šlev. 191 i IMA V pelek, m 28. mm 1925. Posamezna mm stene r 50 Dfn LBlB Lili. Naročnina za državo SHS: .-.porazumaši< v Sloveniji prepričali, da je stališče SLS edino pravo in nc bo dolgo, ko jih bo od zveze z g. Radičem glava liud*> bolela. Nas pa ne bo, hvalabogu. Bolgrad, '27. avgusta. (Izv.) Mednarodni kongres profesorskih društev je nadaljeval svoje delo. Po včerajšnji svečani otvoritvi v narodnem gledališču se je danes vršila prva delavna skupščina, na katere dnevnem redu je bilo vprašanje o estetičnem pouku v srednjih šolah. G. Pavier (Francoz) je slavil tozadevno resolucijo, v kateri se naglasa potreba estetsko-umetniškega pouka na srednjih šolah. Po referatu g. Paviera ter koreferatu, Iu ga je sestavil g. Jaša Prodanovič iu ki ga je namesto njega prečital g. Vulovič, v katerem koreferatu se povdarja, da je treba pri uvedbi estetskoumetniškega pouka na srednjih šolah upoštevati kulturno neenakost v posameznih zemljah in da je temu primerno treba prilagoditi učni program in načrt, se je vnela mestoma jako živahna debata. Tok debate in pa sprejetje Pavierove resolucije je pokazal, da je mišljenje kongresislov v tem vprašanju precej enotno. Notranji minister je priredil gostom na čast banket, ki se ga je udeležilo preko 200 udeležencev. Ob tej priliki je odpelo znano pevsko društvo r-Stankovič-u nekaj slovenskih, srbskih in macedonskih popevk in so se vrstili pozdravni govori, ki jih je olvoril g. prosvetni minister Velja Vukičevič. Popoldne pa se je zborovanje nadaljevalo in je referiral znani švicarski šolski reformator g. Ferier o novi šoli. Njegov referat so vsi navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Po kratki debati, ki sla se je udeležila g. Ge-rard in Mandič, je podal predstavnik ameri-kanske profesorske zveze izjavo, da stopa ameriška profesorska zveza v oficielen kontakt z mednarodno profesorsko zvezo. Zborovanju je prisostvoval tudi minister prosvele g. Velja Vukičevič. Bolgarski komitasi so ne dajo mm Belgrad, '27. avgusta. (Izv.) Naš poslanik v Sofiji je vložil pri bolgarskem ministru a\ zunanje zadeve Kalfovu najostrejši protest radi najnovejših vpadov bolgarskih čel v Južno Srbijo. Kalfov je nato našemu poslaniku izjavil, da nima bolgarska vlada nič skupnega s komitskimi bandami, da nikakor ne podpira njihovih akcij in da ne razpolaga bolgarska vlada s potrebnim številom vojaštva, da bi se mogel preprečiti prehod teh konjskih tolp preko naše meje v Macedonijo. KONGRES ZEMLJORADNIKOV. Belgrad, 27. avg. (Izv.) Danes so prispeli semkaj nekateri predstavniki zcmljoradnikov, ki bodo prisostvovali kongresu zemljoradni-škc mladine in zemljoradniškc stranke, ki sc bo vršil 30. Ln 31. t. m. Kongres bo strogo tajen in nc bodo imeli pristopa niti časnikarji. Govori sc, da sc bodo obravnavali na kongresu tudi razni spori in nesoglasja med posameznimi frakcijami. .Javnost bo o delu kongresa obveščena edino po strankinem komunikeju. SEJA HSS. Zagreb, '27. avgusta. (Izv.) Danes zjutraj so dospeli iz Belgrada vsi ministri in podtaj-niki HSS. Seja je pričela ob pol 10 v Selja-čkem domu. Na sejo je prišlo mnogo zastopnikov organizacije HSS iz pokrajine, vendar hO se udeležili seje samo oni, ki so obenem tudi člani glavnega odboru. Prvi je govoril na seji Stjepan Radič, ki jc poročal o političnem položaju in o položaju med ljudstvom po spi-razumu. Rekel je, da je v Belgradu v razgovoru z uplivnimi radikali prišel do prepričanja, da radikali s sporazumom mi-lijo iskreno, Govoril je tudi o odnošaju 11SS do drugih političnih strank in je izjavil, da se praksa političnih strank nikdar ue more krili z njihovim programom. HSS bo svojo akcijo v Sloveniji nadaljevala, ravno tako ludi v Bosni. — Pri drugem delu seje so poročali ministri in pod-tajniki o stanju v posameznih ministrstvih in o bližnjem programu posameznih res o rov. O organizaciji HSS pa jo poročal urednik Hcr-cega. — Seje se je udeležilo 40 poslancev HSS in je trajala do 7 zvečer. Na se.ii so sklenili poslati zastopnika ludi nu kmečki tabor na . Bledu. 1 na Lovcen. Belgrad, 27. avg. (Izv.) Program kraljevega potovanja ob priliki svečanega prenosa Njegoševih kosti na Lovčen je definitivno določen. 19 septembra potuje kraljevski par iz Belgrada preko Sarajeva v Kotor, kjer ostane en dan. Odtod se poda na Cetinje, kjer ostane tri dni. Stanovanje jc pripravljeno v starem dvoru, ki se v to svrho renovira. Detajlni program za bivanje kraljevske dvojice v Črni gori šc ni definitivno določen. Vendar pa je gotovo, da se popelje kraljevski par iz Kotora 27. septembra v 'iSplit, kjer ostane 3 dni in kjer obišče med drugim Kastel, Trogir, livar, Brač, Knin, Šibenik, Benkovac in Biograd. Eventuclno bi se šc vršilo potovanje na Su-šak, odkoder bi se kraljevski par z direktnim vozom vrnil v Belgrad. Ob tej priliki bodo spremljali kraljevsko dvojico Pašič, Trifunovič, dr. Stojadinovič in morebiti šc Pavle Radič. Sodeč po predpripravah bo sprejem v Črnigori in Dalmaciji, posebno pa v Splitu veličasten. Te dni se vrši kontercnca vseh pripravljalnih odborov za svečan sprejem kraljeve dvojice in sc bo oh tej priliki v podrobnem določil program za sprejem v posameznih krajih našega primorja. jm in OS, Eelgrad, 27. avg. (Izv.) Danes sta prispela v Belgrad v svrho raznih intervencij čiana kluba JMO Mustafa Kapetanovič in Hasan Milovič. Kapetanovič jc danes že odpotoval, g. Milovič pa sc še pri-d odhodom v Bosno bržkone sestane z g. Ljubo Davido-vičem. V zvezi s prihodom g. Miloviča v Belgrad sc ponovno širijo vesti o fuziji JMO z DS. PAŠIČ DR. BENEŠU Belgrad, '27. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič je pred svojim odhodom iz Karlovih Vari poslal češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu telegram, v katerem se mu ob odhodu iz Karlovih Vari zahvaljuje za lep sprejem ter srečno bivanje v prijateljski češkoslovaški zemlji. Francoska mta Nemčiji. Berlin, '27. avgusta. (Izv.) Francoska uo-ta Nemčiji izraža svojo zadovoljuost, da se obe vladi iskreno prizadevate evropski mir zagotoviti na podlagi sporazuma iii posebnih jamstev in izreka prepričanje, da je sporazum mogoč. Francoska nota ugotavlja dalje z zadovoljstvom, da nemška vlada ne stremi za tem, da bi se c varnostno pogodbo izpreme-nile kakšne točke mirovnih pogodb, priznava pa obenem, da ie mogoče razne točke mirovnih pogodb sporazumno prilagoditi novim razmeram, opirajoč se na gotove točke statuta Društva narodov. Francija ne namerava izigravati določb Društva narodov, naglaša pa, da sloni tudi Društvo narodov na mirovnih pogodbah, ki so podlaga javnega prava v Evropi in spoštovanje mirovnih pogodb jc glavni pogoj za vstop v Društvo narodov. Kakor pa se morejo spremeniti mirovne pogodbe, se tudi jamstva za njihovo izvršitev ne dajo menjati. Francija je s svojimi zavezniki vred prepričana, da je za Nemčijo najboljše jamstvo za mir, če pristopi k Društvu narodov . Pogojev za vstop v Društvo narodov pa ne more postavljati nobena država, ampak šele v Dru-šivu lahko uveljavlja svoje težnje in Francija obžaluje, če bi hotela Nemčija za svoj vstop v Društvo narodov staviti kake pogoje. V Društvu narodov so vsi narodi enakopravni. Vstop v Društvo narodov pa je pogoj za vsak nadaljni sporazum o varnosti. Tudi nemški pomisleki glede razsodišč in o obligato-rični veljavnosti njihovih razsodb niso utemeljeni. Zavezniki žele bas lo, da razsodišča preprečijo vsako uporabo sile. Berlin, 27. avgusta. (Izv.) Pri izročitvi note je francoski poslanik v imenu svoje vlade in vlad Anglije in Belgije še dostavil, da bi zavezniki jako radi videli, da bi Nemčija čimprej imenovala svoje juridione izvedence, ki bi skupno z angleškimi, francoskimi in belgijskimi izvedenci obravnavali pravno in tehnično stran varnostno pogodbe, na kar bi se mogli takoj sestati vnanji ministri va"h štirih držav, da se dogovore o pogodbi. Pismo iz Francije. Dne 20. avgusta 1925. Četudi parlament ne dela, vendar politično življenje nc miruje. Briand jc moral zaradi varnostnih obvez, ki bi jih naj sprejela Nemčija, v London. Cai0aux sc pripravlja na isto pel zaradi odplačevanja ameriških dolgov, a Painlcve bo moral koncem meseca avi gusta na zasedanje Društva narodov v Ženevo. Zraven pa jc šc francoska javnost neprestano vznemirjena radi nemirov v Siriji in vojske v Maroku. Tudi v notranji politiki Francije ni opažati zastoja. Komaj se jc javnost nekoliko pomirila zaradi priključenja učiteljev in učiteljic k socialistični sindikalni organizaciji, žc jc obrnil nase pozornost francoske javnosti kongres socialistične, stranke v Parizu, ki jc začel zborovati dne 14. avg. in končal svoje delo dne 18. avg. Socialistična stranka jc zraven radikal-socialnc stranke, s-toječe pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Hcr-riota, druga najmočnejša stranka kartcla levice. Brez nje ni kartcla lcvicc, brez nje tudi nc levičarske vlade. Socialistična stranka zadnji čas ni več podpirala Painlcvejcvega kabineta in to zaradi finančno-sanacijskega načrta Caillauxa, kateri ni hotel uvesti premoženjskega davka ter zaradi vojske v Maroku. Vojska v Maroku ni popularna, francoski narod si želi miru. To narodovo razpoloženje neprestano in brezobzirno izrabljajo komunisti ter v tem podjedajo tla socialistom. Na kongresu v Parizu jc imela socialistična stranka odločiti, da li podpira sedanjo vlado in da li sploh sodeluje, v kaki vladi. Zraven bi kongres imel dovesti tudi sklepe o raznih socialnih zadevah ter o notranje strankarskih dogodkih. Notranjestrankarskc zadeve so prišle prve na vrsto. Sodrug AIcxandcr Varcnnc, poleg L. Bluma in Rcnaudela, najuglednejši član socialistične stranke, je prevzel mesto generalnega guvernerja v Indo-Kini, nc da bi dobil zalo strankino dovoljenje. Leon Blum jc predlagal, da se Varcnne obsodi, Renaudel pa nasprotno. Renaudelovi prijatelji so omenjali, da se pri drugih socialistih, kakor pri Thomasu, ki jc zastopnik Francije v Društvu narodov, to ni zahtevalo. Vendar je Blumovo naziranjc zmagalo na kongresu z veliko večino. Glede sodelovanja v vladi je odločitev zelo misteriozna. Kongres se jc odločno izjavil proti temu. da bi podpiral Painlevejevo vlado ali kako slično vlado, vzeto iz buržujskih vrst. S tem je izrečena smrtna obsodba sedanji levičarski vladi. Ni pa po besedilu resolucije izključeno, da bi socialisti nc podpirali vlade, sestavljene iz buržujskih in socialističnih vrst, ako bi jo sestavil kdo izmed socialistov. Zato tudi desničarski listi ugotavljajo, da si jc Leon Blum na spreten način pustil odprta vrata do ministrskega predsedstva. Socialne zadeve je kongres obravnaval jako bagatclno. Govorili so večinoma le referenti, debate skoro pri nobenem predmetu ni bilo. Z ozirom na pomanjkanje dela ne smejo socialisti čakati bodočega družabnega reda, ampak ustvarjati urade za posredovanje dela in odklanjati tuje delavce. Osemurno delo sc bo upcljalo zajedno z osemurnim delom v Nemčiji. L. Blum jc poročal o mirovnem delu druge internacionalc, ki bo letos zborovala v Marseillu in izrazil željo, da vstopila tudi Nemčija in Rusija v Društvo narodov. Na predlog Renaulda jc bila sprejeta resolucija za uvedbo proporcionalnega volilnega prava z listo za celo državo. Glede marokanske vojske odklanja kongres vsaktero odgovornost, želi, da se Rilu korigira meja in zahteva javnost diplomatskih aktov, ker bi bilo le v korist, da sc v Afriki prej doseže mir. O Siriji ni bilo govora. Desničarski listi vehementno napadajo tamošnjega guvernerja generala Sar-raila, trdeč, da je s svojim krutim postopanjem proti kristjanom povzročil sedanje sirško nemire. Sarrail jc ljubljenec francoskih prostozidarjev in vsled tega ga jc sedanja vlada poslala v Sirijo, da zameni katoliško-zavcd-nega generala Wcygarda, ki jc delal v Siriji v sporazumu z vsemi tamošnjimi konfesijami. Kongres socialistov je za to iz solidarnosti z levičarji molčal o Siriji. Štrajk bančnih uradnikov traja šc naprej. Občinstvo spremlja štrajkujoče s simpatijami, toda vlada nc upa energično posredovali, ker sc boji bančnih krogov, katere potrebuje za razpisano državno posojilo- Predsednik Fčd6ration nationale catho-lique, znani general Castelmau, objavlja te dni v katoliških listih, ki jih je precej in so mnogi zelo dobro urejevani in razširjeni, navodila, kako naj katoličani postopajo pri volitvah v različna volilna telesa. Od kandidatov morajo zahtevati garancije za spoštovanje in uvaže-vanjc svojega katoliškega prepričanja. Oblastne skupščine imajo te dni svoje letno zasedanje. Vršijo se boji za predsedstvo med levico in desnico. Levičarske skupščine pozdravljajo vlado, desničarske pa vojake v Maroku in izražajo željo po miru. POSLANEC ANTON SUŠNIK. Belgrad, 27. avg. (Izv.) G. narodni poslanec Anton iSušnik je zvečer odpotoval v Ljubljano. POVRATEK POŠTNEGA MINISTRA. Belgrad, 27. avg. (Izv.) Minister za pošto m telegraf dr. Šuperina se je danes vrnil semkaj iz Zagreba, kjer se je vršila seja kluba HSS, oziroma iz Bleda, kjer je bil pri kralju v avdijenci. DR. KRAJAČ ODPOTUJE V LJUBLJANO. Belgrad, 27. avg. (Izv.) Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač odpotuje danes zvečer ali jutri zjutraj v Ljubljano, kjer otvori v imenu vlade ljubljanski velesejm. POLJSKI POSLANIK PRI DR. NINČIČU. Belgrad, 27. avg. (Izv.) Poljski poslanik g. Okenski se je mudil v daljšem razgovoru z našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem o vprašanjih, ki se tičejo interesov obeh držav, ROMUNSKI ODVETNIKI V BELGRADU. Belgrad, 27. avg. (Izv.) Romunski odvetniki prispejo jutri ob 7 in tričetrt v Belgrad iz Pariza, kjer so posetili svoje stanovske tovariše. Na kolodvoru jih sprejmejo predstavniki belgrajskih odvetnikov in pravnikov. Pogajanja v Londonu. London, 27. avg. (Izv.) Ameriški finančni krogi zasledujejo potek pogajanj v Londonu z veliko napetostjo. Ameriški finančniki ne bi radi videli, da bi se Francija preveč udala angleškim zahtevam, in se boje, da bi v tem slučaju francoska finančna moč preveč opešala, da Francija še dolgo nc bi mogla uredili svojih dolgov Ameriki. London, 27. avg. (Izv.) V pogajanja med Caillauxom in Churchillom je posegel ministrski predsednik Baldvvin, ki je imel pred tem korakom dolg razgovor z ameriškim poslanikom Houghtonom. Chamberlain je sklical ministrski svet, ki je sprejel predlog, naj se Francozom ponudi kot najnižji letni obrok za odplačilo vojnega dolga 12 ia pol milijona funtov. Dolg bi bil odplačan v 62 letih. Cail-laux je izjavil, da bo ta predlog sporočil svoji vladi. Pariz, 27. avg. (Izv.) Briand je sprejel danes časnikarje, ki jim je podal izjavo, da ne bo Francija za nobeno ceno popustila napram Nemčiji v sledečih treh točkah: 1. v vprašanju garancijskega pakta; 2. v vprašanju vstopa Nemčije v Društvo narodov, ki bi se naj izvršil brez pogojev in obvez; 3. glede nespremenljivosti mirovnih pogodb. Pariz, 27. avg. (Izv.) Caillaux se je vrnil v Pariz in je izjavil, da ni mogel v Londonu bitke popolnoma izvojevati. COOLIDGE VARČUJE. Berlin, 26. avgusta. Kakor poroča »Ber-liner Tageblatt« iz Washiingto(aa, je predsednik Coolidge izjavil, da smatra trditev, da bo nameravano skrčenje vojnega proračuna za 7 milijonov dolarjev občutno oslabilo narodno ©hrambo in dovedlo do odpustitve 21.000 mož, za nedopustno propagando. Za armado da je še vseeno šlo celih 300 miljonov dolarjev, pred vojno pa le 120. Pravi, da je 300,000.000 dolarjev pač dosti in da ga nihče ne bo odvrnil od njegovega varčevalnega programa. IZREDNO ZASEDANJE AMERIŠKE ZBORNICE. Washington, 26. avgusta. Vlada se pripravlja, da bi preprečila premogaiv stavko 1. septembra. Govori se, da bo kongres sklican na izredno sejo, da da predsednik Coolidgeu v tem oziTu obsežna pooblastila. ZOPER NEDOSTOJNO MODO UČITELJIC. Praga, 27. avgusta. (Izv.) Minister pro-svete češkoslovaške republike je prejel od strani šolskih nadzornikov, ravnateljev ter šolskih vodij mnogoštevilne pritožbe radi tega ker prihajajo nekatere učiteljice v šolo s krili do kolen, popolnoma golimi rokami ter neprimernim dekoltejem. Ker nasprotuje to najpri-mitivnejšemu pojmu o lepoti ter dostojnosti in pa, da se to vnaprej prepreči, je izdal minister prosvete odredbo, v kateri opozarja vse šolske nameščenke, naj nosijo na ulici, posebno pa še v šoli dostojno obleko, ki bo odgovarjala resnosti položaja in vzgojnemu vplivu, ki ga naj vrše v svojem poklicu. BIVŠI MINISTER OVIGLIA IZKLJUČEN IZ FAŠISTOVSKE STRANKE. Rim, 27. avg. (Izv.) Generalni tajnik fa-šistovske stranke Farinacci je izključil iz stranke bivšega ministra Oviglia, ker da jc z vsem svojim ravnanjem dokazal, da nima pravega fašistovskega prepričanja. BELORUSI PROTI POLJAKOM. Varšava, 27. avg. (Izv.) V Minsku so sklicali 22. avgusta protestno zborovanje proti usmrtitvi treh komunističnih agitatorjev v Varšavi. Zborovanja se jc udeležilo več tisoč ljudi. SILNE POPLAVE NA JAPONSKEM. Tokio, 27. avg. (Izv.) Po celi Japonski jc razsajala v sredo silna nevihta. Narastle vode so odnesle skoro vse mostove. V Tokio je na tisoče hiš poplavljenih. Ves promet v celi deželi jc ustavljen. Boji v Siriji. Jeruzalem, 27. avg. (Izv.) Francozi so se umaknili iz Havrana in zbirajo svoje čete pri Damasku. Splošno prevladuje mnenje, da se bo upor Druzov še razširil. Jeruzalem, 27. avgusta. (Izv.) Druži so premagali neki francoski vojaški oddelek severno od Damaska. Boji pri Esraa še trajajo. (Z znanstvenega misijonskega kongresa za akademike.) Budimpešta, 23. avgusta 1925. Z lepo primero je predočil mi kongresu govornik prof. dr. Schniidlm nujnost misijonskega gibanja med akademsko-izobraženim svetom: Indijanski poglavar se je umikal sovražniku. Ponoči ga zbudi straža ter priganja, naj urno vstane in beži, kajti zarja je že napočila.Poglavar stopi na vrh griča, opazuje žareče obnebje in pravi: >0, to ni jutranja zarja, marveč gozdni požar, ki ga je zanetil sovražnik, da bi nas zajel in uničil. Urno torej na delo! Ves hrib moramo obsekati in okopati, da nas požar ne objame. Nasproti sovražniku pa moramo zapaliti nov ogenj.« Tako je treba tudi danes nasproti požarju, ki hoče imičiti lepe setve sv. katol. Cerkve, nasproti vsem javnim in skritim protivnikom njenim zapaliti ogenj iskrene vneme za krščansko življenje, ogenj svetega navdušenja, ki naj se javlja tudi v skrbi za razširjanje misijonstva. Leta in leta se je že gojila sirom kato- j liškega sveta misijonska misel, ki pa ni prodrla globoko v srce narodov, ker so se zanjo ogrevali le bolj posamezni inteligenti in duhovniki. Spravila se je skupaj večja ali manjša zbirka v misijonske svrhe; to je bilo skoraj vse. Zadnja leta se je pa začelo misijonsko vprašanje znanstveno razmotrivati: prirejajo se znanstveni misijonski 6hodi, tečaji, kongresi, ki razjasnjujejo to vprašanje z raznih vidikov, ter naj zanesejo zavest misijonske obveznosti zlasti tudi med one sloje, kateri so poklicani, da uče in vodijo ljudstvo. Pomena znanstvenih misijonskih« shodov ne umeva prav, kdor to reč kar tjavendan opazuje ali celo prezira, češ, ta in taki, ki se tam zbirajo bodo pač malo poganov izpreobr-nili... Ne gre samo zato, da zbiramo doneske, marveč treba je zidati temelje misijonskemu poslopju. Treba je raznesti prepričanje, da ni popoln in zaveden katoličan, kdor misijonsko prizadevanje samo od strani gleda; treba se je sprijazniti z očitkom, da ni vzoren dušni pastir, da ni pravi katehet oni duhovnik, ki se ne udejstvuje po možnosti tudi na misijonskem polju; treba je priznati, četudi je komu nevšečno, da ni iskren katoličan in da ne pozna hvaležnosti za neprecenljivi dar svete vere, kdor je danes gluh za misijonske klice. Znanstveni misijonski kongresi za akademike imajo dalje namen, pokazati, kaj so že drugi narodi storili v prid misijonom med pogani; predvsem pa ogreti za to idejo akademsko mladino, ki naj iz nje srede vzklije čim številnejši misijonski poklici. Letošnji misijonski kongres, ki je imel — kakor tudi vsi prejšnji — mednarodni značaj, si je docela osvojil katoliško inteligenco | v Budimpešti. Vnanji zastopniki — bilo jih je lepo .število — so s svojimi temeljitimi in zajemljivimi referati dosegli popoln uspeh. Tudi Slovenci smo bili častno zastopani ter pripomogli do tega uspeha. Poleg referenta univ. prof. dr. L. Ehrlicha je štela slovenska delegacija 11 članov; med njimi je bilo več akademikov. Celo slovenska beseda se je cula v krasni zbornici katoliškega doma v Budimpešti. Vnanji gosti so bila tudi priče, j kako časti prestolica kraljestva, ki je pod za-I ščito »Reginae Hungariae« — svojega svetega kralja Štefana. Tako sijajne procesije, kakršna je bila 20. avgusta, na narodni praznik sv. Štefana, ko se v slovesnem sprevodu, ki se ga udeleže vse oblasti prenaša desna roka svet-j nikova, ne zmore menda noben narod. O posameznih referatih tu ne nameravamo j razpravljati. Pripomnimo le, da je bil kon-j gres otvorjen ob navzočnosti kardinala-pri-| masa Csernocha, ki je imel presrčen pozdravni in bodrilni nagovor. Razprav se je udeleževalo obenem mnogo škofov ter zastopnikov in zastopnic redov. K slavnotnemu zaključku je prišel tudi ogrski nuncij, ki je v imenu sv. Očeta Pija XI., velikega misijonskega papeža, prečital v latinščini sestavljeno pismo, polno navduševalnih misli. Med govorniki so se odlikovali osobito univ. prof. dr. Schmidlin iz Miinstra; dalje P. Freitig (Friburg) in prof. dr. Ehrlich iz Ljubljane.Za razvedrilo je služilo poučno predavanje misijonarja P. Raibla, ki je poročal o svojih doživljajih med Bantu-zamorci v Afriki. Kot sedež bodočega znanstvenega misijonskega kongresa je določeno poljsko mesto Krakovo. V pohvalo ogrski prestolici bodi povedano, da so bili vsi meščani do tujih gostov silno ljubeznivi in postrežljivi. Tudi vsi časopisi so poročali o kongresu z veliko resnobo, dostojnostjo in objektivnostjo. ZBOROVANJE KATOLIŠKIH AKADEMIKOV V INOMOSTU. »Slovenec« je že poročal o Seiplovem govoru o svetovnem miru, ki ga je imel na zborovanju katoliških akademikov takozvanega CV (Cartelverbanda), ki šteje v svojih vrstah nad 30.000 akademikov in starešin. Pretekli petek je govoril dr. Wust o sekula-r i z a c i j s k e m razvoju, evropske kulture v naši dobi: V zadnjih treh stoletjih je deizem odtrgal velik del evrop- skega izobraženstva od krščanstva in skušal ves svet ki vso misel čkn bolj oddaljiti od Boga. Od razodete vere je prešla moderna inteligenca k naravni religiji in odtod zašla v popolno izolacijo, nihilizem in popolno brez-upnost. V vseh časih si v filozofiji stojita nasproti osebno in brezosebno načelo, iz tega je vzrastla antiteza med zakonom in ljubeznijo. Krščanstvo je odkrilo in izgradilo bistvo osebnosti, ono stavi tudi ljubezen nad zakon. V krogih izobraženstva Rusije, Francije in Nemčije se opaža kulturna preorieaitacija: potrebno bo jako krščansko gibanje, ki bo privedlo nazaj zlasti mase izobraženstva, ki jih je odtrgal deizem. Nato je govoril v treh referatih jezuit Stonner o pomenu krščanstva za o b č n o s t: Mnogi si od cerkve ne obetajo za socialno vprašanje ničesar, drugi bi zopet hoteli, naj bi se ves družabni red uredil potom papeških enciklik v smislu Gospodove pridige na gori. Resnica je v sredi. Prvi namen cerkve je delovanje za blagor duš. To pa je često nemogoče, ako niso za večino podani človeka vredni družabni pogoji. Zato je že prakrščan-stvo pripravljalo socialno reformo: vzbudilo krščansko karitativno delovanje, zrušilo z idejo bratstva suženjstvo; organično je vzrastla iz njega stanovska družabna stavba srednjega veka. Slično je tudi danes cerkev poklicana, da s svojo združujočo silo zbere ravno delavstvo in ga zopet zbliža z družbo. Socialno vprašanje bo rešeno le tedaj, če bo rešeno v globinah človeške duše. Za vse to pa so potrebne tudi nekatere nove oblike; verski diskusijski večeri, biblični krožki, uvajanje v liturgijo. Poleg duhovnika pa je zlasti dijaštvo poklicano k sodelovanju. Vsi smo le orodje, uspeh leži v rokah božjih; gotovo pa je, da s tem prispevamo k zgradbi večne Communio sanc.torum. Dalje je predaval vseuč. prof. dr. Eibl o duhu katoliških cerkvenih očetov in sklenil z mislijo, da filozofija pokaže pač vrhove, sama zase pa ne zadošča. Ne le za katoličane, marveč za kristjane sploh je neobhodno potrebno, da se zgradi nov shola-stieni sistem na miselnosti in metodi sv. Kle-menta Aleksandrinskega in sv. Tomaža A k finskega. Docent benediktinec dr. Mager je govoril o zakramentih v verskem življenju. Zadnji je govoril vseuč. prof. H i 1 d e -brand o čistosti in d e v i š t v u. Učiteljski vestnik. V Subotici se vrši te dni učiteljski kongrea Nanj gleda z velikim zanimanjem vse učitelj-stvo celokupne države. Odločiti se ima na tem kongresu o dveh velikih vprašanjih, t. j. 1. ali naj bo učiteljstvo po svojem udruženju sluga vsakokratnemu političnemu režimu ali pa naj 2. služi zgolj svojemu stanu. Človek bi mislil, da o tem, komu naj služijo učiteljske organizacije, sploh razmišljati treba ni, vendar je žalostno dejstvo, da je ravnokar minula doba spravila po nezaslišanih dejstvih to vprašanje na dnevni red. V javnosti se še doslej nikdar ni toliko razpravljalo v mnogovrstnih šikanah, ki jim je bil izpostavljen učiteljski stan, in o krivicah, ki so se v tolikih slučajih zgodile njegovim članom. Spominjamo samo na največjo nesrečo za učiteljski stan, lo je, na dejansko ukinjenje njegove stalnosti. Vsa javnost je pričakovala, da bo vsled lega vstalo vse učiteljstvo kot en mož, in vendar se to ni zgodilo v taki meri, kakor se je pričakovalo. Zakaj pa ne? Zato, ker vodstvo učiteljske organizacije ni bilo na svojem mestu in ker je odločevalo v najvažnejših vprašanjih učiteljskega stanu strankarstvo, ne pa stanovski interesi. Po subotiškem zborovanju bomo videli, kakšen pravec si bode večina učiteljstva zbrala za bodočnost. Sliko o tem vprašanju nam bo nudil novoizvoljeni odbor UJuJa. Dr. Val. Rožič: »Jadranska izložba«. Split proslavlja že več kot mesec