PoStnTria pračana v eftfovTrt!
um
Leto !!. (IX.), štev. 233
Maribor, petek 12, oktobra 1928
58SESaHHBSW!ffiE3B5
»JUTRA«
Izhaja razna nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št. 1f.409 Velja mesečno, prejoman Vupravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Teiefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St.*
gradbena katastrofa ? Pragi
NOCOJ OPOLNOČI SE JE PORUŠILA V PRAGI ŠE ENA ŠTIRINADSTROPNA NOVA HIŠA. — STRAŠ NO RAZBURJENJE V MESTU. — NESOLIDNOST NOVIH ZGRADB. — POGREB ŽRTEV NA PORlCU BO V NEDELJO DOPOLDNE NA STRO ŠKE MESTNE OBČINE.
PRAGA, 12. oktobra. Kakor vse kaže, stavbenih katastrof v Pragi še ne bo konec. Ni se še poleglo razbur-* jenje radi strahovite gradbene katastrofe na Ponču, kjer se je porušila nova sedemnadstropna hiša in že ja sledila nova gradbena katastrofa, ki pa čisto po naključju ni zahtevala človeških žrtev.
Nocoj, ravno okrog polnoči, se je namreč porušila neka nova stavba v predmestja Llbnu. V bližini strojnih tovarn »Praha« poleg kolodvora sta bili pred dnevi dograjeni dve novi štirinadstropni hiši. Temelji so bili iz betona, gornji deli stavb pa so bili zidani iz opeke.
Kmalu po polnoči je nenadoma nastalo strahovito ropotanje in pokanja, kakor da bi razsajal potres. Prebivalci so večinoma zbežali na ulico, kjer so na veliko začudenje zapazili, da se je ena od oboli novih Isiš porušila. Pritlični prostori so bi‘i že zasedeni in je le golemu slučaju pripisati, da ni bšlo človeških Žrtev.
Opolnoči je namreč ravno prišel mi mo nočni čuvaj za zaklepanje vrat. Na svojo grozo je zapazil, da se je začela str* a močno nagibati. Pričel je takoj klicati na pomoč ter s kamenjem razbil vse šipe na oknih pritličnih stanovanj, da je tako zbudil stranke in jih opozoril na neizogibno pretečo nevarnost in katastrofo. Stranke so res v največji naglici še pravočasno zapustile svoja bivališča In zbežale na ulico. Kmalu nato je sledila katastrofa in se je hiša med. strašnim grmenjem in prasketanjem porušila do tal. Iz razvalin štrli le tramovje. Od drobcev kamenja je bilo nekaj oseb lažje ranjenih, dočim vsaj po dosedanjih ugotovitvah nikogar ne pogrešajo.
Tudi druga nova stavba se že nevarno nagiba in je pričakovati, da se vsak hip poruši. Gre zopet za preslab gradbeni materija!. Po vsem mestu vlada vedno večje razburjenje in ogor čenje nad skrajno malomarnostjo in lahkomiselnostjo gradbenikov.
PRAGA, 12. oktobra. Reševalna dela na razvalinah poslopja na Pori-ču, ki se je podrlo, se nadaljujejo. Po mnenju strkovnjakov pa bo trajalo odstranjevanje ruševin še najmanj teden dni. V četrtek popoldne so potegnili izpod razvalin nekega delavca, ki je bil še pri življenju, a je potem že med prevozom v bolnico podlegel težkim poškodbam. Dosedaj so našli že 31 trupel, celotno število pa bo gotovo še znatno večje. Precej nade, da bo morda le še mogoče rešiti več zakopanih delavcev sigurne smrti, je vzbudila izjava junaškega delavca Krala, da je iz neke odprtine, do katere je prišel po 15 metrov globokem rovu, izkopanem iz ceste, jasno slišal 12 udarcev. Takoj so bila ustavljena reševalna dela na vseh ostalih krajih in je bila vsa pomoč osredotočena na to točko. Toda zaman. Nada se je izkazala kot neupravičena. Kral se je najbrže prevaril in zamenjal dozdevne udarce z odmevi korakov delavcev. zaposlenih na razvalinah. Raz-
Iburjenje nad lahkomiselnostjo stav-| benikov je vedno večje in to tembolj, j ker je sedaj nppobitno dokazano, da ! se je uporabljal tudi preslab gradbeni ! materijah Sočutje s svojci žrtev je I splošno. Prirejanih je že več javnih l in privatnih zbirk. Predsednik Masa-• ryk je poklonil v ta namen 150.00 Kč. | PRAGA, 12. oktobra. Katastrofa na ■ Ponču zavzema vedno večje dimen-: zije. Reševalna dela so silno težavna j in izgubljena je tudi že zadnja nada,
| da bi našli pod ruševinami še koga j živega. Dosedaj pogrešajo še 20 de-! lavcev. Računa se, da znaša skupno število mrtvih 50. Tudi stanje ranjencev v bolnicah je vse prej kot razveseljivo.^ Že štirje so podlegli poškodbam. Tekom letošnje gradbene sezone se je porušilo v Pragi nič manj kot 7 novih hiš. V parlamentu se pričakuje zelo viharne debate. Skoro vsi klubi so že vložili ostre interpelacije in zahtevajo takojšnje sklicanje zbornice. Senatu je bil že včeraj predložen zakonski načrt, ki naj bi preprečil slične katastrofe. Praska občina pa je že sama odredila komisijonalni ogled vseh novih zgradb, ki so bile zgrajene v zadnjih 10. letih. Kjer bodo ugotovljeni kakšni nedostatki, bodo hiše takoj izpraznjene in se ne bodo smele uporabljati toliko časa, dokler ne bodo nedostatki odpravljeni in odstranjena vsaka nevarnost.
Trupla žrtev gradbene katastrofe na Pofiču so razstavljena v centralni mrtvašnici v svrho identifikacije. Pogreb se bo vršil v nedeljo dopoldne na stroške praške mestne občine in je pričakovati velikansko udeležbo ljudstva.
U pričakovanju „Zeppelina‘’ v Rmerik?
MADRID, 12. oktobra .Ob 10.30 zvečer so španske radio-postaje zaman skušale priti v zvezo z zrakoplovom »Graf Zeppelin«, ki je na potu v Ameriko.
BARCELONA, 12. oktobra. »Graf Zeppelin«,se je moral pri poletu nad mestom boriti s hudimi nasprotnimi viharji. Njegova hitrost je znašala 80 km na uro.
NEW-YORK, 12. oktobra. Ameriški zrakoplov »Los Angelos« je prispel včeraj z vso posadko v Lakehurst, da se udeleži sprejema Zepp«Jina, ki ga pričakujejo za soboto opoldne ali najkasneje soboto zvečer.
Težka železniška nesreča v Srbiji.
Na novi ozkotirni prosi Obrenovac— Užice, ki je bila šele nedavno tega otvor jena, sc je pripetila včeraj težka železniška nesreča. Na postaji Vlajkovac je trčil vlak, ki je prišel z veliko zamudo iz Valjeva, s potniškim vlakom iz Beograda. Udarec je bil tako močen, da sta bili uničeni obe lokomotivi, 8 vagonov pa razbitih. Sprevodnik Dragomir Jankovič je obležal takoj mrtev, 12 potnikov pa je bilo težko ranjenih. Zanimivo je, da vozijo vlaki na tej novi progi stalno z večurnimi zamudami, kar pač najlepše j dokazuje, kakšen red vlada na srbijan-i skih železnicah. —
nared na sku^iiina
DANAŠNJA SEJA JE BILA PREDVSEM FORMALNEGA ZNAČAJA.
