Knji'/;’ Posamezne številke« Navadno Din 1'—k ob nedelja!) Din 1*501 UREDNIŠTVO M aah^a v Uait> boni, Jurčičev« «L ti < L nadstropje. Telefon intsruri*. Si. 27d» UPRAVA m nahaja v JnriHoevi ulid it 4. pritličje, de—a Telo« * foo U, 24. — SHS poStno&Invnl itSn Stav. 11.787. Na naročil* brca d—j* — m asua. ■— Rolcopm — M vračajo. Krstne svečanosti v Beogradu. •ji- Prestolonaslednik dobil ime Peter. . ®®ograd, 22. oktobra. Včeraj se je Vrgii na slovesen: naciji krst mladega pr«sto]onaslcdnika. 'j °r°d dvorno kapelo, ki se Hahaja v ugem nadstropju starega dvora, so bili ranj vsi ministri, tuji diplomatski za* Pajki in predstavitelji raznih korpora-'J iz celo države. Pred dvorom in med enia dvoroma je bilo razvrščeno voja-ZJ,° ko°Krajsko garnizije. Slavnost se je 'ela ob pol dvanajsti uri predpoldne, so maršal Stepan Stepanovič, kontre-Pica in' polkovnik invalid Ka-„ prenesli prestolonaslednika iz nove* j}.*'«« v stari dvor. Takoj nato so pri-kT\..raU Aleksander, romunski kralj in JJ-llca’ Prestolonaslednikov boter voj-Irp a Yurri0 vzklikale kraljici iri S*** Princu; ko pa je stopil na bal-dite 'Sf kralj Aleksander, je navdušenje višek. list at° i® dvorni svečenik prebral krstni Ijg’^katerim! je potrjeno, da jo bil kra-SK sip krščen irt da je dobil ime Pe* ;ter.fr —— -,WP- ,, |u|-jj- k&trp6 s® podpisali: patrijarn TK-le’ kralj Aleksander, princ Albert' ” Nepopisno navdušenje Haroda. Yorški', romunski kralj Ferdinand, to-munska kraljica Marija, prine Arzen in dvorni svečenik Mihajlo Popovič. Po končanem obredu je patrijarh' Dimitrije čestital kralju Aleksandru. Nato so zastopniki vojaštva prenesli prestolonaslednika Petra v novi dvor. V dvornem! vrtu jo godba zaigrala vse tri narodne himne. Slavnost je bila končana. Ob kina 2. uro popoldne so je vršilo v starerri dvoru slavnostno kosilo, katerega so se udeležili kralj, vsi gostje ter zastopniki raznih korporacij in drugi odlični povabljenci. Ob 9. uri zvečer je bil na dvoru koncert; tu sta nastopila Tino Patiera irt Sclma Kurz. Ob 10. uri se jo začel dvorni ples. Ves dan so se pred dvorom zbiralo ogromne ljudske množice, da bi videlo kralja ali pa goste. Ob 7. uri zvečer jo priredila beograjska mestna občina veliko bakljado. Monitorji na Savi so streljali iz topov, dočiin jo Donava bila bajno razsvetljena. Beograd, 22. okt. Iz vseh Ikra jev države prihajajo rfeprestano vedno nova poročila o velikih svečanostih’ povodom’ krsta prestolonaslednika. Vse je bilo v zastavah', V vseh večjiK mestih so se vršile slavnostno povorke z godbanti iri vzklikanjem dinastiji irt državi. \, -j Češkoslovaški gostje v Zagrebu. go i]l) fr.e®> 22- oktobra. Včeraj zjutraj spodarškinii krogi'. Govorniki so naglasa' ** ’ 1 v —1_ li potrebo ožjih gospodarskih stikov med Pašo državo in Češkoslovaško. Zvečor se je Vršila v narodnem1 gledališču slavnost rta predstava na čast gostom. Danes so gostje odpotovali v Ljubljano. i '^aŠlvih^ Y Zagreb zastopniki češkoslo-p° n ^osjiodarsikih’' krogov, ki potujejo gs, ^ državi. Ob 10. uri dopoldne se je »Bo • Posvetovalnici trgovske in ob'rtn'e - rtl>ce posvetovanje s tukajšnjimi go- Konferenca politikov »srednje linije" v I Zagrebu. Jo^agreb, 22. oktobra. (Izv.) Včeraj ob' lo Opoldne bo je vršila v Zagrebu »6ferenca takozvanih’ politikov srednje ^ • Udeležilo *se je je krog 300 delcga- vakbieno osebnosti, večinoma - 6®tualci in javni delavci iz vsehkra- Za narodno edinStvo, a proti vidovdanski ustavi. države. Centralistični Vidovdanska ustava je glavni kamen spodtikanja in vzrok jj .. —»to,,««. —•. —----— notranjega nezadovoljstva. Zato je po- tov3e' Udeležilo se je je krog 300 delega- trebna revizija ustave v tem smislu, da Se ” ’ ■Sflm,rw ----------1—1—*■: ■'rnZtnnm* (]a pokrajinam, kakor so obstojale za _____________ časa prevrata. Široka samouprava. Pri j^®aše države. Pred konfererioo je bil tem pa je. treba upoštevati življensko zmožnost nove države. Konferenca je sprejela mnogo brzojavk in pisem’ od pri- tiskan lepak, v katerem pri-®liSaf pojasnujo Svoje stališče, ja Ja ?°^Tan jepolitični položaj ter nava-čije>,. Se> ki so privedli odbor do te ak-!vz,j’v 1 haj bi služila v konsolidacijo rte-hor]a-: Političnih razmer. Med drugim hrv^l ^ Slavnem sledeče smernice; Srbi, Zbirni111 Slov.enci so odert narod z raziti uaSodovinskimi, administrativnimi ^Wonrr£imi stopnjami, katere je treba ^enačiti in razlike odstraniti. v °Venstyo je državotvorna ideja te jateljev tega gibanja, ki kritizirajo sedanjo vlado. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki zahteva; 1. da se izvoli poseben Odbor, ki naj izvede propagando v Vsej državi in! ustanovi nacionalne, neodvisne organizacije in pridobi za to stališče širše narodne mase. 2. temrt odboru Se nalaga, da pripravi irt skliče kongres, ki bo definitivno sklepal o političnem gibanju in’smernicah. ,«»/,• ftl,- Volitve v Avstriji. ^tfjalistl ostali y, manjšini. — Rezultat iz Koroške in Burske še neznan. b niK 73 socijalnih' demokratov, 41 krščanskih socijalistov in 1 žid. Dunaj, 22. oktobra. (Izv.) Po doslej znanih podatkih je bilo v tretjem volilnem okrožju (Zgornjo Avstrijsko, Solno-graško iri Prodarelsko) oddanih 768.967 glasov. Od teh odpade na krščanske so-cijalce 4-58.890 glasov, na socijalno demokrate 196.437 glasov in na velenemtee 100.000 glasov, dočim eo dobili deželria zveza 14.936 glasov irt komunisti samb 699 glaeov,1 ■ Renska republika proglašena. A aeh e ri, 22. oktobra. Danes so separatisti proglasili, da jo osnovana renska republika. O nastanku nove republiko prinašajo listi nastopne podrobnosti; Danes zjutraj so videli prebivalci rta vladnih, poštnih in železniških poslopjih ter na mestni hiši žoltobelordeče zastave, ki pomenijo barvo ronske republike. Policija se je umaknila. Na njenem mestu so stali civilno oblečeni ljudje, ki vso nosili na rokavih ovoj v navedenih barvah. Ti ljudje so zasedli več točk v mestu irt so zaprli dohode k vladni palači in pošti. Skozi mesto so vozili oklopni avtomobili. Povsod je bilo videti lepake 8 kratkim napisom; »Prebivalstvo Porenja! Renska republika je tu! Vsak odpev- bo brezobzirno potlačen«. Daljo so pauN1* k redu irt miru ter obljublja, da bo uprava poskrbela za živila irt za dolo. Prebivalstvo se je zbiralo pred lepaki, jih bralo in šlo mirno po svoji poti. Kakega posebnega učinka mi opaziti. Govori se, da bo delavstvo napovedalo jutri generalno stavko. — Tz Kblna prihajajoče vesti zatrjujejo, da je proglasitev renske republike čisto krajevna zadova In da jo ostala om’ejena ha Aachejt ZAHVALA MASARYKA FRANCIJL Pariz, 22. oktobra. (Izv.) Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je po slal predsedniku francosko republike iskreno brzojavko, v kateri se zahvaljuje za gostoljuben sprejem in povdai-ja, da bo češkoslovaška vedno znala to pravilno ceniti. Predsednik Millerand je v odgovoru nagi a šal, da jo Masarykovo potovanje dalo Franciji najlepšo priliko, da pokaže svoje prijateljstvo do Češkoslovaške. Vezi, ki' vežejo obe državi so se s tem še bolj ojačile. Dr. BENEŠ V BRUSLJU. Bruselj, 21. oktobra. (Izv.) Češkoslovaški zunanji minister je imel danes daljši razgovor z belgijskim ministrskim predsednikom' Jasparjem. Boljševlški poskusi. R i g a, 22. oktobra. (Izv.) Policija je včeraj aretirala mnogo emisarjev tretje internacijoriale, ki so hoteli na Letskem povzročiti pobuuo. Ostrit f3, oktobra. (Izv.) Na Nižjem’ Vik i kilo oddanih 742.936 ve- sfei šoc - v* teh so dobili: krščari-^2,403 socijalni deraokratje rji&i ’• voJ«nemci 66.022, deželna zveza Rr!,n,komunisti 4.444 glasov. Ulj i 6 oktobra. (Izv«) V Gradcu kilna ^^oljeui; 2 kršč- socijalca, 2 soci-jlanko^^krata in dvt3, mandata iz o-' v.(iežel'ni zbor je bilo izvoljenih: V°krato oooijalcev, 7 sooijalnili de- 2 ve^nemca in 1 bauerburtdler. južrto-za kr- 8 okrožju (vzhodni irt ^kraj) jo bilo oddanih ; ^kra“ ^ijalce' 47.532, za kooijalne de-'a velcrin“ za deželno zvezo 14.030 iri bilj j,111®® 4-921 glasov. V državni zbor ia^lni 3 krščarfski sočijalci, I ^va aem°kraf, dva kinečka zvezar-bttda,ta se še določita iz ostan- kov. V deželni zbor je bilo voljenih: krščanfeikih socijalcev, 2 socijalna demokrata, dva kmečka zvezarja in dva mandata iz ostankov. Iz ostalih okrajev podatki še niso znani. Dunaj, 22. oktobra; (Izv.) Po doScdaj znanih' podatkih jo izid volitev sledeči krščanski socijalci 73, socijalni demo-kratje 58, Velenemci 8 mandatov. Glede 24 mandatov iz Štajerske, Koroško in Burške še niso znani podatki. Du ri a j, 22. oktobra. (Izv.) Po doseda j znanih rezultatih je bilo na Dunaju izvoljenih 17 krščanskih socijalcev, 27 soci jalnih demokratov irt 1 Velenemeč. Krščanski! socijalci So dobili 2 mandata na podlagi ostankov, Socijalni demokratje 3 irt velenernci 1. V dunajski občinski Svet je bilo ]jo doslej gnanih, rezultatih izvolie-1 j Brurišviška vlada za državno vlado. B r a u n s c h w e i g, 22. oktobra. (Izv.) Brunšviška vlada je objavila poziv državno vlade na narod iri državno brambo ter pristavlja, da se popolnoma strinja z državno vlado iri da jo bo vsikdar podpirala. BORZA. Cu r iK, 22. oktobra. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 32.92, Beograd 6.85, London 25.26 Praga 16.625, Milan' 25.12, Newyork 560.25. Dunaj 0.007875, žig. krono 0.0079, Budimpešta 0.0306, Sofija 5.35. Zagreb’, 22. oktobra. Pariz 4.80—4.85: Švica 14.72—14.80, London 370—372, Dunaj 0.115-0.1165, Praga 2.43-2.46, Milan 2.69-82.50. 2.725, Newyork 82- ‘-O-* Dr. R. P i pu š; .; - ,, . j .. . 1 Stanovanjsko vprašanju ter velika industrija in trgovina. •y» **. ’ j ) Maribor, 4. oktobra 1923. Čleri 24. Stanovanjske odredbe od 2J, maja 1921 določuje, da smo stanovanjski), oblastvo denarnim iri zavarovalnim zavodom1, (veletrgovinam in! veleindustrij jam, za dodeljevanje po stanovanjski! uredbi odvzeti njih poslovne prostore, ako ne zgradijo y določenem roku stanovanja za vse svoje nameščence. — smislu tega določila so stariovanjskal oblastva že leta 1922 naročila raznim denarnim zavodom, industrijskim iri trgovskim velepodjetjem, da zgradijo v določenem roku stanovanja za vse svoj« nameščence. Na prošnjo prizadetih zavodov in’ podjetij pa je ministrstvo za socijalrio politiko izvršitev teh gradbo- i nih nalogov večinoma ustavilo. Ko sa| je pa veljavnost navedenega člena 24 z zakonom od 31. decembra 1921 podaljšala do konca leta 1924, so se stanovanjska' oblastva v smislu pravilnika k novemul stanovanjskemu zakonu morala zrtovia lotiti tega vprašan ja. Vsled tega so zlasti tudi trgovska in’ industrijska podjetja, ki bo že leta 1922 dobila nalog, da gradijo stanovanjske hiše, deloma pa tudi nekatera druga dobila poziy, dal zgradijo primerrio število stanovanj. Večinoma pozivi ne zahtevajo stanovanj za 1 vso nameščence prizadetega podjetja | ampak samo za omejeno število teh Ha- i meščencov. Ni dvorria, da so ti pozivi neprijetno zadeli podjetja, katerim! so Bfll dostavljali. Gospodarska podjetja Bel morajo pri vsakem! Svojem koraku! Vprašati, koliko bode treba žrtvovati, iri ko- ■ iiko bode to rteslo. Podjetja se morajo brigati za rentabiliteto ali doriosrioatj vsakega koraka. Da pa stanovanjske hi- , še danes ne dajo skoraj nobenih' čistili! j dohodkov, jo znano. 