Posamezna številka 10 vinarjev. Slev.298. v LUmirnl, v Eeirten, so. flratira isis. L8!fl XL!1I. s Velja po pošti: s Za oeio leto naprej . . i 28'— za cd moseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloietno . „ 29*— za 0Bta'0 Inozemstvo . „ 35' — V Ljubljani oa dom: Z« celo leto naprej , . Ii 24'— aa en me£»o „ . . „ 2-— V opravi orcleman messCno „ 1*70 ~ Sobotna izdaja: s za celo leto ....... 1 — za Nemčijo oeloietno . „ 9'— i ostalo tnozamstvo. ,, 12'— '■• 1 i 1 1 I'*«-1.. R w 1 ,' : ' ' ižii Inserntl: Hnastolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po !8 » za dvakrat .... „ 15 n za trikrat .... „ 13 „ sn vočkrat primeren popust. rsračfla oznanila, zalivale, osmin!«! lil: enostolpna rrltvrsta po 2jvla. ---Poslano: - enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzv3omšl ue-dolje ln praznike, ob 5. url pop. Redna tetua priloga Vozni red. Urodništvo je v Kopitarjevi oltol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelraoklrana pisma s« ne =» sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi Jllol št. D. — Račnn poštne branllntoc avstrijske št. 24.797, ogrski 26.511, bosn.-lioro. št. 7S63. — Upravnlškega telefona št. 188. Rumonsko zbornici. Peter Carp govori. Bukarešt, 28. decembra. (Kor. urad.) V zbornici je pri adresni debati rekel bivši minister Peter Carp: Preudariti moramo, v koliko vojujoče se države vplivajo na uresničenje rumunskega ideala. Zato pa moramo ozračje očistiti od nekaterih le-legend, ki kalijo naš pogled. Angleška je napovedala za vzrok vojne brambo malih narodov. Videli smo, kako jih brani. Resnica pa je, da je brambo onih držav prevzela zato, da se jih poslužuje. Angleška trdi, da je potegnila meč proti nemškemu imperializmu. Francoska samo sebe imenuje branik civilizacije. Ta vojna pa v resnici razdira skupno civilizacijo, Rusija se bojuje v imenu pravoslavja in panslavizma. Pravi vzrok pa je, utrditev notranjega samodržtva. Za Francijo je pravi vzrok nova osvojitev izgubljenih provinc in za Angleško pa, da je videla rasti nemško moč, ki je izražena v besedah nemškega cesarja, da je bodočnost Nemčije na morju. Rusija pa hoče Carigrad, Dardanele, Črno morje in izliv Donave. Katere so namere, naperjene proti nam? Ali mislite, da moremo uresničiti ideal, o katerem je govoril Moldovianu? Ne verujem tega. Sedmograško moremo le tako dobiti, če zrušimo avstrijsko monarhijo. Bukovino bi Rusija sama obdržala, Banat pa Srbiji dala. Izpolnila bi tudi pogoj, katerega je enkrat naznanila za pogoj: vzela bi namreč Galac. (MrmranjeJ Rusija seveda more imeti samo ruski ideal: del Moldave in izgubljena Bukovina ruski, Železna vrata srbska, tedaj zopet ruska. Ali vam je to uresničenje narodnega ideala? Tak je tedaj položaj. Vsaka država ima dva problema: problem svojega obstanka in problem svojega razširjenja. Tudi od Nemčije ne moremo kaj drugega pričakovati. Učinke nemške moči smo vedno čutili, in sicer za nas vedno dobrohotno. Če pa resničnost natančno precenimo, mora Rumunija udarili ono pot, ki jo obvaruje, da ne postane vazal Rusije. C u z a (narodni demokrat): Torej moramo postati vazali Ogrske? Carp: Dosedaj še nismo bili nikdar vazali Ogrske in tudi nikoli ne bomo. Pri nas je nastalo posebno ozračje političnega razburjenja in neodkritosrčnosti. Obžalovati je treba Moldavianove besede, da sedmograški Rumuni le s silo gnani gredo v vojno. S temi besedami je sramotil junake, ki so padli. Agitatorji naj na svojih javnih zborovanjih rečejo, da gremo z Rusijo in dobili bomo Sedmograško, toda izgubili bomo kos Moldave. Morske ožine se zapro in vzeli nam bodo donavske izlive. Delavranea: Od kje pa veste, kaj vse hoče Rusija? Carp: Stvar je znana, četudi se je ni povedalo. Pod temi pogoji rumunsko ljudstvo ne pojde z Rusijo. Ta zveza bi imela posledico, da bi se poslužili naše armade in našega ljudstva, kar bi niti nam niti drugim Rumunom ne koristilo. Kar se danes pri nas dogaja, se je že dogajalo. Bili so že časi, ko so agitatorji, ki so rekli, da delajo v interesu naroda, delali ravno nasprotno. Carp se obrne proti ministrskemu predsedniku: »Vi se ne morete odločiti, to je vaša slabost. Odločite se in ne boste več trpeli.« Nekdo zakliče: »Oblegovalno stanje.« Carp: »Kdor se ne more ustaviti hrupni množici, ni državnik. Gospod Bratianu, želim Vam, da Vas nc bi dogodki vlekli za seboj, ampak da ;Jvc- te v soglasju ž njimi.': Nadaljevanje razprave v zbornici 28. decembra. Bukarešt. (Kor. ur.) Liberalni poslanec D i a m a n d i dvom;, da bi imel Carp prav, češ da bi vzela Rusija izliv Donave z Galacem. Peča se nato podrobno s prilikami, ki naj bi bile ugodne, če bi bila Rumunija posegla v vojsko in izjavi, da tudi Lvov ni nudil take prilike. Rumunska armada bi ne bila mogla izvesti, kar se milijonom Rusov ni posrečilo. Ugodna prilika tudi ni bila, ko je nastopila Bolgarija. Dia-mandi izjavi končno, da bo šla Rumunija z zvezo, ker se nahajajo pri njej življenske koristi Rumunije. Liberalni poslanec S t e -r e izjavi: Po vojski bo položaj Rumunije tak: Če zmaga Rusija, pomeni to, da si priklopi Galicijo, Carigrad, morske ožine in Donavo do Železnih vrat. Rumunija ostane v sredi ruske države zvezana z zahodom le skozi Ogrsko . S t e r e govori proti tistim, ki dvomijo, da stremi Rusija po morskih ožinah in proti tistim, ki sodijo, za Rumunijo je vseeno, kdo da tam vlada. Če pride Rusija do morskih ožin, bi to pomenilo za nas uničenje. Stere dožene in knjige nekega ruskega ministra, da hoče Rusija priklopiti Rumunijo in navaja kako perfidno politiko so zasledovali Rusi nasproti Ukrajincem. Uporabljali so jih proti Poljakom, zdaj pa Rusi taje, da bi tvorili Ukrajinci narod. Nemogoč je obstoj Rumunije če procvita ruska politika, ki korenini v vserusovski ideji. Če zmaga Rusija nastane za rumunsko državo velika nevarnost. Obračam se na vašo razsodnost, je končal, »pokaže vam, kjer se nahajajo naše koristi.« Sterejevim izvajanjem je sledila cela zbornica z veliko pozornostjo in je na njo globoko vplival. Mirovni pogoji. Curih. »Neue Ziiricher Ztg.« objavlja članek pod nadpisom »Mirovni pogoji«, ki se peča, kakor trdi list, z mirovnimi pogoji poučenih nemških krogov. Nemški krogi si predstavljajo temeljna načela mirovnih pogajanj, če jih zdaj uvedo, takole: 1. Belgija naj ostane neodvisna, s pogodbami, mogoče tudi z zasedbo gotovih točk naj se onemogočijo dogodki 1. 1914. Popolni priklopitvi Belgije bi se najživah-nejše upirala tudi nemška veleindustrija, ker če bi padle carinske meje, bi se razmere ne mogle prenašati, ker delavske razmere v Belgiji, kjer manjka zadostne tvorniške postavodaje, zelo zaostajajo za Nemčijo. Tudi za carinsko unijo se zahteva prehodno stanje najmanj za dobo petih let. Belgija bi pa morala plačevati vsakoletno vojno odškodnino v višini prejšnjega vojaškega proračuna, Nemčija bi izvajala policijsko oblast v Belgiji, dokler bi se vojna odškodnina ne izplačala. 2. Zasedena francoska ozemlja bi Nemčija vrnila Franciji; tudi vojne odškodnine bi Nemčija od Francije ne zahtevala, če odstopi Francija svoje tirjatve v Rusiji, približno 18 tisoč milijonov frankov, Nemčiji. Predpogoj te pogodbe s Francijo bi bil, da vrne Anglija vse nemške kolonije in da izprazni Calais. 3. Ruska Poljska naj postane pod nekim nemškim knezom pod naslovom poljski kralj popolnoma neodvisna in samostojna, a Nemčiji bi morala plačati vojno odškodnino na način, kakor Belgija. Zgodovinska želja po dohodu k morju naj bi se Rusiji tako izpolnila, da se prizna Rusiji izhod v Perzijskem zalivu. 4. Italija bi morala popustiti zasedene turške otoke, zato bi sc ohranil njen status quo. 5. Bolgariji se mora samoobsebi um-ljivo pripoznati Maccdonija, kakor tudi dohod do Donave iz Niša do Smedercva. Prejšnja stara Srbija naj postane samostojna ali naj sc združi s Črnogoro v skupno kraljestvo. 6. Albanija mora dobiti svojo že prej ji priznano samostojnost pod knezom, ki si ga izvoli sama. 7. Zahteve Rumunije in Grške zdaj, kakor sc zdi, šc ne stoje trdno. \Volffov urad izvaja, da ti mirovni pogoji, ki jih v Švici smatrajo za nemški poizkus, kako sodijo o njih sporazumne države, niso resnični. Berlin. »Vossische Ztg.« izvaja glede na poročilo »Neue Ziiricher Ztg.« o mirovnih pogojih Nemčije. Seveda moramo opustiti, da bi zavzeli k posameznim točkam stališče, a več točk brezdvomno kaže, da je upravičen poluraden popravek posebno tistih točk, ki tičejo Italijo ^ Poljsko. Najbrže tudi v Švici ni neznano, da se Nemčija še ne nahaja v vojnem stanju z Italijo. Ureditev spora z Italijo je zato zgolj stvar Avstrije za katero mi ne moremo staviti predlogov. Glede na Poljsko se tudi ne more staviti le nemški mirovni predlog. Vojsko smo izpeljali skupno z Avstrijo v dobrem orožnem pobratimstvu in ne bomo ravno glede na Poljsko stavili naših pogojev drugače, kakor skupno z zvestim našim orožnim tovaršem. Ravnoto velja tudi za Bolgarijo in za Turčijo, Na Balkanu AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. decembra. Uradno sc razglaša: Položaj je neizpremenjen. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. decembra. Veliki glavni stan: Nič novega. Vrhovno vojno vo:Kvo. XXX Kako si izmišljujejo Črnogorci zmage. Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega slana: Zadnja črnogorska dnevna poročila presegajo vse, kar se je glede na drznost prosto izmišljati si vojne dogodke dozdaj predstavilo svetu. Črnogorsko dnevno poročilo 20. decembra poroča, da smo pri Lepencu zaman napadli in da so nas Črnogorci pri Rožaju na celi črti premagali. Dogodki so se resnično takole zgodili: Črnogorske silo so 17. decembra iz Mojkovca napredovale proti neki avstrijski stotniji, ki je stala blizu Lepenca. Ko so prišli Črnogorci tako blizu, da so jih videli, so vihteli bole robce in so šli naprej z dvignjenimi rokami brez pušk, kakor da se iiočojo pustiti ujeti. Ko so prišli do stotnijo, so potegnili hitro ročno granato izpod obleke : in jih vrgli v vrste naših. Uncl se je takoj ljut ročni metež, ki sc je tako končal, da nismo lo vrgli sovražnika iz po naših zasedene čiio, marveč smo ga podili tudi čoz višino južno od Lepenca, katero višino so šc zdaj v naši posesti. Ob tej priliki so izgubili Črnogorci polog nekaterih mrtvih tudi veliko ra- LISTEK. Dr. Fr, Kulovec: Streli večer. Na bojišču, 24. dec. 1915. Cjveli večer je nocoj. Spomini vstajajo iz davnine in se razblinjajo v daljavo, in noben ni močan dovolj, da bi razgrel in vzpalil čuslva v srcu kakor so jih prejšnji sveti večeri. Srce, zakaj si tako pusto in tužno nocoj? Ali ne čutiš, da se obnavlja nocoj največje dejstvo človeške zgodovine, da prihaja tudi ta večer na zemljo kralj miru in sprave? Pa ko se obnavlja, kje je tisti tajnosti polni mir, ki zbuja v človeku hrepenenje po neizmernem in neizrekljivem, kje ona blaženost, ki opaja s skrivnostnim opojem človeška srca, da v hipu pozabijo težave in nadloge in se očiščena dvigajo kvišku in pevajo pesem o sreči in veselju? Nocoj sem šel mimo lovcev in sem jih pozdravil: »Sveti večer jc nocoj.« »Ah, sveti večer je nocoj,« so ponavljali drug za drugim, in trudni in zamišljeni sedeii po umazanem kamenju. In sedaj dr-dra voz za vozom mimo, konji pekečejo po opolzkem kamenju, težko obloženi, čete korakajo, in robata beseda sc izgublja v temno noč . . . Ali jc to sveta noč? Pozno je že, in uho pazno posluša, kdaj se oglasijo svetonočni zvonovi in povabijo vernike v božji hram, pozdravit kralja miru. Posluša in posluša, in od nikoder ne prihajajo prijetni valovi, ki so nekoč sladko kot nebeška godba božali človeško srce. Ah, tam doli menda pa vendar prihajajo verniki z gora v nižavo k polnočnemu opravilu. Vsa pokrajina je posejana z lučmi kakor doma, ko sem stal na pragu in gledal množico lučic, ki so hitele vse k istemu cilju, k župni cerkvi. Mogočno sc nocoj dvigajo proti nebu tja doli do Adrije, se vzpenjajo vedno više, ožarjajo z mogočno svetlobo nebo in zemljo, polagoma zopet padejo in izginjajo v temno noč . . . Tam izza gore se bližajo svetilke, kakor bi rezki bliski naznanjali bližajočo se nevihto. Tuintam zažari v zraku in silen grom odmeva v razoranem skalovju . . . V razbiti bajti, ki nas je sprejela na sveti večer gostoljubno pod streho, zadrsa^o težki koraki po tleh, spremlja jih bolesten krik ranjenca, ki leži onemogel na nosil-nicah. »Celo na sveti večer . . .« »Ah, nocoj jc sveti večer,« sc mu bolestno izvijc iz prsi. »Nocoj je sveti večer,« ponavljamo vsi, kakor bi mu hoteli vliti hladilnega balzama v trpeče srce. In zopet vzdihne in trudni obraz sc mu za hip razjasni in po- živi, kakor bi v trenutku še enkrat preži-; vel vso srečo in veselje vseh prejšnjih sve-j tih večerov . . . Ali bo še kdaj z onim sve-: tim hrepenenjem in globokim čuvstvom v srcu, ki se ne da izraziti s človeškimi besedami, stal na domačem pragu in čakal Irenotka, da gre v razsvetljeno domačo cerkev in ob zvokih svetonočnih pesmi uživa vso srečo svetonočnega večera? Obraz mu blesti in pot mu stopi na bledo čelo . . . Lani smo še skupaj praznovali božični večer. Spomini vstajajo in z njimi dolga vrsta mož in mladeničev, ki so pili slast in veselje lanske svete noči. Spomini vstajajo in z njimi dolga vrsta mož in mladeničev, ki smo z njimi lani skupaj praznovali božično noč. Nocoj so prišli vsi ti k meni v vas . , . Doma jc že minila polnočnica, a še vedno sc pogovarjajo z menoj . . . Oko jc trudno, a duh sc noče ukloniti postavi mere in se mudi pri dragih znancih in prijateljih. Vsi so prišli in vsakdo ima toliko povedati. Srce, zakaj si tako pusto in žalostno nocoj? Vsi prihajajo in se opravičujejo, da mi ne morejo delati družbe nocojšnjo sveto noč. Le njih duh je pri meni, njih telesa so posejana širom sveta . . . Pomenkujejo s z menoj o svojih upih in vzorih. O novi spomladi, ki je vzklila po naših poljanah, govore tako lepo in prepričevalno, da občutim pomlad v naši deželi. Vsem je raz- svetljevala življenje tvoja Luč, ki ima svoj izvor v sveti noči , . . Sedaj se pokaže up in cvct . . . Srce, ali veš, zakaj si žalostno in tako prazno nocoj? In roka mi zopet poseže po listku, ki sem ga zadnje dni prečital že neštetokrat. Ko sem ga dobil v roke, mi jc napravil največje veselje. Malo besed jc bilo, a v njih zagotovilo, cla bom v kratkem segel v roko možu, s katerim biti prijatelj jc moralo biti vsakemu v ponos. Na poti v dolino sem se ustavil oni dan in se zagledal v čudovito lepo pokrajino, ki se jc razprostirala okoli mene in pod menoj. Kakor srebrn pas se jc vila pod menoj Soča po rodovitni ravnini. Tam doli na jugu jc žarela sinja Adrija v žarku južnega solnca. Tako vabljivo lep- je širna vodna ravan, da bi človek šel, edcl na ladjo in sc odpeljal bogve kam. Proti severu jc vstajala rano Gorica in krasen venec vasi okoli nje iz megle in sc jela kopati v gorkih žarkih prvega južnega zimskega dne. Tam proti zahodu same znanke zadnjih mesecev. Kako lepe se vidite od daleč, pa koliko sle popile naše krvi . . . Podgora! Zopet ime, ki nc bo nikdar izginilo iz spomina naših ljudi. Kako nedolžna in prijazna sc zdiš s svojimi polagoma padajočimi polsni, pa si bila pred kratkim še kakor vulkansko žrelo, ki si bljuvala iz sebe ogenj in žveplo in požirala njencev in ujetnikov. Neka naša strojnica, ki jc postala nerabna, je ostala v pobližnem boju v lasti sovražnika. Proti Bijoči, ki leži kakih 10 km severno od Berana, smo nekaj dni prej iz zadaj ležečih bojnih postojank poslali naprej nek poizvedovalni oddelek, ki se je takoj vrnil, ko je vestno izpolnil svojo nalogo. Črnogorci niso nikjer lastnih čet prisilili, da bi se bile morale umakniti. Tudi vzhodno od ltožaja niso bili nikjer naši prisiljeni, da bi bili morali iti nazaj. Naprej potisnjeni namestni oddelki na višini Turjak, so se umaknili v že prej izbrane, prirejene in utrjene postojanke, ko se je javilo, da se bližajo močne črnogorske sile. Na Turjaku se vkljub mrazu ni mogel zažgati taborski ogenj; preskrba je bila na zasneženih potih ovirana. Turjaških višin nismo nikdar napadli. Izgubili smo pri Itožaju od 1. decembra dalje 9 mrtvih in 14 ranjencev. Iz povedanega sledi jasno, da so poročila 24. t. m. v celoti izlagana. Črnogorcem se ni niti nudila prilika, da bi bili na Lovčenu uničili nek avstrijski ker ne stojimo tam. Javnost stori prav, če tudi v bodoče z rezervo sprejema Črnogorska senzačna poročila. Črnogorsko uradno poročilo. Rim. (K. u.) Črnogorski generalni konzulat objavlja sledečo uradno brzojavko : Cetinje. 25. decembra. Na celi sand-žaški bojni črti za sovražnika brezuspešni boji. Odbili smo sovražne napade, ki so trajali cel dan. Po živahnem boju se j eposrečilo sovražniku, da je zasedel Raskovo Goro, a naše četeso s protinapadom zopet osvojile naše postojanke, ujele več sovražnikov in zaplenile veliko bojnega materiala. Mackcnsen v Sofiji. Soiija. (Kor. ur.) Maršal Mackensen sc /e pripeljal 29. t. m. v Sofijo. Sprejeli so ga svečano. Kralj ga je sprejel v avdienci. Zvečer se je odpeljal moršal v svoj glavni stan. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Vojaški guverner v Srbiji je postal, kakor se poroča z Dunaja, dunajski vojaški poveljnik pedmaršal grof Salis-Seevvis. Avstrijski vojni ujetniki v Srb'ji. Dunaj. (Kor. ur.) Poročalo se je, da se nahajajo avstrijski vojni ujetniki, ki so bili prej v Srbiji, zdaj v Albaniji med Dračom in Valono. Pogajajo se zdaj, da jih prepeljejo na Grško. Kralj Peter. Kristijanija, 29. decembra. Srbski kralj Peter, ki biva v Italiji pod imenom general Toptani, je izjavil dopisniku lista »Giornale« sledeče: Jaz nimam več vrhovnega poveljstva, to je sedaj v rokah prestolonaslednika. Vlade se ne udeležujem več. Jaz sem samo vojak in moram kot tak ubogati. Na vprašanje, kakšne načrte zasleduje za bodočnost, je odgovoril kralj: Najrajše bi šel v Solun, da bi se združil z vojnim ministrom Bojovičem. Če je načrt na kak način izvedljiv, si bom potovanje resno premislil. Pred vsem moram živeti za to, da pomagam svojemu ljudstvu in da Driborim zm;:go naši pravični stvari. Vojvoda Putnik. BerPn, 29. decembra. Nek ameriški poročevalec poroča, da je vojvoda Putnik, vrhovni poveljnik srbske armade, fizično čisto uničen. Bil je tako slab, da ni mogel niti po sedmih stopnicah do svojega glavnega stana v Mitrovici. Pri umikanju so vojaki napravili leseno nosilnico in nesli svojega poveljnika čez gore v Skader. Putnik je star 71 let. Nikolaj še ne odpotuje v Italijo. Pariz. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča iz Cetinja: Dementira se poročilo, da namerava odpotovati kraljeva rodbina v Italijo. Naš podmorski čoln potopil črnogorsko jadrnico. Cetinje. (Kor. ur.) »Agence Havas«: Nek avstrijski podmorski čoln je potopil 23. t. m. pri Sv. Ivanu Meduanskem neko črnogorsko z živežem naloženo jadrnico, ki je oborožena z malim topom pričela boj. Top je bil kmalu poškodovan. Vojska do zagotovitve pridobljenega. Soiija, 29. decembra. »Dnevnik«, ki je v ožji zvezi z vlado, piše: Naše naloge še niso končane. Proti nam stoji cel kup tujih kulturolovcev, katerih se moramo za vsako ceno otresti. Nikakor nismo še storili vsega, kar je potrebno za bodoči mir dežele. Bolgarija se bo vojskovala tako dolgo, da bodo sadovi njenih sedanjih in bodočih zmag zagotovljeni. Podpisala bo mir takrat, ko bodo naši nasprotniki priznali veliko in združeno Bolgarijo. Srbi v Albaniji. Berlin. V Albanijo posleni poročevalec lista »Petit Parisien« poroča: Stratc-gični oziri so prisilili Srbe, ko so prekoračili albansko mejo, da so se raz delili v skupine. Skoraj nemogoče je, da bi se pošiljalo željno pričakovana pomožna sredstva iz Valone ali iz Drača v deželo. Ostro podnebje in slabo stanje cesta ogroža transporte in preskrbo. Srbi so zelo vznemirjeni, da upajo še, da privedejo Srbe še na obrežje. Srbska armada šteje le še 40.050 mož. Eerlin, 30. decembra. (K. u.) Posebni Wolfov poročevalec poroča iz Aten: Ostanki srbske armade so prišli v El-bassan in v Skader. Štejejo še 40.000 mož. Topovi in streliva nimajo več. Italijani v Valoni. Curih. Po milanskih poročilih se nahajajo izkrcane italijanske čete v Valoni in v okolici. Potniki, došli iz Drača potrjujejo, da je zapustil Essad paša mesto, ker je izostal obljubljeni laški pomožni zbor. Na tisoče Albancev se pridružuje prodirajočim Bolgarom. Položaj Italijanov v Valoni zelo slab, Atene. »Embros« poroča s Krfa^, V Albanijo se nekaj časa ne pošiljajo transporti. Laški generaln ištab v Valoni presoja položaj Italijanov v Albaniji pesimistično in zahteva, naj ojačijo čete, a Cadorna krepko ugovarja. »Embros« izvaja, da je položaj v Valoni zelo slab. Rusko brodovje v Črnem morju. Bukarešt, 29. dccembra. »Univer-sul« poroča iz Tulče, da križari rusko brodovje okoli »Kačjega otoka;', med Odeso in otokom. Ruske ladje ustavijo pri izlivu Donave vsako ladjo. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 27. decembra. Naše tor-pedovke so ob bolgarskem obrežju uničile dve jadrnici in obstreljevale obrežne postojanke. Napadi sovražnega podmorskega čolna na torpedovko »Grom-ky« so bili z artiljerijskim ognjem odbiti. X x X I Pred bitko na grški zemlji. Genf. Atenski list »Hestia « poroča iz Soluna: Krogi sporazuma pričakuje- jo bitke na grški zemlji sredi bodočega tedna. Usoda Angležev in Francozov v Soluna se kmalu odloči. Sofija. V seji vladne stranke je go-govoril ministrski predsednik Radoslavov in opisoval velike bolgarske uspehe. Opozarjal je posebno na zmago pri Prizrenu, ki je dovedla, da se je končno uničila srbska vojska. Bolgari so pri Prizrenu med drugim zaplenili srbski državni arhiv in galavoz kralja Petra. V nekaterih dneh se končno zapečati usoda Angležev in Francozov v Solunu. Solun v obrambnem stanju. Berlin. »Tagliche Rundschau« poroča iz Haaga: »Echo de Pariš« izvaja, da so v Solunu v artiljerijskem oziru za vse slučaje pripravljeni, a vojakov še niso dovolj izkrcali. Zavezniki so izkrcali dozdaj nad 1100 topov, veliko jih je še med potjo. Okolu Soluna so postavili žične ograje do 800 km. Grška estane nevtralna. Berlin, 30. decembra. (K. u.) Posebni poročevalec VVolffovega urada poroča iz Aten: Kakor sem izvedel, ostane Grška med boji evropskih velesil pri Solunu nevtralna. Konec grške krize. Lugano, 29. decembra. »Corriere della sera« javlja iz Aten, da je grška kriza končana, ker sta Skuludis in Rhallis izjavila, da umakneta svojo demisijo. Grška in ententa. Budimpešta, 29. decembra. Mednarodna brzojavna agentura javlja iz Aten: Vladni list »Nea Himera« piše: »Če ententine čete ne gredo iz Soluna, tedaj je samo ententa odgovorna za vse posledice. Grška se drugim na ljubo ne more izpostaviti končnemu polomu in samo sebe žrtvovati političnim interesom entente.« Grška in Italija. Berlin, 29. decembra. »Corriere della sera« javlja iz Aten: Grški listi, v začetku nezaupljivi, sedaj ugotavljajo, da se je med Grško in Italijo doseglo popolno soglasje glede Albanije. Italija je Grško prijateljsko poučila o svojih operacijah okoli Valone, prosila Grško za nekatere olajšave, katere ji je ta dovolila, obenem pa stavila svoje zahteve. Pogajanja se še vrše, je pa čisto gotovo, da si je Grška zagotovila priznanje svojih pravic. »Corriere« pravi, da pa laški politični krogi niso zadovoljni z izjavami svoje vlade. Basel, 29. decembra. »Basclcr Nach* richten« javlja iz Aten: Kakor poroča »Neon Asty« je Grška prijateljsko vprašala v Rimu, ali misli Italija zasesti zono do Berati v Albaniji. Grška je poudarila svoje stališče, da mora ta zona ostati samostojna, ali pa jo Grška prehodno zasede, ker je Italija pri izkrcanju v Valoni dala to zagotovilo. X X X Nov korak entente pri Rumuniji. Bukarešt, 29. decembra. Mednarodna brzojavna gentura javlja: V krogih rumun-ske opozicije se širi govorica, da bo ententa storila nov odločen korak, da se pojasni rumunsko stališče. Povod za ta korak bo kupčija žita za osrednji sili. Viri, vladi blizu stoječi, pravijo, da ententa nima niti vzroka niti pravice zahtevati novih pojasnil, ker si je o rumunskem stališču že sedaj lahko tako na jasnem, kakor bi bila po novem koraku. Opozicija pa vendar upa, da bi nov ententin korak znal Rumunijo pripraviti do drugega stališča. ifalilnisii siapaii na tirolski fronti. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. decembra. Uradno se razglaša: Italijani so tudi včeraj živahnejše delovali na južni in jugovzhodni tirolski bojni črti. Odbili smo sovražen napad v odseku Sugana na gori Carbonile, jugovzhodno od Barco, Poncčna sovražna podjetja v ozemlju Col di Lana so se ravnotako izjalovila. Boji s topovi, z ročnimi granatami in z metalci min so sc bili na več točkah primorske bojne črte. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. ;i Laško uradno poročilo. Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: 28. decembra. Delovanje naših malih oddelkov sili sovražnika, da odkrije svoje postojanke in more zato naše topništvo nameriti svoj ogenj. Sovražno topničarstvo je izstrelilo še nekaj strelov na kraje; posebno ob spodnji Soči. Na celi bojni črti se nadaljuje utrjevanje, kar poizkuša sovražnik večkrat motiti, da strelja, da izpušča duš-ljive pline ali pa bombe s plinom, ki po-vzx-oča solze. XXX Švedski polkovnik o bojišču ob Soči. Stockholm. Polkovnik Ackermann poroča dalje o svojih vtisih na bojiščih na Tirolskem, Koroškem in ob Soči: Prebivalstvo Tirolske in Koroške je tako navdušeno in odločno, da si ga ni mogoče niti predstavljati. O bojišču ob Soči izvaja polkovnik Ackermann: Dejstvo je, da Lahi niso nikjer napredovali. Najbrže je že tudi minul za nje tisti čas, ko bi mogli upati na hekatombe. Ob pogledu nate sem se spomnil na geloeške gore, kjer je padel cvet izraelskega ljudstva, in slična želja se mi je tudi skoraj dvignila v srcu: Dež in rosa naj ne padeta več nate . . . Na tvojih obronkih spi cvet naših ljudi. Skorej pozabljeni so, malokdo se jih spominja. A oni so šli skozi trpljenje, kakršnega ne bi mogla približno izmisliti niti Dantejeva fantazija. Vsa čast Dalmatincem, a dejsto je in ostane, da so stali na Podgori, v odločilnem trenutku, tedaj ko so vladale tukaj prave peklenske sile, naši ljudje. Ko se je vse umirilo, so izročili svojim naslednikom prvotne postojanke, ki so bile preje že izgubljene ,,. Mimo mene je prišel oddelek naših ljudi. Vsi so gledali tja proti Podgori in Oslavju. Vsi ti so bili tam. »Vidite, tam je Podgora in Oslavje,« jih nagovorim. »Bil je pravi pekel tam, so odgovorili vsi. Dali smo jim pa le popra, da jih bo še dolgo peklo.« In šli so dalje, eni zamišljeni, drugi prešerno veseli. Četovodja se vrne in mi pomoli listek. »Prav, da sem se domislil. Neki nadporočnik, ki Vas pozna, Vas pozdravlja in pošilja ta listek.« Zadovoljno sem pospešil pot v dolino. Vesel sem bil, da Ti po sedemnajstih mesecih zopet sežem v roko, dragi Izidore. Kolikokrat sem že kprj.tal tam doli po cesti in nisem vedel, da si Ti tukaj, dragi prijatelj. Ogoljufan sem bil za uro veselja, ki bi jo bil vžil v prijateljskem razgovoru s Teboj, plemnita duša. »Kje je g. nadporočnik,« nagovorim četovodjo Bošnjaka, stoječega v dolini pri oddelku Bošnjakov, ki je delal. Zamišljeno je gledal predse, kakor bi mu kaj težkega ležalo na duši. Koščeni obraz je razodeval rezkost in odločnost da bi človek kar stopil korak nazaj. Lc ko si mu pogledal v oči, si videl v njih toliko udanost in prijateljsko odkritosrčnost, da bi mu segel v roke in rekel: »Ostaniva prijatelja tudi še nadalje.« »Kje je gospod nadporočnik Modic,« ponovim vprašanje. »Neodločno in tiho, kakor da ne bi sam sebi veroval, mi odgovori: »Nema ga više.« »Kaj?« ga začudeno vprašam. »Kaj naj to pomeni?« In zle slutnje so mi napolnile dušo. Ali nisem včeraj slišal, da se je nekemu nadporočniku pripetila velika nesreča? Kdo je bil to? »Gospodine! nema ga više,« ponovi | znova in debela solza mu zdrkne po koščenem obrazu. »To Vam je bio čovjek, da ga je nemožno opisati,« in druga solza se mu prikaže na obrazu. »Sedemnajst mesecev sva skupaj živela in trpela, stradala in sc veselila in — molila. To Vam je bio čovjek, da ga je nemožno opisati.« In mož se je obrnil in se razjokal kakor otrok. Oddelek je videl ta prizor in je čutil, kaj govoriva. Vedno več jih je bilo okoli naju. Vsak je ponavljal: »To Vam je bio čovjek, da ga je nemožno opisati« in se je obrnil v stran, kakor bi hotel sam zase potočiti solzo hvaležnosti in spoštovanja do Tebe, dragi Izidor, ki mu je privrela na koščeni obraz. Danes sva bila zopet s prijateljem v dolini. »Hočeš zvedeti sodbo o ranjkem nadporočniku?« mu pravim. »Tam je četovodja, ki je bil pri nesreči zraven.« In zopet ni govoril, ampak je rekel: »To Vam je bio čovjek, da ga je nemožno opisati.« In zopet mu jc solza zaiskrila v poštenih očeh ... In nocoj vasuješ pri meni. Moj duh se ne more ločiti od Tebe. Dolga leta prijateljstva so naju družila. Tvoje življenje leži odkrito pred menoj in ne opazim na njem madeža, krepostni mož. In srce si stavlja zagonetno vprašanje: »Zakaj si moral od nas, Ti najboljši med najboljšimi?