BEOGRAD, 12. oktobra. Današnja seja okrnjene narodne skupščine je potekla brez vsakega zanimanja poslancev in je trajala od 10.45 do 13. ure. Zemljoradniki so v opoziciji, radikali in demokrati pa sprejmejo brez vsakega ugovora vse vladne predloge. Že po prečitanju zapisnika je prišlo do ostrega prereRanja z zemljoradniki, ki so kritizirali odgoditev sej kljub sklepu narodne skupščine, da mora agrarni minister v treh dneh predložiti agrarni zakon. Od tedaj je potekel že mesec dni, zakona pa še vedno ni. Poslanec Kokanovič je protestiral proti zavlačevanju dela v narodni skupščini, kakor tudi proti temu, da dr. Korošec sploh ne odgovarja na interpelacije.
Dr. marinkouič na povratku v Beograd
BEOGRAD. 12. oktobra. Iz Pariza je došlo poročilo, da je zunanji minister dr. Marinkovič daees dopoldne odpotoval zopet v Beograd.
Nettunske konvencije odposlane u Rim
BEOGRAD, 12. oktobra. Danes so bile s posebnim kurirjem odposlane ratifikacijske listine nettunskih in beograjskih konvencij v Rim, kjer bo še ta teden izvršena zamenjava.
Kralj pride u Zagreb
ZAGREB, 12. oktobra. Današnji beograjski in tudi nekateri tukajšnji listi so priobčili vest, da namerava kralj- 1. ali 17. decembra posetiti Zagreb.
Noua taksa na kino-vstop-nice
BEOGRAD, 12. oktobra. Za jutri je sklicana seja finančnega odbora narodne skupščine. Med drugim je na dnevnem redu tudi vprašanje takse na kino-vstop-nice, ki bo najbrže zopet povišana.
‘Izgon žurnalista Horana iz Pariza
PARIZ, 12. oktobra. Koresponuent He-arstovega časopisnega koncerna, novinar Moran, ki je prišei na dosedaj nepojasnjen način v posest tajne francosko* angleške- pomorske pogodbe in ga je francoska vlada radi objave pogodbe izgnala iz Pariza, je nocoj pobegnil v Bruselj, odkoder namerava s prvim parnikom odpotovati v Ameriko. Postopanje francoske vlade smatra za kršitev mednarodne novinarske svobode.
ileielo
(Tlunlcijsko skladišče v zrak
MILAN, 12. oktobra. V Castagnolu pri Trevisu je prišlo pri razkladanju velikih municijskih zalog do silne eksplozije, ki so jo slišali 30 km daleč. Municijska delavnica je bila popolnoma porušena in tvori le še kup razvalin. Kosi železja so razmetani v okrožju pol kilometra. Izpod ruševin so potegnili dosedaj 6 nrtvih in 4 ranjene. Med žrtvami je tudi ravnatelj municijskega skladišča, neki ariilje-rijski ooročnik. •
Nato so bili prečitani razni predlogi in poročila. Med drugim so predložene v ratifikacijo sledeče v zadnjem času sklenjene trgovinske pogodbe: z Albanijo, Egiptom, Estonsko in Le-tonsko.
Verifikacijski odbor je poročal o nekaterih izpremembah v mandatih, proti čemur je poslanec Voja Lazič odločno protestiral, češ da verifikacijski odbor sploh ni imel nobene seje in da je celo poročilo odbora kratko-malo potvorjeno.
Seja je bila zaključena ob 13. uri. Prihodnja se bo vršila 17. t. m. in so na dnevnem redu: Zakon o menicah in čekih, zakon o državnih pravdnikili, odvetniški zakon ter begluška uredba.
Byrdova ekspedicija na lužni tečaj
NEW-YORK. 12. oktobra. Ricard Byrd ki je lani preletel z letalom Severni tečaj, je odpotoval včeraj z ladjo »Calar-sen«, ki se uporablja za lov na kite, iz Los Angelosa v Novo Zelandijo, odkoder namerava potem z dvema drugima polarnima ladjama prodirati proti Južnemu tečaju. Njegova ekspedicija šteje S2 oseb in ima s seboj tri leta1;,. f-u!a bo 1,250000 c!o:aijev. Ekspedicija se bo vinila šele 1. 1930.
Skrivnosten umor v Toulonu
PARIZ, 12 oktobra. Pred nekaj dnevi so našli znanega slikarja Latila iz ugledne rodbine v Toulonu v njegovem stanovanju mrtvega. Truplo je bilo popolnoma golo in v' skrčeni legi pod mizo. Več komadov pohištva v sobi je bilo razbitih. Po prvem rezultatu preiskave se je zdelo, da je bi! Lati! zastrupljen z močno dozo kokaina. Sedaj pa so dognali, da je bila usodnega dne pri Latilu na obisku 261etna princezinja Marija Galian, ki je od tedaj izginila brez sledu. Sumi se, da ga je najbrže ona umorila.
Kraljev dar maršalu Franchet d’Espe-rayu.
Bivši vrhovni komandant zavezniških čet na solunski fronti, francoski maršal in naš vojvoda Franchet d’ Esperay, ki se je udeležil velikih proslav povodom lOletnice prebitja solunske fronte, je prejel od našega kralja v dar popolno uniformo z vsemi znaki našega vojvode. Ta nepričakovani dar izvira od tega, ker ima maršal Franchet že najvišje naše vojno odlikovanje in torej manjšega ne more več dobiti. —
Trpinčenje živali.
Lastnik voza za odvažanje pošte nas naproša, da k gorenji notici v našem ii-stu dostavimo, da je konj padel vsled tega, ker se je spodrsnil in ne vsled onemoglosti in sestradanosti. Tudi mnenje živinozdravnika, da ni konj za nobeno delo, ker je sestradan, ni merodajno, ker je konj sam vstal ter v trapu peljal naprej poštni voz. Če bi bil konj onemogel, bi vendar ne mogel voziti naprej.
Aretirali so v Mariboru nekega trgovskega uslužbea ca 1z Zagreba, ki je ukradel 5000 Din. Iskala ga je zagrebška policija in ko je telefonično obvestila mariborsko, so u-beglega tatu tu že prijeli. Od ukradene vsote ie imel še 300 Dia
Kariiera vojnega zlobna
KAKO SO SE ČASTNIKI SPREJEMAL! V NAŠO VOJSKO?
KOČ. — KAJ SE MORA RAZKRITI?
SLUČAJ 01
Ob sprejemanju bivšib avstro-ogrskih častnikov v našo vojsko so se dogajale čudne stvari, o katerih je dovolj prič. Mnogi častniki, ki so požrtvovalno vršili težko službo v poprevratni dobi ter iz lastne inicijative storili mnogo dobrega domovini, so čakali na sprejem dolge mesece, ko so bili sprejeti že drugi, ki se v službo ob prevratu sploh niso javili. Nesprejeti oficirji so za težko in odgovorno -s!"'.bo dobivali od pokrajinske vlade plačo v kronah, sprejeti so pa 'dobivali veliko večjo plačo v dinarjih. Prvi so imeli tudi škodo pri činovni stopnji. Povrh in pri mnogih najhujša je bila eksistenčna negotovost. Čudnega prevzemanja nj znal nihče razložiti. Vojaške oblasti so pi sale in pisale, pošiljale so seznam za seznamom, iz katerih je bilo razvidno, kdo bi se moral po vsej pravici prevzeti, a vse je bilo zaman.