dni svoje velike dneve: Otvoritev nove železniške proge Gračac—Knin—Split, ki je dne 25. julija zvezala dalmatinsko zaledje direktno z Jadranskim morjem. Tej otvoritvi je sledilo v nedeljo 26. julija ob 9. uri dop. slovesno odkritje Maruličevega spomenika na Trgu 9. novembra 1882 (tedaj je namreč prišla splitska mestna občina v hrvatske roke) in ob |10. uri svečana otvoritev »Jadranske izložbe (razstave). Bili so to veliki zgodovinski trenotki ne kan io za mesto Split, temveč za celo kršno Dalmacijo, za naše prekrasno Jadransko morje in za uaše dalmatinske Hrvate. Tako velikega navala tujcev in domačih množic Split še ni videl, odkar stoji. Mirno lahko rečem, da je v duevih 25. in 26. julija t. 1. poselilo mesto Spbt nad 20.000 ljudi, ki so prispeli od vseh strani cele naše države in izven nje. V soboto, nedeljo in pondeljek so množice kar valovile po krasnih splitskih Obalah, pristaniščih, kopališčih, ulicah in še-tališčih, kavarnah, hotelih in gostilnah. Vse je bilo prenapolnjeno pestrih množic slikovitega naroda. Slovesno, veselo, nekako ponosno razpoloženje se je odražalo na obrazih Dalniatincev in Dalmatink; vse je prispelo jK)d okrilje svoje iskrenoljubliene matice v ! Split: staro in mlado, nežna deca in sivi starčki, starke, elegantna gospoda in priprost seljak v svoji priprosti, a pestri narodni noši. Pa saj to ni čudno, da je veliki historični dan privabil nepregledne množice v Split, ker dne 25. jul. se je izpolnil 70 letni sen j dalmatinskega seljaka, da je ujegova bajna I dežela bila spojena v daljnim bogatim zaledjem in s čarovitim Jadranskim morjem. Dalmatinski seljak se je globoko zavedal tega velepomembnega trenotka, zato je prišel tu-1 di sam k otvoritvi nove železnice, da tako sam vidno manifestira velik kulturni dogodek in mu vtisne pečat svoje pristnosti in zavednosti. Gospodarski razvoj Dalmacije je šele zdaj na pohodu in tega važnega, odločilnega gospodarskega momenta se dalmatinski Hrvatje dobro zavedajo. Splitsko mestno zastopstvo z županom dr. Tartaglio na čelu in društvo »Jadranska Straža« pa sta sprožili ob tej priliki jako srečno misel, namreč, da se obenem priredi »Jadranska razstava«. Misel, načrt »Jadranske izložbe« se je jako posrečil. Skupni odbor za »Jadransko izložbo« je v svojem prvem poskusu pokazal, kaj vse naredi zasebna inicijativa, volja in telo, ako se dela v slogi. »Jadranska izložba« ni samo krajevnega pomena in značaja, ni samo splitska ali dalmatinska, ne, ja zadeva cele države, vseli Jugoslovanov, ker sega globoko v narodno meso in dušo vseh državljanov, kajti naša država mora postati pomorska država. Ze po-| ložaj, preteklost in tradicija nas silijo k po-| morski orijentaciji. In dalmatinski mornarji? i Ali niso že od pamtiveka sloveli po celem | kulturnem svetu? Iz tega širšega, splošnega stališča je pri-i rejena tudi »Jadranska izložba«. Posebna po-I zoniost se je posvetila na »Jadr. izložbi« po-' morskemu življenju, delu, običajem in navadam, gospodarstvu in kulturi, da tako cela I Jadranska razstava odseva značaj, bistvo in j obliko našega pomorskega življenja, delovanja j in ehanja. »Jadranska izložba« je prirejena in ure-| jena sistematično tako, da mora zainteresi-j rati vsakega državljanja — celo državo. In i to je prav. »Pasivna« Dalmacija je s to svo-I jo razstavo povedala iu pokazala celi državi, I da »dinarska rasa« noče biti več pasivna — | noče biti kak — prosjak. Iz energije, iz volje, iz katere je izšla »Jadr. izložba«, hoče ustvariti novo deželo, deželo kulture in na-; pred k a. Na »Jadr. izložbi« opazimo še nekaj in to je: da je Dalmacija — naše Primorje mejnik, razpotje med zapadno in vzhodno kulturo. Dinarske alpe, balkanski masiv, tu je doma naj-! večja mnogoličuost, pa tudi največja soglasnost, uniformiranost v raznolikosti. In to pa je naša država, katero moramo v tej razUčni čle-novitosti kulturno harmonizirati. Preidimo k izložbi sami. »Jadr. izložba« i je nameščena v Ireh, ozir. š lirik pioslcuih iu to v realki, gledišču, tehn. srednji šol in v etnografskem muzeju. V zgradbi velike realke so izložili svoje izdelke, modele v prvi vrsti mali ladjedelci, zlasti korčulanske firme Praučič in Smrkinič. Tipi motornih čolnov so naravnost vzorni. Po hodnikih in sobah so razstavljeni različni zelo okusni modeli raznih ladij, jadrnic itd. Lepo so izdelani modeli obrtne šole na Korčuli. Svoje izdelke sta izložili Jadranska in Dubro-vačka pomorska plovitba. Jadranska plovilba je razstavila tipa pa-robrodov »Srbinc in »Zagreb«. Seveda poleg teh vzormodelov je razstavila vse druge potrebščine, ki spadajo k pomorski ladji. Tu vidiš vse: od najmanjšega sestavnega delca in potrebščine, ki je potrebna pri parobrodu (ladji), do celokupne mašiuerije, ki tvori lad-jino ogrodje. Modele lepih jadrnic sta razstavila kapetana Margoen in Tadina. Ravnotako kot Jadranska je tudi »Dubro vačka plovitbena družba« storila vse, da pokaže tehnični napredek svoje marljivosti in truda. Razstavila je kar osem modelov-paro-brodov i. s. »Federico Glavič«, »Lapad«, »Gradac«, »Dubac«, »Pracat«, »Lovrijenac«, »Naprcd« in »Dubrovnik«. Ravnateljstvo pomorskega prometa, in sicer ribarski odsek, pa je razstavil modele vseh ribarskih potrebščin, ld se rabijo na morju. Razno priprave, mreže trnki itd. Interesno ten je »šabnkun«, t. j. mreža za lov tunjev. V realki io dalje reprezen tirana velika Dnevne Izjava. Glasom »Narodnega dnevnika« z dne 24. avg. t. 1. št. 169 jc izjavil Štefan Radič: »V (Sloveniji jc morda od 100 duhovnikov eden dober ali pa ne«. Na to izjavlja duhovščina cerkniške dekanije: Od človeka, ki jc svetovno znan po ncstalnosti svojih načel, nismo nikdar pričakovali drugačne ■ sodbe o slovenski duhovščini, ki si prizadeva dosledno po jasnih in vs;-mu svetu znanih načelih koristiti svojemu narodu, — Jožef Juvanc, dekan, Viktor Turk, Josip Šiška, Josip Košičck, jCanduČ, V. Švigclj, Fran Lovšin, Jane?: Pucelj, Matej Ježek, A. Wester, Hafner, A. Crnugelj. Postnemu ravnateljstvu. Uradi dobivajo v podpis uradne izjave, s katerimi se obvezujejo, da bodo sami dvigali vse pošine po-šiljatve na pošti, V ta namen se jiin bo odredil posebni pošini predal in jim izdal ključ in posebna sprejemna knjiga. Po našem mnenju je ta nova odredba nepotrebna in bo mnogim uradom po deželi samo v veliko breme. Zakaj ne bi ostali pri dosedanji praksi? Večina uradov nima služiteljev, da bi jih upotrcbljevsla v te namene. Enkrat so že poskušali to prakso splošno uvesti, pa so jo vsaj deloma omilili. Mislimo, da je bila dosedanja praksa dobra in hi jo brez težav pustili lahko tudi zanaprej. Drugo je pa sledeče; Vedno bolj se ponavlja, da dobivamo na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva tiskovine s samo srbohrvaškim tekstom. Tako je tudi zgoraj omenjena izjava doposlsna na blanketu s srbo-hrvatskim jezikom brez slovenskega teksta. Mnenja smo, da je edino umestno, da imamo na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva samoslovcnske tiskovine. Najmenj pa, kar bi smeli pričakovati je, da imej vsaka tiskovina tudi slovensko besedilo. Popoldansko blagajniško poslovanje bank ja stranke. Kakor se nam sporoča, je društvo bančnih zavodov v Sloveniji, vpostevajoč že opetovano izražene želje iz trgovskih in dragih pridobitnih slojev, sklenilo na zadnji društveni seji. da bodo bančni zavodi v Ljubljani uvedli od 1. septembra t. 1. naprej tudi popoldanske blagajniške ure za stranke in sicer dnevno od 15. do 10.30 izvzemši sobote in dneve pred prazniki, ko poslujejo banko le od 8—12.30. Blagajne bank bodo torej od 1. septembra t. 1. nadalje poslovale za stranke od 8. do 12. in od 15.-16.30. H uradnega 'ista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 25. avg. t. 1. prinaša poleg osebnih vesti in uradnih razglasov: Uredbo o opravljanju izpila za častniške čine sodne stroke v rezervi; uredbo o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo; pravilnik o stalnih mesečnih dokladah telegrafsko-tehnične-mu osebju v vsej kraljevini za terenska dela; program in pravilnik za opravljanje izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi; pravilnik o povračilu potnih stroškov in stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) kontrolorjem mer ob pregledovanju in žigosanju meril; izpremembe v pravilih za babice; odločbo, s katero se ukinja odločba ministrskega sveta C br. 29.295-1925. o oprašča-nju predmetov za prehrano in drv od uvozne carine; odločbo, s katero se znižujejo nekatere minimalne stopnjo iz uvozne carinske tarife; odločbo, s katero se ukinjajo nekatere stopnje izvozne carinske tarife. Draginjake dcltlsde sa duhovnike. Uredbo o draginjskih dokladah za duhovnike objavlja »Uradni list« z dne 25. avgusta t. 1. Razpisane službe. Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani je razpisano mesto učitelja za prostoročno risanje, na d >. ženskem učiteljišču pa eno učno mesto za slovenski jezik. Prošnje morajo biti dne 3. septembra t. 1. v rokah velikega župana. Nova želejmicc. Poleg liške proge se je otvorila letos v naši državi tudi železnica na orlovskem Stadionu, ki je namenjena pred« vser(i za prevažanje raznega stavbnega mi-terijala, ki je potreben pri zidanju ograje okoli Stadiona. Proti plačilu par osnovnih kamnov za orlovski Stadion pa smo pripravljeni brezplačno prevažati tudi potnike, ki bi se edino na ta način mogli brez večje izgube časa ogledati obsežna dela na Stadionu. Nesreča na Bledu. Včeraj po 3. uri popoldne se je dogodila pred hotelom Malnar težka avtomobilna nesreča. Na ovinku pred hotelom sta trčila z veliko silo skupaj avto italijanskega poslanika Bodrero in dvorni avto, katerega je vodil šofer Dragomir Stojano-vi6. Obe vozili sta popolnoma zdrobljeni. O nesreči je bila takoj telefonično obveščena ljubljanska rešilna postaja, ki je poslala na Bled rešilni avto in prepeljala ranjence v Ljubljano. Razen obeh šoferjev sta težko ranjena tudi Jarc Alojzij, šofer v hotelu Toplice, ki je zadobil težke notranje poškodbe, in gardist Pantelija BarhoriA. Šofer Stojanovič in Barborič sta bila oddana v stalno vojaško bolnišnico, Ricardo Agretti. šofer italijanskega poslanika in Alojzij Jarc pa v splošno bolnišnico. Vsi štirje so zadobili zelo težke poškodbe. Toča. Iz Sv. Križa pri Kostanjevici nam poročajo: Ze večkrat se je letos nad nami pripravljala huda nevihta, pa nam je še prizanesla. V nedeljo, 23. t. m. pa so se okoli pol dvanajstih zopet naenkrat začeli zbirati nad nami črni, grozeči oblaki, ki niso naznanjali nič dobrega. S strahom smo pričakovali, kaj bo. Okoli poldne pa se med strašnim nalivom in viharjem usuje toča, da bi jo ponekod lahko nabrali na mernike. Pobila je r>o vinogradih nekaterim vinogradnikom precej, drugim pa skoraj vse in to po goricah: Starigrnd, Bočje, Dol, Banov©*-. Gradišček in Dol. Bre-zovieah. Kar ni vzela plesuoba iu palež po grozdju, je vzela toča. Vinogradi so pa pri nas v gorski župniji to, zakar kmet največ izda in tudi največ pričakuje. Res dobro bi bilo, da bi vlada odpisala že itak revnim ljudem nekaj davka. — V noči od pondeljka do torka pa je bliskalo in treskalo, kakor bi bil sodni dan. Bog nas varuj lakih nesreč. Srečkanio f? motorna in navadna kolesa. Jugoslovenska Matica v Ljubljani priredi dne 30. septembra t 1. srečkanje, katerega dobitke tvorita dve motorni in 25 navadnih (ženskih in moških) koles. Motorja in kolesa znamke »Tour de France* so iz svetovno znane francoske tvora, i Peugeot«, ki radi trpež-nosti in kakovosti svojih izdelkov daleč nad-kriljuje vse druge tvornice. Cena posamezni srečki, katerih število je zelo omejeno, znaša Din 10. Srečke se te dni razpošljejo v razprodajo vsem podružnicam Jugcslovenske Malice v Sloveniji, kakor tudi drugim dobrotnikom in društvom. To srečkanje pomeni za Jugcslovensko Matico nov vir dohodkov, pomembno pa bo tudi za one, ki jim bo sreča mila, da za Din 10 postanejo lastniki motorja ali kolesa. Zato priporočamo vsem, da segajo po srečkah. Trideset let je že preteklo, odkar službuje pri usmiljenih sestrah v državni ženski kaznilnici in prisilni delavnici v Begunjah pri Lcscah paznik Domač Anion. Kolikor mu dopušča čas, opravlja tudi službo kočijama. Zanimivo ie, da. ima :ie živo mater. Izgon tujcev u Paname. Predsednik republike Panama je odredil, da se izšeneio iz države vsi nadležni tujci. Ta odredba se smatra kot ukrep proti komunistični agitaciji med tamkajšnjim delavstvom. Umrla je za jetiko 22. avg. v Begunjah v državni ženski kaznilnici kaznjenka Rožnian Alojzija. Imonovanja uradnikov pri finančni kontroli v Sloveniji. Z mredbo ministrstva financ generalne direkcije posrednih davkov z dne i 5. avgusta 1925 štev. 56.339 so bili imenovani Velesefmska Številka Slovenca ki bo s »Slovencem« naprodaj na velesejmu že v soboto, v podrobni razprodaji po trafikah in naročnikom bo pa priložena v nedeljo, dne 30. t. m., izide v tako veliki nakladi, kakor doslej še noben slovenski dnevnik, to je v 30.000 izvodih, ter