2e to bi dovolj utemeljilo odpor prizadetih trgovskih irt! industrijskih podjetij proti gradbenim nalogom' stanovanjskih ohlastev. Veliko več skrbi pa povzročajo go-zpodarskim! podjetjem gradberii ttalogt zaradi tega, ker jo težko najti podjetje, ki bi danes razpolagalo s potrebno gotovino, da zgradi zahtevana stanovanja, Splošno pomanjkanje denarja je tako, da tudi najboljša gospodarska podjetja, niti proti visokim' obrestim rte dobijo kredita. In vendar se danes bartčni kredit, ki bi prišel za trgovino iri industrijo v prvi vrsti v poštev, plačuje po 15 dO 25%. V tem’ oziru so bile razmere leta 1922 veliko bolj ugodne. Veliko napako je napravilo ministrstvo za, socijalno politiko, ker je leta 1922 ustavilo izvršite^ pravomočnih' gradbenih nalogov iri Hal ta način’ celo stvar zavleklo v prihodnjo leto, ko so težavo, ki so združeno z gradnjo stanovanj neprinierrio večje, kakor so bile leta 1922. S svojega zasebnega gospodarskega stališča se torej prizadeta gospodarska podjetja z vso pravico opirajo zahtevi! stanovanjskih ohlastev1. Opozarjajo zlasti na to, da država sama, ki sili za&eB-ne podjetnike da gradijo, no stori ničesar, da bi oživila gradbeno podjetnost. Češkoslovaška republika je industrijskim’ iri trgovskim podjetjem! pustila neobremerijerie dohodko zadnjih let v ta! nameri, da se porabijo za gradrijo stanovanj. Naša država ni Samo sledila tenlul vzgledu, ampak je ravno trgovini^ irt industriji pod imenom’ davka rta vojrie dobičke pobrala skoraj VSe dohodke, v posameznih slučajih še več, kakor so ti dohodki znašali. Nasprotno je naša drznVs s svojo zgrešeno socijalno pohtiko, zlasti tudi s svojimi efonpvartiiskim! tired- Števiika; 240. rTT ITT! JI,^!l<5lSSS?5i!S??IS^!SBBHHSSS83&fc »III 1 ia«i Posamezne Številke« »avadae Din 1*—^ ol» nedeljah Din 1*50, ' izbaj« vsak d«*, razve« nedelje in praznikov, ob 18. eri * datumom naslednic^« dne ter gtar »ese^oo»J>o pouli t> 12*^50, za S — —WIU jni pil j L* J.4. -v. Ml U 20*50, dostavljen na "14*—, na izkaznice D 12*5 iaserati po dogovora. Naroča so pri opravi »TABORA « MARIBOR. Jurčičeva ulica Itcv. i Uto: IV. Maribor, torek 23. oktobra 1923. ncjRF n« p .TarapoKBaaiBi mM Stfirtfa •ifiB D K*? fMiriboiy23? fc-avnl1 največ prfporiiogTa S {emu, 'da 'smo (tabredli v današnjo stanovanjsko bedo. i To bi bilo torej razmerje gospodarskih podjetij', M bi naj gradila stanovanja za svojo pameščetfcc, nasproti državi in1 njeni zakonodaji. ! Y drugačni luži pa se riaml prikazuje-i3o gradbeni nalogi a stališča stanovanj-ifckih oblastev in s stališča ostalih slojev prebivalstva, zlasti 's stališča lastnikov hiš. Stanovanjska oblastva še morajo postaviti na Stališče obstoječih zakonov, in' fB temi Sprejeti socijalno politiko vlade, ibrez ozira na to, ali je ta politika dobra iali slaba. Stanovanjska oblastva so sa-to« izvršilni organi vladne fetanovanjske politike in torej nimajo pravice niti kri itikovati1 to politiko, niti jo voditi v dragi tir, ampak samo dolžnost, izvrševati vladno politiko. Lastnikom hiš pa je 'sočijalna politika naše države naložila ogromno breme Vzela jim je vse dohodke deloma celo lastnino hiš. Ta nasilna razlastitev je v \veljavi že skoraj 8 let. Ves ta čas mora-'jo lastniki hiš ali popolnoma ali pa skoraj popolnoma brezplačno preskrbovati S Stanovanji ostalo prebivalstvo, Izlasti tudi nameščenstvo industrijskih Iari trgovskih podjetij. Vsak nameščenec mora s svojim zaslužkom kriti vsaj svo-Oe najnujnejše življenska potrebščine. K !tem potrebščinam pa šteje tudi stanovanje. če teh potrebščin iz svojih dohodkov na more kriti, mora prej ali slej o-jTttagati. Že lastni življenski nagon gato-jrej žene v boj, da si svoj zaslužek povi iša vsaj za toliko, da krije svoje najnujnejše potrebščine. Tudi pravičnost zah-jteva, da vsak delavec, bodisi duševni ali in&nuelni zasluzi vsaj toliko, da krije Svoje življenske potrebščine. Čim' večje *lso torej te potrebščine, tem večji bi motal biti njegov zaslužek. Na drugi strani ,pa tlači spet konkurenca tudi mezde na-itaeščencev. Posledica tega je, da se gibljejo mezde pač nekoliko nad tem', kar j!je delavstvu nujrio potrebno za kritje :iijfigovjh življenskih' potrebščin, da pa jke navadno ne povzdignejo posebno vi-feoko nad to mero. če mora toraj delavec drago plačati svoje Stanovanje, bode moral temu primerno tudi več zaslužiti. Če pa dobi' stanovanje brezplačno, bode se prej ali slej tudi njegova mezda zni-Žala za tasti znesek, ki bi ga delavec si-©er potreboval za najemniffo svojega Stanovanja, če morajo torej lastniki hiš trgovskim iri industrijskim1 nameščeri-fcem! brezplačno ali 'skoraj brezplačno (dajati na razpolago 'stanovanja, tedaj plačujejo Industrijskim iri trgovskim-nameščencem! del tiste mezde, katere ti motalo sicer trgovsko in industrijsko podjetje iz lastnega plačati svojim nameščencem. Trgovska iri industrijska podjetja dobijo ina ta način nameščence za nižjo mezdo, kakor bi jo dobi-IfU če hi morali njih nameščenci plačati Stanarino v polnem1 obsegu. Naša so-teijalna politika bi bila torej skrajno {krivična iri nedosledna, ako bi no sku-jSala vsaj del tistega bremena, ki ga norijo lastniki hiš, prenesti na one, ki irna-30 dobiček od nizkih najemnin, to je na podjetnike. Ne samo doslednost soeijal-ue politike, ampak tudi pravičnost zahteva torej, da sili vlada podjetnike, ki (Imajo v. Svoji službi najemnike, da sarmi preskrbijo te svoje nameščence (na-tO«roinik®) « .potrebnimi stanovanji, !ii rie odvračajo tega bremena ria lastnike biš, ki. nimajo nobenega deleža pri podjetju, pri katerem so njih najemniki hamešče-ftti. Gospodarska ria čel a zahtevajo, da dobi lastnik hiše iz najemnino poleg vseh :-davkov iri pristojbin, s katerimi je hiša |obr«raerijeria, iri poleg vseh stroškov za ^vzdrževanje še tudi amortizacijo glavnice, ki je naložena y hiši, ter obrasto-jVanje te glavnice po meri, kakor Se vsakokrat obrestuje glavnica na denarnem itrgu. če je pa upravičena politika, ki flSroni lastniku Hiše, zahtevati tako na-Ijemriirio, potem! je brez dvoma tembolj mpravičeria politika, ki zahteva, da ro-ifipodarska podjetja Skrbijo za nastauje-jttja Svojih 'nameščencev, ki jim' p.una-(gajo pridobivati dohodke. • Drugo vprašanje pa je, ali 3e naša -looijalna politika, zlasti naša stanovanjska politika giblje v pravem tim. tern!Se pa da vsakakor dvomiti. Zanimivo pa je, da so pri večkratnih posveto-,Wjih o izdaji novega stanovanjskega zakona in1 pravilnikov k stariovnrijske-jMri zakonu pri pokrajinski upravi