Naslov — Address: “NOVA DOBA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) r i- ■■M Mir in zadovoljstvo v organizaciji, toleranca, trdne finance, poštena ločna in varčna uprava — /, \sem tem se odlikuje Jugoslovanska Kat. Jednota. (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Pont Office at Cleveland. O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, authorized March lSth. 1925. NO. ;>. — ŠTEV. 8. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 19TH, 1927. — SREDA, 19. JANUARJ,A 1927. VOLUME III. — LETNIK HI. 1 VESTI IZ CLEVELANDA r SIJAJEN USPEH SOKOLSKE PRIREDITVE * V nedeljo 16. januarja je r I nas slovenski Cleveland zopet'r n* pokazal, kako ceni svoje So- i tih kole, kako, ceni svojo mladino. I ail katere “krepak je duh in čila t igj desna, a v žilah ji slovanska , 1 § Kljub nenavadno mrzlemu in r tja pustemu vremenu so se takoj f P0 sedmi uri zvečer začele zgrinjati množice v Slovenski Na- j, narodni Dom. Prvotno posta vi j e- s ni'ni sedeži v veliki dvorani so bi- j; xni Ji v kratkem času zasedeni, in ,;IV treba je bilo privleči iz temnih s ^.skrivališč pod odrom nadaljne j .vrste stolov. Predno se je pri-1S pelo s programom, so množice C zasedle vse sedeže v veliki dvorani in na balkonu. Poleg tega je bilo zavzeto vsako sto- i | j išče na balkonu in tudi v veli- 0 ki dvorani je stalo v ozadju 7 j mnogo gledalcev. Slovenski s Sokol je dal natisniti 1000 s Vstopnic, pa so vse pošle. Po- a praviti je bilo treba nekaj'sta- s rih vstopnic, da se je moglo z'a ^y(njimi' postreči vsem ljubiteljem 0 Sokola. ; p Dvesto ali tristo udeležen- 8 -^fev se v clevelandskem Narodnem Domu smatra za revno £ jtevilo, tisoč udeležencev ali š feč, pa pomeni tudi v Cleve- j |andu sijajno udeležbo. In bilo o icl»as Je ln'eceJ °ad tisoč, ki smOjt }e divili našemu Sokolu. :S J Izzivalno je zadonela sokol- d »vfttnucu tii dvoi'»tixo dC/ š: prikorakale vrste Sokolov: na- k šlji^asčaj, dorast, slovenske Soko- (; 5rd#ce, češke Sokolice in končno ■], Slovenski in češki Sokoli. Pro- jtoren oder S. N. Doma se je j; L, japolnil s cvetom slovenskega lz i( n češkega naroda te naselbine, j \ Tam so vam stali živahni, malilj^ j*^ečki naraščaja, mišičasti fan- j —-xje dorasta, dražestne sloven- j ''''' k e in češke Sokolice in ponos-j j kr^i slovenski in češki Sokoli. r u^kupna sokolska četa na odru jrižite štela 130 glav; od teh je bi- j i. JO dva ducata Čehov, ostali so Vict^ili Slovenci. Veliko večino je ^ .50 tvorila naša turojena mladina. ;enS*vorana se je tresla navduše- ' /enpfega ploskanja, vmes so done- ‘ ieziki zvoki sokolske himne in nas/ ave e n^kaj neznanega stiskalo \ * pigiU'lih . . . Kdo pravi, da se nam ;, k^ladina odtujuje? Dajmo ji 1 rata:*'iliko, da se zabava med nami. ^ j, ajmo ji priliko, da pokaže svo-j( r) *n zm°žnosti, in dajmo;1 ,au» t priznanje, ki ga zasluži, pa 1 ostala med nami in nas bo;J W'5nHa- Ako bo cenila nas, boi' -*fn^a v teku časa tudi naše j1 p i>°dporne organizacije in dru-i’ 2 ustanove in bo polagoma * fevzela njih vodstvo. Na taji ne!*'' | in ’)0 rešen najvažnejši pro- 1 lomu' naših podpornih organi- 1 lici j. Dečki sokolskega narašča- . :tn:n‘ ’ S0' opremljeni s slovenskimi|i j ameriškimi zastavicami, pro-vajali prav ljubke proste va-i. m občinstvo jih je nagradi-pj v‘ živahnim priznanjem. I^astop slovenskih Sokolic je; eMko » ■ 'Zrec*no dober. Njih prostej Oe so ugajale posebno radij ker so bile izvršene s ču-j — dTt0 lahkoto in eleganco.' dv nobenega napora ni bilo r •azitj v njih kretnjah; zvira-so se precizno in lahkotno ire v j skupina gorskih vil pri kdnem studencu. se, da je ugajala tu-telovadba čeških Sokolov in °lic, saj je vsakemu znano, vseh ce! ,° soko.lstvo razvito pri * »kem čehoslovaškem naro-! • Kažejo tudi izborno disci-j j110- ^i se, da polagajo na ——'(Dalje na 2. strani). KAJ DELAJO V WASHINGT0NU _______ v, ! Življenje v našem glavnem i mestu je te čase vse prej kot monotono in oči vse dežele so j uprte na naš zvezni kongres, j Predsednik