prinese na 14 straneh okroglo 120 krasnih in veleaktnalnih slik iz našega gospodarskega življenja tako, de bo tvorila dragoccno revijo vsega našega narodnega gospodarstva. Ker je pričakovati ogromnega povpraševanja po tej številki, opozarjamo vse razproda-jalce, da priglase pravočasno (t. j. do sobote opoldne) upravi število zaželjenih izvodov. Vse obrtnike, trgovce, indnstrijce ter razne gospodarske zavode in institucije vabimo in opozarjamo, da priglase najkasneje do petka opoldne oglase za glavno šževlIRo »Slovenca", -Zfim, ki bodo gotovo nsefcktnejsi, ker bodo šli ti izvodi radi krasne priloge do zadnje slovenske hiše in še daleč preko slovenskih meja. Nai nihče ne zamudi kupiti te številke in inserirati v njej! za pod inšpektorje finančne kontrole komisarji: Ivan Creinik, Andrej Veble, Martin Potočnik, Kran Burger Dušan Vladeti« Anton Muc, Matija Rihtarič, Josip Volavšek, Josip Lužar in Josip Erjavec, komisarjem finančne kontrole pa pregledniki: Anton Puc, Ivan Florjancič, Ivan Sketelj, Sarol Kos, Fran Kukar, Ivan Papež, Fran Dobaja, Jakob Kaiser, Josip Krhin, Fran Cotman, Fran Rehbergea\ Ivan Torkar, Fran Gaberščik, Alojzij Crepinko in Ivan Bizjak. Službena mesta se bodo naknadno odredila. Dovoljeni mažarski listi. Vlada je zopet dovolila razprodajo na Ogrskem izhajajočih listov »Pest; Hirlap« in »Pesti Naplo«. Sprejem v geometrska oddelka srednjih tehničnih sol v Belgradu in v Sarajevu. Rok za sprejem v geometrska oddelka srednjih tehničnih šol v Belgradu in v Sarajevu poteče s 15. septembrom in ue s 15. oktobrom t 1., kot je bilo pomotoma objavljeno. Za ustanove (štipendije) frekventantom geodetskega oddelka tehnične lakultete v Ljubljani pa je vlagati prošnje do 15. oktobra t. 1. Pogoji za vpis v navedena oddelka kakor tudi za dosego drž. podpore (štipendije) bodo razglašeni v prihodnji številki Uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti. Nepravilne tehtnice. Tržna policija v Osjeku je pregledovala te dni tehtnice osje-ških branjevk in dognala, da je imelo 31 bra-njevk nepravilne tehtnicc in nspačno cimen-tirano posodo. Branjevke se bodo morale zagovarjali pred sodiščem. Pobegli tihotapec. Pred oar dnevi so aretirali nevarnega tihotapca Henrika Gabra iz Dunaja. Mož je bil kaznovan z globo 800-000 Din. Posrečilo pa se mu je. da sc dosedaj na še ne pojasnjen način pobegnil iz zapora in je tudi bržkone žc tudi preko meje in ni plačal »ficka« kazni. Vrnil se bržkone ne bo več. Uporaba naziva in znaka Rdečega križa je izključno pridržana Društvu Rdečega križa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in se bo vsaka zloraba kaznovala po § 13. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96. — Policijski direktor: Dr. Gustin s. r. Samomorilec. V gozdu pri Veliki Preski so našli v nedeljo obešenega Janeza Kotarja, posestnika z Vclke Gobe v litijskem okraju. Pogrešali so ga že od 14. avgusta in ker je že delj časa hodil zamišljen ter se menil, da se boji za živino, da mu jo ne vzamejo v vojno in več takih stvari, so takoj sumili, da si bo kaj naredil ter ga iskali, pa šele v nedeljo 23. avg. so ga našli vsega gnilega. »Budha« čaj na velesejmu — oglejte si »Ii« paviljon št. 461-465. Fordove tovarne, ki izdelajo vsako sekundo en avtomobil, pričajo o velikanski organi zatorni sposobnosti Amerikancev. Radi svoje elegantne in praktične izdelave so Fordovi avtomobili v milijonih razširjeni po vsem svetu. En tak avto, dobavljen iz Amerike, dobiš lahko, če kupiš srečko Dijaškega podpornega društva za 10 Din. Vsakovrstne eksotifue rastline in ribice za akvarije se dobe po primerno nizki ceni pri kolodvoru A. Zacb, Schmelzergasse 1, G raz. Parno in kodno kopališče v hotelu 'Slon« bo za časa velesejma odprto vsaki dan od 7,-18. zvečer. Kolosalni stolp iz samih makaronov jjradi na velesejmu v paviljonu >E<- tovarna Pcka-tetes-. Vse vrline, ki jih gospodinja zahteva od mila, vsebuje naše milo znamke > Gazela«. Zato pri Vasem trgovcu zahtevajte amo tega. Postrožljivost! Jutri in vsako soboto je. prodajalna najboljših, najcenejših 'Voika« čevljev odprta nepretrgoma od 8. ure zjutraj do 7. zvečer. Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 1-1. septembra 1925 11.' javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe železo-betonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Usnjeno oblačilno industrijo ■>o na velesejmu zastopal« tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana turisti si bodo lahko naročili hlače itd. po meri ali pa izgotr »I« 215—217. Lovci, usnjene vljene v športniki, suknjiče, paviljonu Industrija kakor cementna, premogovna, bau-ksitna, mramornata itd. — Dalje je tu razstavljena oljnata industrija (različna olja), industrija likerjev, aromatifnih rastlin in mestno splitsko vrtnarstvo. Kmetijstvo — Zadružni srtvez — ima svoj lastni oddelek, ki lepo izpričuje irud in napredek dalmatinskega seljaka. Posebno fino in okusno je predstavljeno čebelarstvo in izdelovanje medu. — Statistični podatki, tabele o industriji, kmetijstvu in izseljenisvu so zelo poučljivi in pregledni. V telovadnici so razstavljena dela doma-ffih umetnikov, slikarjev in kiparjev kakor Me-štrovičeva, Roiandičeva, Sludmova, Kršiničc-va; v slikarstvu Vidovičeva, Mišejeva, Fore-tičeva, Uvodičeva. Mirkovičeva, Plančičeva itd. Seveda, česar ni bilo mogoče razstaviti v naturi, t. j. v modelih in raznih proizvodih, vse to predečuje nešteto krasnih iatografičnih slik iz vseh panog gospodarstva: industrije, domače obrli, ribarstva in lepote dalmatinske obale, morja in notranjosti. Drugi del razstave se nahaja v fojerju narodnega gledališča. Tu imata svoje odlično mesto domačina slikarja Bukovac in Medovič. Vse boljše slike, ki se nahajajo v Dalmaciji, so tu zbrane in razstavljene v harmonujočo enoto. Vmes so razstavljene tudi druge historično važne sliko. Bukovačevi portreti so zares prava mojstrska dela pnv»a moderno klasičnega dnlmatin. preroditelja v lepi umet-tiostL Tretji del izložbe se nahaja v Tehnični srednji šoli bolj zunaj mesta. V tehnični srednji šoli ie razstavljena domača umelna obrt. Narodne vezenine, čipke in najraznovrstnejše domače ročno delo je tu v vseh mogočih oblikah in nijansah razstavljeno. Preobširno bi bilo o vsem tem natančnejše razpravljati. Najlepšo in najbolj praktično nazorno in poučlji-vo je v tem oddelku urejena dvorana, v kateri dražestne dalmatinske devojčice tkejo na umetnih statvah narodne izdelke. Vsega tega nam Slovencem manjka. Čipkarski oddelek je bogato založen in pletenje čipk na licu mesta je zelo poučljivo. V tem oddelku je razstavljena tudi domaČa zlatarska obrt, zlasti tvrdke Vale i Covič. Zlatarsko-filigranska obrt je posebnost svoje vrste. Obiskovalca razstave naravnost preseneti, ko vidi, kake fine umetniške izdelke proizvaja dalmatinska filigrana. Dalmatinci — mesto Split — imajo že pripravljen krasen dar za kralja in kraljico, katerega jim poklonijo, ko zopet obiščeta Split in Dalmacijo: krasna zlata verižica z biseri, zlat pokal (časa), vse najfinejše filigransko delo — domačih rok! V tehnični srednji šoli je razstavljeno tudi domače umetno pohištvo, ki kaže najfinejši okus. V tem oddelku je tudi društvo »Putnik« razstavilo vse. kar tiče tujski promet, literaturo, vse zanimivosti, posebnosli in lepote dalmatinske zemlje in morja, ki privabljajo in privlačujejo tujca nase. Krasne slike letovišč in klimaličnih mest, historični spomeniki, na- ravne krasote in prirodna čudesa, vse to je lu združeno v eno samo harmonično sliko. Domača in tuja literatura, publikacije, karte, razglednice, ki poveličujejo lepoto morja, mest in obale, vse je tukaj v bogati izložbi. Četrti oddelek »Jadranske izložbe' je pa nameščen v bivši občinski palači na Narodnem trgu v Etnografskem muzeju. V »Etnografskem muzeju- so zbrane vse narodne noše, vezenine in kar spada k narodni folkloristiki. V tem muzeju vidite dalmatinsko domačo umetno obrt, vidite dalmatinsko dušo, glavo in srce, dalmatinsko romantiko in poezijo. To, kar se tu vidi, se ne more popisati s par suhoparnimi vrsticami, to moraš videti, potem boš razumel dalmatinske Hrvate, dalmatinsko primorsko dušo in naravo. Zato, dragi bralec, bralka, vzemi si korajžo. kupi si v Ljubljani vozni listek naravnost do Splita — do Jadranskega morja, pelji se po naši lepi Dolenjski, po kraševiti Liki. in Dalmaciji tja do sinjega morja — do Splita in tam si bolj natanko oglej s Jadransko izložbo« koi sem jo popisal jaz — in ne bo Ti žal ne za pare, ne za trud. ne za čas. jMC« P 3 f. ' ■ ** miuKU ua nrinsKi cesti, iocnosr je dolžnost. Umrli so v Ljubljani: S. Marija A d juta Mencej, usrniljenka, 32 let. — Ing. Pavel Cze-chak, želez, gradbeni nad komisar, 33 let. — Karel Semen, višji davčni upravitelj v pok., 65 let. — Ivan Jaklič, posestnik, 56 let. — Miloš Josip Milila vec, trgovcev sin, dijak mešč. šole, 16 let. Aretacija dveh nevarnih zlikovcev. Na Karlovski cesti je zalotila ljubljanska policija nevarnega zlikovca. ki ima za seboj že štiri leta ječe radi raznih tatvin in vlomov. Je lo policiji že prav dobro znanj France Klemen, okrog 40 iet star, ki je prišel šele 24. julija iz enoletne ječe. Stražnik ga je zalotil na Kar-lovski cesti, ko je nesel večji zavoj in se mu je zdel sumljiv, ker je imel z njim že bržkone opravka. Izkazalo se je, da je imel to pot srečno roko. Pri Klemenu so našli precejšen zavoj raznega manufakturnega blaga, dlje Din 2000 gotovine, nekaj dolarjev, francoskih frankov, češkoslovaških kron in pa italijanskih lir. Poleg tega je imel v posebnem žepu cel šop različnih ključev iu pa vitrihov. To je vlomilec in tat najnevarnejše vrste, ki zna hiti obenem tudi nasilen. To je pokazal lani 14. julija, ko ga je aretiral na Gosposvetski cesti policijski uradnik Zajdela s pomočjo enega stražnika. Takrat je, kot smo že svoječasno poročali. Klemen napadel oba in je bil tako nasilen, da bi jima bil res skoro ušel. Pri prvem zaslišanju je Klemen trdil, da se peča s tihotapstvom v Italijo in da je tudi od tam prinesel blago, katero je po mestu razprodajah To blago pa je gotovo kje ukradeno. Policija je uvedla obsežno preiskavo in komur manjka podobno blago, naj se zglasi pri njej. Klemen, ki ima > Sv. Krištof pri Laškem. V nedeljo dne fl. septembra po rani mafii se bo vršil v pivnici v Laškem shod SL8 za občinske volitve gotovo še več tovarišev, ima na v t* ti gotovo tudi še več vlomov in tatvin, ki so bili v zadnjem času skoro na dnevnem redu. Vsekakor je, napravila policija dober plen in je rešila družbo zopet za nekaj časa pred nevarnim postopačem. Dalje je dobila ljubljanska polici n obvestilo <*d žandarmorije iz Kranja da s- tudi tam prijeli nevarnega ptiča in sicer nekega Jakoba Čemžarja. Zalotili so ga pri ta i vini kolesa. Povodom preiskave pa so ugo-tr ili, da je tudi sodeloval pri vlomu v Škofove zavode v št. Vidu. kjer je bilo ukradeno iz kr.- jaške sebe za 3000 Din raznega usnja in obleke. Pri njem so dobili še en del tam ukradenega blaga. Oba nevarna vlomilca je izročila policija sodišču. Obiskovalcem volesejma nudimo ugoden nakup jesenskih oblek in ulstrov. J**. Rojina, Ljubljana^ Iz štajerske. OL .LVSKE SLOVESNOSTI NA VIDMU. Celo Posavje nestrpno pričakuje orlovskih slovesnosti na Vidmu v nedeljo 30. t. m. (M izliva bistre Savinje v mater Savo pa tja doh do obmejne Sotle odmeva od vasi do vasi navdušen klic: V nedeljo gremo, se peljemo vsi na Videm, da se prepričamo o delovanju naših vrlih Orlov, da se z njimi navdušimo za naše vzvišene cilje in da se tudi z njimi poraz-veselimo. S celega Posavja dovažajo fantje visoke in nizke smreke, dekleta tekmujejo, katera fara bo napletla več vencev in pri vsem tem veselem delu vam je vriskanja in petja, kakor ga Posavje še ni slišalo. Videmčani sami se pa tudi v polni meri zavedajo dolžnosti, ki jih imajo do neštetih trum gostov, ki bodo ta dan prihitele na Videm peš, na okrašenih vozovih, z vlaki itd. Videm, že od narave obdarjen z lepotami, kakor jih redko kje vidiš, si bo nadel praznično obleko, tako krasno, kakor še nikdar poprej, pripravil bo svojim gostom sprejem, kakršnega še niso videli. Posebno prisrčen sprejem se pripravlja vrlim Savinjčanom, katerih se obilo pričakuje. Zato se odzovi cela Savinjska dolina prisrčnemu vabilu Posavčanov ter pohiti v nedeljo v nji- za občino Sv. Krištof. Govoril bo dr. Ogrizek. IZ MARIBORA. ALI JE RES PRIŠEL CAS? >Quieta non movere< — je zapisal z lastnoročnim podpisom pi^ed časom g. Rasto Pu-stoslemšek in nastopil naenkrat ta nedeljivost Slovenije, dočim je preje ravno isti >Narode lomil kopje, da je dobro, če cveto v državi 33 oblasti. >Menim, da je priSel čas.. .c pravi g. dr. Strmšek, ki je v »Taboru« 27. avgusta 1025, str. 193. z lastnoročnim podpisom objavil članek por gornjim naslovom. Zanima nas predvsem nekaj konštatacij, ki so nas presenetile. Res je, da je mogoče res, kar pravi dr. Strmšek o sebi, da mu postaja motno pred očmi, ko misli, da l>o šlo Še dalje tako. Tudi je mogoče res, da mu prihaja od srca, ko pravi dobesedno: »da smo prišli v šestletnih ustavnih bojih na vseh poljih v obupne razmere«. Res je, to pa pravimo m i, kar je g. doktor zapisal dobesedno: »uradništvo, ki bi naj bilo steber državi, je izgubilo orijentacijo, ne zaupa več sebi, in ne državnim upravam, ki dokazujejo svojo moč le v premeščanju uradništva« in dalje: »ko ne ho uradnik samo v vetru zibajoče se stebelce .. .