Ko je bilo prevzemanje končno dovršeno, je prišlo pa drugo. Večje število zaslužnih častnikov so upokojili tik pred uvedbo novega vojnega zakona. Nihče ni mogel razumeti, zakaj in kako se to godi, ko je -bilo najširši javnosti znano, da so upokojeni častniki nacijonalno in stro' kovno najboljši, ne samo čisti, temveč celo vzorni. Tako so bili upokojeni nenadoma za severno mejo države zelo zaslužni podpolkovnik Škabar, Uzorinac, Dereani in še mnogi drugi.
Zakaj gre ta, zakaj oni? Zakaj ostane ta, zakaj se prevede na novi zakon ta, zakaj ne oni? Same uganke brez konca in kraja. Tam, kjer soodločali, sc niso bri gali za nobeno mnenje; ne za javno, ne za posredovanje oblasti, ne za ocene ne" Posrednih poveljnikov — sploh za nič. To so bile velike napake in krivice.
Sedaj po desetih letih se je odkrila vsaj ena tajnost. — Imamo namreč dokaz, da se v pisarni, ki je odločala o usodi častnikov, tudi za mnenje svojih zaslužnih rojakov niso brigali, da niso vprašali za mnenje ne pravih nacijonal-nih revclucijonarjev in ne srbskega ljud-
stva, ki je v dobi okupacije tudi spoznalo
dovolj predstavnikov avstrijske armade. Lani ob desetlcbrci upora v Toplicah,
ki je bil krvavo udušen od avstrijskih,
bolgarskih in nemških okupacijskih čet, so prišla v beograjske liste neka pisma nekdanjih voditeljev upora. Tako tudi pismo vojvode Ičoste Vojinoviča avstrij skemu orožniškemu kapetanu Milanu Gercču. Ta oficir je vodi! takozvano ka" zensko ekspedicijo po vaseh okrog Ko-paonika.‘Tu so streljali v goloroko množico, požigali so hiše, plenili živino itd.
Pismo Kostc Vojinoviča je bral tudi poveljnik celokupnega orožništva gene" ral Tomič. — Geroč? — Geroč? — To ime mu je bilo znano. Kdo je to? — To
je vendar podpolkovnik Milan Geroč, po
močnik komandanta žandannerije v Beo gradu! — Seveda je — prej kot kapetan na čelu ekspedicije v Kopaoniku, sedaj kot podpolkovnik na čelu žandannerije v Beogradu. Res, čudna karijera.
Ker je bila vsaka pomota v osebi izključena, so Geroča upokojili in vtaknili v preiskavo. S preiskavo je začelo vojaško sodišče. Zaslišalo je mnogo prič iz kopaoniškega okraja. Vse priče imajo nekdanjega orožniškega kapetana v strašnem spominu. Pripovedujejo, da je njegova četa morila, plenila in požigala. Naštevajo grozne podrobnosti, kako so bile umorjene tudi' žene z dojenčki v na" ročju, kako se je od ljudi z barbarskim mučenjem izsiljevalo priznanje o skritem orožju, kako so Geročevi vojaki nekemu kmetu razbeljeno puškino cev vtaknili v uho, ker ni hotel povedati, kje ima denar in podobna zverinstva.
Geroča; ki je pred vojaškim sodiščem vse tajil, so privedli te dni pred sodišče prve stopnje v Kruševac, ker spadajo pod to območje vsi kraji, v katerih je služboval I. 1917. Ko je ljudstvo zvedelo, da pripeljajo Geroča, so množice iz mnogih vasi začele oblegati sodnijo. Po poročilu »Politike« so mnogi ljudje še pred sodnijskim poslopjem očitali Geroču v obraz najhujše zločine, »Vreme« je pa poročalo, da niso nikogar pustili blizu. Geroč je baje izjavil, da še nikdar ni bil v Kraševcu in da ne ve, kako se je nabralo proti njemu toliko obtožb, ko je vedno vršil le višje zapovedi ter v dokaz mirne vesti tudi vstopil v SMS vojsko.
Njegov zagovornik, beograjski odvetnik, Dobra Minic, je pa naglasil, da ne more nositi odgovornosti in posledic za vse to, kar so ukazali višji' in da ima že ves razbremenilni materija! pripravljen za razpravo.
Zanimanje za to razpravo je velikansko. Najprej pri prebivalstvu, potem pa pri juristih. Prebivalstvo je prepričano, da ga mora zadeti najtežja kazen — smrt. Ko so ga privedli v Kruševac, so se že culi klici; »Dajte ga nam, da mu mi sodimo!« — Juriste zanima, kako se bo obravnavalo vprašanje vojnih zločinov: Kaj je Geroč sam zagrešil, v čem je sokriv in kaj je izvrševal na povelje drugih.
Ob Vsakem izidu razprave se mora rešiti in izkazati tudi to-le: Tudi drugod se pa dolga leta skrivajo razni zločinci, skrivajo se pa pod tujimi imeni in ne na vodilnih mestih vojske in žandarmerije. Kdo je kriv, da imamo mi to gorostasno posebnost? In pesebe! še, kdo je kriv, da imamo poleg vseh krivic, bi so se zgodile tolikim najboljšim častnikom.
wytHawawaKtraa
* V
Izpretnembe na mariborskih srednjih šolah,
Listi so se že večkrat pritoževali o preurejanju šolstva po pričetku šolskega leta. Da je to velika škoda za urejen pouk in prava sramota za šolsko administracijo, o tem ne more biti dvoma. V zadnjih dneh je s temi izpremembami prizadet tudi Maribor. Na gimnazijo je prišel iz Murske Sobote prof. G. šilih, iz ženskega učiteljišča je na moško prestavljen dr. Zgeč, iz moškega na žensko prof. Fink. Včeraj pa so prinesli časopisi vest, da je prestavljen z učiteljišča v Kastvu na gimnazijo v Mariboru me-ščanskošolski učitelj g. Rudolf Saršon. 1 Ne-le, da na gimnaziji sedaj ne primanjkuje nobene moči, saj nimajo ta-mošnji učitelji skoraj nikakih nadur, ni tega predlagalo niti ravnateljstvo niti prosvetna uprava; mimo potrebe, brez predloga je na bogve čegavo intervencijo prestavljen meščansko-šolski učitelj na našo gimnazijo. Dosedaj so dobivali naslove profesorjev le vadniški učitelji na učiteljiščih, s tem pa je prvikrat, da pride učitelj brez visokošolske izobrazbe na gimnazijo za rednega profesorja. Tako je pač znamenje časa, znak naših prilik; povsod drugod, najbcfj pa v sosednjih nemških deželah dviga io kulturo.
storijo vse za šolstvo, pri nas pa potiska" jo stare, ugledne in docela urejene šolske zavode na nižji nivo.’ Tu ne gre za osebo novo imenovane učne moči, gre za načelo: naše srednje šole in zlasti gimnazije se ne bodo mogle dvigniti niti ohraniti' na dosedanji stopinji, ako bodo za učitelje postavljene učne moči, ki so v Avstriji bile le vadniški učitelji na učiteljiščih, ki se niso na višjih šolah privadile znanstvenih metod, pa naj so osebno še tako marljive in sposobne. Kar nas pa čudi tembolj, je to, da se je v dobi »slovenske vlade« pričelo z demontiranjem srednjega šolstva in pričelo z zavodom, ki je našim vladujočim prav blizu, z mariborsko gimnazijo. —
Novi samoupravni posli mariborske občine.