Coolidge in državni j I tajnik Kellogg sta zadnje' čase j podvzela nekatere drastične ko-; rake, z ozirom na naši sestrski! republiki Mehiko in Nicaraguo. I V Nicaragui se nahaja okoli; pet tisoč ameriških mornarjev, i ki so baje potrebni tam za var-! stvo ameriških državljanov in i •drugih inozemcev. V tej mali! republiki imajo kar dva predsednika, in med pristaši obeh divja vojna. Vlada Združenih! držav podpira predsednika Dia-! za, mehiška vlada pa predsednika Sacasa. Med Združenimi državami in Mehiko je že prej > obstajala napetost zaradi novih zemljiških postav, katere jej sprejel mehiški kongres, in ki so stopile v veljavo s 1. janu-1 arjem, 1927. Zaradi teh postav se čutijo prizadete nekatere: ameriške in druge inozemske oljne korporacije. In tako je prišlo, da v Washingtonu precej glasno rožljajo s sabljo. Ljudstvo Združenih držav si gotovo ne želi vojne, saj mu jel še v dobrem spominu, kaj mu! je prinesla zadnja vojna. V; obeh zbornicah kongresa so se j Itorej oglasili pravi ljudski za-! : stopniki in zahtevali pojasnil od! državnega tajnika, \aj se prav-j /.apfuv goui doli na jugu in; kakšne vzroke ima naša vlada, j da se meša v domače razmere; naših sestrskih republik. Državni tajnik Kellogg je bil pozvan pred senatni odsek, da zagovarja svoje postopanje, j Državni tajnik je govoril o ne-j ki boljševiški nevarnosti, ki ba- i .je preti naši državi iz Mehike,! in da je v nevarnosti življenje I in imetje ameriških državljanov v Nicaragui in Mehiki. Senatorji Borah, Wheeler, Reed, La Follette in mnogi dru-igi so javno povedali svoje mne-! nje, da ameriška vlada nima do-: voljnih vzrokov za drastično akcijo, ki jo je zavzela. Vsaka i država ima neoporečno pravico! urediti svoje notranje zadeve] tako, kot smatra za najbolj! umestno. Vsak Anglež, Nemec, j Francoz ali Mehikanec, ki pri- i ; de v Združene države, se mora ! ravnati po postavah te dežele, pa če mu ugajajo ali ne. Vsak j Američan, Anglež, Turek, Ita-jli.ian itd., ki pride v Nicaraguo ali Mehiko, pa bi moral samo-i umevno vpoštevati postave Iomenjenih držav. Senatorji in j kongresniki so povdarjali, da bi bilo nele nesmiselno, ampak celo kriminalno zaplesti to deželo v vojno z našimi sosedami na !jugu zaradi nekaterih bogatih ! j ameriških korporacij, ki imajo j svoje interese v Nicaragui in ■Mehiki. Povdarjajo dalje, da si bomo s takim drastičnim nastopanjem napravili same neprijate-; lje v Centralni in Južni Ameriški, pri čemur bo trpel naš eks-’ j port velikansko škodo; trge, ki *Ijih imajo zdaj Američani, bo-’jdo pograbili Angleži, Nemci in 1 drugi, mi se bomo pa obrisali. ? Vse sporne zadeve, ki jih ima-‘imo z našimi južnimi sosedi, se dajo, po mnenju mnogih kongresnikov, rešiti mirnim potom, potom raznih komisij in » j j razsodišč. j Proti vojni se izražajo tudi , j mnogoštevilni vplivni časopis; J te dežele, delavske organizaci- (Dalje na 2. ctrani) ZDRAVSTVO | j (Piše dr. /os. r. Grahek, zrhorni j zdravnik j. S. K. Jcdnotc). , Revmatizem (dalje) i ' Pod imenom členski revmati-; I zem razumemo revmatizem v i I sklepih, prstih, komolcih, ple-i ;čih, kolenih itd. Sodi se, da 1 pride te vrste revmatizem v te-1 lo potom nekega bacila. Dolgo! !so mislili, da pride ta bacil potom bezgavk (tonsils). To si-j cer še ni natančno dokazano,! ! toda po statistikah kompetent- j' 'nih bobiišnic se lahko mnogo; slučajev te vrste revmatizma pripisuje bolnim bezgavkam, j V potrdilo tega služi dejstvo, da je po odstranitvi bolnih bez-: ga\k revmatizem izginil in se; ni zopet pojavil mnogo let. Ta j teorija je bila prinesena pred; j zdravniško profesijo šele v no-j vejšem času. Ljudje s člen-1 iškim revmatizmom imajo morda ponavljajoče^ se napade, to ‘ je, da se tak revmatizem poja-j vi dvakrat ali trikrat na leto, dokler ni vzrok odstranjen. Te vrste revmatizem povzroča! mnogo bolečin in trpljenja, in posledice take infekcije lahko tudi srcu mnogo škodujejo. Če trpite ali ste trpeli na ta-jkem revmatizmu, je pametno,; j da daste preiskati