« Gospod doktor! Ali ni ravno demokratska stranka uvedla pri nas režim, čigar posledica je bila gornja Vaša konštatacija glede uradni-štva? Ali ni slovenska javnost sto in stokrat poudarjala, da so se premestitve diktirale od demokratske stranke? Gospod doktor! Kaj niste bili in ste še član ravno iste stranke, ki je premeščala uradnike vse vprek? Kaj niste menda bili Vi član celo glavnega odbora JDS? Menim, da je prišel čas... pravite in nadaljujete, da je treba takoj popraviti, kar se je glede uradništva izvršilo, da je postalo tako, kakor Vi omenjate. Menim, da je prišel Čas... to si mi razlagamo tako, da je vendar prišel čas, ko ste tudi Vi to spoznali! Menimo pa tudi mi, da je prišel čas, da ste spoznali in Vam na tem spoznanju, četudi je pozno, vendarle bratsko čestitamo. Otvoritev narodnega gledališča. Narodno gledališče bo otvorjeno proti koncu septem- hovo sredino na lepi Videm, kjer si bosta ta i bra z dr. Alojzija Remca premijero: »Za- dan krepko stisnila roke k večni ljubavi in zvestobi razvijajoči se posavski in mogočni savinjski Orel. * * * Za sestanek iis zborovanje Zveze slovenskih vojakov, ki se vrši prihodnjo nedeljo na Brezjah, vlada med bivšimi vojaki, možmi in mladeniči iz bivše Štajerske, veliko zanimanje, tako da obeta biti udeležba veličastna. Iz Maribora vozi posebni vlak že v soboto popoldne 29. t m. ob 2.20 ter bo imel postanek na vseh postajah. Udeležnikom posebnega vlaka se pridružijo tudi bivši vojni kurati in sicer gg. profesor I. Bogovič iz Maribora, kaplana M. Ratej iz Žalca in P. Vesenjak iz Teharja pri Celju. Ij Zg. Ponikve pri Žalcu. V nedeljo dne 23. avgusta L L se je ponovila v novi župni cerkvi sv. Pankracija pasionska igra » Klav-dija« s prav dobrim obLskom, dasiravno tega vsled slabega vremena ni bilo pričakovati v toliki meri. Poleg domačinov so bili pri igri prisotni tudi mnogi gostje iz bližnjih župnij, posebno iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Žalca. Gotovelj in Št. Rja. Med odmori in po igri je svirala priljubljena šenpeterska godba pod spretnim vodstvom svojega voditelja g. župnika dr. Jančiča. Igra »Klavdija«, dasiravno po svoji vsebini težka in polna resnih momentov, je bila po izpovedi gostov igralsko zelo lepo in spretno dovršena, to pa raditega, ker niso igralci podali igre zgolj mehanično, ampak tudi čustveno, tako da se je ob krasnih slikah marsikatero oko orosilo. Čast ponikovljanskim fantom in dekletom, da jih v prid novi župni cerkvi ni ustrašila preobilica poljskega dela ravno v tem času. da so se priučili tako težke igre in da so v ta namen žrtvovali že pičlo odmerjen čas potrebnega počitka. — Kakor se euje, se bo igra »Klavdija' na željo v drugič ponovila v nedeljo dne 6. septembra t. 1. v društvenem domu v Šmartnem pri Velenju, kamor vabimo vse ljubitelje lepe umetnosti. Gornja Radgona. Tukajšnje katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 30. avg. po večernicah v posojilnični dvorani Jalenovo štiri dejansko dramo Dom. Sodelujejo domači in 1 -inelski dijaki. Vabimo k obilni udeležbi. Nova cerkev pri Celju. V nedeljo dne 23. avgusta je g. stolni prošt dr. Martin Matek instaliral v Novi cerkvi za kanonika strasbur--k^a kapitelja in za župnika v Novi cerkvi ;:o? ;'oda Pavla Žagarja. V izbranih besedah .1» ".. prošt nato razložil pomen obredov in dolžnosti župnika in župljanov. Slovesnosti je prisostvoval tudi zastopnik celovškega škofn g. kanonik Trupej in še 18 duhovnikov tovarišev iz domače Škofije. Novemu kanoniku in žui u kličemo iupljani: na mnoga leta! V boju zoper grižo tn druge nalezljive bolezni edino tispeSnn des-imukciisko sredstvo >.Sanitol«. Dobi »e v vseh lekarnah in drogerijali. Proizvnja ga »CheiBO- tecbna , LJubljana. Mestni trfi 10. je uradniška menza največji uradniški abone-ment v Mariboru, da je s svojo režijo znatno vplivala na znižanje abonementa v drugih restavracijah; da je dalje oskrbovala stotino uradnikov z izbrano postrežbo po zgledu drugih mest, da je bila vobče socialna inštitucija kateksohčn. Tudi smo prepričani, da je ta sklep najbolj neumesten baš sedaj, ko se pričenja sezona, bo se uradništvo vrača iz počitnic in ni mala stvar toliko uradnikov v par dneh drugam spraviti pod streho. Na drugi I strani pa bi bil ta prostor ne baš najbolj pri-| meren za študijsko knjižnica Apeliramo na I občinski svet, da to inštitucijo vzame pod svojo zaščito! Posnemanja vredno. Hranilnica in poso-' jilnica kat mojstrov v Mariboru je na svoji . seji dne 26. t m. sklenila dati društvu kat rokod. pomočnikov v Mariboru ob priliki proslave društvene 70 letnice obstoja 1000 Din podpore. — Vse udeležence proslave, zlasti one iz društev Ljubljana, Vrhnika, Novo mesto prosimo, naj nam nemudoma javijo število radi prenočišč! Udeležence opozarjamo že danes na izlet, ki ga priredi društvo po proslavi Fala-Duh-Ruše (karbidna tovarna). Osebna vest Profesor g. Ivan Favaj je premeščen s tukajšnje realke na gimnazijo. Osebna vest. G. Franc GomiLšek. župnik pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah, je bil te dni pripeljan v tukajšnjo bolnico, da prestane operacijo. Vnetemu prosvetnemu delavcu želimo skorajšnjega okrevanja! Socialistična agitacija. Odkar nimajr socialisti več v oblasti mariborske občine, je seveda naša komunalna politika vobče škodljiva. Če gredo socialne ustanove lepo naprej, gospodje socialisti jih seveda ne pripoznajo, če pa jih že morajo pripoznati, ker so dejstva močnejša od obljub, pa spet pravijo, da so jih oni že preje imeli v »glavi«. Da pa javnost nanje ne pozabi, skrbijo gospodje z raznimi vprašanji in interpelacijami na župana, da se »Volkstimca« zopet oglasi o »delu« svojih zastopnikov v občinskem svetu. O tem svojem »velikopoteznem« delu je treba seveda poučiti volivce. Po ponesrečenem generalnem pohodu v dneh 14—15. t m. so se spravili na manjše sestanke in radovednim poslušalcem dajejo temo svojih govorov: »Ljudstvu škodljiva občinska politika«, »v državi nas hočejo s carino izstradati« itd. Za agitacijo svojih sestankov po gostilnah imajo originalne agitatorje. Kot »Vorpatrule« pošljejo par ljudi s polnimi žepi vabil, da se pri razgovoru pridobi udeležba. Do konca tega meseca pri-rede pet večjih sestankov za razne okraje, kjer ne manjka klicev proti narodnemu blo-, ku, Radičevi izdajalski politiki, špecielno pro- kleti grad«. Poznavalci njegovih del, katera so vsa doživela že premijero na uašem gledališču, pripoznajo to delo kot najboljše Remčevih del. Lepa romantična vsebina, narodni duh izza časa naše zgodovine po prvem ; ti klerikalcem itd. Če omenimo, da je največ puntu bo gotovo častno rešila uvod v nadaljne predstave. K temu Remčevemu delu se itak še povrnemo. Kakor izvemo, bo obsegal bodoči načrt naše drame vsa največja dela kulturnih narodov. Uprizoril se bo Sbakespear-jev: Beneški trgovec, Sofoklejev Ojdipus, Cankarjev Hlapec Jernej, nekatera dela Moliera, zastopana bodo domača, srbska, hrvatska dramatična dela. Nebroj del se bo ponovilo iz prejšnje sezone. Ko izvemo še uatančnejši re-pertoir opere, nam bo lažje spregovoriti o našem gledališču daljšo besedo. Na vsak način pa mora baš iz tega gledališča izginiti vse, kar bi dalo povod kakršnemukoli šušljanju izza kulis, kakor se je to zgodilo lansko leto, mora izginiti vse, kar bi dalo povod, da se občinstvo ne bi z ljubeznijo oklepalo lega zavoda, in rnona nas in upravo prevzemati nad vse realno dejstvo, da je baš to gledališče zelo, zelo odvisno od javnosti kot tako. Gledališče je naše kulturno ognjišče in v tem prav-cu bomo stali na strani kot neizprosni čuvarji ■ tega namena v bodoči sezoni. Potovalne knjižnice. Prosvetna zveza v Mariboru more dati potovalne knjižnice na razpolago. Kateri izmed večjih krajev ah fara bi si jo želel, naj se javi v »Prosvetni zve-| zk, kjer bo dobil tudi vse pogoje in navodila. Osebna vest. Kakor je >Slovenec^ že i omenil, je dobil g. profesor Ivan Mazovec stalno mesto profesorja srbo-hrvaščine na tukaj-1 šnji državni realki. Nam se sedaj, ko je prestavitev že definitivna, zdi povrh vsega še to čudno, zakaj je omenjeni gospod profesor dobil mesto baš na realki, ker je na tem zavodu že definitivno nastavljen slav ist dr. Maks Ko-vačič, ki pa poučuje, četudi je na realki nastavljen, na državnem moškem učiteljišču. Kje je gospod Maksimovič? Nekaterim Listom je notranji minister g. Maksimovič s svojim zadnjim prihodom zmešal vsa nota. Po vseh toplicah so ga videli v prihodnjih dneh, celo na Češkem in Francoskem in Beogradu, gospod minister pa se je 24. in 25. t. m. lepo sprehajal po Mariboru v družbi z ve-I likim županom dr. Pirkmajerjem in polic. > nadsv. g. Kerševanom! Neumesten sklep. Mestni svet mariborski j je sklenil, da se odpove splošni uradniški 1 menzi v Kazini prostor. V ta prostor naj bi se j i preselila študijska knjižnica, v sedanje pro- | i store študijske knjižnice pa bi se preselil mestni stavbeni urad, ki se mora izseliti na podlagi opetovanih in deloma ostrih dopisov j hišnega letnika, kjer je bil stanovanjski urad i do sedaj. Razumljivo je, da je to sklep ne malo razburil člane uradniške menze, predvsem pa njeno vodstvo, ki nima pod milim Bogom prostora, kamor bi sedaj vselilo svojo ; menzo. zlasti ko omenjeni sklep od vodstva zahteva, da se menza izseli »takoj«, kar je tehnično vprav nemogoče, Kcnatatiraiiio. da Izginil je en teden po Veliki noči Jožel Kobola, tovarniški delavec iz Spodnje Hudi-nje v celjski okolici, ki je star 25 let Od doma je odšel en teden po Veliki noči in se od-tedaj še ni vrnil domov. Starši so seveda v strahu, da se je njihovemu sinu kaj pripetilo in to toliko bolj, ker se po mestu širi govorica, da je bil v okolici Laškega povožen nek človek, ki.mu je bilo ime Jože. Istinitost teh vesti pa ni bilo mogoče še ugotoviti in obstoja vsled tega še upanje, da pride zgubljenec še domov. Imenovan je bil za stalnega strokovnega učitelja na celjski deški meščanski šoli g. Fr. Cilinšek, ki je bil dosedaj nameščen v Celju. Prosta stanovanja. Razpisana so po stanovanjskem sodišču L stopnje naslednja sta-novanja: Celje, Kralja Petra cesta št 37, Božiček Fran, 8 sobe, it kuhinja. Celje, Kralja Petra e. št. 16, Celjska posojilnica, 4 sobe, 1 kuhinja in pritikline. Braslovče, Podvrh št 25, Turnšek Anton, 2 sobi, 1 kuhinja. One stranke, ki so glasom zakona zaščitene, so pozvane. da v roku 5 dni t. j. najkasneje do dne 31. avgusta popoldne zaprosijo v pisarni stanovanjskega sodišča za dodelitev enega navedenih stanovanj. iz trbovelj. Prestavljanje uradništva in učiteljstva. Še za časa PP vlade je bil prestavljen iz Trbovelj postajenačelnik Turk. Mož je živel samo za svojo službo in se za politiko ni menil, tako da so mu naši demokrati očitali, da ga pogrešajo na demokratskih sestankih. Upalo se je, da se spričo spremembe vlade pre-meščenje ne bo izvršilo, toda zaman. Drugi, ki je prejel še pod PP vlado dekret, da je službeno premeščen iz Trbovelj, je stalni učitelj Velkavrh, velik Sokol in govornik na vseh narodnih prireditvah. A mož je držal bolj z radikali. Zanj se je interveniralo pri raznih radikalnih ministrih, pa ni nič pomagalo; mora iti. — Iz Hrastnika gre nadučitelj Lebar. Mož je odnekdaj demokrat, Sokol in član UJU. Je pa sicer toleranten mož in baje čita včasih tudi »Slovenca«. Prosil je od tukaj stran, ker bi bil sicer moral iti. Na njegovo mesto pride g. Roš. Splošno se je mislilo, da bo PP vlada vse te prestavitve razveljavila, pa se je javnost, kakor se vidi, varala. Iz ostale Jugoslavije. Zagrebške slaščičarje ln sladoltdarje je v sredo vzela v delo posebna mestna komisija in preiskovala njihove obrate. Komisija je ugotovila v večini obratov silno nesnago in nered. Tudi osobje je bilo do skrajnosti umazano in zanemarjeno. Komisija ie morala več lokalov zapreti, lastnike pa je priporočita obrtni oblasti. Komisija je pregledala tudi poulične prodajalne slaščic in one po barakah in tudi tam naletela na neverjetne stvari in bo veliki večini teh odvzela prodajno pravico. Velika afera na zagrebški carinarnici Delniška družba -Astra« je prejela iz inozemstva 7 cistern petroleja. Carinske deklaracije so bile v redu in blago so od carinarne odpeljali. Carine pa ni nihče plačal, ker so deklaracije neznano kam izginile. Država je oškodovana za 815.000 dinarjev. Prva mešana gimnazija v Belgradu. Kralj je podpisal ukaz, da se v Belgradu temeljem čl. 4. zak. o srednjih šolah otvori v Belgradu piva štirirazredna mešana gimnazija. Adaptacije v zagrebški vladni palači »a kraljev obisk. V