« — Srce ali sedaj veš, zakaj si žalostno in tako prazno nocoj? Jutri ali pojutrišnjem poromam na Tvoj sveži grob. In oko, ki ne pozna več solza, ker jih je neizmerno gorje, ki ga je žc gledalo, vse posušilo, naj poruši zadnjo solzo za Teboj, dragi prijatelj, v imenu prijateljev, ki nc morejo do Tobe, Have, anima piaj uspeh. Avstrijske čete so povsod dobro razpoložene in tako upajo na zmago, da se to ne more popisati. Opazovati je tam mogoče najspretnejša in najenergičnejša utrjevalna dela, ki se spretno prilagoaujejo naravi. Občudovati se mora čudežna vztrajnost ne samo pri četah v strelskih jarkih, marveč tudi pri četah za bojno črto, ki vozijo potrebščine na bojno črto. Italijanski glavni stan. Grof Voltolini piše: Laško obmejno mestece Videm je še pod žezlom Habsburžanov skromno cvetelo, odkar pa je nad njim zaplapolala tri-kolora, je šlo z blagostanjem in redom navzdol in na pervezrno veselje vseh laho-filov je nudilo mesto kljub svoji legi ob meji sosednje kulturne države sliko pristnega južnega razpada in zanikarnosti. Tu je prišla vojna in z majem 1915. leta je napočila za Videm zlata doba. Maloštevilne tovarne so zaprle svoja vrata, kajti delavci so našli zunaj tako mnogotero, dobička-nosno delo, da bi nobeden več ne stopil k statvam ali nakovalu. To srečno stanje je ostalo vse do danes; četudi resne vojne slike Videmčanom niso ostale prihranjene, so šle vendar samo mimo; kajti od glavnega stana kralja in »vsikdar zmagovitega Cadorne« se je moralo odvrniti vse, kar bi jima moglo pokvariti dobro voljo. Zunaj pred mestom leži čedna vila Tri-cesimo, sedaj imenovana Palazzo reale, prestolnica kralja, kateremu je bilo v vrsti prednikov Savojske hiše pridržano, da nosi priimek »Verolomni«-, V kraljevi vili je kakor v čebelnjaku, V drevoredih, ki vodijo k visokemu portalu, je videti mnogoštevilne kraljeve avtomobile, dočim postopajo okrog v popoldanskem solncu šoferji, škrlatno rdeče oblečeni lakaji, dolgi gardni kirasirji, kuharji, kuharski vajenci in drugi člani trume, ki streže kralju. Medseboj vodijo ljute razprave, kriče in gestikulirajo, kakor bi bili sami gospodarji kraja; od časa do časa se prikaže kak krilni pobočnik in skuša nekoliko pomiriti ta kaos. V vili ni opaziti veliko več dvornega duha nego zunaj, v preddvoru tega templa globoko-padlega savojstva. Kdor jc poznal Viktorja Emanuela III. pred vojno, ta bi ga danes ne spoznal več. Njegova rožnata barva se je umaknila pepelnasti bledosti, lasje komaj 46 letnega moža so osiveli, roke so v stalnem, očividno nervoznem gibanju in modre oči zro zmedeno in nemirno. Toda nihče v okolici kralja nc pokaže, da jc opazil izpremembo, ki se je zgodila z njim. Nasprotno, dvorni podrepniki si prizade vajo, da bi ga prepričali, da ga bo zgodovina imenovala »Velikega«, in bivši republikanec Barzilai mu jc predlagal, da si ob priliki predstoječe »osvojitve« Gorice nadene naslov »cesarja Italije«, malemu prestolonasledniku pa na radost ljudstva podeli naslov »Tržaškega vojvode«. Samo eden v pisani družbi Viktorja Emanuela je poln skrbi — telesni zdravnik dr. Guirico. Njegovo ostro oko vidi, da je kralj bolan mož, ki ne spada na bojišče, Njegovemu vplivu je pripisati, da se bo kralj z novim letom za nekaj časa podvrgel zdravljenju Specialista za živce v neki vili pri Vicenzi. Bolje nego kralju, prija staremu Ca-dorni življenje v glavnem stanu, čeravno ima tudi on svoje skrbi. Med temi je prva in največja, skoraj bolestna bojazen pred letalsi umi napadi. On, ki je v svoji notranjosti prepričan, da je največji vojskovodja Evrope, se ne more znebiti misli, da so oni onstran Soče predvsem vzeli na muho njegovo dragoceno življenje. Zato je izdal povelje, da se pokrije licej, v katerega razredih uraduje generalni štab italijanske vojske, na poseben, proti bombam varen način. Z ozirom na visoko važnost te oblasti to nazadnje ni nič čudnega. Cadorna bi bil pa rad na enak način zavaroval tudi hišo, v kateri se je nastanil. Ker bi bilo pa to postopanje vseeno povzročilo neljube komentarje o osebnem pogumu gene-ralisima, si je dal pripraviti več prenočišč ter spi sedaj tu, sedaj tam. Kadar se mu zde atmosferične razmere posebno nevarne, se še pozno ponoči umakne v eno skromnih videmskih krčem, v »Croce di Malta« ali v »Italio«, pri čemer mu zelo prav hodi okolnost, da razen velikoimeno-vanega dežnika ne nosi s seboj nobene druge prtljage. Ako vprašaš Cadorno, kako je zunaj na fronti, ti odgovori: »Da bene in meglio« (od dobrega v boljše). V ostalem pa vsi, ki so posvečeni v skrivnosti, vedo, da je pravi spiritus reetor italijanskega glavnega stana general Porro, in če je le-ta več v Parizu in Londonu nego v Vidmu, se iz tega lahko sklepa, kaki vzroki so Italijo nagnili do vojne. Razen teh dveh glav pripada generalnemu štabu še več sto častnikov. Ker se poslužujejo za svoja nadzorovalna potovanja na fronto izključno le avtomobilov in prihaja na drugi strani s fronte in od generalne intendanture v Trevisu vsako uro nešteto avtomobilov, vlada na cestah malega furlanskega glavnega mesta tak avtomobilni promet, kakor v miru v največjih svetovnih mestih Evrope. Od vzhoda sem se sliši grmenje topov že cele dolge mesece in Videmčani so vajeni na to muziko. Samo če privezani balon, ki noč in dan stoji nad mestom, javi letalce, potem se prebivalci zboje in kriče pobegnejo v hiše. Ko je pa nevarnost pri kraju, se vrne staro veselo življenje nazaj v to mesto, ki se imepuje sedaj »italijanski glavni stan«. Cadornovo armadno povelje. Budimpešta, 29. decembra. Korespondenca »Der ungarisclie Kurier« objavlja armadno povelje Cadorne, katero so našli pri nekem laškem nadporoč-niku. Povelje je bilo izdano pred četrto soško bitko. Obsega deset točk. Častnikom in moštvu se ukazuje, da strogo molče o vsem, kar vedo glede na vojno vodstvo in da med boji ne govore glasno. Častniki naj se pred boji vedno prepričajo, če so vsi možje navzoči. Zelo zanimiva so navodila glede artilerijskih priprav, pri čemur mora naskaku-joča italijanska armada vedno stremiti za tem, da more s svojim mogočnim ognjem prodreti več črt. Ne more se določiti, kako dol^o bo trajal artiljerijski boj; lahko trpi več dni. Nikakor pa ne sme artiljerijski boj preje prenehati, dokler določeni opazovalci niso dokazali, da je cilj dosežen. Končno sledi ukaz, da sc mora strogo paziti na to, da ne bo artiljerija ogrožala lastnih čet. Plaz jih je zasul. »Berliner Lokalanzeiger« poroča iz Inomosta: Po od vojaške oblasti ccnzuri-ranem zasebnem poročilu nekega častnika se je na bojišču pri Tonale na južnem Tirolskem zadnje dni zgodila velika nesreča. Neko našo gorsko patruljo je podsul plaz. Pomoč jc bila takoj na mestu, vendar pa niso mogli nobenega vojaka takoj izkopati. 11 mož je mrtvih, eden, ki je od 10. ure dopoldne do polnoči ležal pod snegom je bil živ in popolnoma nepoškodovan izkopan. Železniška nesreča v Italiji. Rim. (Kor. urad.) Ponoči 28. t. m. je zadel 7 km pred Bologno nek brzovlak v nek tovorni vlak. Razbiti so štirje vozovi brzovlaka. Ubitih je 10 in ranjenih 50 oseb, med njimi veliko vojakov. Lugano. (Kor. ur.) Število žrtev železniške nesreče pri Bologni se je povišalo na 18 mrtvih in 71 ranjencev. Laški poslanec »poštenjak« obsojen. Lugano. Sodišče v Turinu jc obsodilo nekdanjega poslanca Miggria, ker je pone-veril zbirke namenjene rodbinam vpoklicanih vojakov, v 3 in pol letni zapor. PbsboimiI ruski napadi ib meji. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29, decembra. Uradno se razglaša: Sovražnik je ponovil včeraj ob besarabski meji svoje napade, ki jih je uvedel z močnim topničarskim ognjem na način kakor prejšnji dan. V ognju naših pušk in topov so popadali povsod njegovi napadalni oddelki, na nekaterih točkah tik pred našimi ovirami. Ruske izgube so ve-velike. Nekatere varnostne oddelke smo umaknili vzhodno od Burkanova pred močnimi ruskimi silami bližje naši glavni postojanki. V Voliniji mestoma boj s topovi. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29, decembra. Veliki glavni stan: Izjalovil se je na bregu pri Roggasemu, severovzhodno od Tuckuma, napad močnejšega ruskega oddelka. Presenetljivo smo napadli južno od Pinska rusko varnostno stražo in jo zajeli. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 27. decembra. Na obrežju pri Schmardenu (12 km vzhodno od Tuckuma) je napadel oddelek prostovoljcev. Proti 4. uri zjutraj se je približal en del neopaženo na konjih nem-Skim postojankam, prerezal na več točkah žične ovire, vrgel se na koče in me-ital ročne granate v okna. Nemce, ki so Iskušali uiti, so z bajoneti pobili. Vse Straže so bile po kratkem bajonetnem boju potolčene, 6 mož pa ujetih. Malemu delu se je posrenčilo zbežati na razne strani. Kljub ljutemu ognju od juga Be je prostovoljcem posrečilo umikanje. Naše izgube so neznatne. V okolici kolodvora Čartorisk, pri pokopališču vasi OPodczerswicze No\vo smo tudi uničili neko stražo in ujeli 16 mož. RUSKI PRODIRALNI POIZKUS PROTI ČRNOVICAM. Črnovice, 29. decembra. Silovitost bo-fev, ki so se pričeli na sveti večer, je brez primere. Rusi so osredotočili na 5 km dolgi fronti nad 200 topov in tri divizije pehote. Včeraj je boj dosegel višek. Nepopisno silovit artiljerijski ogenj je trajal od 27. t. m. opolnoči do 28. do 1. ure popoldne. Med tem so sovražne kolone štirinajstkrat napadle. Na stotine trupel je obležalo v prvih vrstah naših žičnih ovir. Posebno odeš-ki polk je imel strašne izgube. Število mrtvih in ranjenih znaša nad tisoč. Ranjeni Rusi pripovedujejo: »To kar sm0 tu doživeli, je bilo strašno. Bil je pravi sodnji dan,* Ranjen kozaški podčastnik je dejal: »Rekel sem svojemu poveljniku: Ne pošlji nas v ta strašni ogenj, nikdar več nas ne bos videl. Poveljnik je odgovoril: Mora biti; car je ukazal, da moramo vzeti Črnovice. Šli smo v boj in jaz sem imel prav. Moj poveljnik je sedaj kup krvavih kosti.