v {Gijutijgaui l*6l®fi-l5^ iiš zahtevati odpravo vseh1 Stanovanjskih zakonov iri tozadevnih pravilnikov, ter svobodo lastninske pravice na hišah zlasti tudi svobodo pri oddajanju hiš v najem. Pri teh posvetovanjih je bila zastopana tudi trgovina in! industrija po zastopniku Trgovske zbornice iri po zastopniku Zvezo Mufi tri j cev. Od začetka sta se zastopnik Trgovske zbornice kakor tudi zastopnik Zveze Tndustrijalcev postavila odločno proti zahtevi lastnikov hiš iri na strari najemnikov, ki so se branili proti vsakemu povišanju najemnine. Pozneje Se zastopnik Zvezo Industrijeev ni odločil rie na eno ne na drugo stran, dočim1 jo zastopnik Trgovske zbornice še vedno vztrajal v boju proti zahtevam: lastnikov hiš ter se v vrsti najemnikov boril proti vsakemu povišanju najemnine. Trgovina in industrija sta 'se torej po Svojih zastopnikih izrekla za današnjo 'stanovanjsko rmlitiko zlasti za to, da *e lastniku Hiš še rie dovoli, zahtevati najemnico, ki bi odgovarjala zgoraj navedenemu fiarodno-gospodarskemri načelu. Doslednost zahteva torej, da trgovina iri industrija tudi prevzamejo ria se tista brenicna, katera jim1 dosledno nalaga politika, katero So sami zagovarjali in priooročali. Večina trgoVskih’ iri industrijskih nodjetij je v zadnjih letih imela krasne dohodke. Ves ta časi pa. lastnik hiše iz svojega podjetja, t,n je iz svoje hiše, ni dobil 'nobenih dohodkov. Kdo se upa potem’ še zahtevati, da riaj revni lastnik hiše Sc 'dalje daje brezplačno stanovanje najemniku, da bi podjetje s krasnimi dohodki, pri katerem je nameščen njerrov najemnik, na njegove stroške dobilo tem cenejšega namcščenca. ? '1 Politične vesti. * Volitev skupščinskega predsedstva. V soboto se je vršila volitev novega predsedstva Narodne skupščine. Zmagala je radikalna lisita. Opozicija je bila tudi tokrat razcepljena, zato pa ni mogla doseči niti enega zastopnika v predsedstvu in tajništvu. Zemlljoradniki so se izjavili zoper skupno listo, klerikalci pa so sicer privolili, a pri glasovanju jih je bilo le 5 navzočih. To zopet potrjuje, da je klerikalna taktika neiskrena iri da klerikalci ria tiheml podpirajo radikale. V predsedstvo so bili izvoljeni dosedanji funkcionarji: Ljuba Jovanovič kot predsednik’, Babič in Bankovič kot podpredsednika. Tajniki Kobasica, Boj-o-vič, Sijačič iri Popovič. Sami radikali 1n Srbi. Med njimi ril ne effega Hrvata ali Slovenca. 1 * Odgoditev parlamenta? Vlada namerava: takoj po izvolitvi firiančriega odbora odgoditi skupščinske geje na iriesec dni. * Tomeljlto poznavanje češkoslovaške nctitike. Zadnja »Murska Straža« prinaša sledečo notico: »Na Češkoslovaškem1 so se vršile volitve v oblastno skupščino. Največ je dobila Hlinkova ljudska stranka. Češkoslovaški 'centralizem je doživel ogromen’ poraz. Nasi pa še čaka nanj.« Če bo naš »centralizem« doživel tak »poraz« kakor češkoslovaški, si bo g. Pašič Se dolgo zadovoljno gladil brado, g. Korošec pa bo dobil še marsakako sivo las zaradi avtonomije. Nekoliko več informi-ranosit b5 bilo želeti celo v — Gornji Radgoni. * Masarjk v Belgiji. Preziderit češkoslovaške republike Mnsaryk in zunanji minister dr. Beneš sta dospela v soboto oficielno v Bruselj. Masaryka je sprejel na kolodvoru kralj z ministri. Sprejem je bil zelo slovesen iri so se ga udeležile ogromne množice ljudstva. Iz Belgije odpotujeta češkoslovaška državnika v London. Mussolinijevi krogi so hudo ogorčeni, dr. Ma&arjrk ne obiščo tudi Rim'. * Razpadanje Nemčije. Položaj, ki so ga povzročili enostranski in nesposobni 'nemški politiki in ki ga kaže sedanje kaotično gospodarsko stanje, postaja vedno bolj opasen zajediristvo Nemčije. Spor med berlinsko centralno vlado iri saško socialistično komunistično vlado se je, poostril do skrajnosti. Zadnje vesti poročajo^ da se pomikajo proti Saški regularne cete, lu bodo skušale deželo z vseh s rani obkoliti. Na ta način' hoče centr.il- 5» K«1 i * i?i?!ka,do Prisiliti Sažko vlado' da bo reslpektirala odredbe Berlina. Med vlZT- fOSp€!c.7>8t!* da 5® bavarska vlada izdala manifest, ki proglaša neodvisnost od Berlina. Zdi se, da bodo na Bavarskeau dozorela že dolgo pripravljanj 'ocodki. Ludsadorffova a,feija je do-. spela k isti točki, odkoder rie more več nazaj. Nemčija stoji zopet enkrat tam, (kjer je stala 1. 1871. Razlika je ta, da ni več Bismarcka in ne —• ogromne francoske odškodnine. ; nnnnnnnDDma □ O □□□□□□□□□□□□ V SOBOTO, 27. OKTOBRA VSI V NARODNI DOM ria manifestacijo mariborskih podružnic Ciril-Metodove družbe! D □ Dnevna kronika. — 75-lethico življenja je slavil v nedeljo vpok. profesor g. Martin Cilenšek, ki živi sedaj na Lavi pri Celju. Znani so njegovi spisi iz rastlinstva. Večino službenih let je služboval svoj čas na ptujski gimnaziji. Se na mnoga leta! — 20 letnico delovanja Svetozarja Pri-bičoviča, znanega prvoboritelja demokratske stranke, bodo svečano proslavljali 3. in 4. nov. v Glini. Dne 4. noiv. je tam velik narodni tabor ob udeležbi zastopnikov iz cele državo iri okrog 30 poslancev. — Smrtfla kom. Na Brini pri Hrastniku je umrl v petek 62-letni gost. in čevljarski mojster g. Jože Dolinšek, ki je bil vsikdar iskren narodnjak ter 'splošno Spoštovan. Obitelji naše toplo sožalje! — Imenovanje ©krožnih zdravnikov. Za okrožne zdravnike so imenovani: Dr. Artur Hroriowsky za zdravstveno okrožje Poljčane, dr. Evgeri Jager, za zdravstveno okrožje Podčetrtek iri dr. Frari Svftina za zdravstveno okrožje St. Jurij ob južni železnici. 