vladni palači v Zagrebu z veliko naglico pripravljajo prostore za kralja in kraljioo, ki prideta meseca oktobra s 6vojim spremstvom v Zagreb in ostaneta tamkaj ceh mesec. Zborovanje cerkvenega sveta zagrebške nadškofije. Dne 25. t. m. je začela v Zagrebu zborovati sinoda zagrebške nadškofije, prva od L 1802. Zopet trgovec z dekleti v Zagrebu. V Zagrebu so včeraj aretirali natakarja Hernica, ki je hotel neko dekle, katero je v to svrho opijanil z opijem, oddati v javno hišo v Bosni Hernič je imel radi enakega zločina že lana opraviti z oblastmi. Nadzorstvo nad poselskimi zavodi v Zagrebu. Ker se je povodom zadnjega zvodni-škega procesa v zavodu dokazalo, da se v teb zavodih nabirajo dekleta za javne hiše, je prevzel sedaj nadzorstvo nad njimi nravstveni policijski urad. Izšla je odredba, glasom katere smejo dekleta v teh zavodih ostati samo po osem dni: ako v tem času ne najdejo služb«, jih po odgonu pošljejo v domovno občino. Težka avtomobilska nesreča v BosnL Dne 25. t m. je poštni avtomobil, ki vozi med Jajcem in Banjaluko, zadel na kup kamenja in odletel 18 m globoko v reko Vrbas. Konduk-ter se je do smrti pobil, trije potniki Nemci so dobili težke poškodbe, en potnik je pa tako srečno padel v vodo, da se je skoraj brez vsakih poškodb rešil. Avto se je popolnoma razbil vso pošto je odnesla voda. Kongres ribiških «adrug v Splitu. Te dni se je vršil v Splitu kongres dalmatinskih ribiških zadrug. V sprejetih sklepih je kongres ugotovil, da se da ribištvo dvigniti in pospešiti le potom zadružništva, ki naj mu nudi država vsestransko pomoč. V podrobnostih dovoljeno in si je diference med inkasirani- navajajo sklepi najnujnejše zahteve: ustano-mi in dovoljenimi zneski sam pridržal. Oddan j vitev poizkusnega oddelka za ribarenje na vije bil v zapore okrožnega sodišča. sokem morju, ureditev racionalnega ribnika Unirl je v nedeljo dne 23. t. m. g. Anton ob ustju Neretve, ustanovitev dveh ribiških šol Dolenc, oče Antona Dolenca, sodnega urad- ' v Dalmaciji in Hrv. orimorju, revizija zak. na-jiika na okrnim soduiii. črta o ribolovu iiA govora o »škandalih v mariborskem obč. svetu« in naravno — brez podlage — bi končali poročilo brez kritike govorov posameznih govornikov, ker menda itak gospodje sami sebi ne verjamejo. Kadar boste pa razlagali komunalno politiko resno, pozitivno, nam je debata dobrodošla! Nova profesorska imenovanja. Na mariborski drž. gimnaziji je dobil mesto profesorja veronauka g. Alojzij R e z m a n , stol. kaplan. | mesto profesorja veronauka na drž. ženskem učiteljišču g. Franc O s t e r c , uradnik škof. pisarne, mesto profesorja veronauka na drl realni gimnaziji v Murski Soboti g. Alojzij P a v 1 i č , kaplan v Vidmu. Moška kaznilnica v Mariboru prevzame od 10. sept. 1925 naprej domačo prejo v tkanje. Bogatega berača je aretirala naša poli-iija. Mož je rodom Hrvat in se piše Tomo Tomašič. Pri njem so našli v notranjem žepu 924 Din, na mečah leve noge pa je imel navezanih še 4000 Din. Pri njem so našli tudi točen dnevnik, v katerem so označeni vsi kraji, katere je obiskal iu tudi koliko je v vsakem kraju dobil. Radi preselitve odprodajamo vso zalogo raaiu-fakturuega blaga, galanterije in usnja po globoko znižanih ccnali. — Ne zamudite ugodne prilike! »Danica« :: Majzelj & Rajšelj Ljubljana, Turjaški trg št 1. iz celja" Orlovske slovesnost na Vidinu. Naznanjamo vsem, ki se udeleže orlovske prireditve na Vidmu, da je na vseh progah dovoljena polovična vožnja. Vsak naj kupi celi vozni listek in si ga pusti žigosati z mokrim žigom pri blagajni. Na Vidmu voznega Usta ne sme oddati. Na telovadišču bo dobil vsak legitimacije, da se je udeležil orlovske prireditve. Celjani, Orli, pevci in drugi se odpeljemo iz Celja ob 7. uri in četrt in s tem vlakom se odpeljejo tudi Savinjčani. Vrnemo se zvečer ob 8. Vlak iz Celja in nazaj stane 21 Din. Torej v nedeljo vsi na Videm mfld naše brate Posavčane! Radi obtožbe goljufije in poneverbe je bil aretiran neki šofer, Rus po narodnoseti, ki je služboval pri autotaksnem podjetju Fr. Kokole. Zaračunaval je namreč gostom, ki jih je prevažal, višje zneske, kot je bilo po tarifi Sporazum med radikali in radičevci t Sa« /ajevu. Za občinski sosvet v Sarajevu so sklenili radikali z radičevci sporazum, po katerem pride v sosvet 10 radikalov in 9 radičevcev. V sosvet pride tudi 5 Židov, ki bodo kot jeziček na tehtnici igrali lahko važno vlogo. Občinske volitve v Senju. Pri občinskih volitvah v Senju je dobila radičevska lista 10 odbornikov, pravaši 4 in orjunaši 2 odbornika. Nevarna banda. Te dni je gospodarila po zagrebški okolica topovska družba, ki je napadla in oropala več oseb in izvršila nasilje nad neko delavko. Zagrebška policija je napravila pogon in aretirala šest moških, v katerih so napadeni spoznali roparje. Svinja požrla otroka. V vasi Studenici v Bosni je odšla žena tovarniškega delavca Čo-siča za nekaj minut iz hiše in pustila svojega otroka brez nadzorstva. V ženini odsotnosti pa je prišla v sobo svinja, ki je na tleh se igrajočega otroka požrla. Ko se je mati vrnila, je našla le še nekaj kosti svojega otroka na tleh. Iz Primorske. Nesreča italijanskih raiiskovalcev v čiča-riji. Te dni je oddelek planincev in jamskih strokovnjakov, opremljen z vsemi potrebnimi pripomočki, odšel iz Trsta, da preišče jamo pri Ruzetu v Istri. Raziskovalci so prodrli 480 m globoko, ko jih je cav. Boegan tele-fonično nujno pozval, naj »e takoj vrnejo na površino. Pripravljala se je namreč nevihta, a v jamo se iztekajo tri hudourniške struge. Predno so mogli raziskovalci doseči izhod se je vlila strašna ploha, utrgal se je oblak in voda je zalila jamo. Vse telefonske zveze z raziskovalci so se potrgale in električne luči so ugasnile (bilo je opolnoči). 8 raziskovalcev je zatekla voda v globini nad 130 m, Boegan je takoj brzojavil po pomoč v Trst. Reševalno delo je bilo vsled neprestanih usadov zemlje zelo oteženo. Vendar so rešili vse raziskovalce, sa. mo dva domačina: Karol in Blaž Božič, ki sta se kot delavca pridružila ekspediciji, sta v jami našla smrt. Blaž Božič se je bil ob padcu v globino oprijel enega izmed raziskovalcev in se mu zagrizel v obleko, tako da se ga je ta, v borbi za življenje, komaj osvobodil. Hudo prizadeta rodbina. Na Ravneh prl-Tolminu je umrl 26. t. m. tnmošnji posestnik g. Anton Manfreda, vulgo Miklav. Pokojni je bil blag človek in zelo priljubljen v vsem okraju. Med boleznijo sta mu umrla 2 sina in hči v nežni mladosti, preostali so tudi bolni. Nesreča v znani družini je zbudila globoko so-žalje med prebivalstvom v tolminskih vaseh. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Repertoar opere in drame od 29. avgusta do 8. septembra 1925. 29. avgusta. Opera a) Mascagni: Caval-leria rusticana; b) Glumači, slavnostna predstava. 30. avgusta. Drama. Golar: Vdova Roš-linka. — Opera. Offcnbach: Hoffmanove pripovedke. 31. avgusta. Drama. Petrovič: Vozel (Čvor), premijera. 1. septembra. Opera. Verdi: Aida. 2. septembra. Drama. Manncrs: Pegica mojega srca, premijera. 3. septembra. Opera. Cornelius: Bagdad-ski brivec. 4. septembra. Drama. Petrovič: Vozel. Začetek opernih predstav vedno ob pol 8 zvečer; začetek dramskih predstav ob 8 zvečer. — Predprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi od 10 do pol 1 in od 3 do 5 popoldne. V. Ljubltanshi vzorčni velesefem. USNJARSKA IN ČEVLJARSKA INDUSTRIJA. Priprave za letošnjo velesejmsko prireditev so v polnem teku in velesejmska uprava računa letos z mnogo živahnejšim prometom kot lani. Posamezne razstavljajoče industrijske vrste pripravljajo veliko reklamo in računajo s poživitvijo trgovine. Po informacijah, ki jih dobivamo od industrijcev in trgovcev, kakor tudi po pripravah lahko sodimo, da se bo mnogo razpečalo v čevljarski in usnjarski industriji, ker je bila zadnja se-zija precej slaba in se je začela sedaj zelo oživljati. Zaloge veletrgovcev so prccej majhne in ker je vsled novega carinskega zakona uvoz inozemskih čevljev otežkočen, se s sigurnostjo pričakuje dober razvitek. Zvišanje cen pod takimi razmerami ni izključeno in bi kupovalci dobro storili, ako bi se pravočasno založili. Opaža se nekaj, kar do sedaj ni bilo navadno, t. j. da so povpraševanja pred sejmom zelo velika in se še v krogih domače čevljarske industrije, ki je pokazala v preteklem letu zelo velik napredek, gleda z zaupanjem na uspeh velesejma. Žalibog vlada še med širšimi ljudskimi krogi velik predsodek proti tovarniškemu čevlju, špecijelno proti domačemu izdelku, čeprav je ta inozemskim proizvodom najmanj enako vreden, pri tem pa mnogo ccnejši. Da izpodbije ta predsodek, je glavna naloga naše čevljarske industrije. Letošnji velesejm ji nudi najboljšo priložnost za izpeljavo te naloge. Tvrdka Karol Pollak d. d. v Ljubljani hoče dati vsakomur priliko, da se na lastne oči prepriča s kašno natančnostjo se izdelujejo tovarniški čevlji. Ravno v tem oziru so razširjeni v najširših krogih napačni nazori. V to svrho priredi tvrdka Pollak v času od 31. avgusta do 5. septembra 1925 vsak dan vodstva s pojasnili po celotni čevljarni. Nakaznice, ki vsebujejo natančne podatke dneva in ure, se bodo izdajale brezplačno interesentom v razstavnem paviljonu tvrdke Kari Pollak, v glavnem hodniku, v sredini, desno. Otroci pod 14. leti nimajo pravice do nakaznice. Vsaka nakaznica velja samo za eno osebo. Čas vodstva se mora iz tehničnih razlogov striktno držati in prepozno došli se naslednjega vodstva ne bodo mogli udeležiti, ker se iz tehničnih razlogov more pritegniti k eni skupini samo določeno število. Firma prosi, da se udeleženci strogo pokorijo navodilom vodečih organov, da se ne dotikajo obratujočih strojev ctc., ker tvrdka ne more prevzeti nobene odgovornosti za vsled lastne nepazljivosti nastale nesreče, V interesu prosvete in izobrazbe našega prebivalstva najtoplejc pozdravljamo to lju-beznjivo tvrdkino uslužnost in priporočamo vsakomur, da nc zamudi te prilike, da si ogleda enega izmed najmodernejših obratov Jugoslavije, in pozdravljamo vsako drugo podjetje, ki bo tudi kaj podobnega posetnikom sejma nudilo v korist trgovske izobrazbe in praktičnega pomena na tem sejmu. HIGIENSKA RAZSTAVA. Ob priliki velesejma lansko leto se jc priredila tudi higienska razstava, ki je pokazala, da je tak način higienske propagande zelo uspešen, Pozdravljati je zato misel, da se bo letos higienska razstava zopet vršila in to v povečanem obsegu. Razstava bo zavzemala ves paviljon L, kjer jc bila lansko leto lovska razstava. Cela prireditev jc jako okusno zamišljena, še več kot to pa je dejstvo, da bo gotovo radi obilicc razstavnega inaterijala in njegove kakovosti ter načina razvrstitve po uspehu nadkriijevala lansko. Razstava je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah medicine, predvsem pa je zastopana profilaktična smer medicine. Ustroj človeškega telesa nam kaže anatomski in histološki oddelek s številnimi slikami, modeli in preparati. Natančnejši ustroj posameznih delov telesa pa bo videti po drobnogledih. Nov svet se odpre očem lajika, zanimiv svet poln čudes. Matere, ki se zanimajo za prospeh svojega otroka in dojenčka, se bodo mogle poučiti v oddelku za higieno dojenčka in malega deteta. Videli bomo tudi razne slike in modele, dalje vzorce higienske in nehigienske otroške sobice in to v luksusni pa tudi v skromni opremi. Eden najvažnejših je protialkoholni oddelek, ki skuša uplivati z raznim statističnim materijalom, s preparati organov, ki so poškodovani po uživanju alkohola, vzgojno na mladino kot tudi na odrasle. Tam bodo razstavljene slike s statistiko socialne gospodarske škode alkoholizma. Modeli kažejo hranilno vrednost opojnih pijač v primeri z drugimi hranili. »Skrbi za svoje telo«, je geslo oddelka za osebno higieno. Razstavni materijal so tu lepe slike, ki na vsakega naravnost magično uplivajo, da uvidi, da je negovanje in utrjevanje telesa v današnji težki dobi nujna potreba. V oddelku za spolne bolezni, ki je nameščen v separatnem oddelku sredi paviljona, bomo videli vso grozoto teh bolezni, uničene telesne dele, ogromno škodo v socialnem pogledu. Ogled tega oddelka je dovoljen samo odraslim. Oddelek za ženske bolezni je tudi nameščen v posebnem oddelku, v katerega je dovoljen vstop samo odraslim. Ta oddelek jc že lansko leto vzbujal veliko zanimanje, še bolj pa bo to letos, ker je gradivo obširnejše. Naše gospodinje bi se morale dalje časa ustaviti v oddelku za živila. V jako lepih nazornih modelih je natančno razložena hranilna vrednost različnih živil glede na to, koliko vsebujejo beljakovin, maščob, ogljikovodikov in vode. Oddelek za šolsko higieno, dalje za stanovanjsko in naselbinsko sicer ni obširen, pač pa po svojem materijalu tembolj zanimiv. — Kirurško-operativni oddelek kaže rezultate današnje moderne operativne tehnike v mnogih preparatih in statistikah. Najobširnejši je oddelek za nalezljive bolezni, ki vsebuje najrazličnejši nazorni materijal. Iz svetovnih, kot tudi