« Na neki točki zahodno od Bojana so avstrijski težki lopovi štirikrat v polno zadeli in čisto pokopali dve ruski stotniji. Naša pehota je delala čudeže junaštva. Od 16 do 18 vrst naskakujočih Rusov so prve obležale že v našem ognju. Ostali so se borili mož z možem. Padlo je več višjih ruskih častnikov, med njimi nek polkovnik iz višje ruske aristokracije. Črnoviško prebivalstvo je z največjo napetostjo zasledovalo dogodke na fronti, O položaju bitke so poročali vsako uro, VOJNA PRESKRBA NA RUSKEM. -NOVI MONOPOLI. Petrograd, 92. decembra. (K. u.) »Rječ« poroča, da bodo v gospodarski komisiji dume bodoče izdatke za vojne invalide in vdove kakor tudi obrestovanje vojnih posojil določili letno na 4 in pol milijarde rabljev. Od druge strani cenijo to svoto mnogo prenizko. Vlada namerava vpeljati državne monopole na sladkor, tobak, petrolej in zavarovalna podjetja, da na ta način pokrije imenovane izdatke. HVOSTOVI NAČRTI PROTI NEMCEM. Stockholm, 29. decembra. Notranji minister H v o s t o v je izjavil časnikarjem, da bo duma gotovo sklicana koncem januarja. Kabinet se ne bo izpremenll, danes je edino geslo: zmagati Nemčijo. Hvo-stov je tudi potrdil, da so kongres zemstev in mest v Moskvi prepovedali, ker je moskovsko prebivalstvo revolucijonarncga mišljenja. V zadnji proračunski seji dume je Suvošinski predlagal, naj se ruskih kmetov ne pošilja v Sibirijo in Turkestan, ampak naj se jim da zaplenjeno zemljo nemških kolonistov. Na tej »nemški« zemlji bi se dalo naseliti 2 in pol milijona kmetov. Poljedelski minister N a u m o v je izjavil, da radi raznih mnenj zakonski načrt o za-seženju zemlje kolonistov šc ni odločen, pač pa misli, da pride zemlja v korist ruskemu kmetu, čc se bo ta posestva zaplenilo v korist državi. RUSKA AVTONOMIJA ZA POLJAKE. Moskva, 26. decembra. Tukajšnje poljsko glasilo ^.Gazela Polska« prinaša podrobnosti obljubljene avtonomije Poljske. V Rusiji državno sedinjena Poljska bo imela svojo neodvisno notranjo upravo, svojo zakonodajno zbornico, svoje lastno kovanje denarja, lasten proračun in davčni sistem in svoje lastno šolstvo. Uradni jezik bo poljski; katoliška vera bo prva, proti drugim bo v veljavi verska strpnost. Rusi bodo smeli pred sodnijo rabiti ruski jezik, dobili bodo tudi primerno število ruskih ljudskih in srednjih šol. Splošne zadeve bo reševala ruska duma, v katero bo tudi poljska zbornica pošiljala svoje člane. Na čelu dežele bo stal od carja imenovan namestnik. V Petrogradu pa bo imel svoj sedež državni tajnik za Poljsko, ki bo gotove odločbe in rešitve dajal carju v podpis. Najvišja inštanca za upravne stvari na Poljskem bo po?ebnp poljsko kasacijsko sodišče. > Boji sa UMl NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29, decembra. Veliki glavni stan: Nek sovražni monitor je zopet obstreljeval Westende, ne da bi bil zdaj kaj učinkoval. Sovražen napad na Hirzsteinu, o katerem se je včeraj poročalo, se je izjalovil danes v našem ognju. Francozi so napadli zvečer dvakrat na Kartmannsweilcrkopfu tiste postojanke, ki smo si jih priborili nazaj. Vdrli so deloma v naše jarke. Sovražnika smo prepodili takoj po prvem napadu zopet povsod nazaj. Boji za posamezne kose jarkov po drugem napadu še trajajo. Na ujetnikih so izgubili Francozi dosedaj 5 častnikov in nad 200 mož. Angleži so izgubili včeraj 2 letali. Ogenj naših obrambnih topov je prisilil prvo letalo, da se je moralo severovzhodno od Lensa spustiti na tla; drugo letalo, veliko bojno letalo, smo sestrelili v zračnem boju severno od Hama, Neko drugo angleško letalo je zgorelo 27, decembra zahodno od Lille. Vrhovno vojno vodstvo. l etnik t917. v francopkcm sena!«. Pariz. (Kor. ur.) Senat je odobril zakonski načrt o pozivu letnika 1917. pod orožje. Vojni minister Gallieni je izjavil med drugim: Francija, ki je hotela pred 18, meseci mir, hoče danes vojsko z vso silo volje in uporablja vsa svoja pomožna sredstva. Kdor izpregovori besedo »mir«, se smatra o njem, da je slab državljan. Belgija ni pristopila londonski pogodbi. Bern. (Kor. ur.) Francoski listi poročajo iz Le Havre, Belgija ne pristopi londonski pogodbi. Belgija je pričela vojsko, da brani svojo nevtralnost in noče ničesar storiti, kar bi presegalo prvoten namen. Govor nemškega kanclerja širijo v Franciji nemški letalci. Bern, (Kor. urad.) »Berner Tagblatt« obvešča: Na stotine nemških letal meče letake v francoska mesta, vasi in v strelske jarke. Letaki obsegajo govor nemškega kanclerja, ki so ga na Francoskem zavito objavili. Asqu!th pred padcem. — I,Ioyd Gcar^e bodoči mož. — Splošne volitve v sr .'lesko zbornico. Gen?. Pariško časopisje sodi, da se januarja preosnuje angleška vlada. Asquith odstopi, ker mu narod radi umikanja z Dardanel več ne zaupa. Splošno se sodi, da postane angleški ministrski predsednik Lloyd George, Mornariško ministrstvo prevzame najbrže Fischcr, vojno French ali pa Carson, Kitchener prevzame najbrže v Egiptu vrhovno poveljstvo, Berlin. »L okalanzeiger« poroča iz Kodanja: »Daily Mail« poroča: Položaj v ministrstvu je postal zelo težaven, Izpremeni se najbrže vlada in izvedejo splošno volitve v poslaniško zbornico, Rotterdam, »Rotlerdamsche Cournnt« poroča iz Londona: Kabinentni svet 27, t, m. o novačenju lorda Dsrbyja ni ničesar sklenil. Posvetovanje so nadaljevali 28. London, (Kor. ur,) »Reuter« poroča: Asquith je 28, v ministrskem svetu izjavil, da je vojna dolžnost potrebna. »Times« izvajajo, da jc ministrski svet sklenil kmalu predložiti zbornici zakonski načrt o uvedbi vojaške službene dolžnosti. Angleški neoženjeni možje beže pred vojaško suknjo. London, 30. decembra. (Kor. urad.) »Daily Mail« izvaja: Število neoženjenih je izredno veliko, trikrat do štirikrat več jih je, kolikor je štel prvotni ekspcdicijski zbor. Nad pol milijona neoženjenih je pa pobegnilo v obrate, katerih delavci za službo v armadi nc pridejo v pošlev. Lord Derby prorokuje skorajšnji mir. Rotterdam, 29. decembra. Londonski listi poročajo, cla je lord Derby v eni zadnjih sej Rdečega križa izjavil, da bo mir mogoče preje sklenjen, kot mnogi mislijo, Naročajte »Slovenca"! Kraljico miru. O božičnem govoru sv. očeta sc še poroCa: Papež je nato prešel na božični praznik in rekel, da mu je povratek tega dneva vir veselega pričakovanja, saj je bil ta dan miroljuben celo barbarski poganski svet, ko je v svoji bitnosti miroljubni kralj prišel med ljudi v svoji najmilejši podobi. Potem je govoril papež o Mariji, materi Kneza miru, srcdnica med upornim človekom in vseusmiljenim Bogom, ki ob uri nevarnosti vsikdar posreduje v blagor zdihujočega človeštva in se bo tudi danes pridružila našim prošnjam. Zato jo papež dovolil, da se v lavretanske litanije vplete klic li Kraljici miru. Papež izrazi svoje trdno zaupanje, da se bo Marija o Božiču smehljala glasovom nedolžnih otrok, ki jih je on in episkopat ob tej lepi slav-nosi poklical k mizi božji. Če človeku otrdi srce in divja sovraštvo, če besnita ogenj in meč ter odmeva svet orožja in tarnanja, če se načrti ljudi izkažejo kot goljufivi, potom nam vera in zgodovina kažeta kot edino rešitev prosečo vsemogočnost, posredovalko vseh milosti — Marijo. Potem molimo z opravičenim zaupanjem: Regina Pacis, ora pro nobis. SzooDe 17. pespoiko. Mrtvi: Franc Dremelj, Dragomelj, 188o. Ignac Javoršek, Domžale, 1889, Fr. Križnik, Štajersko, 1893, Josip Kos, Št. Florjan, 1894, Jožef Jureš, Stara ccsta, 1893, Anton Kos, Št. Rupert, 1892, Fran Jakše, Orehova vas, 1886, Alojzij We-ber, Gotenica, 1895, Franc Mohar, Stara loka, 188:!, Janez Silic, Sv. Krištof, Celje, 1894, Janez Golobič, Semič, Černo-melj, 1888, Mihael Zidar, Novo mesto, 1889, 1-r. Vavpotič, Dolenje, Ptuj, 1894, Janez Slivnik, Bled, 1885, Karel Petek, Kolilsdorf, Štajersko, 1895, Jurij Pod-pečan, Konjice, Celje, 1894, Mat. Mrak, Poljane, 1888, Janez Jenko, Smlednik, Egidij Barlc, Kamnik, 1891, Franc Borštner, Zgornji Tuhinj, 1886, Emil Cegnar, Trst, i896, Janez Dornik, Cerklje, Dol., 1838, Alojzij prek, Dobrava, Ljubljana, 1884, Franc Kos, Gorje, 1896, Anion Radenšek, Boštanj, 1895, Janez Kaian, Žmincc, 1877, Franc Kveder, Prevoje, Kamnik, 1873, Anton Kutnar, Bukovica, Litija, 1»96, Karel Lcskovec, Postojna, 1897, Janez Sodnikar, Medvode, 1895, Josip Krampclj, Lužarji, Kočevje, 1894, Josip Meri, Št. Janž, 1895, Fr. Eržen, Oselica, Kranj, 1893, Anton Fatur, 1893, Janez Staidoher, Banjalo-ka, 1895, Anton Podbenšek, Desklje, Gorica, 1894, Janez Sršen, Trst, 188(1, Albino Rizzoli, Cioso, Tirolsko, 1876, Anton Peterka, Moravče, 1883, Alojzij Žnidaršič, Bučka, 1893, Josip Debevec, Borovnica, Ljubljana, 1881, Janez Roječ, Zg. Šiška, 1868, Matija Slovše, Sv. Kunigunda, J894, Andrej Meglič, Studenec, 1895, Josip Jankovič, Šmarjeta, 1878, Janez Marn, Litija, 1875, Matija Šraj, Bloke, Alojzij Ušlakar, Predosljc, i892, Alojzij Pavlic, Kamnik, 1894, Josip Smaila, Lovrana, 1886, Alojzij Ti-čar, Bučka, 1886, Fr. Urh, Javorje, Kranj, 1897, S. Tieberger, Pulj, 1890, Alojzij Modic, Mirna, 1895, Ed. Čyžek, Top lico, češko, 1890, Franc Ravnikar, Črni vrh, Ljubljana, 1892, Josip Hudo-Iin, Sodrnžica, 1898, Josip Hrovatin, žana, 1897, Ivan Balon, Čres, 1876, An-Jckuš, Boštanj, 1892, Jakob Vovnik, Preddvor, 1895, Marij Taragnizg, Pa-zin, 1897, Fr. Lcskovec, Zelimlje, 1879, Fr. Lakner, Mozelj, Kočevje, Lovrenc Modica, Št. Peter, Postojna, Josip Maj-zelj, Metlika, 1896, Janez Nowak, Soča, 1886, Janez Žičkar, Cerklje, Krško, 1S89, Miha Novosel, Sv. Nedelja, Samo-bor, 1887, Mihael Šabac, Št. Mihael, Postojna, 1892, Anton Pahor, Vojnice, Sežana, 1897, Ivan Balon, Črez, 1876, Anton Dobre, Sonca, Anton Klcmenčič, Lokvica, 1895, Anton Prusnik, Moste, 1895, Janez Ivanič, Hrenovice, Josip Mrvar, Šmihel, Stopiče, 1892, Janez Zupan, Križ, Kranj, 1897, Alojzij Osred-kar, Polhov gradeč, 1896, Matija Ka-dunc, Grosuplje, 1893, Janez Ilolzman, Remšnik, Slov. gradeč, 1894, Andrej 2c-leznikar, Želimlje, 1894, Josip Krničar, Šenčur, 1893, Andrej Gašperin, Begunje, 1894, Janez Zavcc, Ptuj, 1893, Jakob Arh, Srednja vas, 1871, Anton