vaše bezgav-Ike, in če vaš zdravnik sodi. daj • bi bilo potrebno jih odstraniti, : storite to. Čim prej je to stor-Ijeno, tem boljše je'za vas. Čim j večkrat imate napade členske-jga revmatizma, temvečkrat bo; i to škodovalo srcu in tem več j škode bo povzročene. Včasi j i pridejo ti bacili v telo potom| ! slabih zob,, zato je priporočlji-1 ; vo, da .se tozadevno posvetuje-! ; te z vašim zobozdravnikom. ^Ako ta najde zobe v slabem! j stanju, dajte jih popraviti.1 j Odstranitev vzroka bo izbolj-j ; šala vaše stanje. Za ljudi, ki se lahko prehlade v času, ko je revmatizem! \ najbolj razširjen, je priporoč-'! IjiNO, da gredo v kraje z gor-l! kejšim podnebjem. Ker pa je , za večino ljudi to nemogoče, ' j morali bi se čuvati prehlajenja i i s tem, da se ne izpostavljajo preveč mrazu, da se izogibajo prepiha in skrbe za suhe noge.! ! Hrana naj se uredi tako, da'' vsebuje zelo malo mesa, in skrbi naj se za dobro prebavo s i tem, da se včasi vzame nekaj ; soli. Sadje je priporočljiva hrana. Gorke kopel ji se tudi dobro obnesejo. Ljudje, ki so! podvrženi hitremu prehladu, ne! bi smeli menjati svoje obleke po modi, ampak po sezoni. Ako ste na primer navajeni! nositi ovratnico, nosite jo vso1 I sezono; ako začnete nositi galo-še, nosite jih vso sezono, Četu-j di morda niso več v modi; ako' * začnete nositi volneno obleko,! II jo tudi nosite vso sezono. Ne! ! menjajte obleke med sezono, »j ker s tem se izpostavljate ne- - varnosti, da se zelo hitro pre-! -Jhladite. Ako se navadite nosi--!ti volneno spodnjo obleko, se' -, koža po telesu iste navadi, in i če začnete nato nositi bombaž-1 -; no perilo, izgubi koža tisto top- i - loto, na katero je navajena.! . Vpoštevajte ta priporočila kljub - modi, ker to vam bo prihranilo b mnogo neprilik in trpljenja. -; Ako ste pričeli nositi volnene -[nogavice, nosite jih toliko časa, ii | da nastopi gorko vreme, ko ne bodo več potrebne. .i Pomisliti moramo, da ni sa-ii mo revmatizem, katerega se je -; treba varovati, ampak da tako (Dalje na 2. strani) OTROCI SOLNCA V zimskem času, ko včasi mine po več dni, ne da bi nas po-; božal tudi najmedlejši solnčni ^ | žarek, se najbolj živo zavemo, 7 ! da smo vsi otroci solnca, da se „ j imamo za svojo eksistenco za-hvaliti le solnca. Mnogi stari (( narodi so častili solnce po božje* in še dandanes jse dobijo primi-J j tivna ljudstva, ki smatrajo js !solnce za svojega boga in vir; vsega dobrega. • Moderna ved;-! sicer ne sma-1 % _ f* itra solnca za bpžanstvo, pa mu n ; kljub temu dal1 ves kredit z;.! !življenje na tc|n planetu. Zal’ ! vse, kar smo in, kar imamo, bi j ! morali biti hvaležni solneu. ker |od njega prihaja vse direktno; ! ali indirektno. | ; Če hočemo iti stvari takore- * koč do dna, ])ri|lemo do moderne teorije znanstvenikov, kii, j nam pravi, da so vsi planeti n našega solnčnega sistema otroci' i solnca, da izhajajo direktno iz!, njega. Eden teh planetov je ; tudi naša zemlja. Znanstveni- ^ ' M . ki sodijo, da se je nekoč, v dav- ^ nih dobah, neko drugo solnce, (katero morda danes vidimo! ! g* « ^ kot medlo zvezdo, ker je tako;, silno odaljeno), približalo našemu solneu in privlačna s:kr j idotičnega solnčnega soseda jej i tako razburkala ognjeno maso našega solnca, da so veliki kosi ! 'iste‘v silni eksploziji odleteli v vsemirje, kjer so se polagoma;' !shladili in tvorijo zdaj planete,j' ki se sučejo Vse 1 rudnine in kemične sestavine j [ naše zemlje prihajajo po tej;J teoriji direktno od solnca. 