S 1. novembrom stopi v veljavo na-redba velikega župana mariborske oblasti, s katero se vrnejo mariborski mestni! občini oni posli politične uprave I. stopnje, katere ji je odvzela svoječasno deželna vlada za Slovenijo in se nanašajo na državljanstvo, stanovske matice in sklepanje zakonov, ljudsko štetje, volitve v zakonodajna zastopstva, socialno zavarovanje delavcev in nameščencev, vodno nravo in bogočastje.
Uradno preklicani
so sklepi okrajnega sodišča v Mariboru: Popolnoma radi umobolnosti: Ivan Lešnik, posestnik v Vrhovem dolu; po-pestnica Marija Jauk, rojena Male, stanujoča v Pekrah št. 16. Radi zapravljivosti in pijančevanja so omejeno prekli-1 cani: Marija Grabar, posestnica pri Sv. Martinu pri Vurbergu; Josip Kek, posestnik na Pobrežju in Jožef Kreitner, stanujoč v Dogošah. —
Ogled stanovanjske kolonije.
K zgradbam stanovanjske kolonije, katerih izvršitev se bliža koncu, prihaja dnevno nebroj ljudstva, ki si jih želi ogledati ne le od zunaj, temveč tudi od znotraj. Vstop v nedovršena poslopja pa je jako nevaren ,osobito, ker manjkajo v istih stopnice, ročaji itd., vsled česar se lahko pripeti kaka nesreča. Večkrat pa poškodujejo obiskovalci tudi vogale zidovja, vrata, okna itd. Sočasno pa se moti s tem delavce pri delu. Iz navedenih razlogov opozarja mestni magistrat, da je ogled kolonije brez utemeljenih vzrokov dovoljen samo ob sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne, in sicer le z dovoljenjem gradbenega vodstva, ki se nahaja na Betnavski cesti št. 37. — Tujini osebam je notranji ogled hišic sploh prepovedan.
Muzejsko društvo v Mariboru obvešča sVoje člane, da se bo vršil izredni občni zbor v nedeljo 1-1. oktobra ob 10. dop. v prostorih Študijske knjižnice. Na dnevnem redu je poročilo odbornikov, imenovanje častnih članov, udnina za !. 1929 in slučajnosti. —
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Petek, 12. oktobra. Zaprto.
Sobota, 13. oktobra ob 20. uri »GejŠa* ab. C. Premijera.
Nedelja, 14. oktobra ob 20. uri »Gejša«,
Celjska gledališka sezona se otvori z
dvema gostovanjema mariborske drame: V torek 16. oktobra z moderno komedijo Ludviga Fulde »Ognjenik«, na-daljni teden pa z Zolajevo dramo »Tereza Raquin«.
Avtomobilska vožnja po Vetrinjski ulici.
Iz prometnih ozirov se prepoveduje vožnja z avtomobili po Vetrinjski ulici od Glavnega trga v smeri proti Grajskemu trgu. Uporabljanje Vetrinjske ulice po avtomobilih je dovoljeno le v smeri Grmski trg—Glavni trg. Promet v nasprotni smeri je dovoljen v tej ulici samo za kmečka vezija. Avtomobili, vozeči z Glavnega trga proti Grajskemu trgu, o-ziroma Aleksandrovi cesti imajo breziz-jemno uporabljati Tattenbachovo in Kopališko ulico, oziroma paralelne ulice nižje Kopališke ulice. —
Sreča oblaslnega predsednika v nesreči.
Koncem preteklega meseca se je vozil oblastni predsednik g. dr. Leskovar z več gosti z avtom po Zgornji Savinjski dolini. Med Solčavo in Ljubnom je pri nekem ovinku oziroma izogibališču, kjer je že stal neznan avto, doživel neprijeten incident. Cim je njegov avto zdirjal mimo, se je nenadoma znašel z vsemi svojimi potniki v jarku. K sreči razen strahu
ni bilo nič hujšega, ostala pa je skrb za
poškodovani avto, ki je bil last oblastnega odbora. Ako je bila vožnja privatna, bo stvar vsekakor že malo bolj sitna. Gre torej za vprašanje, kdo naj plača sedaj stroške za popravilo avtomobila? —
Naša agilna trg. obrtna mladina gostuje dne 13. in 14. t. m. v Slov. Bistrici in Poljčanah s svojim diletantskim o-drom. S tem si mladina utira uspešno pot tudi izven svojega delokroga. V kratkem jo bomo imeli priliko videti tudi na mariborskem odru. —
Razpisano sodniško mesto.
Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto okrajnega sodnika. Prošnje naj se vlože do 25. oktobra pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju.
Zdravniška vest.
V	imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan dr. Ivan Sernec, sekun-darij oblastne splošne bolnice v Mariboru. —
Vabimo na vinsko trgatev,
ki jo priredi Jugoslovenska Matica v Mariboru v soboto, dne 13. t. m. ob 20. uri v dvorani Uniona. Dohodki prireditve so namenjeni narodno-obrambnemu delu in je naša dolžnost, da tako delo z vsemi močmi podpiramo. Nasprotja, ki obstojajo v naši notranji politiki, ne sme" jo ovirati in motiti akcije v prid našim neodrešenim bratom, marveč moramo vsi brez razlike na strankarsko pripadnost biti edini, kadar gre za interese našega Primorja. Vstopnina je določena zelo nizko tako, da je mogoče tudi širšim krogom naroda posetiti prireditev. V soboto torej v Union na vinsko trgatev.
Dvoje dramskih predstav nam je že dalo naše gledališče v letošnji' sezoni: Cankarjeve »Hlapce« in Sacha Guitry-evo veseloigro »Moj oče je imel prav«. Pokazalo je, da zasluži boljše ravnanje od državne uprave in od prebivalstva: da ne bi bile tako pičle podpore in obisk tako slab.
Dobro je naše gledališče, pridne moči ima. To bi moralo v prvi vrsti oceniti prebivalstvo. Razni odri v mestu bi se lahko podrli ali razšli, če jim tako boljše sodi. Praznina, ki »reži« v gledališču, mestu ni v čast in je tudi neprimerna na-pram igralcem, ki se pošteno trudijo. Posebne obsodbe vreden je še slab obisk ob reprizi »Hlapcev«. Če ne bi bilo dija-kov, ki se videlo, da hlapčuje Maribor
—	nekulturi.
Ta vzorna, globoka in važna slovenska tragedija je res dobro podana. Jerman (g. Rakuša) je začetkoma samo simpatična pojava, v razvoju dejanja je pa postal človek iz mesa in krvi. To je končno dosegel ves učiteljski zbor. Hvastja g. Rasbergarja ni mogel biti boljši, na Komarju bi pa g. Pavle Kovič, ki se zelo dobro razvija kot karakterni igralec, lahko malo bolj podčrtal licemerstvo in potuhnjenost, odurnost pa omilil. Lojzka (gdč. Kraljeva) je vredna vsega priznanja. Župnika je izvrstno interpretiral g. Joško Kovič. Popolnoma ga je razumel ter tudi predstavil kot svojevrstno ‘ žrtev sistema rojenega, vzgojenega in ustvarjenega hlapčevanja, kot človeka, ki služi temu sistemu brezpogojno in dosledno, a ima pri tem bistvo oko za značaje vseh ljudi, ki mu pridejo na pot. —. Dober je bil tudi Kovač Kalander gosp. Groma, posebno dober ob slovesu od Jermana. Prvega podežeskega zdravnika je predstavil g. Železnik in dobro izrazil fatalizem njegovega usodnega izreka: »Mogoče je — — » Male ženske uloge so bile tudi dobre, zlasti Jermanova mati.