1 — Hrvatska iri slovenska zgodovina ria beograjskem vseučilišču. Za docenta hrvatske in slovenske zgodovine tla beograjskem' Vseučilišču je bil imenovan dr. Vilko Novak, docent zagrebška univerze. — Sprememba v trboveljskem gerent-stvu. Tz Ljutbljarie se poroča, da je radi raznih nerednOsti pokr. uprava, odstavila gerenta v Trbovljah’, bivšega komunista in sedanjega radikala Miha. Korena, ter razpustila tudi gerentski Sosvet. — »Murska Straža« preneha izhajat'? Zadnja »Murska Straža« objavlja, da bo najbrž vsled fipanoijelnih težav začasno prane Kal a izhajati. - — Nesreča s konjem. Iz Luč nanj po-šejo: Pretečeno Sredo se jo peljala ga. Žolgarjeva iz Ljubnega v Luče. Na potu se je splašil konj — ustrašil Se je koze, ki je nenadoma skočila predenj — in' prevrnil voz. Ga. Žolgarjeva si je pri pa‘dcu pretresla možgane. Prepeljali so jo nato z drugi-m' vozom' domoV. — Otvoritev telefonske centrale v Sodražici. Pri pošti Sodražica je bila dne 15. oktobra tL otvorjena telefonska 'centrala z javno govorilnico za krajevni iri medkrajevni promet. — Zdravniki in novinarji. Srbski zdravniki znajo ceniti pomeri noviristva iri novinarjev za jaVriO življenje iri so ria zadnji skupščini soglasno sklenili, da bodo vse člane Jugoslov. novinarstva in njihove družine zdravili brezplačno. Ta sklep je tem pomembnejši, ker so novinarji vzlic napornemu duševnemu de'lu slabo plačani. Mariborski novinarji so svoj-čas zaprosili naše zdravnike, da jih po možnosti vpoštevajo. Ugotoviti moramo, da niso dobili niti odgovora. — Samo Srbi so dobri državljani. Sarajevska »Srbska Riječ«, zagrizeno velikosrbski list piše v eni zadnjih številk: »Sarajevo šteje 62 tisoč prebivalcev, ko pa odbijemo vse m/uslimane ifi 98 odstotkov katolikov, potem ostane v vsem Sarajevu 'samo 10.000 dobrih državljanov, od katerih pa je os.em desetin, to ja 8000 revežev in komaj 2000 bolje situiranih.« Iz tega je jasno razvidno, da se pri nas* samo Srbi smatrajo za — dobre državljane, a od teh predvsem — dobro situirani. Zanimivo! — Zaplenj«ric igralne karte. V Sarajevu jo v nekem skladišču oblast zaplenila 600 iger igralnih kart, ker niso bile prijavljene finančni oblasti in ni bila plačana državna taksa, ki znaša 30.000 D. — Iz slovenske Amerika. V Ameriki živi od Jugoslovanov primeroma skoro največ Slovencev. Slovenci so raztreseni posebno po Uniji, največ pa jih živi v državi Ohio, kjer imajo mnogo društev in tudi več zelo premožnih članov. Težkoče pa &o jim delali nedostalni lokali za zbiranja in delovanje v društvih, zato 'so pred Sekaj leti sklenili eezid^ti .velik Narodni dom’. Pričeli so takoj * ^ njem denarja in akcija je uspela t bro, da so letos spomladi že zaxJeljn^ ja diti impozantno stavbo, ki bo to popolnoma dograjena irt doKo Stavba je veličastna iri stane vee jonov dolarjev. V njej bo prostor vsa slovenska društva v Clevelan leg tega pa se nahaja v njej tudi kr velika gledališka dvorana z hejšim odrom. Slovesna otvoritev ^ nega doma se bo vršila krog novega Dopisi. Iz Brezja. Zakaj ni zakup gozda pravilen? 1. Ker sedita v o boru dva po g. županu imenovana 0 . gg nika; sklepčnost odbora je torej P®' >gfl obč. reda — smešna. 2. Storjeni s morajo takoj vpisati v občiriski soj (§ 44. obČ. reda). To pa se^na s® ^ 30. septembra ni zgodilo. G.^žuPaI1^ ^ 'sestavil še le drugi dan iri Še 1® * ^ ga gg. odborniki podpisali. 1. ^ja trn', pa sploh ni bilo nobene obČin^.^g 3. Ni bilo pred prodajo osnovne ® ^ imovine po § 75 obe. reda po-tr6^0^ pod sovanja. 4. Prodaja se je - jfari-roko. Ko bi 's>e ista objavila v vS e0tofO borskih listih, dobila bi obei^^0tith, več. Akb si je upal ponuditi S- ^ ^ p, ki je po poklicu zidarski pol*r’ e(jen’o0 potemi bi bil isti les za lesne § gotovO več vrederi. 5. Ni bilo 76 obč. reda, ali sse naj z izkupi’ j. ijjgicfc za 15 važkih magnatov parria »J . ^ p«, ali pa naj se po'stavi za revež®’ 0bČ>1^ }^vnluir i flrla 0‘U tl izžemajo, po na svetu g. ml*'1 Ska koča. KnieH je imajo namreč r ^ de in močne ljudi, v starosti P^ hi' usmiljeno (tirajo kot berače od^h!- ^|jfc se. Več v tej zadevi bode ri«- ze. ^ posestnikov govorila komW^j- V' tičua olblast. . ^ 5 •?.. "m 3DS v 0® Nedeljski Sestanki. ^ *s' zbrali dopoldne v gostilni 9\ ^Čje va® upniki iz Veržeja, Banove garuf' na posvetovanja radi ust»ft0 organi®aCl] stojne krajevne demokratst® &oP°f0J je s sedežem v Veržeju. aadnii“ čali o razpoloženju ljudstva 1 ,ein0kra voliteV, pri katerih1 je do’b'i'a , vj]o ska stranka v Veržeju leP°, v0®'°k' sov; napredne stranke spl0 .^ijaf15.^ čeprav ima trg Veržej celo prin»*a3 samostan. Razočaranih^? »vt01!. klerikalci namesto obljnblJ«1.^ mije iz Beograda s samimi tf® pa je moč napredne ide]« J znatno utrdilo. Napredno m' . |j/fa1 obrtniki iri delavci se hoče jlef* . združiti v boju proti pogub« „bl»^e • lizmu. Po poročilu zastoprii . ^ je načelstva dr. Reisniana i* "1fl0Vjtl lo enodušrio «klen?eno u sitojno organizacijo. v A-„ ueo® zaupniki pripravili za pr’ ® vab^ n širši sestanek somišljenikov poiroi^.u gostov, na katerem bo podan« delovanju iri programu “JJanovfll » ^ strank, na kar sc vrši c zbor organizacije z vo 1 g Naši možje in fantje .*»• ^ p0tf^ jugoslovenske demokracU ' pa se je vršil sostanek z ^ ^ kratske organizacije v iv ;]fi ,,sledni M n«Jl želi, so pokazali na tem ki so kljub .splošni trga ; ^raj®' od Orehove in radgonske? fo\i, v Križevcih 60 zaupniki P°. ,jio naša stvar Sedaj mnog° . zaP® ^it volitvami, ker se z obU^% mu ljudstvu počasi ven .gjS, zlasti potom našega casw se bodo radi tega sedaj _^ na delo za širjenje^demo i ^of( Organizacija v Križevci kratkem občni zbor, da orffa»*» p Močna je tudi demokrats» . flJ. u j, delavstva v Križevskt oPj^ 0 »al^ tičnem položaju iri P _^0yil d j* krajevne organizacijo je g v man. Na posvetovanja * Ljutomera je bilo »tlenj^ nedeljo dopoldne demok ^ ko ^ Ljutomeru, katerega, se vornik tudi zas opni 0j-> stva iz Maribora ali L^1™ freba le Stanki p« SM.H W vali zmm m«* "f" »» ® t • ^ lo. Bila #«>.»*•■ riataih idej. fii (poteffl reZe /Marifjof' 23.