si jo
sama kupila?«
♦♦♦
»Kako grozno modrico imaš! Si padla?« »Ne, mož me je udaril!« »Pa sem mislila, da je na službenem potovanju.«
»Jaz tudi.«
♦♦♦
»Ženska je res čudno bitje. Kar naprej gleda v ogledalo, samo takrat ne,
ko z avtom vozi nazaj!" ♦♦♦
„Tvoj knjigovodja je baraba!" je rekla mlada Barbara svojemu ostarelemu možu.
„Kaj pa je storil?" je začudeno vprašal mož. „Predlagal mi je, da bi šla z njim v posteljo!" „Lepo prosim, draga, da me drugič ne strašiš tako močno!Jaz sem pa mislil,
da je spet kaj poneveril!" ♦♦♦
„Teh čudovitih črnih čipkastih spodnjih hlačk pa še nikoli nisem videl na tebi!" je rekel mož presenečeno.
„Saj jih tudi nisi mogel!" mu je odvrnila žena. „Šele včeraj sem jih našla na zadnjem sedežu tvojega avta!"
Sport mladih • Nogomet
Vidni uspehi mladih upov Drave
Prvega maja je bil v NK Nissan Ferk Jarenina organizator 7. nogometnega turnirja za selekcije U-8, U-10 in U-12. Turnir U-8 in U-10 je potekal v Jarenini, U-12 pa v Šentilju. To je zelo priznani nogometni turnir za mlajše selekcije, in to v pravem času, saj v teh prazničnih dneh mladi nogometaši lahko svoje misli osredotočijo na samo igranje nogometa. Seveda pa so imeli vsi ti bodoči nogometni velemojstri ob sebi najbolj zveste navijače, saj je veliko staršev želelo videti na delu nogometni naraščaj. Na turnirju je sodelovalo 48 ekip, ki so bile razdeljene v 3 starostne kategorije po 16 ekip v vsaki kategoriji. Med nastopajočimi pa so bili tudi mladi upi NŠ Drave Ptuj, ki so bili uspešni.
Selekcija U-8 je v predtekmova-nju odpravila vse ekipe (NK Maribor II., NK Jurovski Dol in NK Fužinar).
V	predtekmovanju so osvojili 1. mesto in so se uvrstili v polfinale.
V	polfinalu so bile naslednje ekipe: NK Veržej, NK Miklavž, NK Maribor I. in NŠ Drava Ptuj). V polfinalu so Ptujčani igrali z ekipo NK Veržej in tesno izgubili 3:2. V tekmi za 3. mesto pa so visoko premagali NK Miklavž s 5:1. Zmagovalec turnirja U-8 je postal NK Veržej, ki je v finalu s 4:3 premagal NK Maribor I.
Za ekipo NŠ Drava Ptuj U-8 so nastopili naslednji igralci: Alen Toplak, Žiga Šoštarič, Matic Vrbanec, Blaž Pintarič, Toni Rogina, Luka Šalamun, Žan Potočnik, Matevž Kukovec, Tomaž Rebernišek, Davor Fleten. Trener: Robert Hojnik.
Ustvarjalčki
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAI-ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripi-
Ekipa Drave U-8
Selekcijo U-10 je v predtekmovanju premagala NK Rudar Trbovlje (2:1), z NK Aluminijem so se razšli z neodločenim izidom (0:0) ter izgubili z NK Mura (0:2). V skupini so zasedli 2. mesto in so se borili za uvrstitev od 5. do 9. mesta. V nadaljnjem delu tekmovanja so premagali NK Rače (2:1) ter NK Fužinar (2:1) in na koncu osvojili 5. mesto. Zmagovalec turnirja U-10 je bil NK Železničar.
Za ekipo NŠ Drava Ptuj U-10 so nastopili naslednji igralci: Jure Oroz, Miha Tetičkovič, Amadej Ro-sič, Alen Krajnc, Sebastijan Krajnc, Mario Majcen, Miha Leskovar, Nik Veličkovič, Mario Pajnkiher, Tilen Abraham, Rok Letonja, Rok Kajzer, Gregor Nestorov, Klemen Janžeko-vič, Tomaž Lovrenko, Thomas Pih-ler, Leon Koderman. Trener: Alen Ivartnik.
Selekcija U-12 je nastopila v
som USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve
Šentilju. V predtekmovalni skupini so premagali NK Železničar (2:1) in NK Miklavž (5:0) ter izgubili z ekipo NK Dravograd (0:2). Po spletu nesrečnih okoliščin so v skupini zasedli 3. mesto, saj sta ekipi NK Železničar II. ter NK Dravograd imeli enako število točk. NŠ Drava Ptuj je imela najslabšo razliko v zadetkih in je zato tudi osvojila 3. mesto v skupini. Borili so se za uvrstitev od
9.	do 12. mesta. V nadaljnjih srečanjih so premagali NK Jakobski Dol s 5:0 ter izgubili z ekipo NK Železničar I. z 0:2. Na koncu so osvojili
10.	mesto.
Za ekipo NŠ Drava Ptuj U-12 so nastopili naslednji igralci: Matija Goričan, Aljaž Horvat, Marko Ro-škar, Matic Topolnik, Matej Pal, Rok Zemljič, Denis Perger, Blaž Oroz, Teodor Polič, Denis Muršec. Trener: Damjan Vogrinec.
Danilo Klajnšek
nam pošljite do torka, 17. maja in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjal-čkov iz 28. številke Štajerskega tednika je:
Franci Pernek, Slomškova ul. 20, 2250 Ptuj.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
LUBLJAMA; BTO. HALA A NdVO MESTO: BTC WOVO MESTO
TuTň^rt flňiimA. riï?tlynďAArA 13
Pnveži Številke nri 1 rin 32!
H U C j" U C
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. SuhodolSanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78
rï.QM' nAi R7n doi
»MARKIZE . (TENDE) . ALU ŽALUZIJE > ROLOJI »LAMELNE ■yAVl?«!?
Velika izbira konstrukcij markiz in nlatna za markize
® centerjurkovic
www.center-jurkovic.com
VFI IK^A I7RIPA VPTNIH IfOSII Nir IN mSII Nir NA NITIfO
k^PFniT NA IWIF5ÎTII DH X.OA
M/^t/^rnû	nn	/^H OA l«nn QIT
Akciiske cene kosilnic Husavarnal
534TR5KS, Slem. ul. kolesa, oooon
Kosilnica Husqvorna RCOC A K«
Vsa kmetijska mehanizacija, vrtno orodje, vinogradniško kletarska oprema in materiai
MIUAEI A n n n UnrHalr tAl 9970 DrmnŤ TEI ■ 09 7A 00 1!»
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
04ISS7SS3
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
IND€Mn d.o.o. 02/681 80 02
Fiat Punto DYNAMIC
k.