In sedaj nekaj, kar je kvarilo! — Vs! dosedaj navedeni so bili dobro ali zadostno v slogu dobe in kraja ali torišča »Hlapcev«, po zunanjosti podeželske u-čiteljice niso mogle biti boljše, sliko je pa kvarila županova in krčmarjeva noša ter kučme in klobuki iz rokovnjaške dobe. Preveč našemljen je bil kmet Nace, Pisek (g. Harastovič) drplgače prav dober je bil pa pregibčen. Slovenski pijančki ne odskakujejo kakor žoge. Bolj se je treba poglobiti v duh in barvo dela. Skrbi naj se, da bo podan realno skladen kos življenja.
Pri »Hlapcih« je to še posebno potrebno in zgrešiti ni posebno lahko, ko je pisatelj sam dejal: »Pisal sem jih tako živo, da sem obraze videl in glasove razločeval.«
»Zarja«
v Pobrežju vabi na vinsko trgatev v soboto zvečer 13. t. m. v gostilni Balon. — Vstopnine uL —	1926
Veseloigra »Moj oče je imel prav« — je bila popolnoma — prav. Podana je bila tako, da se je občutilo, da to ni samo vesela igra. Duhovitosti in pikrosti so ostale in učinkovale. Gospa Bukšeko-va je bila elegantna, mondena, g. Grom v svojem elementu, malo premlad, sijajni gdč. Kraljeva in g. Savinova. G. Tovornik je dober, če ne pretirava s koml-ko. Sploh je bilo vse — prav.
Da bi bilo le našemu gledališču ■— prav.
Izginil je.
2e včeraj smo omenili, da je neki kmet iz ptujskega okraja v Maribora pred nekaj dnevi prodal svojo kobilo in potem izginil. Mož je 52 letni Martin Zamuda iz Stojncev. V pondeljek zjutraj je bil še v gostilni Vlahovič na Aleksandrovi cesti. Tu je dal shraniti konjsko odejo do popoldanskega ^laka, s katerim se je nameraval odpeljati domov. Ni se več zglasil. Kdor bi kaj vedel o njem, nai prijavi to policiji —
/leparija z zavarovalnino
STRAŠNI DINAMITNI ATENTAT NEKDAJ, DANES »ŽIVI MRLIČI«. - FIN-GIRANA SMRT. — SAMOPOŠKODBE.
Zavarovanje proti nezgodam, za življenje, proti prirodnim nesrečam itd. je zavzelo velik razmah in razvilo se je tudi posebno sleparstvo. Sleparji so že od začetka zavarovanja, samo zločinske metode se spreminjajo. Nekdaj je bila samo surova sila, umor, da se pridobi zavarovalnina, sedaj so pa razne, zelo pretkane metode.
Zavarovalnice o tem ne govorijo rade, da ne bi v svojo škodo popularizirale raznih trikov. Največ takih sleparij se še dozna iz sodnijskih spisov. Naj sledi nekaj primerov starejših in novejših.
Pred 50. leti je bil Thomasov dinamit-ni atentat. Neki Thomas, v resnici Wil-liam King iz Halifaxa je skoval peklenski načrt, da bi spustil v zrak ladjo s posadko več sto mož ter se polastil velike zavarovalnine. Zavarovati je dai velik zaboj, češ, da so v njem dragocenosti. V zaboju je bil pa peklenski stroj. Za žrtev si je izbral ladjo »Mosel« od severo-nemškega Lloyda. Thomas je hotel svojo nevarno prtljago spremljati do Southamptona, odviti pred svojim odhodom peklenski stroj, da bi dotekel na poti v Newyork in dvignil ladjo v zrak.
V	Bremerhavenu se je pa 11. decembra 1875 pri nakladanju peklenski stroj sam sprožil ter usmrtil okrog 100, ranil pa še več ljudi. Predno so ga prijeli, se je zločinec — ustrelil.
Ta zločin je bil nekdaj velikanska senzacija, dasi je bil Thomas-King jako primitiven zavarovalninski slepar. Metode so danes finejše in komplicirane. Zavarovanec »umre«, da: bi dobro žii-vel od visoke zavarovalnine.
Pred 30. leti je v Karpatskem komite-tu n?ki Jasil Braun umoril svojega dvojnika, ga pokopal pod svojim imenom ter se polastil zavarovalnine. Danes se izvedejo take sleparije brez krvi in celo s humorjem.
Pred dvemi leti se je podal neki Teo-idor Porte na alpsko smučarsko turo ter
se ni več vrnil. Več dni so ga iskali, našli so samo njegovo palico in kapo. Torej nesreča, smrt v razpoki ledenika, Vdova je prejela zavarovalnino. »Ponesrečenega« smučarja so pa izsledili na Elzaškem ter zaprli njega in njegovo »veselo vdovo«.
Drugi, ki je bil še boljše zavarovan in je že plačal par premij, se je pa s svojim prijateljem kopal v neki reki. Nekaj časa je plaval po reki, da so ga vsi videli, potem je pa izginil. Neopaženo je dosegel nasprotni breg. Ker se tolikokrat zgodi, da utonejo tudi dobri plava-či, bi bili skoraj že izplačali zavaroval nino žalostni vdovi, če ne bi bila neka okolnost zbudila suma.
»Živi mrlič« je bil velik skopuh in to ga je izdalo.' Vedno je hodil v lepih oblekah, obleka, ki je ostala v kabini, je bila pa zelo ponošena. Bila je taka, da bi jo tudi velik skopuh brez obžalovanja vrgel proč. To je napotilo k preiskavi in zasledovanju, ki se je končalo s polnim uspehom. Smrtna nesreča je bila fingi-rana.
Dunajskega tehnika Mareka so ob dolžili, da si je odsekal nogo, da bi do-dobil veliko zavarovalnino. Proces je bil velika senzacija. Marek je bil oproščen, zavarovalnica se je z njim pobotala. Sen zacijonalni dunajski proces je Dortmundu napotil nekega Henrika Kiirla, da se je visoko zavaroval, potem si pa dal nogo povoziti od vlaka. Pred sodiščem je stvar slabo iztekla. Sodniki 'so se prepričali, da je imel Kuri pomočnika, ki mu je nogo strokovnjaško obvezal ter preprečil močno in nevarno krvavenje. Kur! je dobil 9 mesecev ječe, za zavarovalnino se je pa obrisal.
Dokazanih in nedokazanih samopoškodb je dolga vrsta, ravno tako tudi skrivnostnih slučajev smrti — vse radi zavarovalnine.