“olcf5braT^^ »T A F&mara Mariborske vesti. llaribor, 22. oktobra 1923. ta Proslava krsta prestolonaslednika ' Mariboru. Kakor je naš Maribpr prespal že nešteto raznih dogodkov, no da * jih proslavil, tako je krst našega pro' ® tolo naslednik a proslavil na svečan na-žo y soboto popoldan so vihrale po ^stu številne zastave, zvečer pa se je pršila velika narodna manifestacija. V v ^^kopanovi ulici so se zbrali godba e ezničarskega glasben', društva »Dra-■ aresi ,a s« je C. Septembra1 rodil pririč-li«vis ^^^edtSik in bodoči kralj. Kra-5^* ^ j® debila tega dne nasled-a Hrabri' rod g slavo ©veri-v KaraidjordjevičeV je dobil ^■naT^alj a-jinnak'a, 1 svojega novega eselejra dogodka so sa HeiztiierhO tudi oficirji mariborske gar-v1 želji, 'tla S« Ajih1 veKeTift jaVno »> ***'* 86 ■** o38or »Oficirskega do-«i fin jaz ffačelnjenf, odločil prireji Sa d*ffašnji 'dan v slavo in čast na-■]g milega prestolonaslednika evečatri ^®Cerf. VeSelega Srca pozdravljamo krst itašega kralja in želimo, da bi bil ^fedniK SVojih glavnih'1 prednikov in taniš na®im1 fieosvobojenim! bratom lip y e 5tt srečnejše bodočnosti'. S to željo jf*? Pred začetkofrf tegai Slavnostnega pozivam?, da vstanete iff da erto-^kliknemo: živelo Njegovo Veli-kralj Aleksander! Živelo Njeno *0^° kraljica Marija! ŽiVelo Njo-*led°Vi fOčaUstvo presto lori a-n^v \ Peter!« — Temu’ Tnagovorri se je Sllc; ,® ^®a dvorana z burnimi »Živijo* 'oficirje občinstva se je zahvalil Wa prireditvi tako VikoITcerta g. knezoškof dr. K a r-Jtligu? *?zva^ tfavw>J5e, da Se pridružijo ^ >ve!a naša hrahra armada«, če-odzvalo oflodnšno S Men, dolgotrajnim! odobrava* anf_končert1 je nudil obilo umetni sodelovalo! so izvr- ^^1 ji"10 ,?at<>KO sijajno in! bo koncert udeležencem1 V trajnem iiia vost’. G. pukovnik Sava C.0** 0fie PnT «’ tukajšnjo artilerij šole, je povišan’ v čin filtri-avn ^mpnovart za komandanta ^titkej0 ^rioado v Ljubljani. Naše W> J* pskii,r0t,ag'aTI^na manifestacija mari-Jttoibr” pcJružnic CMD v soboto, dne 27. ^ tte v Narodnem domu obeta biti ne-:°lje ]®,v’a^n®ga in impozantnega. Na j-^0l?0 obhajali 25-letnico obstoja Mil Časii° 'n^Ce 8 ^em> 80 v ^ rcs' llloBmetP.0«?vor™o o razmerah na na-^1&U šolah in o najprimernejšem n' »m, žalostno stanje teh šol te °p?ino^ izboljšali. To je glavni i a®6Jo t Ve^k° prireditve. Da pa ne po-nQ!a^6Vna razmotrivanja dolgo-ihf^Ca Wlve<^1 enem: naša Glasbena T>e^s^. ^0ncert in" nastopijo z izbrani--1- ^°^anii gojenke Državnega ^ poc^ voc^vo'ni profe- a 2dč. 'Rnoasove. Naši aarcdqo zavedni Čehi so tej prireditvi na ljub*o preložili svojo slavlje na prihodnji dan1, samo da lahko sodelujejo pri sokolskem orkestru na večeru CMD. Naglasiti moramo, da za to prireditev; ni nobene vstopnine, tudi ne v kaki prikriti obliki potom pobiranja prostovoljnih prispevkov. Odbor se daril seveda ne bo branil, a posebej pobiral jih ne bo. Vse to pa zato, da lahko navzlic koncu meseca tudi najrevnejši pride in razmotriva zgoraj o menjena vprašanja v družabnem razgovora pri pogrnjenih mizah. Iz tega vzroka pa tudi pričakujemo, da se te prireditve res lahko 'vsakdo udeleži, ki nacijo-iralno čuti. m' Društvo »Jadran«. Nocoj ob 20. uri zvečer važna seja v prostorih »Ju go slov. Matice. Prosim gotove udeležbe. Predsednik. m Iz tajne 'seje občinskega sveta. Tajna seja minuli petek je trajala skoraj dve uri. Razpravljalo se je o neredu v mestnem' električnem1 podjetju. Očitalo se je, da župan samo rad reprezentira mesto, se vozi V kočijah pogrebnega zavoda, pri mestnih podjetjih pa se gospodari brez nadzorstva in' revizije. Zahteva uslužbencev pri mestnem1 električn". podjetju za plačilo nadur je bila odložena za prihodnjo sejo. Prošnja mestnega fizika dr. Leonharda za oomaknitev V V. činovni razred je bila odklonjena, ker še ni zadostil pogojem, zlasti pa, ker se v metih' letih šo ni priučil našemu jezik1« TrgoVcu Žnidariču se odpovedo' skladišča na Rotovškem1 trgu. Nekaterim1 prošnjam' mestnih Uslužbencev za izredno podporo se je ugrodilo. m Češkoslovaški indu&trijalci došuo v Maribor šelo v torek ponori. Kakor izve mo, so zastopniki češkoslovaških gospodarskih krogov nekoliko zaksJsriili in so dopotoval šele danes v Ljubljano. Zaradi tega je prvotni program spremenjen. — Kolikor je trenutno ziiano. pridejo češkoslovaški gostje v Maribor šele v torek’ po noči. Uro prihoda rie.zrianimlo v jutrišnji številki. Tukajšnji odbor za sprejemi! čeških' gostov je Storil razffe priprave, da bi bili gostje dostojno 'sprejeti iri da bi kratek čas, ki ga imajo ria razpolago, res smotrerio izrabili, žal, dal je prvotni vzpored vsi e d nepričakovane spremembe postal nemogoč, M Prihodnja T»riredUev un etn iškega Iriuba »Grohar«. TTrnetniški klub »Grohar« jo na svojem! zadnjem1 SestaftkV sklenil, da -priredi v soboto, dne 26. januarja: 1934 V GotizoVi dvorani »Bohemski Večer«. Kdor je bil na' pompozni »Groharjevi« prireditvi »Japonska noč«, ta bo gotovo z veseljem! obiskal tudi »Bohemski večer«. toi Hotel Kosovo. Vsako Soboto koncert. Podaljšana policijska ura Izvrstna stara in nova vina. Dnevno čevabči-či po 1 D, ražničf po f. D. m1 Bolgarski begunci v Mariboru. Danes je dospel v Maribor transport bolgarskih beguncev, ki so T>obegnili pred terorjem! sedanje bolgarske vlade na naše ozemlje. Namenjeni so v Ljutomer, kjer bodo menda dobili delo pri gradibi železnice Ljutomer-Ormož. x Knjige Slovenske Matice šo dospele. Mariborski člani naj jih' dvignejo pri poverjeniku g. R. Pleskoviču (StrosS-mayerjeva ulica 26) proti doplačilu 10 D in poštnini 1.30 D. Obenem1 se ho pobirala članarina za. leto 1923 v znesku 30 D. mil Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih' v mestnem! okolišu mariborske! 