1 ! V osrčju zemlje se nahaja ir mnogo vročine, katera je mogo- ' 'če ostala iz istih časov, ko j* ■ bila naša zemlja še, vsa žareča * ' ali pa izhaja iz radioaktivnega ■ materijala, ki je bil prvotno de1;-solnca. Da je v zemlji mnogo vroči-;' ne, nam kaže ognjena lava, k! .1 jo bruhajo vulkani, dalje vroči j j studenci in vroča para, ki ponekod uhaja iz zemljskih razpok. V nekaterih krajih Italije in \ , Sonoma countyju v Califovnij' 1 rabijo to paro za kurjavo par- j ! nih kotlov. . ■ I j Premog, ki ga kopljejo iz i zemlje, ni nič druzega kot pre-izervirano rastlinstvo davnih j časov, za katerega rast je bila' ! potrebna solnčna svetloba in gorkota. Kadar žgemo premoj> ali drva, se vrši neki kemični proces, ki oprosti solnčno gor-ikoto in svetlobo, ki je skrita \j j tem materijalu. Olja, ki jih . j dobivamo iz zemlje so neke vr-I ste maščoba rastlinstva ali pa j j živalstva davnih dni. Vse živa i li pa so se prvotno pasle na rastlinstvu, ki so rabile solnca j za svojo rast. Kadar uživamo j ! meso, hranimo se s produktom j solnca indirektno, kajti voli, ov- j -če, kokoši itd., so živele od rast- j linstva. Najvažnejša hrana za ljudi j in živali je škrob. Včasi g» uživamo direktno, na primer,! kadar jemo kruh, zelenjavo ali sadje. V mesu ga uživamo in- j (direktno. Pa tudi rastline ra-i bij o škrob za življenje, razlo-Jček je le ta, da ga izdelujejo J same v svojih laboratorijih in , ti laboratoriji so zeleni listi rastlin. Carbon-dioxide, kate-, rega se nahaja majhna količina v zraku, se pod vplibom solnčne j svetlobe in gorkote v zelenju rastlin izpreminja v škrob. Ta .[škrob se potem pretvori v sa-» deže ali stebla oziroma debla j j rastlin. Les teh rastlin nam I potem daje got koto, sadeži in (Dalje na 2. strani) USPEHI MODERNE ZNANOSTI Znano je, da Panamskega j prekopa ne bi bili mogli nikdar1 žt zgraditi, če ne bi bili prej od-'si pravili smrtonosne mrzlice, ki v, je razsajala v tistih krajih. VjZ to svrho so najprej uničili ko-1 P' marje, ki raznašajo mrzlico, in št potem se je moglo nadaljevati |či s pravim delom. sl Seveda ne spadajo vsi ko- n, mar ji v ta pregrešni razred, b ampak so le gotovih vrst ko- n marji, katerih življenska nalo- či ga je raznašati bolezen in smrt, v obliki malarije. Sicer so pa vsi komarji večja ali manjša!o! nadloga, in bi jih prav nič ne!u pogrešali, če bi se korporativno s; preselili v večna lovišča. n Komarji, ki prenašajo mrzli- h co, se plodijo v močvirjih, in a če hočemo, da se jih iznebimo, r: moramo odpraviti njih vališča, b ali pa zastrupiti že izležene li- j u činke. Kjer je z irigacijo mo-, goče močvirja osušiti, se na najsigurnejši način odkrižamo n komarjev. Precej zanesljive j se uniči komarje tudi s tem, da se na jiovršino stoječih vod na- v lije olja, ki se na tanko raz- p i prostre ])o vodni gladini. Ko- j ! marjeve ličinke, živeče v teh ; vodah, se zadušijo, ker olje ne :c prepušča zraka. s Precej uspešne pri uničeva- ,i nju komarjevih ličink so neke ! male ribice, imenovane “top- j J minno\vs.” V irigacijskih in ( I drugih vodnih rezervarjih,'’ Ičjei ‘-J I je voda kolikor toliko stoječa, ( in kjer se komarji radi plodijo, , jse omenjene ribice zelo dobro | obnesejo, in zvezni ribiški urad j jih vsako leto razpošlje mnogo;, tisoč v različne kraje te dežele. , V državi Louisiana se naha- | . ja.jo obširna ozemlja; kjer jej ! človeku skoro nemogoče živeti zaradi smrtonosne mrzlice, ki j razsaja v tistih krajih. Tam sej razprostirajo velika močvirja, i kjer se plodijo komarji v mili-!j jardah. Mnoge teh močvirij jej nemogoče osušiti, ker je sveti prenizek. Mnogo rodovitnega!. sveta pa bi se dalo obdelati in j ^ koristno izrabiti, če bi bližnja močvirja ne producirala komar- i jev in mrzlice žnjimi. Znanstveniki so poskušali in , ' pronašli, da je kalcijev arzenal j komarjevim ličinkam smrtne nevaren. Ličinke, ki se ležejo; in razvijajo v stoječih vodah ! močvirij, se hranijo z razpada-j jočim vodnim rastlinstvom in sploh z vsem, kar jim priplava pred gobec. Tako tudi brez .pomisleka goltajo prah kalcije-i vega arzenala, če se ga natrosi jv vodo, in najmanjši prašek za-; , j dostuje, da je njihova karijera | , za vedno končana. Ko je bila j , enkrat učinkovitost omenjene- j j ga prahu nad vsak dvom doka-; .zana, poklicali so iznajdljivi j ! Američani na pom<>č letalo, j Vdelali so v eroplan škatljo, ki ' drži parsto funtov kalcijevega ’ arzenata, in iz katere vtxli pri-. merna cev pod “repom” letala.; ' ivo eroplan leti nad močvirjem,) prši iz omenjene cevke strupeni; " prah, katerega veter od propelerja dobro razpiha. Prah kalcijevega arzenata se polago-! nia vsede na površino močvirja, 1; komarjeve ličinke ga hite zobati, in potem je zanje vsega ko-! nec. Celo v močvirjih, ki je ze-0 j lo porastlo z drevjem in grmovni jem, pade skozi vejevje toliko a j strupenega prahu v vodo, da ' vsaka komarjeva ličinka lahko a! dobi svojo porcijo. n; Posledica teh eksperimentu (Dalje na 2. strani) IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA ; Dne 2.