Prui letalec — čarounik
Prvi avijatik, ki se je dvignil v zrak, je bil Bartolomeus de Gusman, rojen v Santosu v Braziliji 1. 1685. Bil je komaj 20 let star, ko je sestavil načrt letečega stroja, v katerem bi se mogel dvigniti v zrak. Gusmana je močno pro’ težirala španska kraljica, ki ga je priporočila portugalskemu kralju. Na poziv portugalskega kralja je prišel potem Gusman v Lizbono, kjer se je definitivno nastanil. Da bi bil sigurnejši v svojem delu, je stopil v samostan in se popolnoma posvetil letečemu stroju. Načrt njegovega aparata je še sedaj kot velika redkost v narodni knjižnici v Lizboni. Dne 8. avgusta 1709 je prvič pokazal svoj aparat in občinstvo se je lah’ ko prepričalo, da se je ž njim mogoče dvigniti v zrak. Stopil se v svoj aparat In se spustil z višine Caca da India. Videlo se je, kako se je obračal na levo in desno, doklej se ni končno spustil na tla brez vsakega incidenta. Na nesrečo pa Gusman ni imel prilike, da bi svoj aparat še izpopolnil, ker ga je v tem preprečila zloglasna inkvizicija. Inkvizitorji so ga pratkomalo proglasili za čarovnika. ki ima opravka z vragi in zlimi duhovi inso mu zato onemogočili nadaljne poskuse. Gusman se je preplašen umaknil, ker je bil v veliki nevarnosti, da ga javno zažgo na grmado. Seveda pa je treba pri tej priliki pripomniti, da tu ni šlo za moderna letala z motorji, temveč za čisto priprosta letala brez motorja, s katerimi pa se je bilo v slučaju ugodne struje vetrov mogoče vzdržati v zraku tudi po več ur.
flouek kot poskusni objekt
Medicina se poslužuje kuncev in drugih živali za svoja raziskovanja. To pa ne zadostuje. V korist človeka bi'moral biti tudi človek poskusni objekt. Bilo je že mnogo požrtvovalnih in junaških zdravnikov, ki so na svojem telesu delali razne poskuse. Predlagalo se je tudi že večkrat, naj bi se v državah, kjer je smrtna kazen, uporabljalo za poskuse na smrt obsojene delikvente in sicer take, lil se sami javijo. Ce ostanejo živi, naj
jim bo odpuščeno, če umrjejo, bodo pa s svojim koncem koristili človeštvu, kateremu so prej prizadeli škodo. V Rigi bo sedaj znani raziskovalec gobavosti ali lepre profesor Snikers cepil na smrt obsojenega morilca Kirsteina z lepra bacili, da dožene vse faze nalezljivosti te strašne bolezni. Gobavost se sedaj uspešno zdravi z oljem drevesa hidrokarpus, ni pa še dovolj preiskana. Profesor Snikers je prepričan, da bo okuženega človeka lahko tudi ozdravil. Obsojenec se je sam stavil na razpolago.
Zamenjani ženi
Madžarski listi objavljajo sledečo do-gOdbico. Dva kmeta, dobra prijatelja, oba oženjena, sta se zaljubila vsak v ženo drugega. In namesto da bi poravnala ta spor z nožem, sta se prijateljski pobotala, da bosta kratkomalo zamenjale žene, da se izogneta škandalu in stroškov. V proslavo te nenavadne zamenja ve sta priredila svečanost, na katero so bili povabljeni tudi sosedi. Obe ženi sta se smatrali kot nevesti in po pojedini je odšla vsaka na dom svojega moža, ž njo pa tudi njena dota: ena krava in dve svinji. Vse je šlo v redu in zadovoljstvu. Toda že čez mesec dni, ko sta oba zakonska pasa okusila srečo nove zakonske zveze in potrošila tudi denar, pa sta nenadoma prišla do prepričanja, da je bilo poprej vendar bolje. Oba sta to odkrito potožila drug drugemu. Posledica je bila, da sta se obe zamenjani ženi zopet vrnili k prvemu zakonitemu možu. Ljudje pa pravijo, da je šele sedaj zakon obeh srečen in vzoren
minister — m en . h
Bivši kitajski zunanji minister Lu Cing Cieng je bil sprejet pred kratkim v benediktinski samostan v Brugesu. Prisego bo položil 1/5. februarja prihodnjega leta. Kakor razvidno, se krščanstvo na Kitajskem rapiduo širi. Le tako si je mogoče razlagati, da prestopajo celo že mnoge vplivne osebe v krščansko vero in da se je celo znan državnik odpovedal posvetni siavi in odšel v samostan.
Predlog sterilizacije u danskem parlamentu
V	prejšnjem našem romanu »Pomlajeni« se je dosti govorilo o steriliziran-cih. Fantastični učenjak Ugolin je pre uredil človeško družbo tako, da je duševno in fizično polnovredne ljudi pomlajeval, malovredne je pa steriliziral, odvzel jim je možnost pomnožitve. Ste-riliziranje se je praktično izvajalo že v jako starih dobah človeštva. Po turških mestih še danes hodijo evnuhi, skopljenci, nekdanji čuvaji haremov. So pa tudi moderne države, kjer je steriliza cija zakonito dovoljena in uvedena. 'Sterilizira se ljudi, katerim je bolestno razvita seksualnost v pogubo in kateri bi spravljali na svet le duševno in fizično bolne, malovredne potomce. To je uvedeno že v nekaterih ameriških državah Sedaj se je predložilo tudi danskemu parlamentu. Sterilizirati bi se smelo po tem predlogu le one, ki sami na to pristanejo. in teh ne bi manjkalo. So ljudje, katere strašna, abnormalna pohotnost goni do zločinov, celo do umorov iz naslade. Mnogi bi se radi te strašne sile iznebili. V kaznilnici Garsten n. pr. sedi že dolga leta neki Kristijan Voigt, ki ima na vesti — dva umora iz naslade. Prvega je zagrešil v Nemčiji. Bil je v ječi, v norišnici, zopet v ječi iii zopet v norišnici. Utekel je ter nekje skrito živel. Vsi so ga imeli za dobrega človeka. Naenkrat ga je zopet prijelo in drugi umor iz naslade je izvršil v Avstriji. Sedaj je v dosmrtni ječi. Mož je bil mizar s primitivno ljudsko-šolsko izobrazbo. V ječi se je pa lotil učenja jezikov. Danes obvlada šest živih in mrtvih jezikov, bavi se z naravoslovjem ter piše učene razprave. Po svojem značaju je miren in dobrodušen, še krutosti nad kako živaljo bi mu človek ne prisodil. Tudi v resnici ni ničesar zagrešil raz-ven v obeh strašnih slučajih, ko je bil žrtev svoje strašne abnormalne konstitucije. če bi ga bili tega osvobodili, bi bil visokovreden član človeške družbe.
—	V drugi avstrijski kaznilnici je zaprt na 18 let 191etni Sourada, ki je pomoril celo družino, ženo in otroke jetniške-ga paznika ter potem na svojem begu posiljeval, davil in klal ženske, ki so mu k nesreči prišle na pot. Kaj bo ta počenjal, ko pride iz ječe? — Za danski pred" log bi se našlo še dovolj podkrepilnih primerov.
Težke kazni za Hazarcnce
V	naši državi obstoja, kakor znano, posebna verska sekta, takozvani Naza-renci, ki jim njihova vera strogo prepoveduje vzeti kako morilno orožje v roko. Pristašev te od države nepriznane sekte sicer ni veliko, vendar pa so izredno dosledni in se ne strašijo nobenega preganjanja. Največ pridejo seveda v konflikte z vojaštvom. Niti eden od njih, ki je potrjen v vojake, noče priseči, še manj pa nositi orožja, češ, da mu to prepoveduje vera. Pred petimi leti je bilo zato 72 Nazarencov obsojenih radi tega na 5 let zapora. Letos so prestali cazen in bili poklicani vnovič k voja-com. Vendar pa so ostali dosledni tudi sedaj in nočejo vzeti orožja v roke, čeprav so odsedeli že petletno kazen. Vojaško sodišče savske divizije jim je zato sedaj prisodilo desetletni zapor in je tudi Kasacijsko sodišče to razsodbo potrdilo.