400.000 SIT ceneje
in brezobrestno financiranje pri debis AC Leasinq*
w i-íí 1 ? Í; říf, Id ^ 7nor;
Hranudba velj^ do f^ïprtjdapi^ zajog az. oa i^. aci ». jiuuu. I^Pcfiudbd vďíjsiá rLni3nčriilEá»ng, pri 50% pabpg, do mesečnih abic t DM 0,00% <se lâhkû ipiemera, čt se spi-emenajo elertïent! uřiíuná Púúúdbů » ACfTHntfàfiâ v ÉUlí
^ Avtocenter Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, Ptuj f02^ 782 30 01
!!!! debís
::= ACLeasins
issB^n
UGODNO
V Metalki na Ptuju
►	Ugodna izbira cvetličnih korit, lončkov in podstavkov -10% POPUST
» Aparati za pranje -10% POPUST
» Kompostniki - 10% POPUST
►	Orodje EASXod 199 SIT naprei
inat od 1
worK>
iCworlri UCC Ti+an - CUBED IIAAnUA
»Akcijska prodaja štedilnikov
na trdo aorivo Fekonia -20% POPUST
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7,
«...t. rtinAO IÚ nn
KiETAlKA
Tonnuiuň
Fntn- ni'
Podlehnik • Pozabljeni od občine in župana
Zupan je rekel: »Ker me niste
«
volili, ne boste nic dobili!
»V našem zaselku smo pozabljeni od vseh. Od zadnjih volitev nismo dobili nič, prej, ko smo imeli svetnika, je bilo urejenega vsaj nekaj,« je gnev in razočaranje nad odnosom občine ter župana začel razlivati Jože Kozel iz podlehniškega zaselka Smič.
Najbolj od vsega krajane Smiča skrbi njihova cesta, ki si komaj še zasluži takšno ime: »Gre za odsek, dolg okrog 900 metrov. Ta cesta je bila že davno nazaj med prioritetnimi investicijami, dobila naj bi tudi asfaltno prevleko, zadnji dve leti pa je vse, kar smo dobili, dva tovornjaka gramoza in eno uro dela z ICB-jem. Raje sploh ne bi povedal, kaj vse smo naredili, da smo dobili vsaj to. Edino pluženje zaenkrat še teče, pa še to zgolj zato, ker zanj skrbi domačin. Od zadnjih županskih volitev v letu 2002 se pri nas ne ureja nič več, kot da nas ni. Da smo lani dobili tista dva tovornjaka prepotrebnega gramoza, smo morali pisati pritožbe in se praktično zateči že k skoraj fizičnim grožnjam, saj smo morali preprečiti vožnjo gramoza na okoliške ceste. Potem smo se s pritožbo obrnili najprej na svetnika Novaka, ta nas je poslal k županu Fricu, župan spet nazaj k Novaku. Nazadnje smo z napovedjo zapore ceste, ki jo za kontrolo mejnega pasu uporablja tudi policija, vendarle dosegli, da so nam poslali vsaj ta dva tovornjaka gramoza. Boli nas, da se urejuje in asfaltira vse ceste okrog nas, za naš odsek pa ni niti najnujnejšega. Res nas ob tej cesti ne živi ogromno, vendar pa je naš odsek obmejne ceste pomemben tudi zato, ker močno skrajšuje pot v dolino, ki je sicer možna po okoliških bregovih in dolinah, vendar
dolga kar sedem kilometrov,« nezavidljiv položaj Smičanov pojasnjuje Kozel.
Res ni denarja niti za gramoz?
Kot pravi, so krajani pripravljeni sofinancirati tako redno gramoziranje ceste kot morebitno asfaltiranje, na katerega pa niti ne upajo več: »Ne glede na to, koliko smo pripravljeni sofinancirati, za nas očitno ni nobenega posluha. Ta cesta povezuje številna naselja od Ložin preko Trdobojcev, Leskovca, Gruškovja in Podlehnika. Če bi bila urejena, bi jo uporabljali vsi. Vedno smo dali denar za vse, za vodovod in za cesto, za gramoziranje smo dajali polovico denarja, tudi za asfalt bi, pa nam na občini odgovarjajo, da nas je premalo. Toda, saj ne gre za nekaj kilometrov, še za enega ne. Zdaj je cesta v takšnem stanju, da je praktično neprevozna, razen s traktorji in močnimi terenci. Zanjo tudi pozimi ne dobimo peska za posipanje, čeprav jo dobijo vse ostale neasfaltirane ceste. Nam pa je uradno rečeno, da pesek dobijo le tiste javne poti, po katerih vozi avtobus in zato ga mi ne moremo dobiti. Tako smo vse bolj, če že ne povsem odrezani od sveta. Kaj se bo zgodilo, če bo komu potrebna nujna medicinska pomoč? Do nas rešilni avto ne more!«
Franc Kozel: »Župan Vekoslav Fric mi je v obraz povedal, da ne bomo dobili nič, ker ga nismo volili!«
Krajani, okrog 30 jih še živi v »pozabljenem« zaselku, so nad ravnanjem občine ogorčeni: »Zgodilo se je že, da je traktor vlekel rešilca po tej poti, da smo sploh lahko rešili življenje. Nekaj časa nazaj je bilo za ureditev ceste veliko pripravljeno prispevati tudi Gozdno gospodarstvo, pa na občini niso hoteli nič slišati o tem. Prispevali smo za asfalt na okoliških cestah, od 300 pa tja do 1200 takratnih mark, tudi za to našo cesto bi dali, ampak 'glavni' na občini se obnašajo, kot da nas ni! Mladi bi si tukaj, v Smiču, tudi gradili, ampak kdo bo
ostal tukaj, če ni niti normalne ceste?!«
»Prepričani smo, da gre za namerno zapostavljanje!«
Na nevzdržno stanje so krajani Smiča in okoliških naselij, Zgornjega Gruškovja in Loga, s pisno prošnjo vodstvo občine obvestili že leta 2003, zahtevali so tudi nujen sestanek, kjer bi se dogovorili o možnostih za sanacijo, a od vsega skupaj je ostal le kratek odgovor, ki jim ga je poslal predsednik pristojne občin-
if -
Da je cesta proti Smiču vsaj še malo podobna cesti in včasih celo prevozna z osebnim avtomobilom, krajani kar sami poprimejo za krampe in lopate ter naredijo najnujnejše.