°>. decembra je umrl (župan občine Rakek, gospod Jo-!sip Stržaj, ki je vzorno župano-val od leta 1919 do svoje smrti, j jZ njim izgublja občina moža j poštenjaka, ki je znal izborno ščititi in zastopati koristi ob-., jčanov, zlasti kmetiškega ljudstva. Posebno se imajo občani njemu zahvaliti, da se je vedno branil vsega, s čemer bi se obre-! menili občani in se zadolžila olj-:čina. V selu Vinišce v splitskem okraju je Boža Valič nehote j ustrelil svojega sedemletnega sina Vladka. Nesrečni oče je! nameril puško na orla, ki jej hotel z dvorišča odnesti kokoš,; a zadel je sinka v glavo. Težko ranjeni otrok j« bil prepeljan v bolnico, kjer je par ur pozneje! I umrl. I Julka Bohinc, hčerka posestnika na Sejancih pri Ormožu, se je nedavno v nedeljo odpravila, k maši pri Sv. Lenartu, a se ni več vrnila domov. Šele par dni pozneje, so našli njeno truplo \ potoku Sejanci. Ker vodi čez potok le debelo bruno brez ’ograje, je dekletu na brunu spodrsnilo, padla je v potok in .utonila. ! Ker je železniška proga Zi-1, dani most-Zagreb v slabem sfca-f : in vsletl tegft''"' zhlfitiio jotežkoČen promet konvencijo-’ milnih bpsovlakov, ki , na tej progi ne morejo vzdrževati I predpisane brZine, je generalna II direkcija državnih železnic od* • redila, da se ta proga čimprej ' temeljito popravi, zlasti pri ^. Brežicah in Dobovi, i VSAK PO SVOJE Državljani republike Nicaragua naj se ne čudijo, če jim naš državni department komandira, kakšne predsednike smejo ali ne smejo imeti. Mi smo vendar močni po dolarjih in glavah. Nad 117 milijonov nas je in vsaki ima po eno glavo; dolarji pa niso tako demokratično razdeljeni. Saj vendar prijatelji v Nicaragui, katerih je komaj nekaj nad pol milijona, ne mislijo, da bodo oni komandirali nas, ki štejemo 117 milijonov glav! * O naša vlada je močna. Nad sto milijinov nas je. ki bi si ! včasi radi privoščili dobrot, ki j merijo nad pol procenta, toda vlada pravi: “Ne boste jih!" Pa jih ne, če jih ne dobimo. Ali mislijo prijatelji v Niea-ragui, ki so vendar inozemc-i. , da bo naša vlada obzirnejše postopala žnjimi, kot z lastnimi j državljani? Posebno, ker tako izzivajoče po olju diše! * Včasi mislim, da narava ni prav storila, ker je postavila ^ skoro vse oljne vrelce doli na jug. Če bi bili oljni vrelci v Alaski ali na severnem tečaju, živeli bi lahko z našimi južnimi sosedi v najlepšem miru. * , Na en način je pa prav, da so se pojavile neprilike na jugu. ker s tem je dana našim za- da'se 'kaj'resnega in pametnega pogovorijo, sicer bi se čisto po-; otročili. Pred par tedni niso 1: imeli v zveznem kongresu nič resnega na programu, zato so , se udali pravemu predpustnemu razpoloženju in so se prepirali le o prohibiciji in pa o tem. ee imajo živali duše. * * Ravno v času, ko se je v Washingtonu vršila zanimiva razprava o živalskih dušah, doživel je naš privatni stražnik Polde velik strah. Neko noč, ob uri strahov, ga je prebudil iz spanja silen ropot. “Pa bil je Polde svoje dni vojak, na straži stal, ob vsaki noči^i uri — pa bi se bal!” Skočil je iz postelje, zagrabil gromsko pištolo in stekel po stopnicah v tiskarno. Tam je vse počivalo v svetem nočnem miru. V kleti istotako. Prehodil je uredniške sobe mojih kolegov: zopet nič! Končno je odprl vrata v' naše slavno uredništvo in pri ; svitu električne žarnice je opa-! zil na tleh čudno zver. Roge je ; imela, kakor krava, rep pa kot i veverica. Ostalega trupla ni bilo. Malo je pomislil Polde, j nato pa je prijel zverino za roge in jo položil na mizo. Strah je bil ujet in “beračeva skrivnost” rešena. Čudno zver predstavlja lovska trofeja, katero mi je nedavno poslal prijatelj ,iz vzhoda. V znak posebnega i spoštovanja sem jo postavil na odlično mesto vrhu starih časo-i pisov. Tam gori visoko pod j stropom je namreč gorko in mirno. Neznane sile pa so jo v uri strahov spravile na tla. ‘Na tem nočnem izprehodu si je zver pokvarila en rog. Zdaj pa se zopet v vsej svoji gloriji ! košati vrhu kupa časopisov kot (“strah na Sokolskem grkdu.’’ * Vlada Združenih držav izda i vsako leto teške milijone za j zatiranje butlegarjev, toda us-jpehi so ničevi. Zakaj ne bi ; vlada davkoplačevalcem prihranila ta denar in dovolila but-(Dalje na 2. strani) --- • Iz Hercegovine prihajajo ve-1' sti o velikih snežnih zametih. ^ zlasti v nevesinjskem okraju, ki je popolnoma odtrgan od1 . svojega centra Mostarja. Iz j nekaterih pogorskih vasi poro- j čajo o lakoti, ker so pičli pri- -delki že pošli. Prebivalstvo j prosi pomoči. Glasom vesti dunajske ko- , respondence, ki pa niso pro ver- , j jene, namerava Jugoslavija ku- j ;piti belgijsko floto. Belgijski*;, i vojna mornarica, ki je bila ne- j davno ukinjena, šteje eno oklop-jnico, težko 1,200 ton, 14 malih ( ! starejših torpedovk in štiri pod ^ mornice. !. , . Petsto lir je poslal videmski!j j prefekt gasilnemu društvu v j, i Cerknem kot znak hvaležnosti j i članom, ki so ga rešili iz ne var-: ^ i nosti, v katero je bil zašel oh ; ; poplavi na poti v Idrijo. I • Kakor javljajo iz Mostarja j ! ie v selu Vitanoviču umrl te dni ! Trifko Planič, ki je bil vse svo je dni izredno čil in zdrav. | : Pred par leti so mu začeli rasti! ! novi zobje, ki pa so bili precej; I ostrejši kakor prvi. Umrl je na j ; gle smrti, zadela ga je kap. ----------------------- V selu Zuničje pri Knjažev-cu se je odigrala te dni krvava tragedija. Vukašin Jovič se; je poročil s hčerko Filipa Ra-j jdosavljeviča, Jelico. Da bi dal! • izraza svoji radosti, je Vuka-j ■ šin zapalil dinamitno patrono,; > ki pa je eksplodirala v njegovi; ..roki. Učinek je bil grozen.! i Patrona mu je odtrgala obe ro-1 ki. Skoraj vsi gostje so bili | . Več ali manj ranjeni. (Dal)e na 2. strani) " 11 — .......................... “J^o-da "Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. 1 1 1 1 1 ' ........................................... IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY ———-----------------------------------------------------------, Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement —___-..... ■ ....... — ■ -. , , , ... ____________ f — - - ■ ■ • j Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. j Volume III. •'«^^>83 NO. 3. Vrednost razvedrila. j Vsak normalen človek potrebuje razvedrila, in skoro vsak ga išče na svoj poseben način. Glede razvedrila torej ne more biti pravila, ki bi veljalo za vse. Kar je razvedrilo za enega, utegne biti prava muka za druzega. V splošnem pa lahko smatramo za razvedrilna tista opravila, ki nas odtrgajo od našega vsakdanjega dela, ki nam pomagajo pozabiti naše vsakdanje skrbi'in neprijetnosti. Pravi namen, razvedrila je, da se odpočije naš duh, kajti duh potrebuje; počitka prav tako kot telo. Enoličnost je tem bolj mučna in i ubijajoča, čim dalje traja. Naravnost čudovito pa je, kako nas včasi razvedri in poživi majhna, na videz neznatna iz-prememba. Ako dan za dnem, mesec za mesecem hodimo ista, natančno določena pota, gledamo vedno iste stene, strehe, dimnike, cestne hodnike in obraze, postanemo sitni, pusti 1 in stari, kajti naš duh otopi in sc postara. Na tak način fahko postanemo pravi starci šc v prilično mladih letih. Dokler nas mika in veseli razlika in izprememba, je naš duh i mlad, in mi smo mladi, brez ozira na letnico, ki je zapisana, v našem rojstnem listu. Ljudje smo po naravi družabna bitja, zato navadno iščemo in najdemo razvedrilo v družbi, ki pa mora biti vsaj; deloma različna od družbe, v kateri se gibljemo vsaki dan., Mnx,i - ■(» nov j r«*2P’ovoH ria* nntvljpio