naših domačih statistik, slik, preparatov, modelov in vzor-j cev, je mogoče spoznati vse nalezljive bolezni, njih vzroke, potek in obrambo zoper nje. Ravno v boju z nalezljivimi boleznimi je treba temeljitega pouka, zato sc bo vsak gotovo dolgo pomudi! v tem oddelku. Lesena stenska tabla kaže gibanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v celem letošnjem letu in v poslednjem tednu. Najlepši oddelek pa je namenjen oddelku za boj proti jetiki. Pouk o tej bolezni je najvažnejši in najpotrebnejši, saj umira v naših krajih največ ljudi na tej bolezni. Obiskovalec bo dobil v tem oddelku natančno sliko o nastajanju, razširjanju in zatiranju jetike. Tukaj naj sc posebno pouči naša mladina, ki je tej boiczni prav posebno podvržena. Bolniki naj pa tudi dobe primeren pouk, da bodo varovali druge pred to boleznijo in sebi podaljšali življenje. Velikega pomena je, da se vrši higienska razstava istočasno z velescjmom. Velike množice obiskovalcev, ki jih privabi naša največja gospodarska institucija — Ljubljanski vete« sejm — si bodo mogle ogledati tudi higienska! razstavo. Načela higiene, ki bi se bila sicer razširila na manjše število ljudi, bodo mogla tako prodreti med širše plasti ljudstva, kar je gotovo namen razstave. Z veseljem pa je pozdravljati odločitev merodajnih činiteljev, ki so odredili, da se razstava po velesejmu ne bo zatvorila, pač pa ostala stalna kot »Higienski muzej«. SLAVNOSTNA PREDSTAVA. V soboto, dne 29, t. m. na dan otvoritve V. ljubljanskega velesejma se vrši v opernem gledališču slavnostna predstava na čast udeležencev velesejmske otvoritve; pojeta se pri-i ljubljeni in efektni operi Cavalleria rusticana in Glumači Pr; tej predstavi se predstavijo naši gledališki publiki nekateri novo aganžir rani člani Narodnega gledališča v Ljubl jani in sicer dami Marija Jenikova, ki poje mlado-dramatsko partijo ter gospa Štefka Poličeva, ki je agan/irana kot operna subreta. Gospa Poličeva poje v Cavalleriji Lolo, gospa Jenikova pa v Glumači h Neddo. Novoangažirani lirični bariton g. Aleksander Balaban, ki je že znan ljubljanskemu občinstvu izza predlanske sezone, je zopet obvezan za naš oder ter poje prvikrat Alfija v Cavalleriji. Kot Kanio na-< stepi junaški tenor Dimitrij Orlov, M je koncem lanske sezone gostoval na naših deskah s prav odličnimi upehi. Pevec vloge Tonia v Gluinnčih je junaški baritonist Pavel Holod-kov, ki je v minulih letih priredil v Ljubljani dva koncerta, ki sta nam ga pokazala kot pevca najodličnejših sposobnosti. Poleg njih nastopajo naši ljubi, priznani domači umetniki in sicer gospa Thierryjeva kot Santuzza. Ropa-sova kot Lucija in Turidu-Kovač v Kavalleriji rusticani, dočim poje Silvija-Šubelj in Beppa Mohorič v operi Glumači. Po predpripravah in odlični zasedbi sodeč bodeta predstavi v vsakem pogledu dovršeni. Režija je v rokah režiserjev Bučarja odnosno Šesta, dirigirata pa Nelfat in Balat':a. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni od jutri dopoldne dalje * * » Stanovanjski urrd ljubljanskega vele-s o i a posluje v permanenci od 27. t. m. naprej na glavnem kolodvoru (baraka med restavracijskim vrtom in skladiščem). Številka telefma 736 Opozorilo razstavljalcem velesejma. Ravnateljstvo velesejma naproša vse razstavljal-ce, naj bodo z opremo dodeljenih koj in razvrstitvijo razstavnega blaga že v petek, dne 28. t. m. popolnoma gotovi. Je to v interesu razstavljalcev samih, kakor tudi sejmske uprave, da sc v soboto dopoldne ob priliki otvoritve reprezentira odličnim gostom le--tošnji velesejem kompletno dovršen. Lastnike privatnih paviljonov na sejmi-" šču opozarja sejmska uprava, da morajo biti paviljoni do dne 27. t. m. renovir-ani, kakor zahtevajo tozadevna določila. V nasprotnem slučaju bo sejmska uprava žal primorana, da da uredi privatne paviljone na stroške lastnikov. Inženjer sejmskega urada je strankam z nasveti vedno na razpolago. Permanentne legitimacije Ljubljanskega velesejma veljajo letos izjemoma tudi za brezplačni vstop na vinski prostor po 6 zvečer, na kar zlasti opozarjamo naše občinstvo, da sc pri nakupu raje odloči za legitimacije kot za navadne vstopnice za enkratni obisk. Število razsiavijalccv na letošnjem velesejmu. V. ljubljanski velesejm bo nudil sila pestro slikb. Iz Slovenije razstavi 442 tvrdk, iz Hrvatske 54, iz Srbije 14, iz Avstrije 21, Čehoslovaške 37, Francije 6, Italije 23, Nemčije 30, Rusije 1, Švice 5, Amerike 13, Angiije 7, skopaj toraj 653 tvrdk. Otroka kapitana Granta. (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal JuJes Verne. — Poslovenil A. B. Glenarvan ni hotel napraviti pogreške, ki jo je bil naredil Hanibal v Kapui, /.ato je dal ob desetih zjutraj znamenje za odhod. Pred odhodom pa so še napolnili z votlo usnjene mehove. Konji so bili docela spočiti, zato so bili tudi zelo živahni. Skoro ves čas Bo jezdili v dirku. Pokrajina je postajala čimdalje vlažnejša, zato pa tudi rodovitnejša, vedno pa še nenaseljena. Oba dneva, to je drugega in tretjega novembra, se ni pripetilo nič posebnega. Zadnjega dne zvečer so se potniki, utrujeni po dolgi poti, utaborili na koncu Parnp, na meji province Buenos Ayres. Talcahuanski zaliv so bili zapustili 14. oktobra. Tako so torej v dvaindvajsetih dneh naredili štiristopet-deset milj, to se pravi, da so imeli že skoro dve tretjini pota srečno za sabo. Naslednje jutro so prekoračili mejno črto, ki loči argentinske poljane od pampskih pokrajin. Tam je Tal kav upal srečati indijanske poglavarje, v kojih rokah so se po njegovem mnenju brez dvoma nahajali kapitan Harry Grant in njegova tovariša kot sužnji. Od štirinajstih provinc, ki jih šteje argentinska republika, je najobširnejša in najbolj obljudena provinca Buenos Ayres. Na jugu meji med 64. in 65. vzporednikom na indijanske pokrajine. Vsa dežela je čudovito rodovitna. Nenavadno zdravo podnebje vlada na tej ravnini, pokriti z bujnimi travami in s stročnicami, visokimi kot drevje. Poljana je popolnoma ravna prav do vznožja pogorja Tandil in Tapalken. Odkar so popotniki prekoračili reko Guamini, sc. mogli z velikim zadovoljstvom ugotoviti, da je toplota veliko bolj umerjena. Povprečna toplota ni znašala nikoli več kot 17° C, menda radi silnih in mridih ve- trov iz Patagonije, ki neprenehoma stresajo ozračje. Po tolikih nadlogah, ki sta jih prinesla s seboj suša in vročina, sedaj ne ljudje, ne živali niso imeli vzroka, pritoževati se. Živahno in zaupno so popotovali naprej. Pa naj je dejal Talkav, karkoli je hotel, pokrajina se je zdela popolnoma neobljudena ali, da se izrazimo bolje, popolnom »razljudena«. Črta proti vzhodu je tekla pogosto ob obali ali čez mala jezerca, ki so imela sedaj sladko, sedaj slano vodo. Na bregovih in v gostem grmovju so skakali lahkokrili stržki in prepeva i i \cseli škrjančki v družbi pisanih >tangar«, ki po barvi lahko tekmuje z iskre-čimi se kolibri. Ti ljubki ptički so letali veselo sem in tja, ne da bi se menili za paradne škorce, ki so moško stopali po strmem bregu in se košatili s svojimi epoietami in rdečimi ovratniki. Na trnjevem grmu se je zibalo kot zamorska zibelka viseče gnezdo anubijevo, po bregovih iagun so se sprehajali v pravih pravcatih oddelkih krasni flamingi in razprostirali v vetru svoje živordeče peroti. Popotniki si videli njihova gnezda, ki jih je na tisoče skupaj in imajo obliko odsekanega stožca. Flamingi se za popotnike niso kar nič zmenili. To pa ni bilo po volji učenjaku Paganelu. >Že dolgo časa, je pravil majorju, me ima radovednost, kako letajo flamingi. — Kes? je zazdohal major. — Sedaj, ko se mi je ponudila priložnost, jo moram porabiti. — Kar porabite jo, Paganel. — Pojdite z menoj, major! Pojdi tudi ti, Robert! Treba mi je prič.« Tako je Paganel pustil ostale tovariše naprej, sam pa jo je nameril z majorjem in Robertom Urantom proti flamingom. Ko se je že dosti približal, je ustrelil. Vendar pa jiiiške ni nabasal, ker bi za nič na svelu nc hotel , »n nepotrebnem ustreliti ptiča. Kakor da so se na- 1 menili, so vsi flamingi naenkrat odleteli. Paganel jih je z daljnogledom pozorno opazoval. >No, je dejal majorju, ko je jata izginila, ali ste jih videli leteti? »I kakopak, je odgovoril Mac Nabbs. Kdor ni slep, jih je moral videti. — Ali se vam zdi, da so v letu podobni pernatim puščicam? — Kaj še! — Niti najmanj, je pristavil Robert. — Saj sem dejal, je povzel učenjak, in obličje mu je zažarelo od radosti. Vendar pa to ni oviralo najponosnejšega od skromne učenjaške družbe, mojega slavnega rojaka Chateaubr anda, da ne bi napravil te slabe primere med flamingi in puščicami! Ej, Robert, kot vidiš, je primerjanje za govornika zelo opasna reč. Varuj se ga vse življenje, rabi ga samo v najhujši stiski! — No, ali ste sedaj potolaženi? je dejal major. — Kaj potolaženl Blažen! — Jaz tudi. Sedaj pa poženimo konic, zakaj zavoljo vašega slavnega Chateaubrianda smo zaostali za cclo miljo. Ko je Paganel dohitel ostale tovariše, jo našel Glenarvana v ži >em razgovoru z Indijancem, ki ga po vsej verjetnosti ni mogel razumeti. Talkav se je pogosto ustavljal in opazoval obzorje, in vsakokrat se mu je začrtalo na obrazu veliko začudenje. Ker je Glenarvan videl, da nima pri roki običajnega tolmača, je poskusil povprašati Indijanca, toda zaman. Tako je torej nestrpno pričakoval učenjaka: -•Pridite že vendar, prijatelj Paganel, s Talkavom se kar ne moreva razumeti.« Paganel se jc pogovarjal par minut s Patagon-cem, nato se jc obrnil k Glonnrvnnu: »Talkav, je dejal učenjak, ;,sc čudi slučaju, ki je res nenavaden. — ln io ie1' pis 3 O f« N © —' aj ■o 2 I o . M •a« • <»•«» C M >o «8 J* * tlfl /> t« © o o J= ° £ o M *• o > c : a > lii g "si _© iS «.2« s ® S- trn U t) jj jaS * "Č8 H "S I ffl IIIEIIIE Gospodarstvo. Hmelj. Tvrdka Benjamin Schwarz & sinovi v Auscka ceni letošnji pridelek hmelja v Češkoslovaški na 111.000—124.000 stotov po 50 (lanski pridelek 200.000 stotov), svetovno produkcijo pa na 925.000—1,019.000 stotov (lanska produkcija je bila 1,340.000 stotov). Svetovni konzum taksira tvrdka na 1,112.000 stotov. K tem številkam pripominja poročilo tvrdke: Prištevši velike zaloge hmelja v Angliji, je svetovna potreba hmelja gotovo popolnoma krita; če pa smatramo evropski kontinent, ki sprejema le male množine hmelja evropske provenijence, posebno konzumno enoto in čc upoštevamo izvoz v prekomorska ozemlja iz evropskega kontinenta, ki znaša približno 60.000 stotov in končno rastoči konzum piva, pridemo do zaključka, upoštevaje zaloge pivovaren s 5%, da je računati z ne majhnim primanjkljajem za evropsko kontinentalno konzumno enoto. Z ozirom na zadnje veliko povišanje cen hmelju je poslala Obrambna zveza pivovaren v Čehoslovaški svojim članom izčrpno tržno poročilo, v katerem pravi med drugim: Mi upamo trdno, da bo nastopilo na tržišču s hmeljem zopet pomirjenje. Vsak ve, da se bodo letošnje cenc hmelja držale in da ni računati z nizkimi cenami, toda take cene, kakor jih beležimo sedaj, so — upajmo — le prehoden pojav vkljub vsem vestem, da svetovni pridcles ne bo kril svetovne potrebe. • • • Industrija klobukov ter nova carina. Naša Industrija klobukov (6—7 manjših tvornic) in obrtniki, ki se pečajo z izdelovanjem tega blaga, skupno okoli 2000 delovnih moči, je po posebni deputaciji'-interveniralo pri ministrstvu trgovine in industrije glede novih carin. Po novem carinskem tarifu se plačujejo visoki zneski za surovine, ki so potrebne za izdelovanje klobukov. Tuji klobuki se uvažajo ceneje kakor pa stanejo naše producente samo surovine in polfabrikati. — Iz tega primera je zopet razvidno, da carinski tarif ni bil izdelan res strokovnjaško. Uvedejo carino na fabrikate, obenem pa še višje carine za surovine, ki so potrebne za predelovanje. Pred odstopom guvernerja Narodne banke. >Jugosl. Lloydc poroča iz Belgrada, da hoče sedanji guverner Narodne banke g. Vajfert radi starosti in bolezni odstopiti. Dva kandidata sta za to mesto: sedanje viceguverner g. Protič in pomočnik zun. ministra g. Jovan Mar-kovič. Gospodarski kongres v Subotiei. Dne 30. avgusta t. 1. se vrši v Subotiei II. vojvodinski gospodarski kongres. Nova tvornica sladkorja. Kakor javljajo iz Belgrada, namerava Zveza producentov slad- korne pese zgraditi lastno tvornico sladkorja v Starem Sidcu v Bački. Poljedelsko ministrstvo je že izdalo dovoljenje. Kaj je z novim kovanim denarjem? Narodna banka je te dni razdelila fiuunčnint upravam nov dvodinarski kovani denar. Tudi podružnica Narodne banke v Ljubljani je že dobila 1 vagon lega drobiža. Transport živine v Italijo. Glavno ravnateljstvo državnih železnic je odredilo na podlagi čl. 12. mednarodne konvencije za prevoz blaga in v zvezi s čl. 43. uredbe o prevozu potnikov in blaga, da se mora v odpravljalni postaji plačati naprej do namembne postaje voz-nina za vse pošiljatve žive živine, ki so desli-nirane za Italijo. Izvoz živine v Avstrijo. Z Dunaja poročajo, da jc ukinjena prepoved uvoza živine v Avstrijo iz okrajev: Kranj, Radovljica, Kamnik in Ljubljana, Telegral in telefon v Sloveniji. Po uradni statistiki je bilo koncem leta 1924 v Sloveniji 1689 km brzojavnih ter 813 km telefonskih linij (v celi državi 20.038, ozir. 14.005 km). Brzojavnih postaj jc v Sloveniji 180, telefonskih pa 131 (v celi državi 1163, ozir. 911). Telefonskih naročnikov je v celi državi 27.457. Izvozna kapaciteta področja zagrebške trgovske in obrtniške zborn'.ce. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica računa, da sc bo iz njenega področja izvozilo v dobi od 1. sept. 1925 do 1. sept. 1926 za 1.406 milijonov dinarjev, Ostravski premog v Jugoslaviji, V prvi polovici leta 1924 je znašal izvoz ostravskega premoga v Jugoslavijo 4.800 ton, v drugi polovici lani pa že 10.200 ton, Letos v prvih šestih mesecih jc bilo iz ostravskega okrožja izvoženih 8.100 ton, v mesecu juliju letos pa 2.909 ton. Produkcija petroleja v Romuniji. V prvi polovici letos je Romunija prodticirala 1063 tisoč ton petroleja napram 858.000 tonami v prvi polovici lanskega leta. V juliju t. 1. jc bila produkcija 195.000 ton (v juniju t. 1. 186.000 ton). Petrolejska industrija v Rusiji. Produkcija petroleja v Rusiji za leto 1925/6 cenijo na 338 milijonov pudov (pud je 16.38 kg), medtem ko je znašala 1924/5 samo 288 milijonov pudov. Srednjeevropska gospodarska konferenca. Na Dunaju se vrši 8. in 9. septembra t. 1. srednjeevropska gospodarska konferenca (Mittel-europaische Wirtschaftstagung). Našo državo zastopa, kakor doznavamo, g. Ljubomir St. Ko-sier iz Zagreba. Poizvedovanja. Sedem ključev ie nekdo našel na Lukovici. Dobe se na tamkajšnji orožniški postaji. Borze. Dne 27. avgustu 1025. DENAR. Zagreb. Italija 200.23—211.63 (207.05—209.45) London 270.88—272.88 (271.10—273.10), Ne\vy0rk 53.60—50.16 (55.(50—56.20), Pari/. 262—266 (291.50 -265.50), Praga 104.88-166.88 (161X0—166.90), Dunaj 7.83—7.93 (7.825—7.925), Curih 10.8125— 10.8925 (10.815—10.895) Curih. Belgrad 8.2250 (».21). Budimpešta 72.60. Berilu 122.80, Italija 19.35 (19.175), London 25.065 (25.0675), Ne\vyork 516 (510.375), Pariz 24.30 (24.10), Praga 15.30 (15.30), Dunaj 72.50, Bu-karešt 2.60, Sofija 3.75, Amsterdam 207. Dunaj. Devize: Belgrad J 2-6575, Kodani 170.55, London 34.4375, Milan 26.52, Newyork 708.25. Pariz 33.30, Varšava 125.25. — Valute: dolarji 708.15, angleški funt 34.40, francoski frank 33.37, lira 20.57, dinar 12.07, češkoslovaška krona 20.9675. Praga. Devize: Lira 126.625, Zagreli 00.45. Pariz 158.375, London 163.95, Newyork 33.75. Belgrad. Berlin 13.32-13.35, Dunaj 7.875— 7.89, Praga 105.85—160, Budimpešta 7.85—7.88, London 271.85—272, Ne\vyork 55.77—55.90, Milan L'10—210.50, Pariz 2 63.75-364, Bruselj 253-254.76, Curih 10.8528—10.865. Milan. Belgrad 47.70, Dunaj 3.765, Pariz 125.40, Newyork 26.60, Praga 79, London 129.55, Amsterdam 10.855, Curih 8.17. Paril. Milan 80.40, Ne\vyork 21.27, Curih 512.75, London 103. 36, Berlin 506.75, Amsterdam 567.50. London. Bclgrad 272, Newyork 485.75, Pariz 103.25, Italija 129.33, Švica 25.06. NeH'5'ork. Bclgrad 179, Dunaj 14.22, Praga 296.25, London 485.75, Milan 3.75, Pariz 4.705, Curih 19.38. Dunaj. Efekti: Alpine 29.5500, Greinitz 14.3, Kranjska industrijska 37.0, Trbovlje 43.6. Hrvatska eskomptna 14.5, Leykam 17.1, llipobanka 8.22, Slavonija 0.0. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubiiana. 1% invest. posoj. 76 den., zastavni listi 20—25, kom. zadolžnice 20—25, Cctjska posojilnica 201—202. (zaklj. 201), Ljublj. kreditna 225 —265, Merkantilna 100—104, Praštediona G08 den., Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne C0 den.. Trbovlie 343 bi.. Vevče 113 den., Stavbna družba 165-180. Zagreb. Ilrv. esk. 116—117, Kred., Zagreb 110—118, llipobanka 66.25—69, Jugobanka 100— 101. Ljublj. kreditna 225 den., Praštediona 910— 915, Slavenska 65—66, Srpska 130—131, Eksploa-taciia 48—50, Šecerana 490—500, Nihag 41 bi., Gut-mann 400—420, Slaveks 100—165, Slavonija 51— 52, Trbovlje 340—345, Vevče 122—150, 7% invest. posoj. 78—80, vojna škoda 288.50—290, za september 290—292. Praga. Zivno 38.0, Jugobanka 59, Praško žele/o 910, Češka ind. banka S85. BLAGO. Ljubljana. Les: Testoni, monte, lob Sušak 580 den., cerovi krlji, od 2 ni dolž. napr., od 25 cm prem., fco meja 25 den., bukovo oglje, fco Podbr-do 2 vag. zaklj. 80, smrekovi ali jelovi lilodi, od 25 cm prem. napr., fco Ljubljana 250 den. Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 265 den., pšenica slav., 70-77 kg, 3%, fco Ljubljana 2 vag. 270, 280 (zaklj. 270, koruza zdrava, par. Ljubljana 222.50 bi., koruza, 8—15% def., par. Ljubljana 2 vag. 200, 205, zaklj. 205, koruza, 20—25% def., par. Ljubljana 197.50 bi., oves slav., rešetani, par. Ljubljana 185 bi., laneno seme, fco Ljubljana 540 den. Novi Sad. Pšenica bačka (promet 8 vag.) prompt 77—78 kg 259. pšenica sremska 258, pše- nica bačka 76 kg 260, koruza bačka (promet 14 vagonov) 176—180, koruza backa, ladja Tisza 177.50, rizo] sremski (2 vag.) beli 255, moka (1 vag ) 0 basis 440. Drugi zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja je dotiskan in se bo dobival od 31. t. m. v vseh knjigarnah po 08 Din za bros. izvod, po 84 Din vezau v polplatno iu po 110 Din vezan v polusnje. Drugi zvezek ima 400 strani in obsega črtico in povesti od 1. 1893. do 1899. ter kritične in polemično spise od i. 1896. do 1899. •Raduicka Za0tita«. Izšla ie 7.-8. št. socialiio-politične reviej vRadnička Zašiita., uradnega glasita Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Vsebina je sledeča: Zavarovanje izseljencev — Arlur Grado; Komenta,- zakona o osi-guranju radnika, napisao dr. Vitim lielebrant-Djuro Grčevic; Likvidacija socialnog osiguranja — Rudolf Matjašič; Zakon o stanovima — dr. Ivo Politeo; Sedma inedjunarodna konferencija rada — dr. Božidar Adžija; službene objave. vestnm. Pricetek šolskega teta na iir&ulinskili iiolab v Ljubljani. Na vseh ursulinskih šolali v Ljubljani bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra, otvoritvena šolska maša 4. septembra ob 8. uri. Na vnanji osnovni šoli, notranji meščanski šoli in vadnici se prične pouk 5. septembra, na učiteljišču 7. septembra. Gojenke notranjo meščanske šole morajo biti v zavodu 3. septembra zvečer, gojenke učiteljišča 5. septembra zvečer. Tržič. Deška iu dekliška mešč. šola zapisuje v t., IL, iti. iu IV. razred dne 1., 2. in 3. sept. t 1.. vsakokrat d 10—13. Učenci, ki so dovršili V. ali IV. razred ali 4. šol. leto tri- ali manjrazredne osnovne šole in žele vstopiti v I. razred, naj prine-su s seboj zadnje izpričevalo, krstni list in potrdilo o cepljenju koa. Razredni iu ponavljalni izpiti se vrše po na uradni deski objavljenem redu v času od 27. avg. do 1. sept. Za revno iu oddaljene, učence bo poslovala tako kot lansko leto tudi letos šolarslta kuhinja, ki je v preteklem letu izdala po 3 Din £000 kosil in večerij. Deklice IV. razreda se uče 3 ure na leden kuhati in gospodinjiti v šolski kuhinji. — Ravnateljstvo. ZAHVALA. Kozje. Todpisano društvo izreka gospema F. Druškovič in A. £pec ter gdč. J. Maček kot kumi-eam naše, dne 15 avgusta blagoslovljene zastave najlepšo zalivalo, zlasti za naklonitev tako krasnih trakov, s katerimi ste okrasile našo novo prvo zastavo iu ji s tem dale znak slovenstva. Vaša imena in trakovi bodo častno vihrali nad našimi Mani. Istočasno izreka društvo vsem drugim go-spem, gospodičnam in sodelovalem, kakor tudi vsem dobroUiikom društva, ki so pripomogli k 50 letnici ozir. slavnosti, najlepšo zalivalo. V zalivalo bodo imena vseh sodelovalccv in vseh dobrotnikov v kroniko društva za spomin poznejšim rodovom vpisana. (Kronika je stara 43 let in se nadaljuje.) Vsem navedenim še enkrat kličemo: stotera vam bodi zahvala! Pripomnimo, da nas je tudi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander ob naši petdesetletnici z brzojavko presenetil! — Prostovoljno gasilno društvo v Kozjem. — Odbor. T mistika m šport. Ljubljanski skavti! V petek dne 28. t. m. ob 10. uri stegov sestanek. Dnevni red: 1. Razdelitev službe pri velesejmu. 2. Razdelitev legitimacij za obisk velesejma. Legitimacije se izdajajo samo pri tem sestanku. Popoln kroj! Vodniške zastavice! — Mogočni hrast, stegovodja. Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektografični zvitki in druge potrebščine pri IM Btsraga, ™2!f„S »• MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 ali vsaka beseda 80 par. Najmanjši 8 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko Kovaški POMOČNIK z večlet. prakso Uče mesta. Naslov v upr. pod it. 5660. DIJAKA niž. razredov sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v upr. pod it. 5663. Izprašani KURJAČ t. dob. spričeval, išče službe. Naslov v upr. pod it. 5662. Izvežban SODAR mlad, z dobrimi spričevali, trezen, priden in zanesljiv, dobi trajen in dober zaslužek v Ljubljani. - Ponudbe na poštni predal štev. 39, Ljubljana. 5666 MLINARSKEGA POMOČNIKA za prvo delo sprejmem takoj. - SUŠNIK, Bistra, Borovnica. 5653 Pisalni stroj »Unaerwood«, sc proda. — Anion Dermota, Rezpotna ulica 6, Trnovo. 5657 F^nf z dobrimi šolskimi IPaSl spričevali, poštenih staršev, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. — Anton Golenka, Sv. Miklavž pri Ormožu. 5679 Izprašana otroška VRTNARICA zeli doHti mesto vzgojiteljico v kaki dobri, pošteni družini. Ponudbe je poslati na naslov: škoija Loka — nršulinski samostan O. T. Večja mehanična delavnica sprejme vajence Ponudbe pod »STROJI« na upravo lista. 5652 Gotai instrumenti Posetite hOj® 326 29 V parjiSjOSia O na Ljubljanskem velesejmu. tvornice Guido Bardelli, Trieste Via Milano Stev. 15. MEBLOVANO SOBO oddam boljši solidni gospodični, ki bi imela svoje po- , steljno perilo. — Naslov v 60 vagonov la. BUKOVIH CEP ANIC, suhih, se za takoj ceno proda. Naslov v upravi »Slovenca* pod štev. 5654. perilo. upravi lista pod it. 5659. Krasno jesensko in zimsko blago je dobila »OBLAČILNIC A* v Ljubljani, Miklošičeva ccsta it. 7. - Cene zelo nizke! Oglejte si zalogo t 5676 Proda se VILA pred vojno zidana, z 1000 nv lepo urejenim vrtom, oddalj. 15 min. od Mestnega loga. -Naslov v upr. pod št. 5661. 3 TOVOR. AUTO ^Praga«, iy. T, z polno-gumijsm. — 1 TOVOR. AUTO >3iissing« z železnimi kolesi. 1 TOVOR. AUTO »Stoev/er« 5 T, z železnimi kolesi. Vsi kompletni z generatorjem za pogon na oglje. — 1 OSEB. AUTO »Puch«, Type VIII. v najboljšem stanju z elektr. razsvetljavo in pogonom. — 1 bencin AGREGAT »Puch« popolnoma nov za ozketirno železnico. — Ponudbe na: | IVAN ŠIŠKA, tovarna parket — Ljubljana, Metelkova ulica 4. Največja zaloga in najcenejše: DVOKOLESA, motorji, otroški vozički, šival, stroji ter pneumatika. Ceniki fran-ko, prodaja na obroke. — »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubiiana, Karlov-ska cesta št. 4. 5546 Lična, mala MESEČNA SOBA se odda s 1. sept. solidnemu gospodu. — Večna pot 11, »Vila Ljudmila«. 5642 in žaganje bukove in hrastove odpadke od parketov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaga V. SCAGNETTI za gorenjskim kolodvorom. =iillifiiiiiiiuiiiuuuiiuuiiiiiniitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiisiiiuiiHiiiuiiiiiiiiiiiiniiniinuiii = sopei redno ordinira I | v M«*rS*8oru, Trubarjevaul, U 1 od 9—11 in od 2—4 ure 3 = .^!:ummiiHiiiiiMiiniMiniiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiniiiiii!iii!iiiiiiiiiiiii;iiTnmi'iiiiHilllll= Naprodaj radi druž. razmer BUKOV GOZD z.a izdelavo drv, oglja in hlodov za žago. Gozd leži na jako pripravnem kraju ta kuhanje oglja. V gozdu je približno 1200 m narejenih drv lanske sečnje, vseh drv bi bilo približno 5000 m. Cenjene ponudbe jc poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Ugodna prilika« 5680. Oprava _ za trgovino z mešanim Tla-gom se poceni proda. Naslov v upravi lista pod 5603. Nemška doga (psica), čistokrvna, dve leti stara, zanesljiva čuvajka — dresirana, in 2 mladička naprodaj na Rimski cesti 19, pri konjskem mesarju. 5610 PrS ^SMsicta" K. Widmayer Pogačarjev trg Perilo, ma-mfaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine en gross - ca detail. ninii ustanovljena leta 1688., dobavlja priznano prvovrstne bronaste SVONOVS čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih. Zahfevitf**. ccisiK! setaur mm: sksbb kes aeas emu mm mm mm trna m !<5 a saje. sauT ssss c&asi mm tzm ks mm ssmsj^aam, lU vodno svežo pivo! v Kaloctvorslo ulici se priporoča cenj. posetnikom velesejma kjer se točijo pristna štajerska, dolenjska vina (najboljša vina gg. Bona, Krško, in Veseliča, Ormož-Ljutomer), OorHa in m\i ledih! L nBicert! Odprto že ob 4. zjutraj. — Posetite tudi na Llubiiansitem veEesefmu »žisshl in havas-itisMi ptavlijon, kjer Vam nudi vse, kar srcc poželi. Pristna turška kava. Za obilen obisk se priporoča irni m na mm nswsj wbm> iosss mm ssrr-a cskb s« c*sw s »r rXMWBatBIB«>«s »' v.' ESSS qk38c 4skrimkikhh Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol čeč; Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Franc Tcrseglav.