0fL14. do 21. oktobra tl.: srab ostalo 2, no vin 1 ozdraljen1 1, ostane 2; legar ostalo 1, o-zdravljen1 1: griža ostalo 8, novih 2, o-zdravljeni 4, ostane 6; škrlatinka ostalo 5, ozdravljena 2, ostane 3; davica ostalo 2, ozdravljen 1 ostane 3. m Grajska klet. Vsaki torek, četrtek in 'soboto koncert polnoštevilne godbe nar. žel. gl. društva »Drava«. Začetek ob pol 20. uri. m! Ne nasedajte »japonskemu agentu. Opozorili so nas, da se baje klati po Mariboru in okolici Uek agent, ki nabira delavce za Japonsko. Koliko je na tem resnice, ne moremo ugotoviti. Pred nekaj dnevi so je zglasil v našem uredništvu nedoletni fant, ki na s je prosil podatkov o japonskem konzulatu, češ, da pojde na Japonsko. Jasno je, da neznanemu agentu ne gre za Japonsko, temveč nabira ljudi za kake prepovedane namene ali za bogvekako afriško kolonijo. Nujno svarimo mlade in1 /stare ljudi pred »japonskim« agentom1, katerega preporočamo oblastim. Japonska n‘e potrebuje delavcev, ker ne ve kam z lastnimi liudmi. V iiaj- slabšem slučaju pa ima 'na razpolago de-settisoče Kitajcev, ki delajo za najnižjo plačo, ker so vajeni živeti tako revno, da bi vsak naš človek pod enakimi pogoji poginil. m Prijatelja tujega grozdja. Včeraj sta v Krčevini ria vrtu gospe Ane Salber-ger kradla grozdje brezposelna hlapca Matija K. iri Ivan G. Na njeno prijavo ju je policija zasledovala in Matija K. tudi resi že spravila pod ključ, dočim' Ivana G. še rii našla. m Star grešnik. Na prijavo ljubljanskega policijskega ravnateljstva, je bil aretiranj včeraj v neki gostilni v Vetrinjski ulici brezposelni hlapec Alojzij K. ter oddari sodišču. Zagovarjal se bo radi tatvine. m Izguaria Lojzka Leško ljubi tako Maribor, da se vedno zopet vrača Tudi včeraj se je zopet vrnila, policija pa jo jo zasledila iri vtaknila pod ključ. Narodno gSedatlšfc. ItEPERTOIRE: P o ml el j ek, 22. oktobra zaprto. Torek. 23. oktobra. Kralj na Betajnovi, Ab. C. ^ _ >. V V j' | Sreda, 24. oktobra zaprto. ' 'V Četrtek, 25. oktobra Zlatorog, B. Petek, 26. oktobra ob 15. uri Kralj ria Betajnovi, izv. Dijaška predstava. »*—ri—^ Kuponi. Uprava narodriega gledališka v Mariboru je uvedla zopet kupone., tj. da častniki iri podčastniki, vobče drž. nameščenci lahko dvignejo vstopnice s 40% popustom, kadar bodo na lepakih' ozriače-ni kuponi. Tozadevno legitimacije lahko dobe organizacije pri gled. upravi. Orgartizacija morejo njihovim članom izdati te izkaznice pred predstavo iri jo opremiti z žigom1 organizacije. Opozarjamo, da se jutrišnja predstava »Kralj ria Betajnovi« že vrši na kupone. »Umetniška kri«. Kot glasbena predstava ee pripravlja, opereta »Umetniška kri«, katere premijera ge vrši že konceaJ toga tedna. Posojene knjige. Lansko sezono sem' posodil riekemu gospodu Hasericleverje-v!o dramo »Jeilseits« in »Hrvatsko literaturo« od Prohaske. Kdor ima ti dve knji gi, Haj mi jih blagovoli vrniti, ker jih’ nujno rabim. — Bratina, ravnatelj dra me. i :*!! 1:1/ ■ ! . ^uliura in umetnost Verdi — Traviata. Opera v štirih dejan ji li. Po Parmovem' »Zlatorogu« je podala naša gledališčna uprava to popularno Verdijevo delo izza lanske sezone, pa v docela prenovljeni zasedbi posameznih vlog. Imela bo iz vestno ta opera za našo občinstvo še enako privlačno moč, kar je dokazal tokratni obisk ter razpoloženje obiskovalcev. Pri tej uprizoritvi smo imeli tudi priliko, natančneje spoznavati umetniško in pevsko kvaliteto opernega ansambla. Ugotoviti moramo takoj v začetku poročila, da je imela gledališka u-prava z vzprejemom novih moči v splošnem prav srečno roko, kar je predvsem pri vladajočih razmerah posebej .upoštevati. Gdč. Vladi mi rov a (v naslovni vlogi Violette) je napravila osobito v pevskem' oziru prav zadovoljiv ut is, kar se je lahko stepalo iz toplega in cesto se ponavljajočega pritrjevanja občinstva. Njen! simpatičen' glas ima potrebno moč, je obsežen, doni v vseh legah, osobito pa J ^išji legi, izenačen ter kaže lepo tehniško kulturo. Ko bi šo pri kojoraturah o-stale ustne v istem’, neizpreirionjeneni položaju, bi bilo to tonski kvaliteti le v prid in umetniški učinek sicer lepega tona bi le pridobil. Njena igra je bila v zadnjem1 aktu prav dobra in dramatsko za-mišljena. G. Knittl (kot Alfred) je igral, kakor je pač pričakovati pri njegovi uma'niški Igralski sili. Alfred je bila kreacija v pravem pomenu. Očeta Ger-monta je pel g. Govorov. Razpolaga z lepim glasovnim1 materijalom, ki se pa še se^aj^m°re upoštevati lezmaterijelriega stališča. Njegova maska pa jo bila slaba m bo treba posvetiti šminkanju več pozornosti. Gdč. Kogojeva (Flora) bo seasom! pridobila ono lahkoto v uporabi glasovnega materijala, ki je potrebria o-sobito pri Verdijevih delili; dokazuje pa. 7'e ®®daj, da bo postala vsestransko uporabljiva moč. Od g. Stagljarja (zdravnik) pričakujemo še mnogo. Nje-S°Vi glasovni materijal vzbuja pozornost; V igri je podal simpatično sliko zdravni« ka. G. U r v a 1 e k a (Gaston) želimo pravi kmalu spoznavati v večji vlogi. Je rutw nirana moč. Ostale manjše vloge so bili zastopane po gdč. Petkovi. Luibejavi ter! gg. Skrbinšku in' Zehrerju. Zbor, moški kakor ženski je bil na mestu. Tukaj feo' zastopane nekatere nove moči, ki kaiejof že sedaj uporabljivost, osobito v pev* »kem oziru. Sklep 3. dejanja a celokup* n im ansamblom, se je izvršil 6 primeiN nim1 oduševljenjem ter je dosegel lep bm lotni uspeh. Režija iri muzikalni del st* bila vestno pripravljena po g. oparfieni ravnatelju Mitroviču. Njemu gre posetn 110 priznanje zn zelo otežkočeno početuoj pripravljaluo delo, kakor tudi za um«U niški uspeli, ki ga more zabeležiti tal predstava, H. D. i x Mariborski gledališki lisi I. letaik,' Izdajala Uprava gledališča, urejal dr. P« Strmšek. Če h očesno, da gledališče uspe** va, se mora, vez med »jim ia občinstvoni poglobiti. Zanimanje iri rasnimevanja tM gledališko umetnost, ki predstavlja vieok vrh človeškega ustvarjanja, tal’ prirojeni in! ob1 sebi umevni dar narave, tetriveo sloni na solidni spoznavni podlagi. Gleda« liško uprave skušajo ta rianieri! doseči tcaf razrte načine. Poleg gledališkega Tiaffcal, Id obsega imena nastopajočih oseb, izdajajo periodične publikacije, časopisje ali delal revije, kjer se obravnavajo v člankih1, pfl tudi temeljitejših1 študijah’ gledaliSJral vprašanja. Brez dvoma imajo take ob« jave, ki so ponekod še razkošno oprem-ljerie, svoj pomeri, posebno za tistega, M jih kupi in bere. V naših razmerah1 pa' ja' prikladnejša in uspešnejša pot, ki jo hodf Mariborski gledališki! list. Za' Vsako Bo« vo predstavo je izšla posebna številk«,, kjer so na prvi strani riavederie delujoča osebe, Ha ostarib 2 do 3 straneh pa ifilor« mativni članek' s dotičnim pisateljem! Irt njegovem delu. Ne učeri, Bi« predolg! kajti dariašriji svet ne mara dolgih’ riS* prav, temveč ravno prav, da ga pred začetkom1 igre iri med dejaifji1, So po&di na svojem! mestu1, prebereš. Dejanja Bel! bas Vrši pred Teboj, zanimanje je svteže, Item’ si: ustvarjaš ali išče# sodbe; zato Ti | % dobro došlo, če zveš. kaj kdo drug ti igri iri pisatelju sodi. To je praivi1 pštKo« loški trerilitek, ki ga je treba Izkoristiti. Zato pravim, da je izdaja Marlh. gledal lista' V tej obliki posrečena ideja. UnSev!