ske komisije Alojz Novak, ki jih je seznanil, da je komisija njihovo vlogo obravnavala, jo podpira in da bo »proučila najprimernejšo varianto ureditve«. Zgodilo pa se ni prav nič. »Glede na popolno neupoštevanje naših želja in zahtev smo danes vsi krajani prepričani, da smo občini trn v peti. Tudi z našim sofinanciranjem nam občina ni pripravljena pomagati, zato brez kančka dvoma trdimo, da gre za namerno zapostavljanje in ne za pomanjkanje sredstev! Ta cesta je bila predvidena za asfaltiranje že v času videm-ske občine, a so nam takrat rekli, da je ves denar pobral Videm. Kdo ga je pa potem zdaj, vsa ta leta, ko je Podleh-nik samostojna občina?!«
Po sendvičkih in šampanjcih brco v rit
Da očitno ne gre zgolj ali v prvi vrsti za pomanjkanje denarja - navsezadnje nekaj tovornjakov gramoza, ki ga povrhu doplačajo še krajani sami, ni astronomski strošek - dokazuje tudi naslednje pričanje Jožeta Kozela: »Za tem, kar bom povedal zdaj, trdno stojim. Ko nam je že vsem skupaj prekipelo zaradi očitnega zapostavljanja, sem vprašanje, zakaj takšen odnos občine do nas in kdaj se bo kaj uredilo, zastavil županu Vekoslavu Fricu. In veste, kaj mi je odgovoril? Ker me niste volili, ne boste nič dobili! Vi imate svojega župana, pa naj vam on to 'zrihta'! Jaz pa moram 'zrihtati' stvari tistim ljudem, ki so me volili in kjer sem priljubljen! Povejte, je to odgovor, vreden župana?! Dokler je tekla volilna kampanja, so letali okrog nas s sendvički za en 'pajs', pa s
šampanjcem in nam obljubljali vse po vrsti, ko je pa Fric videl rezultate naše volilne enote, kjer res skorajda ni dobil glasa, pa je bilo v trenutku vsega konec! Zato javno sprašujem župana, ali mi nismo del Podlehnika? Kje je potem meja naše občine? In kako si upa govoriti, da želi ohraniti podeželje in mlade v občini? S takšnimi potezami in odnosom, ki kaže odkrito maščevanje, nikoli!«
Poleg uničene ceste so Smičani in okoličani nadvse nezadovoljni tudi z odvozom kosovnih odpadkov: »Tega v našem okolišu še nismo doživeli. Enkrat samkrat so odpeljali odslužene avtomobile, vse drugo pa je ostalo, češ da je odvoz predrag. Raznih odpadkov, kot so stare peči, pralni stroji in še kaj, pa je v naši okolici na tone. Vsi se zgražajo nad tem , pohodniki javno kritizirajo zasvinjano okolico. Krajani smo pripravljeni zbrati vse te odpadne kose in tudi plačati odvoz, naj nam le povedo, koliko je treba zbrati po članu gospodinjstva, občina pa naj odvoz le organizira. Drugače nam ne bo preostalo drugo, kot da vse skupaj naložimo na vozove, za kar je že več kot dovolj pripravljenih, in zvrnemo pred občinsko stavbo!« Sicer pa v Smiču ne poznajo niti posod za odpadke in čisto verjetno je, da v Čistem mestu sploh ne vedo, da takšen zaselek v Podlehniku obstaja ^
Plana za letos še ni ^
Letos so sicer v Podlehni-ku po dolgem obdobju celo uspeli sprejeti proračun, kar je glede na prejšnje leto že velik napredek. Na postavki za cestno infrastrukturo naj bi se nabralo okrog 20 milijonov tolarjev ali morda celo kaj več; kdo bi to točno vedel. Da bo kaj od tega denarja kanilo tudi na cesto v Smiču, krajani, glede na vse povedano, skoraj ne upajo verjeti: »Res nimamo pravega upanja, da se bo kakšen tolar našel tudi za naš odsek ceste. Po vsem tem, kar je rekel župan Fric, že ne. Nad njegovim odnosom smo ogorčeni. Saj navsezadnje ne gre za veliko naložbo, rešila pa bi marsikaj!«
Ali bo letos cesta v Smiču deležna (vsaj) kakšnega tovornjaka gramoza, morda pa celo asfaltne prevleke, smo povprašali predsednika komisije za prostorsko planiranje, infrastrukturo in gospodarjenje z nepremičninami Alojza Novaka, ki je povedal tako: »Plan za letos še ni sprejet, zato še ne morem reči, katere ceste v občini bodo deležne sanacije ter gramo-ziranja in v kolikšnih količinah. Konkretneje bomo vse te zadeve, tudi odseke, ki so predvideni za asfaltiranje, dorekli na eni od prihodnjih sej občinskega sveta.« Takšnemu odgovoru ni kaj oporekati, vprašanje je le, kdaj bo v Pod-lehniku sploh naslednja seja (druga letošnja) in če na njej ne bo sprejetega točnega plana rekonstrukcije cest, se bo vse skupaj spet premaknilo na »eno od prihodnjih sej«. Ki bo morda že v naslednjem letu ^
Foto: SM
Na vlak zvestobe so povabljeni: Marija Sitar, Jurovci 8/b, 2284 Videm pri Ptuju, Valerija Meglič, Moškanjci 4/a, 2272 Gorišnica, Mirko Koletič, Prešernova 26, 2250 Ptuj, Marjan Hergan, Zg. Jablane 21, 2326 Cirkovce, Zofka Topolovec, Ljubstava 39/a, 2284 Videm pri Ptuju, Marta Lah, Mihovci 90, 2274 Velika Nedelja, Ana Glažar, Hajdoše 36, 2251 Ptuj, Marija Majer, Bukovci 34/b, 2281 Markovci, Blaž Topolovec, Ljubstava 59, 2284 Videm pri Ptuju, Milan Krajne, Pobrežje 147/a, 2284 Videm pri Ptuju, Berta Horvat, Trgovišče 13, 2274 Velika Nedelja, Eberli Marica, Stogovci 6, 2323 Ptujska Gora, Mara Čuš, Dornava 49, 2252 Dornava. Vozovnice bomo izžrebanim bralcem in poslušalcem poslali v naslednjih dneh.
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
AER0BIKE
www.aerobika.net
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
RADIO TEDNIK Ptuj d o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AeROfilKE

âsa
teden prejme brezplac obiskoVi^Ol^ aerobike:
TM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA NALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
mE IN PRiraiEE:
Janez Bedrač
ZidanSkova 11,8851 Ptia
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.

^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
storitve
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
^ÍASř^
IZVAJAMO vsa krovsko-kleparska in tesarska dela. Priporo~amo kritine Tondach, Jungmeier, Pfleide-rer, Creaton, Bramac, Benders ter plo~evinaste kritine Decra in Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
IZVAJAMO vsa slikopleskarska dela po konkuren~nih cenah. Dragutin Ivan~i~, s. p., Žabjak 61, tel. 02/745-36-41 ali 041 895-504.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371-187._
ŽIČNE MREŽE ZA OGRAJE: akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih mrež, razli~nih vi{in in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej; PLASTIFICIRANE od 348,00 SIT/m2 naprej - 10 LET GARANCIJE! Npr.: Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel: 778 87 51, (od 7.-17., sobota do 12. ure). Ži~no pletarstvo Rogina, s. p.,Raj{pova ul. 15, PTUJ (biv{i Agis)._
OGRAJE ROGINA, s. p., Raj{pova ul. 15, Ptuj, tel: 02/ 778-87-51, fax: 02/ 748-16-81, www.zicno-plet-rogina.si. IZDELAVA IN MONTAŽA (na klju~) RAZNOVRSTNIH OGRAJ, VRAT (drsnih, krilnih) z daljinskim elektro pogonom _ Novo: PANELNE OGRAJE v barvi po želji!_
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
nepremičnine
INSAl!^
sinus ne
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo ve~ pisarni{kih prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632-836.