Gorenc, Šmarjeta, 1895, Jakob Jereb, Krtina, 1895, Jakob Štimec, Osilniea, 1895, Janez Albreht, Poljane, 1891, Matija Babnik, Šmarje, Ljubljana, 1896, Josip Sch\veinzer, Dcutsih-Landsberg, 1892, Janez Ciuha, Dobrava, Ljubljana, 1893, M artin Lesar, Bučka, 1887, Josip De-bcvec, Ratcž, Brusnico, Vinccnc Slat-nar, Križ, Kranj, 1892, Janez Košnik, Predosljc, 1895, Anton Baznik, Sv. Križ, Krško, 1875, Jožef Pavlin, Kranj, 1891, Janez Golob, Celje, 1893, Josiu Wohl-Kemut, Stara Loka 1870 Cenzuro za co Sine polflive. Omejitve, katerim so cenzuri zavezane poštne pošiljatve v uradnem okolišu poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Trst, Primorsko in Kranjsko podvržene. a) Strogo je prepovedano po pošti pošiljati državnemu interesu škodljiva poročila. K tem je šteti četudi dozdevno nedolžne vesti o vojaških stvareh, kakor na primer: o prihodu in odhodu častnikov, o nastavljanju ali prehodu vojaštva, o pošiljanju ali shranjevanju vojaškega blaga itd. b) Pisma se morajo predajati odprta. Na pismih kakor na dopisnicah mora biti označeno odpošiljateljevo ime in naslov. c) Tudi denarna pisma (vrednostna pisma, vrednostne škatlje) se oddajajo na pošto odprta in se smejo zapreti šele vpričo poštnega uslužbenca. Predajatelj pokaže ovitek (škatljo) in vsebino, da se uradnik, ki sprejema, prepriča, da ni nikakih pismenih sporočil. Nato dene predajatelj pod vednim nadzorstvom uradnikovim vsebino v ovitek (škatljo), ga (jo) zapre in zapečati s seboj prinesenim pečatnikom. Luč in pečatni vosek preskrbi urad. Za odprto predajo se ne plača višje pristojbine. Določiia o jamstvu ostanejo s tem nedotaknjena. Znamke se prilepijo šc le tedaj, ko je pismo (škatlja) zapečatena (zapečateno). d) Na odrezku poštnih nakaznic in spremnic ne sme biti pisanega drugega kot odpošiljaicljcv naslov. Samo pri vplačilih za državne blagajne in urade je dovoljeno na odrezkih poštnih nakaznic ter na zadnji strani poštnohranilničnih položnic in davčnih vplačilnic pristaviti take podatke, ki omogočujejo pravilno zaračunanje do-tičnega zneska. e) Poštnim zavitkom se ne sme pri-devati zasebnih pismenih poročil. f) Prepovedano je rabiti v pismih in dopisnicah šifre, hebrejske pismenke, stenografijo in izvenevropske jezike. Občinstvo se v lastnem interesu poživlja, da se ravna strogo po teh določilih, ter se opozarja na to, da se pošiljke, ki ne odgovarjajo cenzurnim predpisom, ali sploh ne odpošljejo, ali pa vsaj (kakor na primer zaprta pisma) zaradi otežkočene cenzure šele z občutno zamudo. \mm voščila m vb®ov-;iimkqy. Slovenski »Orli«, zbrani pri 17. pešpolku na italijanskem bojišču, želijo vsem cenjenim čilateljem »Slovenca« in vsem bratom »Orlom« srečno novo leto 1916. Desetnik Lenarčič Ivan, desetnik Škrjanc Janko, Stanovnik Fran, trobentač Planinšek Franc in Mežan Adolf, Mustar Stanko, Mlakar Karol, Oblak Alojzij. — Slovenski fantje z južnega bojišča želijo vsem čitateljem veselo novo leto. Desetnika Zavološček Janko in Kos Franc, četovodja Turij Alojzij, predmojster Štokar Alojzij, Godnič, Lagoja, Mavric, Tekavec, Debelak. — Podpisanci se nahajajo že od izbruha vojne z Italijo na jugozapad-nem bojišču. Imajo se precej dobro ter upajo na. srečno vrnitev. Vsem želijo srečno novo leto in pošiljajo pozdrave s kor.-lašk. bojišča: Inf. Požar, P., Čes-nik Matija in Lagoj Miha, vsi iz Št. Petra na Krasu. — Vsem prijateljem »Slovenca« in znancem želimo srečno novo leto v nadi, da prihodnji božič obhajamo doma. Rač. podčastnik Ciril Prestol', desetnika Anton Kucler in Adolf Sovdat. — Andrej Terčon, 27. dom. pp., Rottenmann vošči srečno novo leto. — Srečno novo leto želim vsem rojakom, osobito Gorenjcem t. č. v obližju Belgrada stanujoč Franjo Lotrič. — Srečno novo leto želijo vsem domačim prijateljem, znancem in tudi znankam Slovenci iz podmorskih čolnov: Bootsm. T. J. Žagar Anton in Štosu Anton in strojna podčastnika Drovenik in Bogo-tič. — Srečno novo leto želimo slovenski fanlje in možje pri gorski pekariji z laškega bojišča vsem bralcem in prijateljem »Slovenčevim«: Četovodja Fr. Nastran, Martinvrh pri Selcih, četovodja Ivan Matoh, Drska pri Novem mestu, podčastnik Angel Arčon, inf. Josip Ducman in Franc Perše iz Volč pri Tolminu. — Veselo novo leto voščijo in naznanjajo da so zdravi: Matevž Kragelj, Poljubin; Andrej Rutar, Če-ginj; Josip Goljevšček, Prelesje; Josip Samec, Loga; Lovrenc Valentinčič, Deskle. Bratske pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam s soške fronte pošiljajo: Anton Štebe, Moste pri Kamniku; Josip Zevnik, Mavčiče pri Kranju; Gašper Ogrin, Vrhnika; Matevž Kovnik, Lešo. — Vsem prijateljem in prijateljicam voščijo srečno novo leto ljubljanski fantje z južnega bojišča: Josip Stare, Josip Gaber, Franc Založnik, Josip Oblak, Miljutin Jesenko, Culkar Alojzij, Josip Prime, Filip Habič, Josip Kocjan, Albin Arnež, Janez Vreček, Lovro Ar-bar, desetnik Poderžaj Franc, četovodja Viktor Heine, desetniki Pavel Kav- šek, Karol Pire in Tomec Filip. — Kakor temna slutnja v težkih trenutkih — kakor bel, nepopisan list z velikim, usodno zagonetnim vprašajem se nam z ihrzlično naglico približuje novo leto 1916! — Kakšno bo? — Kaj nam prinese? — To ve samo Bog. — Kljub temu pa ne bodimo malodušni in boječi in upajmo na boljše čase ... Zeleč vsem našim dragim prijateljem in znancem širom našo lepe slovenske domovine obilo mirne, tihe in stanovitne sreče v lotu 1916 — ostajamo s presrčnimi pozdravi člani zveste in nepremagljive straže ob naši Soči: Tone Verbič, ognji-čar v Ljubljani; Alojzij Knavs, četovodja iz Loškega Potoka; P. Arko iz Ribnice, Ivan Knavs iz Loškega Potoka in Štefan Barbarino iz Jesenic, poddesetnika. — Slovenski strelci na južnem bojišču voščimo vsem znancem in prijateljem srečno novo leto. Malina Franc, Lovro Arhar, Starčnik, Prestor Franc, Gaber Josip, Alojzij Kos, Alojzij Čullian, Vreček Ivan in Arnež Albin. — Kranjski in Primorski Slovenci pošiljamo srčne pozdrave s severa, iz zasedene ruske zemlje in želimo srečno novo leto vsem svojim dragim, sorodnikom, prijateljem in znancem. Alojzij Kovač, Predoselj pri Kranju, Alojzij Hajdinjak, France Kovačič, Josip Pe-steic, Avgust Oblak. — Vsem čislanim bralcem »Slovenca« žele srečno novo leto: V. Mikuž, rač. podčastnik, četov. Dodič Josip, Abram Alojzij, Svečerič Fr., kadet Andrej Flajs, Franc Pele, Volčič, Ivan Skubic, Kašin, Krenker Franc. Iskrene pozdrave in presrčna voščila k novemu letu pošiljajo slovenski mornarji na vojni laclji Nj. V. Nadvojvoda Kari v Pulju: Tomažič, Kresnice; Tomazin, Strahinj; Mljač, Lokva; Ku-navar, Savlje; Novak, Gornje Vreme; Rigler, Ponikva; Mesarič, Sv. Trojica, Štaj.; Tence, Gulin in Pregarc iz Trsta; Slavec in Zerjul iz Trebelnega; Kozlo-vič, Cah in Cunja iz Rižane; Slavec Osp. Sosič, Opčina; Vescovo, Pomijan; Žagar, Bazovica; Sulčič, Sv. Križ; Kralj, Trebič; Lavrenčič, Sv. Ana; Juriševič, Dol. — Srečno novo leto vošči vsem znancem in prijateljem Alojzij Podržaj, iz Višnjegore, sedaj v bolnici na Ogrskem. — Vsem dragim čitateljem in ljubim čitateljicam »Slovenca« želi prav srečno novo leto — od črnogorske meje — »Feldgrauer«: Zlatoslav Planine, mob. Traingruppe Nr. 3, Mostar, bivši žurnalist, doma iz Štajerskega, in Žabkar Dragotin, davčni praktikant iz Novega mesta. — Slovenski fantje na Dunaju voščimo vsem čitateljem »Slovenca« srečno novo leto. Martin Mal-nerič, Krupa, Dol.; Alojzij Terčič, Šte-verjan pri Gorici; Alojzij Terpin, Šte-verjan pri Gorici; Jakin Franc. Štever-jan pri Gorici; Tabor Josip, Št. Andraž pri Gorici. — Veselo in srečno novo leto žele: Alojzij Kos, Viktor Granda, Anton Lindič, Ciril Lindič, Tavčar Mat., J. Kojšovec, Eilet Leopold, Pire Karol, Podlogar M. — Krašovci, Goričani, Brdci, Tolminci, Ipavci, Istrijani in Kranjci ter Tržačani. II. poz. črnovoj-niki z južnega Tirola (fronte) voščijo svojim domačinom srečno in veselo novo leto ter zaželjeni mir. — Podpisani želimo veselo in srečno novo leto: Peter Veit, ognjičar, Franc Repič, Ivan Žagar, Franc Bergant, Konrad Gradi-šek, Anton Simončič, Mihael MerkliČ, Anton Turk, Franc Mlaker, Ivan Re-beršak, Josip Rospor, topničarji neke divizije težkih havbic. — Vsem znancem in prijateljem želimo veselo in srečno novo leto topničarji 7. topničarske-ga polka. Silvester Bajec, Podraga pri Vipavi; Ivan Japelj, Št. Peter na Krasu; Alojzij Stanj ko in Franc Kranjc. — Srečno novo leto želi topničar Jernej Hlede. — Rudolf Saksida iz Saksi-da pri Dornbergu, Vipavsko, trdnjavski topničarski strelec, vošči veselo in srečno novo leto svoji ženi, otrokom, materi, bratom in sestram, prijateljem, znancem in čitateljem »Slovenca«. Ranjen v bolnišnici v Gradcu. — Iz dalj-njo Srbije pošiljajo srčene pozdrave in žele srečno novo leto: Franc Vrtovec, narednik, Vel. Zabije; desetniki Josip Čatar, Škrbina Josip, Kodri č, Bavcon; Franc Kavčič, Dornberg; Josip Pahor, Renče; Cerar Kariš, Trst; Colič Ivan; Savor Josip, Št. Peter pri Gorici; Lu-dovik Vršič. — Srečno veselo novo leto vsem znancem in prijateljem in tudi čitateljem »Slovenca« želimo iz tirolskega bojišča: Beguš, Homovec, Možek, Šcsko, LUčar, Krcči, topničarji. — Pozdrave z južnega bojišča pošiljamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem ter voščimo srečno novo leto vojaki: Gašparin Albin, VolišČek Maks, Simčič Rudolf, Erzetič Ivan. — Mi čr-novojniki voščimo veselo in srečno novo leto vsem Slovencem in zaželjeni mir! Slovenci s Primorskega: Furlan Ivan, Andrej Križmančič, Fabjan Fran, Petelin Anton, Čebron Jožef, Kralj i Karel, Žagar Franc. I.apanja Franc, Jelen Andrej, Rehec Ivan. —• V razora-nih postojankah ob Soči sveti večer praznujoči zbrani vojaki pete stotnije domaČega pešpolka, pošiljamo pozdrave vsem znancem in domačim širom domovino, želeč njim srečno in veselo novo leto: Ivan