n>, nove misli in • ***,€*, iti 1 r»)-.mi *■»'- r ji*cc- j. -* naš duh oživi, kot veneča cvetlica po hladilnem dežju. V tem leži menda eden glavnih vzrokov, da se posebno v zimskem času, ko je enoličnost najbolj moreča, vršijo različne družabne prireditve. Prijatelji, ki se morda nimajo prilike videti tedne in mesece, snidejo se na plesnih veselicah, pri predavanjih, igrah, telovadnih nastopih, koncertih, banketih itd. Tam sc pogovore o marsičem in slišijo marsikaj, kar pogrešajo v vsakdanjem življenju. Že sam prijateljski razgovor z osebami, katerih ne vidimo vsak dan, vpliva na nas blagodejno, lepa godba, petje in podobno pa seveda naš duševni užitek še poveča. In nele zdravniki, ampak vsi pametni ljudje vedo, da dobro duševno razpoloženje blagodejno vpliva tudi na telo, nam krepča zdravje in daljša življenje. Najboljši užitki pa postanejo neprijetni ali škodljivi, če si jih privoščimo čez mero. Zato bi se tudi pri zabavah morali držati prave mere, da nam iste ne preidejo v navade, ampak nam služijo le v potrebno razvedrilo tuintam. Suženj navad je ravno tak revež kot suženj dela. Kadar se po tej ali oni zabavi vrnemo k našemu običajnemu delu z novim vešeljem in navdušenjem, in isto opravljamo z neko posebno lahkoto, je to znamenje, da je bilo razvedrilo prave vrste, da nam je koristilo duševno in telesno. Vse kar nas okrepi telesno, kar izboljša naše zdravje, nam lepša in daljša življenje. Res jc, da življenje ni praznik, in da si moramo vsak na svoj način služiti vsakdanji kruh, poleg tega pa skrbeti nekoliko tudi za takozvanc deževne dni, toda pri tem ne smemo pozabiti na naše zdravje. Le če smo zdravi si zamoremo služiti potrebna sredstva za življenje, in le če smo zdravi moremo uživati dobrote življenja. Zato potrebujemo vsi tuintam nekoliko oddiha, nekoliko izpremembe v vsakdanji enoličnosti. To nas bo ohranjalo zdrave, mlade in čile duševno in telesno. Vsi si želimo ohraniti mladostno razpoloženje in zdravje do najskrajnejših mej in vsi si želimo dolgega življenja. To jc čisto logično in v interesu nas vseh. To jc pa tudi v interesu J. S. K. Jednote, katere člani smo. Jugoslovanska (|w| Katol. Jednota Ustanovljena 1. 1888 Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELI. MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., East Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bani Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, III. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. • 1. porotnik: LEONARD SLABODN1K, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 4426 Hamilton Avc.^ Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd„ Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pred' sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniSk* spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpff membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av& Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanof za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgia* , tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se F; obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani (' članicami. | smrti: vnetje trebušne mf Zavarovana je bila za Sprejeta v jednoto 17. mf 1919. Umrla sestra, Mary Zul cert. št. 21670, članica d’ va Jutranja Zvezda št.J Cleveland, Ohio. ■ Umrla j 19. novembra 1926. Vzroki ti: izrastek na hrbtenici , mor). Zavarovana je bil , $500.00. Sprejeta v jed' „ dne 10. decembra 1921. , Umrla sestra, Frances | ■ bro'se, cert. št. 19784, čl>; društva sv. Jožefa št. 21,*, ver, Colo. Umrla dne 8. bra 1926. Vzrok smrti: jfil Zavarovana je bila za '• Jp"V.ifi • | lija 1918. Umrli brat, Matt Hr °' cert. št. 26084, član dl sv. Mihaela Arhangela ^ Claridge, Penna. Umrl d” novembra 1926. Vzrok s ubit v premogokopu. Z& van je bil za $250.00. Sf v jednoto dne 31. marca ; Umrli brat, Jacob 0 cert. št. 272, član drušb Cirila in Metoda, št. 1,1 . Minn. Umrl dne 30. nov« 1926. Vzrok smrti: srčtf lessen. Zavarovan je V $1000.00. Sprejet