Prodamo ali damo v najem poslovni prostor velikosti 40 kvadratnih metrov na Vidmu pri Ptuju 42 (v prvem nadstropju v poslovnem objektu Kmetijske zadruge). Informacije na tel. 041-772-243.
LUNA'
Top 3 hiše v Ptuju: vrstna ID453, 124 m2- etaža (P+1), (l. 1668, obnova 2002), 15 mio; ID398, 92 m2- etaža (K+P+1), (L 1975), zemlj. 1129 m2, 33 mio; ID413, 80 m2, (L n.p.), zemlj. 9963 m2, 12 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
Prodamo novo hi{o v centru naselja Jur{inci. Hi{a ima 300 m2 (mansarda + pritli~je), zgrajena do 4. faze z okni. Za ve~ inf. pokli~ite na telefonsko {t: 041-35-22-77.
PRODAM stanovanjsko hi{o s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V ra~un vzamem eno ali dve manj{i stanovanji. Tel. 031 697-097.
STANOVANJSKO hi{o v Cirkula-nah prodam. Tel. 03 586-25-23 ali 051 348-302.
PTUJ - V OKOLICI oddam pekarno v najem, delno opremljeno, 90 m2. Tel. 041 279-034._
PRODAM gradbeno parcelo, 23 arov, komunalno urejeno, v Kicarju. Tel. 031 340-004._
V	STARI me{~anski vili prodamo 4-sobno stanovanje, 110 m2, etažna plinska, KTV itd. Tel. 040 797-429.
V	OKOLICI Ptuja prodam gospodarsko poslopje s 5 ha zemlje in gradbenimi parcelami.Tel. 031 848-466.
V	RABELČJI VASI prodamo novo 3-sobno stanovanje v IV. nad., v izmeri 86,86 m2, za 19,566.222 SIT oz. 940 EUR/m2. Pavel Rimele, s. p., "VIKEND", Bi{ 8 b, 02/757-1101, Ptuj, Trstenjakova 5, 02/748-1013, 041-955-402, fax 02/748-1014.
" nepiemlčnlne
info: EUROPARK lUaribor
PRODAMO starejšo brunarico na mirni ioitaciji v biižini Cirkuian. Parceia meri 1672 m2, primerno
je za nadomestno gradnjo. CENA: 3,500 mio SiT (šifra 710)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s . s i
INSAd.o.o., Mariborska cesta 40, Šentilj v Si.Goricaii
kmetijstvo
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-{~e nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor, obra~alnik, bo~no koso in ostale kmetijske priklju~ke. Tel. 041 579-539.
CISTERNO Creina, 2700 l, nakladalno prikolico Sip 22,visokotla~ni ~istilec za pranje strojev Tarana, nakladalec hlevskega gnoja HIKO Olge Megli~, dvobrazdni plug Batuje, pi{~an~ji gnoj, traktorski gumi 11 x 2 x 28, prodam. Jože Ozmec, Oslu-{evci 21, tel. 740-41-30._
KUPIM pra{i~e težke od 25 do 70 kg ter suho lu{~eno koruzo. Tel. 041 994-938.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
ŽREBICO staro 1 leto, ~rno barve, ugodno prodam. Tel. 031 336-679.
PRODAM betonske vinogradni{ke stebre dolžine 280 cm, dimenzij 6 x 6, rabljene, 150 kos po 600 SIT Tel. 031 304-538.
PURANE, 6-tedenske, bomo prodajali 20. maja, naro~ila sprejemamo na telefon 688-13-81 ali 040 531-246, Re{ek, Star{e 23.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja, znamke SIP 3 tone. Tel. 041 576-788.
PRODAJAMO sadike holandskih mese~nih jagod. Zupani~, Sp. Hajdina 57, Tel. 783-24-31._
KUPIM PUJSKE do 70 kg in zemljo v okolici Polen{aka - Bratislavci. Tel. 031 344-977 ali 041 517-676.
PRODAM 300-l dobro ohranjeno traktorsko {kropilnico. Tel. 761-07-34._
PRODAMO rezan les, zra~no suh, razli~nih vrst. Prodamo ve~jo koli~-ino bukovih drv na domu ali z dostavo. Telefon 769 15 91, 041 610 210._
PRODAM nakladalko SIP 22 m3 ali menjam za živino ali drugi kmetijski stroj. Tel. 041 544 270.
KORUZO, puhalnik Tajfun in pra-{i~a prodam. Tel. 040 571 404.
PRODAM svinjo 270 kg, puhalnik in kožuhar. Tel. 766 81 91.
ODDAM opremljeno ve~jo sobo s kuhinjo samski osebi, na Ptuju. Tel. 041 847 381._
PRODAM stanovanje v velikosti 60 m2. GSM 041 604 002.
motorna vozila
PRODAM golf 3, letnik 97, prevoženih 95.000 km, dodatna oprema, {portna izvedba notranjosti, v odli~-nem stanju. Tel. 031 304-538.
RENAULT 19 - limited, letnik 96, z vso dodatno opremo, prevoženih 90000 km, prodamo. Tel. 031 557 445.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
delo
Zaposlimo dve dekleti za delo v strežbi. Gsm: 031/521-446. Ena zvezda, sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina.
mllaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V novi številki mesečnil<a za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, iahl<o preberete o čebelali in opraševanju sadnega drevja, l<ačastem listnem zavrtaču pri vinski trti, delih v vinogradu, stekieničenju vina, v prilogi Vrtnine pa pišemo o presajanju zelenjave in pripravi tal za intenzivno pridelovanje vrtnin. Naročite pa ialiko tudi Katalog dovoljenih sredstev za eko kmetijstvo.
Revija Sad - 16 let z vami. Naročila: 040 710 209.
razno
KUPIM starine: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM zemljo za nasipe in vrtove ter bukova drva. Tel. 031 532-785.
PRODAM klimo LG 3,5 kw, rabljeno eno sezono, servisirano. Tel. 775-18-61, mobi 041 317-385.
PRODAM vibrirni igli Fi 50 in 35 z agregatom na trifazni tok. Tel. 041 875-779.
TROSED kot nov, dekli{ko obha-jilno obleko in fantovsko birmansko obleko zelo ugodno prodamo ali menjamo za dobro vino. Tel. 02/ 685-50-71._
PRODAM trda me{ana drva. Tel. 031 848-466 ali 757-05-31
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Tel. 781 10 51._
UGODNO PRODAM po~itni{ko prikolico Adria Karavan, registrirano, 5 leži{~, pred{otor, odli~no ohranjeno. Inf. 02 773 58 31 ali 031 355 162, od 18.-20. ure.