« no, da prispevki niso vsi Ha isti vižfrffij* člankarje je bilo treba V naglici poii&MA ti, članke hitro riapisati. Vendar pot prava iff riiarSiKnka lepa Študij« tfiči teli 33 številkah1. Žal, da mora- gledaliSlčil list s isvojima 2 D tudi prispevat! K glt-' dališki blagajni. Toda razumieriio upravd 111 ne zabavi jaifio. • D', i Soort • 1SSK Maribor: Dijaški četj podolic. šole, Maribor 2:1 (1:1). Prija. teljska tekmase je zaključila z navede« nim uspehom. Maribor je nastopil brea Skrabarja in Šela, V dijaški četi iM ja odlikoval vratar, srednji napadalec iK srednji krilec; sicer se pa pri moštvu po« zna stare igralce, ki pa še nimajo prava skupne igre. Pa tudi Maribor ni pokazal Tavno kaj posebnega; sploh priporočamo igralcem, da drže bolje svoja tneflfta, k si) zlasti velja za krilsko vrsto. >j Objave. § Zabavni večer policijskih nSo86eB< cev. Kakor že objavljeno prirode v to« kajšnji Gotzovi dvorani dne 3. nov1. tL tukajšnji policijski uslužbenci, pod po« kroviteljstvom' nadsVetriika g. Vek. Ker« ševana zabavni večer '9 koncerten* M plesom. Začetek točno ob 30. uri. Vstop* nina 10 D za osebo. Toaleta promeHadfita, Vsa draga društva se vljudno HaproSajo, da se ria to prireditev ozirajo, kar je S»« merijeri čisti dobiček v društveni pod« porni sklad. § Redni občni zbor Slov. pavKkeea: društva v Ptuju se vrši v /soboto dna 27« oktobra 1923 ob 20. nri v! NarodflenJ da« mu v Ptuju. • ! v ■ I - Gospodarstvo. g Dobava decimalniH tehtnic. Pri W« pravi državnih moriopolov V Beograda se bo vršila dne 6. Hov. tl. ofertalifia lici« tacija glede dobave 50 decimalnih tebt« nic. Predmetni oglas z Hatatfčnejfiimi po« datki je v pisarni trgovske iri obrtniška zbornice v Ljubijfirii interegenioffl 68 vpogled- r S. ajovembra tL ofertalna licitacija za iioKavo 300 tisoč kg ovsa. Dne 14 novem'-Kjbra tee vrši pri komandi Dravsko divizi->je- licitacija za dolbavo 9!>0 tisoč kg ovsa, [®a garnizije Maribor, Celje irt Ljubljana. li!Natančne,jši pogojii so razvidni pri komandi vojnega okru#a v Mariboru, Dravska vojašnica, &oba Št. 17. ' vi: . i v,Študijska knjižneca." j|Jj. II. izkaz prispevkov in’ daril. ir Odkar je bil objavljen prvi izkaz darovalcev za »Študijsko knjižnico v Ma-!-triboru«, je prejela uprava še nastopne darove: I* a) V denarju: 2000 Dirt. L Hrvatska i^štedionnca, 104)0 Din. Zadružna gospodar-i I iska banka, 20 Din,. Ing. Dotkowski (Ma-i,ribor)j i b) za vezivo knjig je 'darovala vele-[‘trgoviria z usnjenij Armin Ellingcr dve 'primer.ni koži; c) knjigo so darovali: bogoslovni procesor dr. Kovačič (poleg neštovilnih prej-i šnjili darov v knjigah) 48 zvezkov lepo-i.isiovine smeri; bogoislov. profesor Zidanšek [423 zvezkov cerkveno-zgodovi riške smeri: [baron GodelrLannoy 165 del fMozoske in' ^naravoslovno vsebine in' 29 zemljepisnih ^kart; general Lcsič 5 izvodov zgodo viiri-f «ke.?a dela; gimnazij ec iVrščaj neko ita- lijansko knjigo; žuipnik Gorišek v. Gornji' Ponikvi 3 knjigo; revidont Malgaj (Rače) 40 zvezkov leposlovno smeri; mestni uradnik Kramberger nabožno delo iz XV. stoletja; hčerka pokbjnega nadučitelja Hrena iz Gornjegagrada delo u-mestnozgodovinsko vsebine; župnik Pajnič pri Sv. Urbanu 4 nabožne knjige iz XVIII. stoletja; kaplan Lužar pri Sv. Urbanu leposlovno delo; "posestnik Jelenik •v, Viintaro.vskeml vrhu 4 zvezke nabožne vsebine; prof. Lueien Tesnicre francosko delo; župnik Preskar pri Sv. Martinu 4 dela različne smeri, nadučitelj Šetina v Prcvorjah pri Pilštanju 10 različnih nabožnih knjig, ki jih jo dobil od okoliških prebivalcev; župnik Karl ek v Zrečah zvezke literarno-zgodovinske smeri; Cirilova ti skarna 17 starih nabožnih-del in 10 kg. ovojnega papirja. Število knjig; so je povišalo od 29. julija t. 1. v.a 730 podarjenih zvezkov in 56'j dolžnostnih izvodov, torej v približno 3 mesecih za .786 zvezkov iil 29 zemljevidov. Kuratorij »Študijske knjižnice« izreka tudi temi potom) n'aj iskrenejšo zahvalo darovalcem denarnih prispevkov in' darovalcem! knjig, med katerimi je bilo mnogo za literarnega zgodovinarja dragocenih del. Proslimo, da prijatelji naše kulture tudi v bodoče ne odrečejo svoje naklonjenosti in podpore ter n n prepotrebnemu zavodu na 'severu Slovenije. Na daljno darove Sprejema vodstvo Študijske knjižnico (Slomškov trg 17). Pernica, baržunast črn kostim in stara ura na proda;. Dravska ulica 10, vrata 16. 2342 100 Din. mesečnih obresti 5'd v):' i i t. [i rSi m (Dalje), TRETJI DEL'. Skupaj y. Ejubu. .<.? : (Vi Ejirira, 4. novembra. So mi r-ckli —<-ln dva dni ’Pi/ f živel y, vročičnem1 čakanju. , »Danjos -zvečer,« je pravila Eadidža ‘•■'(stara zamorka, ki naju jo spremljala 1‘žer-v Solnnu’ iw tvegala lastno življenje Ifjz.ljufrezni ^ ob naša vrata iri ircsc m ^ *g °kvLw» »i* Srdit**' aa*-AS i Pestri Briff#1^ & 2 v. > V. ‘ /1 iJraga sestrica, ' T| bil sem nehvaležen' iH * » ’ Beia tako dolgo odgovanaLe)B. ^ «„,;1 m to Ti radjerj ^ ^ mi prih'-) arzenal Habitih pušk. gedi' turškega stanovanja; dobrem’, prijetnem' offrijii- ^ pri Mala Azijada, kako tof Loti Svoji žalil, praviš, in kar se.m; pisal, Sem res slim' še danes. (Dati0 <£. r -.iMaosatsd mm*