Knaus, pešec, poddesetnik Ivan FerliČ, inf. Franc Sekne, Jakob Češnovar, Josip Možnar, Peter Grajzar; narednika Ludovik Bergant in Alojzij Domanjko, četovodja Franc Obolnar, desetnik Andrej lic, poddesetnik Anton Honigman, pešca Alojzij Centa in Karol Gergorič. — Na sveti večer zbrani fantje in možje pri božičnem drevescu pošiljamo pozdrave vsem prijateljem in znancem v domovino in želimo srečno in veselo novo leto: Anton Vovk, Leopold Drčar, Franc Kralj, Ko-govšek, Josip Jagodic, Jos. Vales, Janez Mrvar, Janez Sečnik, Janez šusteršič, Miha šašek. — Srčna voščila k novemu letu voščimo staršem, bratom, sestram in vsem znancem slovenski rojaki iz bovške kotline ob Soči, oddelek strojnih pušk 5: Franc Kirar, četovod., Bučka, Janez Jernejčič, četovod., Rakek, Janez Melek, deset., Ljubljana, Pavel Jesrh, poddeset., Zagorje, Josip Mandelj, poddeset., Radovljica, Josip Klemenčič, poddeset., Kranj, Karel Ma-rold, poddeset., Poljane, Franc Beg, poddeset., Celje, Josip Zmitek, poddeset., Bohinj. — Vsem cenjenim bralcem in bralkam lista »Slovenca« želimo in voščimo prav srečno in veselo novo leto vojaki Slovenci od 27. pešpolka posebno podpisani: Janko Fugina, Jakob Bricelj, Mihael Mlekuš, kuharji. Franc Mikolič, mesar, Anton Govžo, vsi od 27. dom. p. — V zdravilišču IJorgas so zdraveči bolani slovenski vojaki pošiljajo tople pozdrave in želijo prav srečno novo leto slavnemu uredništvu Vašega cenjenega lista, vsem znancem, prijateljem in vrilm Slovencem in Slovenkam ter se obenem prav lepo zahvaljujejo cenjenemu upravništvu za blagohotno pošiljanje obče čislanega lista »Slovenca« Franc Zupan, Alojzij Sunčič, Milan Kodrič, Janez Vesel in Franc Anžič. — Slovenski fantje, nahajajoči se v bolnišnici »Rdečega križa« št. 9 želijo vsem domačim, znancem in prijateljem srečno in veselo novo leto. Srčna hvala darovalcem »Slovenca«. Kos Rado, Stoje Jakob, Franc Osrcd-kar, Jožef Rozman, Andrej Kotnik, Mejak Ivan. — Slovenski fantje in možje na bojnem polju v vzhodni Galiciji voščijo potom »Slovenca« srečno in veselo novo leto vsem svojim domačim sorodnikom in prijateljem tam daleč ob bistri Soči, kamenitem Krasu, v lepi vipavski dolini, prijetni goriški okolici in v milih nam Brdih. Pozdrave »Junakom ob Soči«! Iskrena voščila vsem primorskim beguncem po širni Avstriji želimo v kratkem veselo svidenje v že od polentarjev zasedenih Brdih, da bi v kratkem času zopet razprostrl dvo-glavi avstrijski orel svoje peruti čez vedno avstrijska Brda in še dalje dalje v Benečijo, kjer životari še čez 100.000 neodrešenih Slovencev! Iv. Lah, Dornberg (Vipava), Jos. Kobal, Franc Zavad-lal, I. Beltram (Kras), Jos. Sfiligoj, Tomaž Orel, Batič, Makovec, Mervič, Kat-nik, Fegič (goriška okolica), Ivan Rožič, Fr. Mužič, I. Zorzut (iz Brd), Tinta, Kaučič, I. Skočir, Strgar, Štrukelj (Tolmin). — Blagovolite sprejeti tudi od moie malenkosti najsrčnejša voščila k prelepim praznikom in za srečnejše novo leto 1916! To želin Vam in vsem zvestim naročnikom »Slovenca« Vaš hvaležni in zvesti pristaš Vekoslav Černi-goj, v civilu učitelj, sedaj kadetaspi-rant. — Srečno in veselo novo leto voščijo vsem znancem in prijateljem na južnozapadnem bojišču se nahajajoči: C. kr. orožn. stražm. M. Štefančič, pod-stražm. R. Rimer in W. Ilaberland (orož. postaje Serpenica).. c. kr. finanč. stražo nadp. Fr. Peršolja, I. Kos, fin. str. paz. E. Culd, Fr. Sokro, (oddelek finančne str. Žaga), četovodja F. Rot, desetnik I. Berginc, Fr. Rot, I. Trebše in pešci A. Rot, Fr. Žagar, I. Žagar, A. Rot, A. Kaus, P. Fon, I. Fon, Fr. Rot, A. Caj-ner in J. Jermol. Na veselo svidenje po slavni zmagi! Dnevne novice. + Velevažna konferenca pri deželni vladi. Pod predsedstvom deželnega predsednika g. barona Schwarzaseje včeraj vršila pri deželni vladi — na predlog deželnega odbora — konferenca, ki je obravnavala vojaške dobave klavne živine in sena leta 1916. na Kranjskem. Udeležili so se tc konference poleg zastopnikov deželne vlade zastopniki vojnega in poljedelskega ministrstva, armad. etap. poveljstva deželnega odbora (deželni glavar dr in Šusteršič, dež. odbornik msgr. dr. E L a m p e , deželnokult. nadzornik Pire) Konfcrenca se je zedinila v nekaterih glav nih točkah, v podrobnostih se posvet 1 kratkem nadaljuje, Velevažno za vsa kme- tovalce je sledeče: Cena, ki jo plačuje vojaštvo za seno, se takoj poviša na 13 K za kvintal. Posamezni oddelki (treni itd.) nc smejo odslej nič več sami rekvirirati v območju 5. armadnega poveljstva. To območje obsega cclo kranjsko deželo, izvzemši radovljiško glavarstvo. Dobava klavne govedi leta 1916, se spravi v sklad s podatki živinskega štetja 1. decembra 1915. — Ker se stisnjeno seno bolje plačuje, se opozarja županstva, da ima deželni odbor na razpolago par stiskalnic, ki jih daje občinam po potrebi na razpolago proti mali odškodnini. Radi podrobnosti se je obrniti na de-želnokulturni urad, deželni dvorec, Ljubljana. + Nove važne naredbe. Današnji dr* žavni zakonik prinaša več naredb trgovinskega ministra, katere stoje več ali manj v zvezi s preskrbo vojaških potrebščin. Prva naredba določa, da je treba splošno naznaniti vse nerabljene stroje, stroje za nagon, dinamomotorje za vse vrste toka in transformatorje po stanju z dne 15. januarja 1915. Druga naredba predpisuje splošno naznanilo predmetov iz svinca. Naznanilo je treba po stanju z dne 15. januarja vložiti 31. januarja naravnost na trgovinsko ministrstvo. Tretja naredba stavi pod zaporo vse zaloge kolofonije in terpenti-novega olja pri proizvajalcih in prodajalcih. Vsi posestniki teh dveh predmetov pa imajo svoje zaloge po stanju z dne 1. januarja 1916 naznaniti do konca januarja trgovinskemu ministru. — Četrta naredba uvaja nafvišje cene za kože in usnje od telet, Te cene stopijo v veljavo 10. januarja 1916. -j- Poziv advokatom in odvetniškim kandidatom, ki so šli preko meje. Državni zakonik prinaša cesarsko naredbo z dne 24. decembra, ki ukazuje, da se imajo odvetniki in odvetniški kandidati, ki so pred ali med vojno zapustili svoje bivališče in sedaj bivajo zunaj monarhije, vrn:ti v Avstrijo do 31. januarja, svoje novo bivališče naznaniti pravosodnemu ministrstvu in obenem opravičiti svojo odsotnost. Kasneje se smejo vrniti in opravičiti le tedaj, če se pravočasno ne morejo vrniti vsled nepremagljivih ovir. Advokate in odvetniške kandidate, ki sc pravočasno ne vrnejo ali ne morejo opravičiti, lahko vrhovno sodišče na predlog generalne prokurature črta iz liste odvetnikov. Tako črtane jc mogoče na novo vpisati le s privoljenjem ju-stičnega ministra. Ogrska finančna centrala in opozicija. Opozicija hoče centralo priznati, če sc je ne ustanovi za trajno in če se da dovolj jamstva, da se je ne bo zlorabljalo v strankarske namene, in če dobi opozicija do- • volj kontrole in se ji podvržejo le oni za- |j vodi, ki to sami hočejo. Nek odličen opezi- j' cijonalec je že stopil v zvezo z vlado in | pričakuje se skorajšnjega sporazuma. -f Kaplan Matej Kozel« umrl. V Do- i Drepoljah jc dne 29. t. m. po kratki bolezni umrl ondotni kaplan č. g. Matej Kozeel, rodom iz Tunjice pri Kamniku. Služboval je v Velikih Laščah, kjer je zgradil Društveni dom, v Ribnici, na Krki in slednjič v Dobrepoljah. Pogreb bo dne 31. decembra ob 10. uri dopoldne v Dobrepoljah. Bil je vrl ljudski organizator. Priporoča se ČČ. gg. duhovnim sobratom v memento, posebno pri sv. maši. — Umrl je vsled srčne kapi 28. t. m. v Pragi 721etni dr. Albert Werunsky, bivši namestnik najvišjega deželnega maršala na Češkem, ki je bil več let deželni poslanec. — Za oslepela vojake. Podpredsednik ogrskega državnega zbora Simonsits je izjavil, naj bi se dosedanji darovi za oslepele vojake, ki znašajo 2 milijona kron, toliko povišali, da bi vsak slepec prejel najmanj 1200 K letne rente. — OdFkovanje. Mežan Jožef z Bleda, vojak 17, pešpolka, brat g. kurata, je bil na sveti dan na Doberdoski planoti odlikovan z bronasto svetinjo za hrabrost. Prazniki 1. 1916. V prestopnem letu 1916 ne odpade noben 15 katoliških praznikov na nedeljo. Na 366 dni leta 1916 odpade 53 nedelj in 15 praznikov. Iz Trnovega. V zavodu ub. šol. sester de N. D., ki je sedaj spremenjen v vojaško bolnišnico, so priredila blaga srca ranjencem lepo božičnico. Obdaro-vanih je bilo okoli 370 vojakov. Največ so žrtvovali v ta namen veleblagorodni gg. častniki, velečast. gosp. vojni kurat, blagi dobrotniki naše lepe trnovske fare, bivše gospodične gojenke in dobrotniki zavoda. Ljubi Bog vse obile povrni! — Osebne sivari z južne žcleznice. S 1. prosincem 1916 so imenovani za višje re-vidente: Josip Prime, Ivan Bartl, Viktor Adamič, Franc Tertnik, Franc Planinšek, vsi v Ljubljani. Revidcntom sta imenovana: Ivan Košmerlj v Ljubljani in Oskar Szillich v Logatcu. Pristavom: Bogoljub Drovenik in Franc Pustoslemšek v Ljubljani, Josip Furlan v Borovnici, Jcsip Černe v Logatcu, Rudolf Smersu v Planini, Alfonz Knez na Rakeku, Anton Vtičar, Alojzij Kovačič, Josip Luschiilzky, Josip Valenčič v Št. Petru na Krasit in Henrik Radcj na Savi. Asistentom: Matija Zadra-vec in Pavel Mašič v Zalogu. Vladimii Vrančič na Rakeku. — Premeščeni so: re-vident Alojzij Agrež iz Št. Lovrenca na Dunaj; Anton Spetič z Brezovice v Ljubljano, glavni kolodvor; asistent Lrnst David iz Grgljana v Gradec, glavni kolodvor; adjunkt Ernst Vittori iz Grobelnega v Pre-ding-Wieselsdorf; Božidar Defranceschi iz Št. Petra na Krasu v Trnovo Bistrico; asistent Humbert Kalina iz Metlike v Matz-leinsdorf; Fran Valenti iz Trnovega v Ljubljano, glavni kolodvor; Viktor Treo iz Štorij v Werndorf; aspirant Makso Vogrin iz Lipnice na Pragarsko. Zopet je sprejet med drugimi aspirant Fran Hrska v Gro-belnem. — Umrl je dne 25. decembra gosp. Josip Kapš star. iz Prelesja, občina Stari trg; bil je nad 20 let občinski odbornik in