PRODAM tulu{ke gosi in rouanske race. Tel. 764 70 41.
Petek, 13. maj
10.00 Jeruzalem, vinsko-kulinaricna in kulturna prireditev 16.00 Ormož, dom kulture, Cicido 2005 - območna revija otroških pevskih zborov
18.00 Mestno gledališče Ptuj, V gozdu, nastop oddelka za balet, pod vodstvom Alenke Kostrevc, Glasbena {ola Karola Pahorja Ptuj 18.00 Ptuj, {portna dvorana [C Ptuj, Domek moj in tvoj, prireditev ob
60-letnici Vrtca Ptuj 19.00 Ormož, mladinski center, predavanje Anite [oštarič Misel na počitnice ni nikoli prezgodnja 19.00 Ptuj, dvorana Gimnazije, 31. območna revija pevskih zborov 19.00 Dornava, baročni grad, koncert Moškega okteta iz Dornave, ob 10.
obletnici delovanja 19.00 Ptuj, CID, Potopisno predavanje o Indiji 19.30 SNG MB, Z mislijo na dramo Ivana Cankarja, Hlapci, StaDvo, za
abonma Drama Premiera in izven 20.00 Rače, gasilski dom, 5. občinska revija pevskih zborov -	Podgorci in Jeruzalem, tradicionalni pohod, družabne in športne
igre
Sobota, 14. maj
8.30 Ormož, Dom za starejše občane, Muzejski vikend za otroke 9.00 Žetale, pred Dobrinčkom, pohod po ekološki pohodni poti 13.00 Ptujska Gora, Prvi festival Marijinih pesmi v Sloveniji na Marijinem
božjepotnem kraju 19.00 Ptuj, dvorana [portnega zavoda Ptuj, Nigerija - dežela smejočih ljudi, slikovni prikaz z glasbo, predstavlja popotnik Gregor Cesnik 19.00 SNG MB, Hlapci, StaDvo, za abonmaje Drama Sobota 1, 2, 3, 4, 5 in izven
20.00 Ptuj, dvorana Gimnazije, celovečerni koncert Akademske folklorne
skupine France Marolt, [OU v Ljubljani z gosti 20.00 Ormož, športna dvorana, 3. veliki dobrodelni koncert ob 50-letnici
delovanja Društva prijateljev mladine 20.30 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama Vikend 3 in izven
-	Sv. Trojica-Vremščica, pohod, organizira Planinsko društvo Ptuj
-	Velika Nedelja, Medobmočni festival odraslih gledaliških skupin
Nedelja, 15. maj
9.30
14.00
15.00
20.00
Ormož, Dom starejših občanov, lutkovno glasbena pravljica Peter
in volk, v izvedbi lutkovnega gledališča Pika iz Lenarta
Ptuj, grad, lutkovno-glasbena pravljica Peter in volk, v izvedbi
lutkovnega gledališča Pika iz Lenarta
Rogatec, grad Strmol, razstava treh likovnih skupin iz Rogatca,
Rogaške in Majšperka
Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma, Prestol smrti
Sv. Trojica-Vremščica, pohod, organizira Planinsko društvo Ptuj
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Zabavna oddaja Parada humorja 2005, II. del, posnetek iz Maribora. Nastopajo: Ana Liza, Helena Blagne, Tof, svetovni prvak na diatoni~ni harmoniki. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.

iZDePLSi
Naročnikom ètajersiœga tednilia nudimo 20% popust!
LITOŽ d.o.o., Stoperce 76, Stoperce
OImpčsvalilica lelena dolina
vas vabi po novi asfaltni cesti v neokrnjeno naravo, kjer lahko praznujete ali organizirate piknike in se sprostite v mirnem okolju.
Nudimo vam jedi iz ražnja in žara
Na voljo smo vam v petek, soboto, nedeljo in praznikih od 12-23. ure. Tel: Ml/617-574. 02/761-08-17.
U-/
dom ■ stanovanje! Spomladanska akcija
NEPREMIČNINE ' L MENJALNICE °ú
3 sobno stan., Ptuj - œnter, 1.1980, mima iokadja, 82 m2,4. nad., CK, lega VIZ, vsi priklj., Iialkon, paitdiišče, vpisano v ZK, lakoj vseljivo, za: 14,98 mio SiT, ogled s fotogiatjaml pod Sfei 8514
www.luna-mb.s
I02 22 999 22 041 66 28 281
ODDAM apartma oz. hi{o za {tiri osebe na morju v Karlobagu. Tel. 02 773-13-41 ali 00385 53 694 341.
DAJEM v najem klimatiziran trisobni apartma v Turnju pri Biogradu, 100 m od morja. Tel. 00385 981 83 9917._
ENOSTANOVANJSKO HIŠO (K+P + M), 8 x 8 m2 tlorisne povr{ine, z garažo 8 x 6 m2, na parceli 6,8 ara, v Mariboru na Pobrežju, prodam. Tel. 02 332 5848.
PRODAM enoinpolsobno stanovanje v izmeri 50 m2. GSM 041 680 844.
PRODAM 3-sobno stanovanje, 82 m2, v II. nad. na lokaciji ob gozdu in parku, gradnja 1980. Vsi priklju~ki urejeni, vpisano v ZK, vseljivo v roku 1 meseca. Cena po dogovoru. Tel. 031 649 059.
bančni kredit z 1,95 % obrestno mero	■ leasing od 1-6 let brez stroškov odobritve
leasing na osebno izkaznico s 26% pologom	■ 50% vrednosti avtomobila plačate ob prevzemu,
brez stroškov odobritve	50% pa čez eno leto
POSEBNI POPUSTI OB POSEBNIH POGOJIH - ponudbo lahko prilagodimo vašim željam. AVTOHIŠA HVALEC, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/ 796 33 33

Ponudbo veljo do konco junijo 2005. Sliko iohko prikozuje opremo, ki ni stondordno.
www.opel-marketing.si
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
PRODAJA IN POPRAVILO
m Malih kmetijskih strojev O Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Pel
Dornava 76a, tel.

Rabljena vozila
NA
TIP	LETNIK	MESEC	
		SAMO	OBUUBA KUPCU:
CRYSLER NEON	1994	14.299 sit	- Brezplačen
DAEWOO NEXIA 1.5	1998	17.991 sit	preizkus
MERCEDES Al 60 AVTOM.	1999	26.799 sit	- 105 točk
PEUGEOT 307 2,0 Hdi	2003	53.292 sit	kontrole
R LAGUNA GT 1,9 DCI100 EXP	2002	52.832 sit	na vozilu
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT.	2001	52.067 sit	- Tehnična
R LAGUNA PRIV 1,9 DCI	2001	53.598 Sit	kontrola po 2000
RMEGANEKARAV.1,6/16VAVr.	2003	36.600 sit	
RMEGANEl,9(fTi	2002	31.700 sit	
V0LKWAGEN POLO CLASSIC	1998	19.539 Sit	prevoženih kilometrih
Tovorna vozila			- Pomoč na cesti.