Naglo žiueti, počasi misliti
Jej, gibaj se, spi, nosi praktične' obleče in bodi srečen. Ne pij, ne delaj preveč, ne govori preveč, ne troši preveč denarja. Ne vzner irjaj se in ne draži živali. Skrbi, da se tvoj duh odpočije in nikar preveč ne premišljuj. Dolgo razmišljanje je izredno škodljivo. Bili so časi, ko je bilo -enostavno življenje zdiuž'ii\o z razmišljanjem, toda / izumom nebotičnikov, avtomobilov in vseh 'drugih modernih sredstev tehnike je postalo potrebno, da se ustvari nov stil življenja. Moderno geslo je: naglo ži-vetf in počasi misliti. Ako pa hočeš res živeti enostavno in prirodno življenje, potem moraš živeti sam zase in sploh ne smeš misliti. To je po peročlih ameriških listov živijenska filozofija pravega sto-odstotnega Amerikanca.
m
je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti.
: Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi
Šport
Službene objave
ZNS službeno: V nedeljo sodijo: SK Maribor: SK Železničar rezerve g. Turi-no; SK Maribor :SK Železničar I. moštvo g. dr. Planinšek. Gg. Nerat in Franki sc naprošata, da prideta v nedeljo ob 10.30 dop. pred Veliko kavarno. — Tajnik.
MOLNP službeno: V nedeljo se bodo vršile tekme v sledečem redu: Ob 13.30 rezerve SK Maribor :SK Železničar. Ob 15. uri SK Maribor:SK Železničar finale. Obe tekmi bosta na igrišču Maribora v Ljudskem vrtu. Mladinska tekma SK Maribor :SK Železničar se preloži na drug termin. Službujoča odbornika sta Ilovar in Kurnik. Vsak klub mora postaviti 3 reditelje, ki se morajo pol ure pred tekmo javiti službujočemo odborniku.
Zaključna klubova dirka Peruna.
V	nedeljo 14. t. m. priredi kolesarski klub »Perun« zaključno klubovo dirko, kakor vsako leto v Št. Ilj. Start kolesarjev je točno ob 14. uri v Lajtersbergu pri gostilni Kos. Za dirko se je prijavilo nad 20 dirkačev ter bo nudila prijateljem ko" esarstva pri senjorjih, kakor tudi pri ju-nijprjih mnogo športnega užitka. Cilj je v Št. liju na cesti pod cerkvijo. Po dirki se bo vršila prosta zabava v gostilni g. Sfiligoja s sodelovanjem tamburaškega zbora Obmejnega zvona iz Št. lija.
Poslan®
Izjave in svarilo.
Ker se o kavarni »Kosovo« v slabem namenu in iz nevednosti širijo razne, moj..j obrti škodljive vesti, svarim vse, ki bi jih raznašali ter meni pripisovali odgovornost za to, kar se dogaja izven mojega lokala. Če svarilo ne pomaga, bom moral nastopiti s tožbami. Odkar vodim cavarno sam, se strogo skrbi za red in dostojnost. — Maribor, 12. oktobra 1928, Vlarko Radilovič.	1942
Panika u španski podzemski železnici
V	podzemski železnici v Madridu Je prišlo te dni do silne panike, tekom katere je bilo več oseb težko in lahko ranjenih. Na postaji pod špansko državno banko se je namreč vnel električni kabel. Nastala je strašna panika, vendar pa je hladnokrvnost uradnika prepreči-a nesrečo, ker je še pravočasno odstranili iz čakalnice vse potnike. Prava panika pa je nastala šele potem, ko je prišel vlak podzemske železnice. Malo ;e manjkalo, da ni prišlo do katastrofe. Potniki so razbili vse šipe in poskakali ven, da se rešijo. Uradnikom se je le z največjo težavo posrečilo pomiriti razburjene duhove, vendar pa jih ie bilo kljub temu v splošni zmedi mnogo težko in lahko ranjenih.
MarTfiorsfc? V F č F P' V T K T«.Trft
V	M n r! F o r ti, cine '12. X, W28.
■Kar:.TjMsmsESBaoBasaai
Edgar WaHace:
Žaba z masko
(The Fellowship with the Frog.)
Johnson je ponudil časopis Amerikan-cu.
»Da, vse je notri. Mislim, da je stari Whitby vso zgodbo povedal.«
»Jaz pa mislim, da je od filmskega podjetnika Selniškega. Ali je res Ray obsojen na smrt?« Broad je prikimal.
Kako strašno!« je vzkliknil Johnson. »Hvala Bogu, da se je še pravočasno vse zvedelo- Upam, da boste povedali gospodični Bennet, da sem pripravljen vse svoje premoženje dati na razpolago, da bi se dokazala nedolžnost njenega brata. Kaj ne, da pride do novega procesa? Če pride, se morajo najeti najboljši odvetniki-«
»Ona je tu. Pridite, sami lahko z njo govorite!«
»Tu?« je strmel gospod Johnson. »Tega si pa nisem mislil.«
»Pridite — prijatelj je tu, ki bi Vas rad obiskal, — gospod Johnson.«
Filozof je naglo in nervozno prišel v sobo ter stegnil dekletu obe roki nasproti. •
»Tako zelo mi je žal, gospodična Bennet,« je rekel. Strašno žal. Kako mora biti šele Vam! Ali Vam morem na kak način pomagati?«
Odmajala je, v očeh je pa imela solze hvaležnosti.
»Lepo je to od Vas, gospod Johnson. Toliko ste že storili za Raya in inšpektor Elk mi je povedal, da ste celo pripravljeni, dati mu službo v svojem podjetju.
Johnson je zmajal z glavo. »To vse skupaj ni nič. Raya imam rad >n on je sposoben dečko. Če ga spravimo iz te zadrege, ga moramo takoj postaviti zopet na noge. Ali ve Vaš gospod oče o tej stvari?«
»Hvala Bogu, ne. Škoda, da je prišlo vse to v časopise,« je dejala, ko ji je Johnson povedal, kako je zvedel o stva" ri.
»Gotovo je Selinski vse raztrobil,« je menil Broad. »Ljudje od filma bi najraj-še še svoj pogreb slikali. Kako se pa počutite v novem položaju, gospod Johnson?«
Johnson se je nasmehnil. »Se vedno sem ves zmeden in še vedno ne morem razumeti, kako sem do tega prišel. Včeraj sem dobil prvo svarilo od žab. To mi dokazuje, da sem važna osebnost.«
Iz svoje oguljene listnice je potegnil košček papirja, na katerem so stele le tri besede:
>Vi ste naslednji.«
RAZSTAVA IM
7.-21 .X. ® UU&U. VfiUEiSEJEM
Zraven je bilo znano znamenje žab.
»Ne vem, kaj sem tem ljudem storil. Gotovo sem pri njih slabo zapisan, kajti kakih deset minut po prejemu listka mi je prinesel sluga čaj, ki je bil čudno grenkega okusa. Požirek sem takoj izpljunil ter si usta dobro izpral.«
»Kdaj je bilo to?«
»Včeraj,« je odvrnil Johnson. Danes sem pa dal čaj preiskati in kemik mi je rekel, da je bilo v njem strupa dovolj za usmrtitev sto ljudi, čudil se je moji sreči. Vso stvar bom še danes predal policiji.«
V tem je stopil v sobo Elk.