I. svetovalec, pristaš tudi S. L. S. dober kmet in prvi vinorejec v Poljan-sik dolini, močno spoštovan in priljubljen povsod. Vsa okolica žaluje po njem, kajti nastopil jo možko pri vsaki stvari ter bil odločen za resnico in se posebno boril za pravico ob času volitev. Izgubili smo sobojevnika, lahka mu bila žemljica! — Podaljšanje mandatov trgovsko-jbrtnih zbornic. Da ne postanejo trgov-sko-obrtne zbornice nesklepčne, je izšla cesarska naredba, s katero se funkcijska doba tistih članov trgovsko-obrtnih zbornic, ki traja do 31. decembra 1915, sedaj podaljša do 31. decembra 1916, — Izstopi iz hrvatsko-srbske koalicije. Kakor se poroča, je razen poslanca Wil-derja (liberalec, urednik pokojnega »Po-kreta«) naznanilo svoj izstop iz hrvatsko-srbske koalicije še več drugih poslancev, med njimi brata-poslanca Svetozar in Va-lerijan Pribičevič, — Kandidata za volilni okraj Nova Gradiška. Od vladne strani kandidira v volilnem okraju Nova Gradiška šef notranjega oddelka Zvonimir Žepič; kot protikandidat pravaške stranke nastopi na;brže dr. Uroič. Volitve se vrše 11. januarja. — Kdor izmed slovenskih vojnih knratov je pozabil brevir v Miejsce Pi-astove pri Dukli, Galicija, nai se oglasi pri vojnem kuratu Janko Cegnarju v Ljubljani. Skrvnosfcn umor na Dunaju. O Božiču je b'la na Dunaju umorjena in oropana zasebnica Zavrsel. Storilca ne morejo dobiti. Policija je prijela nekega tehnika Borislava Goluboviča, kateremu je svoje stanovanje pri umorjenki za božične praznike prepustil tehnik Pfeifcr, ki se ie odpeljal v Ljubljano. Vse sumljive okoliščine pa je dosedaj Golubovič zadovoljivo pojasnil. TA v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 30. decembra. (K. u.) Iz turškega glavnega stana se poroča dne 29. deccmbra: Iraška bojna črta. Bitka pri Kut-el-Amari se nadaljuje z daljšimi odmori. Ko smo zavzeli Šejki-Aid, smo zaplenili Angležem 450 ton petroleja in bencina. Kavkaška bojna črta. Izvzemši prask patrulj se ni nič poročalo. Dardanelska bojna črta. Protiogenj našega topništva je prisilil ponoči dne 27. na 28. december in 29. december ogenj neke sovražne križarke in neke sovražne tor-pedovke, ki sta brezuspešno streljali na Anaforto in Ariburnu, da je moral utihniti in da sta sc morali sovražni ladji odstraniti. Scdd;l Bahr. Ponoči od 27. na 28. december in 28. decembgr ljut ogenj z bombami in s torpedi na naše desno in levo krilo. V središču dvoboj s topovi. Dve kri-žarki sta obstreljevali popoldne nekaj časa v raznih smereh naše desno krilo. Protiogenj našega topništva je povzročil, da so ustavili svoj ogenj in da sta se odpeljali. Naša krogla je zadela eno križarko. Ogenj naših topov je sestrelil dvokrilno lct.ilo, ki je preteklo Jcnišer in Kumkaleh, Padlo je v morje pri Teki Burnu in so je vlekli proti Imbrosu. Naši anatolski topovi so uspešno obstreljevali izkrcevalna mesta pri Teki Burnu, Seddil Bahru in v okolici. Neko naše pomorsko letalo je 27. decembra izvedlo poizvedovalne polete nad Lemnosom in nad Mavrom. Metalo je uspešno bombe na skladišča v pristanišču Mudros, kjer je nastal požar. Z ostalih bojišč nič novega. Vstaja v Egiptu. Berlin. »Deutsche Tageszeitung« poroča iz Amsterdama: Iz Kaira in iz Madrida so poroča, da se je dve tretjini egiptovske dežele uprlo proti angleškim civilnim oblastem. Boji v Egiptu. Atene. V zahodnem Egiptu in v Sudanu se domačini ljuto bijejo z angleškimi kolonialnimi četami. Vstaši so dobro obroženi in so dobro preskrbljeni z modernimi topovi, ki zadajajo Angležem velike izgube. Poročilo n angleškem porazu na Dardanelah se je kljub pooj-streni cenzuri razširilo tudi v Egiptu in že učinkuje na egipčansko prebivalstvo. ' Buri ob Sueškem prekopu. Bazelj. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Rima: Nekaj burskih polkov je došlo k Sueškemu prekopu. Prvotno so jih določili za nemško vzhodno Afriko. Angleži obkoljeni pri Kut el Amari. Curih. Švicarska brzojavna agen-tura poroča iz Haaga: Iz nevtralnih virov se poroča, da postaja nevaren položaj angleških čet v Kut el Amari, kjer jih oblegajo Turki. Večino čet, ki so štele, ko so sc pričele v Mezopotamiji operacije, 17 bataljonov s skupno 150.000 možmi, so Angleži zopet zbrali v Kut el Amari. Izgubilo so približno četrtino mož. Posebno veliko je padlo častnikov: od 207 sta padla 102 ali so pa bili ranjeni. Turkom se je posrečilo, da so vzeli nekaj prednjih postojank. Poizkus, da bi od zunaj pomagali Angležem, je bil odbit. Položaj Angležev v Mezopotamiji postaja vedno bolj kritičen. Na Gallipol ju le še 25.000 mož. Haag, 29. deccmbra. »Nieuve Rotter-damsehe Courant« poroča iz Sofije: Po turških poročilih znaša število zavezniških bojnih sil na Gallipoliju sedaj le še 25.000 mož. Vslaja v Perziji. Vstaja Perzijcev proti Angležem. Stockholm, 29. decembra. »Novoe Vremja« poroča: Perzijci so okoli Kuna napravili zelo močne utrdbe in so preskrbljeni s topovi in strojnimi puškami. V zadnjih bojih z angleškimi varnostnimi čc-tami so Perzijci ujeli veliko Angležev med njimi precej uradnikov. Perzijci so vzeli angleške banke v Ispahanu, Širasu ia Jefte, Zaplenili so veliko denarja in vrednostnih papirjev. Vstaši so sc polastili vseh brzojavni prog cele dežele in tako preprečili zvezo med Rusi in Angleži. Severna Perzija je od južne popolnoma odrezana. Rusi zasedli KniLan. Teheran. (K. u.) Reuter: Rusi so zasedli Kathan in korakajo proti Ispahanu. M!M poroti ČL Clcmenceau zahteva naj se popusti balkanska ekspedicija. »Pet.it Parisien«: Clemenceau je zopet zahteval, naj opusti Francija svojo ekspedicijo na Balkanu. Na zahodnem bojišču Nemci še vedno lanko pro-dro. Pred vsem se mora rešili Francija. Želja po miru v Rusiji. Iz Stockholma: Za mir se zavzemajo posebno stranke desnice in konservativci najbrže na željo vlade. »Bir-ževie Vedomosti« pravijo: Ruski konservativci bi rajši videli, da zmaga Nemčija, kakor da bi zmagali ruski liberalci. Angleži proti Ircem. Iz Dublina: Deželna oblast jc zaplenila veliki irski narodni agitacijski zaklad za čas, dokler traja vojska. Japonska — vodilna država na Vzhoda. Kodanj. »Rječ« poroča iz Tokia: Parlamentu se je predložil predlog, ki poziva japonsko diplomacijo, naj porabi priliko, da dobi vodilno vlogo na daljnem Vzhodu. Izgube norveške trgovinske mornarice. Kodanj. (K. u.) »National Tidendo« poroča iz Kristianije: Norveška trgovinska mornarica je izgubila do 27. deccmbra: 50 parnikov izgubljenih, 4 proglašeni za dober plen. Škode je 47 milijonov kron. Proti izvoza streliva iz Amerike. Berlin. (K. u.) Wolffu se brzojavlja iz New Torka: Vašingtonsko gibanje za postavno prepoved izvoza streliva se je tako okrepilo, da je sklenil predsednik odseka zunanjih stvari reprezentančne zbornice Flod, sklicati odsek takoj, ko se snide zbornica, da se otvori o tem vprašanju razprava. Socialistični kongres v Parizu. Pariz, 28. decembra. (Kor. ur.) Glasom lista »La Presse« je cenzura prepovedala vsako objavo o sejah socialističnega kongresa v Parizu izvzemši oficielno sejno poročilo. Le-to pove o včerajšnji seji samo toliko, da jo bila na dnevnem redu razprava o splošnem položaju in pa tema: stranka in vojna. Med govorniki jc bil glasom liste tudi Guesde. Z včerajšnjo nočno sejo utegne biti kongres zaključen. Ljuiiljoiiske novice. Podružnica Slomškove zveze začne zopet s svojimi mesečnimi sestanki. — Prvi sestanek bo na letošnjo Silvestro-vo, torej 31. decembra popoldne ob pol-treh v Katoliški tiskarni III. Na sestanku predava izboren ljubljanski preda- vatelj o jako mikavni zemljepisni tva-rini. — Pridite člani in prijatelji v obilnem številu! Predsednik. lj Aprovizačni odsek za mesto Ljubljano je sklenil v svoji včerajšnji seji glede na nujno potrebo, da takoj poskrbi oziroma naroči večjo množino moke iz inozemstva, in siccr trojne vrste, če ne bodo ovire na merodajnem mestu. — Vzame se na znanje, da je za sedaj ni mogoče oddajati prebivalstvu več nego 10 vagonov tedensko, a dobiti bo v malo dneh tudi koruzno, ker jo došlo 2 vagona koruze. — Mesto je kupilo in zaklalo 531 prešičev, katerih meso in špeh se'je večinoma že prodal, a nekaj se ga razpeča, ko se posuši. — Pri seji se je posebno opozarjalo, naj sc razglasi, kdaj se prodaja gotovo blago v vojnih prodajalnah. Obveljalo je, da se posamezne vrste blaga oddajajo le določene dni, ki se objavijo, da ljudstvo ve iskati živil. lj Umrl je danes v Konjušni ulici št. 1 g. Ivan Titz, kotlarski mojster, star 76 let. Pogreb bo jutri popoldne. Svetila mu večna luč. lj Umrla jc v Monakovu gospodična A 1 i c a S c h m a 1 z, učiteljica na tukajšnji mestni dekliški ljudski šoli, stara 36 let. lj Koze in copltenje. Med civilnim prebivalstvom od 15. decembra, ko jo obolela gospa Verbajsa, ni nihče obolel na kozah v Ljubljeni. Na dan sv. Štefana jc obolel nr SiNo Vb o4prt\p.\»\eiB. PO POVZETJU I steklenica 20 ninsrjjEU. Naročila po povzetji. naprodaj ie NJIVA ki mori dva orala pri glavni cesti, pripravna za stavbiščo, io gozd ki meri okoli dva orala. Več pove Stern, Celovška ccsta št. 22, Štška-Ljubljana. 2796 i Sprejme se Išče se ^mm ki pride v hišo. Kolizejska ulica, 16, pritličje. 280-1 Službe išče r mestu ali na deželi, zmožna vseh gospodinjskih in ročnih del, krojenja 111 šivanja, radi stiske tudi za majhno plačo. Nastopi lahko takoj, ali pozneje. Naslov: Begunka, Rožna ulica št. 27, I. nadstr. pri g. Palovec, Ljubljana. 2798 Ako naročite _ in to nemudoma storite, 25C9 1 srečko avstrijskega Rdečega Križa 1 srečko ogrsy RlceOuicIiins Boston. Mass. U.S. A. I Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem Prodaja svoje lastne izdelke jj na debelo in drobno v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini. Izdaia konzorcii »Slovenca«. lisic: »Katoliške Tiskarne«* Odgovorni urednik: Joža* Gosti»**r, državni poslanec.