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 sit	vleka ali
PEUGEOT PARTNER 1,9 D	2000	18.989 sit	popravilo
R KANGO01,2 RL EXPRESS	1999	16.845 sit	- 3 mesečna
Testna vozila			tehnična
LAGUNA 1,9 dCi EXPRESSION	2003	64.011 sit	garancija (za določena vozila)
SCENIC EXP. CONF. 1,6	2004	62.174 sit	
		nb NOM 7,45	
na dobo 84 mesecm			
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
SPECIALIZIRANA TRGOVINA S HRANO ZA MALE ŽIVALI
ZOO dingo]
op POTRČEVA CESTA 15, 2250 PTUJ	i
C^	Delovni čas: od 8.-19. ure,	Î
^^^	v soboto od 8. do 13. ure.	«
^ Jg Brezplačni nasveti veterinarja o prehrani psov in muc	|
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
PEUGOT 406 BREAK 2,0 HDI	2001	2.160.000	KOV SREBRNA
FMrB8AVAl,2l6VSX	2001	1.280.000	KOV SIVA
SEAT œRDOBA 1,4	2001	1.480.000	RDEČA
VOLKSWAGEN POLO 1,416V	2000	1.500.000	KOV SIVA
PEUGEOT 106 XR 1,0	1993	290.000	KOV ČRNA
RENAUU 0101,2 RT	2000	1.170.000	BELA
KIASPEHIA1,5	2000	1.120.000	KOVZIAIA
RENAIIT MEGANE 1,6 E RN CLASSIC	1998	1.180.000	KOV ZLATA
FORD FUSION 1,3 TDQ	2003	2.669.000	KOV SREBRNA
VW GOLF 1,416V COMFORTLINE	1999	1.740.000	ČRNA
SEfflTIBIZAM	2003	2.090.000	RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF m 1,4 a	1996	880.000	VÈNJA
FORD MONDEO 2,0 TDa	2001	2.385.000	KOV MODRA
FORD FIESTA 1,3	2000	960.000	KOV ZELENA
CITROEN XSARABREAK 1,6	1998	1.190.000	BELA
RENAmnrLAGUNAl,8l6V	1998	1.520.000	KOVZIAIA
CITROEN AX 1,0 i SPOT	1998	450.000	KOV ZF,LENA
OPEL ASTRA 1,6 l6vaUB	1998	1.390.000	KOV SREBRNA
SEAT CORDOBA 1,9 SDI	2002	1.970.000	RDEČA
BMW 318 TI	1995	1.180.000	VIJOLA
V0LSWAGENG0LFnil,8Gl	1993	575.000	KOVSia
RENAUITCLI01,2RN	1993	380.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLS	1995	565.000	OT,F,NA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI	1998	1.590.000	RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI	2002	2.360.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,9 DIF.SF,I,	1996	725.000	KOV ZF,LENA
RENUAITR5 CAMPUS	1991	200.000	RDEČA
RENAUITTWINGO 1,2 PACK	2002	1.260.000	KOV SREBRNA
ALEA 145 1,6	1995	620.000	KOV RDEČA
BMW3l6lCOMPAa	1998	1.660.000	KOV ZF,LENA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1999	965.000	BELA
PEUGEOT 605 3,0 SV	1995	660.000	KOV RJAVA
OBČINA GORIŠNICA
Gorišnica 54 2272 GORIŠNICA
Na podlagi 6. člena odloka o priznanjih občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 19/96) Občina Gorišnica objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj:
naziv častni občan občine Gorišnica, plaketa občine Gorišnica in listina občine Gorišnica
I.
Občina Gorišnica podeljuje priznanje:
1.	Naziv častni občan občine Gorišnica podeljuje posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine.
2.	Plaketa občine Gorišnica se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja.
3.	Listina občine Gorišnice se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za velike dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno prezentira občino.
Občina razpisuje naslednje število priznanj: pod 1.) en naziv pod 2.) največ dve pod 3.) največ dve
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata, oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj občine Gorišnica lahko dajo v pisni obliki občani, podjetja, zavodi in vse druge oblike organizacij in združenj v občini.
IV.
Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati na naslov Občina Gori-šnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica, najkasneje do 03. 06. 2005. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
OBČINA GORIŠNICA
GLASBENA ŠOLA ORMOŽ Dobravska cesta 13 a, Tel. : 741-07-30
VPIS UČENCEV
na vse glasbene instrumente, petje in balet.
Vpisujemo tudi v prešolske programe.
Vpis učencev - novincev v Glasbeno šola Ormož za šolsko leto 2005/2006
bo 25. maja 2005, od 14. do 17. ure, v prostorih šole. Število u~encev je omejeno.
O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni.
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDI A31.8	1999	1.790.808	KOV.MDORA
BMW318DUMUZ.M0DIF.	2801	3.580.808	ČRNA
BMW318DKARAV.	2002	3.788.808	ČRNA
BMW 525 TDS	1999	2.B90.808	KOV. SIVA
CITEDEN XSARA 1.G	2001	1.850.808	SREBRNA
FIAT BRAVD1.B MANIA	1998	850.808	KOV.ZELfN
FORD KA 1.31 OPEN AIR	2003	1.380.808	KOV SIVA
FORDMONDED 1.8KARAV.	200D	1.380.808	BELA
NISSAN AIMERA 2.2 TD	2002	2.3G0.808	SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.BRN SCENIC	1996/12	950.808	BELA
VW POL01.9 SDI	2002	1.930.808	SREBRNA
VWGOLflll 1.9DUMUZ.	1997	1.050.808	BELA
VWG0LflV1.9TDILIMUZ.	2000	2.180.808	KOV.ZELfNA
VW PASSAT 1.9 TD1115 KARAV.	1999 MOD. 2000	2.050.808	MDOBA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZ. 115	2000	2.550.808	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81
belcontdoo@siol.net	J^^^M okna
wvm.belcont.si	L ,	vrata
Energijsko varčna okna	senčila
stresna okna
PVC, LES, ALU. Zinnske vrtove
garažno vrata izolacijske steklene fasade in industrijska vrata.
DANA BESEDA OBVEZUJE
www.tednik.si
KM^estrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343 PHAgK s.p. ~
Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02; 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tpaionova 1, Ptui (ob Moribonki cedil 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obročnego odpločilo_
UGODNA POSOJILA'
IC02/2280n0
soiisd.0.0. 1
Razlagova 24, Maribor I
Razpored dežurstev zobozdravnikov
21. maja Zorica Kurilj, dr. dent. med.