»Kakšne novice prinašate?« je vprašala Ela hlastno.
»Dobre,« je odvrnil Elk. »Ni se Vam treba vznemirjati. Kapetan Gordon bo na vsak način dosegel svoj cilj. Prepričan sem, da je že v Gloucestru in da spi v najboljši postelji.«
Prepričani ste, vesti iz Gloucestra pa vendar nimate,« je nadaljevala Ela ;r-dovratno.
»Natančnih vesti sicer nimam, lahko Vam pa zatrdim, da so vse vesti, ki jih imamo, dovolj ugodne,« je dejal Elk. »Lahko bi stavili, da bo vse v redu. — Odkod ste pa Vi zvedeli o stvari, Johnson?« je vprašal.
Novopečeni milijonar mu je razložil.
»Selinskemu in njegovemu operaterju sem vse povedal,« je menil Elk zamišljeno. »Ti ljudje od filma ne znajo ničesar obdržati zase. No — kako se počutite kot bogataš, gospod Johnson?«
Vinski mošt
dalmatinec, prvovrstni filtrirani beli in črni, se toči v
Prvi dalmatinski kiefi
Maribor, Mesarska ulica Slav. 5
K obilnemu obisku se priporoča Jos. PovocSnik
orij/
?R|B°
Zastopnik! se ISčejs!
ŠOLSKE KNJIGE
ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER
Sol. potrebščine dobite
»Gospod Johnson se ne počuti posebno dobro,« je menil Broad. »Vzbudil je pozornost ljubega gospoda žabe.«
Elk je žabje svarilo pozorno nregie-dal. »Kdaj ste pa to dobili?«
»Včeraj zjutraj sem našel to na svoji mizi.« Povedal je še zadevo zastrupljenega čaja ter se poslovil. »O, gospod Elk, če se Vam posreči žabo ujeti, boste storili veliko dot»*oto za človeštvo,« je dejal, ko je že odhajal.
Danilo se je že, ko je Johnson odšel. Elk mu je odprl hišna vrata ter g.edal za njim.
»Starega dečka imam rad,« je dejal Broadu. »Gotovo je rojen pod srečno zvezdo, ker r.e morem razumeti, zakaj ni stari Maitland premoženja zapustil otroku. •.«
»Ali ste dete že našli? «ga je prekinil Broad.
»Ne, to je tudi žabji misterij, ki čaka na svojo rešitev.«
Johnson je medtem dospe! do cestnega vogala in izpred hiše se je viJclo, da mu je stopil iz sence nasproti neki mož. Bil je kratek razgovor, nato :e pa videl Elk blisk pištole in slišal strel, fohn” son je omahnil, nasprotnik pa zbsžal.
V trenutku je bil Eik na cesti. Filozof očividno ni bil zadet, pač pa zelo prestrašen.
Elk je stekel za vogal ceste, napadalec je pa že izginil. Vrni! se je k Johnsonu, ki je sedel na pločniku ter tipal svoje ude, če so še celi.
»Ne, ne, upam, da je bil samo strah,« je hropel Johnson. »Na kaj takega nisem bil pripravljen.«
»Kako se je zgodilo?« je vprašal Elk.
»Ne morem razumeti,« je odvrnil Johnson, ki je bil še vedno ves zmeden. »Ko sem hotel preko ceste, je stopil k meni neki mož ter me vprašal, če sem Jclinson. In potem je ustrelil.«
Johnsonova suknja je bila od strela osmojena.
»Ne upam si domov.«
Slučajno sta prišla mimo dva detektiva, ki sta čuvala Gordonovo stanovanje, in Johnson je bil priporočen v njuno varstvo.
»To so pa res najvnetejši ljudje, kar jih poznam,« je menil Elk ter majal z glavo. »Človek bi ši mislil, da so s svojim delom v Gloucestru tako zadovoljni, da ne mislijo na druge stvari.«
»Ko boste o žabi enkrat toliko vedeli kot vem jaz, se ne boste več čudili,« j® menil Broad.
Bila je šesta ura, od zapada pa ni prišla nobena vest. Ob sedmih je bilo stanje dekleta vznemirljivo. Vso noč se je pogumno držala pokonci, da jo je moral Brcad občudovati, sedaj, ko se je bližala strašna ura, so bile pa njene moči pri kraju. Ob pol osmih je pozvonil telefon in Elk je bil v enem skoku pri njem.
»Kapetan Gordon je zapustil Didcat pred eno uro.« Tako se je glasila vest.
(Dalje prihodnjič.)
V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 13
efta*, M	* pMrt.
doMiln« hi	nmm
Cbiirut™: »uka b*»»d» 30 p. •ajmRnjii tneaek Din 6>—
Žontam, dopl»o—■)» In «***-ti lrgen*ege ai retoMimoga tnaioja: «aak& b>Mda SO p. najmanj« uaaak Din 10'—
Učenko za šivanje spreimem.
Krčevina Ul I. vrata 6, za kavarno »Promenada«.	1945
Hiromant.	\
Po linijah roke čita: prošlost, sedanjost in bodočnost. Hotel »Halb\vidl« soba 10. V. Timofejev.	1943
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din T—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	1898
Baržun
v veliki izbiri že od Din 22.— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	U
Sobo-in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. '	1348
Dijaka ali dijakinjo
sprejme s 1. novembrom rodbina, ki ima tudi sama dijake, na stanovanje in hrano. Kje, pove uprava.	U
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po na)-višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Suha bukova drva,
premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti.	1872
Voznika
za do-in odvoz okroglega in rezanega
lesa, išče Mariborska lesna industrija, Koroška c. 46.	3927
Kolesarji pozor!
Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Brosch«. Posežite po njih dokler traja zaloga. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.
1887
Služkinja za vse, k rodbini z malim otrokom za Ljubljano se išče. Naslov v upravi. O
Sostanovalca
boljšega gospoda sprejmem. Naslov pove uprava lista.	U
Kavama Jec> m
plačuje najvišje
M. GarSak & Co.
Ljubljana, Prečna ulica 4 (poleg mestne ljudske kopeli) Telefon 2329	'	*
1312
Pristne
kranjsko
klobas®
vedno zveža zaloga pri Fardo Ussar
Maribor, i’5avni trgi
Hill
l!
vsako soboto in ne eijo |
KONCERT
I
za obiskanje privatnikov po manjših krajih Slovenije Iščemo, Predmeti, ki bi jih razpeiavali dajejo možnost dobrega zaslužka ker so neobhodno pdtrebni v kratiti, kjer ni električnih napeljav. Predpogoj je znanje slovenskega in nemškega jezika. Reflektan-tom, ki imajo dobie reference ali ki lahko vložijo za kolekcijo kavcijo 1000 Din, se dajejo tudi predujmi na potne stroške. Po-
nudbe na „Barze!“ <1. d.. Subotica.
1941
livarski
koks
BATERIJE
za žepne svetiljke	mg
galanterijo« drobnarijo, parfumerijo, pletenine, psplr, Šolske potrebStlne, vrvarske In pletarske Izdelke, kremo In vazelino za Čevlje Itd.
na debelo in drobno priporoča
.	-— -________________________________     PRAflO	ElOSiMA.
w'-u **““*v ummu	““»“'SStaf&jv Marlboru'
in angleški kovaški premog dospel. Kovaški^ in kutilni koks stalno v zalogi
Mejovšek
Tattenbachova 13, tel.457