ZA OSOJNIKOVA - ŠPAR
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 641/ 226-204
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po b. 0038549 372-605
Le čas poskuša zbrisati spomine, a duša in srce nikoli ne pozabita bolečine ^
V SPOMIN
12. maja je minilo eno leto, odkar med nami ni več
Franca Leskovarja
IZ KAJUHOVE UL. 11, KIDRIČEVO
Težko je dojeti, da te več med nami ni, v spominu in srcu nosimo te vsi.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena Marija z otroki
Ko se človeku poslednja zvezda utrne
in ga tišina in tema zagrne, v nas zagori plamen spomina in vse,
za kar si živel, vse, kar si hotel, našo pot razsvetljuje in v naših srcih domuje.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 13. maj 1995, ko je prenehalo biti tvoje dobro srce, naš dragi mož, oče, dedek in tast
Janko Bel{ak
IZ VELIKEGA OKIČA 5
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke in z lepo mislijo počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
So ptice v daljavo poletele, za njimi tudi ti si šel, zdaj spomladi bodo spet zapele, le ti ne boš nazaj prišel.
SPOMIN
15. maja mineva eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi
Dušan Mihajlovic
IZ DORNAVE 137 B
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvet ali prižgete svečko.
Pogrešamo te tvoji najdražji
Ne jo~ite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in ve~ni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, sestre, stare mame in prababice
Alojzije Čulk
Z BREGA 53/B, MAJSPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Liljani Jovanovič, patronažni sestri ge. Bernardi Sagadin, zdravstvenemu osebju oddelka ORL v mariborski bolnišnici, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, g. župniku Janku Frangežu, g. župniku Milanu Gosaku ter pogrebnima podjetjema Mir in Ropotar.
Žalujoči: otroci z družinami, brat Ferdinand z družino, sestra Marija z družino ter ostali sorodniki
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila mo~nejša od življenja.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi
Alojza Klinarja
Z MESTNEGA VRHA 84
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in sveče.
Hvala g. župniku za opravljen obred, g. Albinu iz DU Grajena in ge. Veri za besede slovesa, pevcem in pogrebnemu podjetju Ptuj.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni te na pragu ve~, ni te v hiši, nih~e tvojega glasu ne sliši. Bole~ine hude si prestal, zdaj mirno, tiho spiš, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, svaka, dedka in pradedka
Antona Kovaceca
IZ @AMENCEV 5, DORNAVA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Darovali cvetje, sveče, svete maše, nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala duhovnikoma za opravljen obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in zastavonošem ter glasbeniku za odigrano žalostinko. Posebna zahvala dr. med. Brigiti Baklan.
Žalujoči: njegovi najdražji
So ptice v daljavo poletele, z njimi tudi ti si šel, spomladi bodo spet zapele, le ti ne boš nazaj prišel.
SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 8. maj 2000, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc [irovnik
IZ DOLA PRI STOPERCAH 4
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Ko v ranem jutru pti~ki so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, nih~e takrat še slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih o~i sijaj.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 11.
maj 1998, ko si nas brez slovesa za vedno zapustil, naš dragi
sin in brat
Jani Vidovič
BARISLOVCI 11 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji, ki te pogrešamo in smo te imeli radi
Kogar imamo radi, ne umre, le dale~, dale~ je.
ZAHVALA
30. aprila 2005 nas je v 79. letu starosti zapustil dragi mož, atek ter dedi
Stanko Kolar
IZ @ETAL 80
Zahvaljujemo se gospodu župniku Štefanu Zveru za molitve in opravljen cerkveni obred ter p. Janezu Kmetcu in p. Benjaminu Mlakarju za somaševanje. Zahvaljujemo se g. Antonu Kolarju za poslovilni govor ter pevcem Feguš za ganljivo odpete poslednje pesmi in pogrebnemu podjetju Mir.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, Perutninarski zadrugi Ptuj in prijateljem, ki so darovali za svete maše, cvetje in lučke, ter vsem, ki so nam v teh težkih dneh izražali sožalje ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa velja družinam Vrhovskim, Maroškim in Vrtjekvim za vso pomoč.
Vsi njegovi
^ in tam nekje v drugem času, kjer ni solza, ne bolečin, je moč svetlobe, lepot prepolno, tam misel vsaka je kristal, tam nikdar ne umre spomin, vem, tam čakaš me, moj sin.
SPOMIN
Neizmerna bolečina spremlja spomin na 14. maj 2004, ko ti je v usodnem trenutku nehalo biti srce in je ugasnil tvoj nasmeh, dragi sin
Miha Penko
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj, mu prižgete svečko ali poklonite cvet. Vedno boš moj sončni žarek.
Tvoja mama
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila mo~nejša od življenja.
SPOMIN Nada Cvetko
1950 - 2004
Le ena misel v teh težkih dneh nas bodri, da snidemo se spet med zvezdami. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko, poklonite cvet ali posvetite trenutek.
Mama ter brata Alojz in Milan z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Feliksa Bagarja
SLOVENSKOGORIŠKA CESTA 6, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino, za izrečeno ustno ali pisno sožalje ter za darovano cvetje in sveče. Hvala govornikom: g. Stanku Lepeju, g. Stanku Menoniju, g. Francu Fideršku, g. Tomislavu Cukoru, g. Frenkyu Padov-niku in g. Kondradu Brezniku.
Hvala pevcem Društva upokojencev Rogoznica in pevcem Kulturnega društva Rogoznica. Hvala praporščakom. Posebna zahvala velja dr. Olgi Cerar in prim. dr. Jožici Cervek z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Njegovi najdražji
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bole~ine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, dedka in tasta
Antona Bedenika
IZ PLANJSKEGA 12, MAJŠPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Bolnišnice Ptuj, sodelavcem in kolektivoma Talum in Revital Kidričevo, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njegovi
Zakaj vas smrt je bela vzela? Brez vaju prazen je naš dom. Kje tople so besede va{e, kje smeh je, kje sijo~e se o~i.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete, tašče in botre
Marije Gril
IZ KVEDROVE 5, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob strani in tolažili našo bolečino. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, hvala ge. Veri za molitev in izrečene ganljive besede ob slovesu, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Posebna zahvala vsem sostanovalcem Kvedrove 5 in ge. Silvi za večletno pomoč na domu.
Zahvala vsem, ki ste jo prišli pospremit na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: sinova Branko in Marjan z družinama
Ptuj • 16. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Razstava vse bliže
16. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij bo od 20. do 23. maja v prostorih minorit-skega samostana na Ptuju, kjer poteka od vsega začetka. Večino izdelkov, vseh skupin je trinajst, so komisije že ocenile.
Po svetu
Obnovili bodo tovarno Oscarja Schindlerja
Krakov (STA/dpa) - Znamenito tovarno neukega poslovneža Oscarja Schindlerja, ki je med drugo svetovno vojno več kot 1200Judov rešil pred holokavstom, bodo obnovili, so sporočili s pristojnega urada v Krakovu. Tovarna, ki stoji v tem poljskem mestu, je v tako slabem stanju, da so stražarji številnim turistom iz Izraela, ZDA in drugih držav prepovedali obisk kraja, kjer je ameriški režiser Steven Spielberg posnel prizore filma Schindlerjev seznam, sicer nagrajenega s filmskim oskarjem. "Nihče nam ni povedal, da jih bo toliko prišlo," je dejal tiskovni predstavnik mestnega sveta, kije poudaril, da so za javnost odprli ruševine te nekdanje tovarne. V krakovskem turističnem uradu menijo, da bi morali tovarno obnoviti in čim prej odpreti za turiste. Leta 1939je Oscar Schindler v Krakovu, ki ga je okupirala nacistična Nemčija, prevzel dve judovski tovarni, v katerih je zaposlil številne Jude. Podjetni Schindler je izkoristil svoje poslovne stike z nacisti in pred deportacijami v taborišča smrti rešil več kot 1200judovskih delavcev.
Skoraj vsi morilci duševno bolni
Stockholm (STA/AFP) - Skoraj vsi morilci (okoli 90 odstotkov) - vsaj na Švedskem - so duševno bolni, je pokazala švedska študija, objavljena v znanstveni reviji Forskning och Framsteg. Švedski znanstveniki so preučili sodno in psihiatrično dokumentacijo ter zdravniške izvide 2000 ljudi, kijih je švedsko sodišče med leti 1998 in 2001 spoznalo za krive umora, poskusa umora, uboja in poskusa uboja. V psihiatrični dokumentaciji so pri obravnavanih osebah ugotovili številne duševne bolezni, kot so shizofrenija, duševne motnje, strah, posttravmatski stres in depresija. Številni obsojenci so imeli dve ali več tovrstnih bolezni, okoli polovica pa jih je bila v preteklosti zlorabljenih.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE,
UVOZ in IZVOZ d.o.o.
2250 PTUJ, Štuki 1, Tel.: 027879630
TRGOVINA • črna in banana metalurgija
•	ročno in elelitrično orodje
•	vodovod in topiovod
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Mlinska ulica 12, PTUJ. tel.: 02 78 89 210
Foto: Črtomir Goznik
STE BILI POŠKODOVANI
Pri sirih ocenjujejo videz, barvo, prerez, vonj, okus, konsistenco.
Čaka jih samo še ocenjevanje krušnih izdelkov, ki bo 18. maja, 10. maja so ocenili tudi mlečne izdelke. Zlatih priznanj je bilo po enajstih ocenjevanjih 134, srebrnih 179 in bronastih 89. Brez priznanja je ostalo 84 izdelkov, izločenih je bilo 21. Kmetije so letos v ocenjevanje prijavile okrog tisoč izdelkov. Od regij se na letošnji razstavi posebej predstavljata Ljubljanska regija in Zasavje. Slavnostna govornica ob odprtju bo ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Marija Lukačič. Govoril bo tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Ob kulturnem je letos bogat tudi spremljajoči program razstave. V soboto, 21. maja, bodo na posvetu, ki bo potekal v prostorih KGZS - Zavoda Ptuj govorili o možnostih pridobitve kakovosti za živila, na ustanovnem občnem zboru se bodo zbrali člani Združenja predelovalcev mesa na
kmetijah. Podelili bodo priznanja za uspešno opravljen tečaj za nosilce turistične dejavnosti na kmetiji, razglasili bodo tudi rezultate in podelili posebna priznanja avstrijskim partnerjem v projektu Intereg III. A »Partnerstvo dobrot brez meja«. Spričevala bodo sprejeli tudi udeleženci kletarske šole. V soboto bodo podelili priznanja za najboljše mesne izdelke, vina, suho sadje, sokove, olja, kise, sadna vina, marmelade, konzervirano zelenjavo, kompote in žganja. V nedeljo, 22. maja, bodo po slavnostni nedeljski maši v novi cerkvi podelili še preostala priznanja, v kulturnem programu se bodo predstavili pevci in godci z ljubljanskega območja, Zasavja, Ptuja in Kicarja. Zadnji dan razstave bo v znamenju predstavitve projekta S sodobnostjo do tradicije in strokovnega posveta, na katerem bodo govorili o obdavčitvi dopolnilnih dejavnosti, obdavčitvi dohodkov iz kmetijstva po
novem zakonu o dohodnini in vodenju evidenc za dopolnilne dejavnosti.
Pod arkadami minoritskega samostana in pred samostanom bodo naprodaj številne dobrote slovenskih kmetij, Kmetijska šola Ptuj bo od 21. do 23. maja pripravila dneve odprtih vrat, na Turnišču pa bo na ogled razstava cvetličnih kompozicij.
Letošnjo razstavo naj bi si po napovedih ogledalo okrog 15 tisoč obiskovalcev, morda celo več glede na več izdelanih in posredovanih ponudb za obisk Ptuja v času dobrot kot v prejšnjih letih. Ker je razstava državna, zadreg pri obisku že zaradi tega ne bi smelo biti. Dobrote domače
kuhinje pa tako in tako gredo v slast vsem.
MG
ELEKTRO KAISER
p^RAVNA^ ^ïzGoSÎ?'
PE PTUJ, Vodnikova 2 jel"
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
i
KAISER Franc s. p.
-	ELEKTROINSTALACIJE -ALARMNE NAPRAVE
-	DOMOFONE
-	STRELOVODE
-	ELEKTRO MERITVE
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
GSM: 041 325 909
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
PT
■oil|aiitaiiiiii.p.
Stuki26a lISmerGr^ena^ Tél.: 02 787-86-70, 041 7f 6-251
^IfRAIKOff
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Napoved vremena za Slovenijo
če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, ^ vreme poleti prida ni.	^^
Napoved za Slovenijo: Pretežno jasno bo, le občasno ponekod zmerno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne od 17 do 21, na Primorskem okoli 23 stopinj C.
Obeti: V soboto bo sprva razmeroma sončno, čez dan pa se bo od zahoda oblačnost povečala. Pihati bo začel jugozahodni veter. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo.
1 6. DRŽAVNA RAZSTAVA
DOBROTE
SLOVENSKIH KMETIJ V MINORTTSKEM SAMOSTANU
20.,21 .,22.,23.maja 2005
Ml Koja
ODPRTJE RAZSTAVE:
PODELITEV PRIZNAJ:
SLAVNOSTNA MASA: PODELITEV PRIZNAJ:
RAZSTAVA BO ODPRTA:
v petek, 20. maja 2005 ob 10.00 uri
V	MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU
v soboto 21. moja 2005, ob 13.00 uri za mesne izdelke, vina, suho sadje, sokove, olja, kise, sadna vina, marmelade, konzervirano zelenjavo, kompote in žganja
v nedeljo 22. maja 2005, ob 10.00 uri
v nedeljo 22. maja 2005. ob 11.00 uri za krušne in mlečne izdelke
VPETEK0D11.D0 18. URE
V	SOBOTO IN NEDEUO OD 9. DO 18. URE VP0NEDEUEK0D9. DO 14. URE
DOBROTE BODO NAPRODAJ NA DVORIŠČU MINORITSKEGA SAMOSTANA
I KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ I MESTNA OBČINA PTUJ