v jednc' ' ta 1898. Umrla sestra, Josefa kar, cert. št. 8813, članih ' i šiva sv. Jožefa št. 21, Imi, i i Colo. Umrla dne 20. d 1926. Vzrok smrti: srci'/A lezen. Zavarovana jc tit/c $500.00. Sprejeta v je; 1 dne 11. maja 1906. w. Umrla sestra, Mary • cert. št. 22029, članica dj • sv. Alojzija št. 36, Concrt 1 Pa. Umrla dne 13. dec1 J 1926. Vzrok smrti: jetik varovana je bila za $1$ 1 > Sprejeta v jednoto d1 ■ aprila 1922. Umrli brat, Frank Pod 1 cert. št. 17526, član d - sv. Barbare št. 33, Trest' 1 • Umrl dne 23. novembra ‘ • Vzrok smrti: influenca.] s rovari je bil za $500.00' . jet v jednoto 21. marca >1 r 1 Umrli brat, Joe Bank1' v , .št. 22562, član drustn v 1 Martina št. 105, ButteJ s - Umrl dne 12. decembra' . Vzrok smrti: ubit od 1 r - Zavarovan je bil za $l| p Sprejet v jednoto dne “ nuarja 1923. j g Tekom meseca decet^j ■J je izplačalo v podporah . | sledi: .: Za posmrtnine članov i11 članic ...........$l2,<>ri -1 Za bolniško podporo in operacije ........... ll&m . Za izredno podporo iz sjdo / da onemoglih prii _4u 2 Skupaj $24* i Joseph Pishler, gl.J djem in vozovi vred. Zgoreli so : tudi vsi prešiči, ker je bilo celo ! poslopje mahoma v plamenu. ! Domneva se, da je bil požar podtaknjen od zlobne roke. -------------------- i Nedavno je umrl v Potocih ' pri Mostaru najstarejši Herce- < govčan, .113 let stari Risto Ko-lak. Zadnja leta je pričel dobi- 1 vati celo nove zobe, ki so bili 1 samo nekoliko ostrejši od prej- : snih. 1 IZ URADA GL. TAJNIKA ; Asesment št. 342. J Mesec januar 1927. I PljROČlLAJ' uMkLlH ciJA-f NOV IN CLANIC, KATERIH POSMRTNINE SO BILE NAKAZANE TEKOM MESECA DECEMBRA 1926. Umrla sestra, Katarina Grahek, cert. št. 8277, članica dru-j štva sv. Cirila in Metoda št. 9., i Calumet, JVIich. Umrla dne 23. novembra 1926. Vzrok smrti: 1 revmatizem in srčna bolezen. ; Zavarovana je bila za $500.00. ' Sprejeta v jednoto dne 18. decembra 1906. Umrli brat, Frank Goužc. \ cert. št. 148, član društva sv. Jožefa št. 85, Aurora, Minn. j Umrl dne 27. novembra 1926. Vzrok smrti: kronično vnetje ledvic. Zavarovan je bil za $1000.00. Sprejet v jednoto dne 18. septembra 1898. Umrla sestra, Frances Ka-novšek, cert. št. 9640, članica društva sv. Jožefa št. 45, Indianapolis, tud. Umrla dne 13. novembra 1926. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana je bila za $500.00. Sprejeta v jednoto dne 23. avgusta 1907. Umrli brat, Mati Poljak, cert. št. 19764, član društva sv. Alojzija št. 43, East Helena. 1 Mont. Umrl dne 17. novembra 1926. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000.00. Sprejet v jednoto dne 28. junij« 1918. Umrli brat, Jos. Miklich, crl. j št. 13745, član društva Golden Gate, št. 141, San Francisco, j Calif. Umrl dne 4. novembra ! 1926. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000.00. j Sprejet v jednoto dne 10. no-j vembra 1010. J Umrli brat, Štefan Spelič, . j cert. št. 965, član društva sv. i Štefana št. 11, Omaha, Neb. j Umrl dne 23. novembra 1926. l Vzrok smrti: vnetje ledvic. Zavarovan je bil za $1000.00. | Sprejet v jednoto dne 14. fe- , bruarja 1902. ! .j Umrla sestra, Mary Cheles-j l irik, cert. št. 20047, članica 1 društva Marije Čistega Spočet-. i ja št. 120, Ely, Minn. Umrla je J dne 5. decembra 1926. Vzrok I l~ KAJ DELAJO V WASHINGTONU (Nadaljevanje s 1. strani) je, obrtne zbornice, kakor tudi | razne verske in politične skupi-1 i nci Zdi se, da je pritisk javne- j |ga mnenja proti vojni tolik, daj se bo naša vlada zadovoljila s; i tem, da se zemljiško-sporne za-: j dcve v Mehiki izroče posebnemu | razsodišču. Državni tajnik Kel-j log je baje tudi naklonjen po-! jsredovanju nekaterih srednje-i ameriških republik v Nicaragui,! | ki žele, da se spor mirnim po-j toni poravna. Zadnja poročila pravijo, da je: ipredsednik Diaz zavrnil posre-! dovalno ponudbo predsednika Costa Rica, Jimeneza. Ameri-iški mornarji ostanejo torej v Nicaragui za nedoločen čas. Spor z Mehiko bo nedvomno i mirnim potom poravnan, ker je ljudstvo' Združenih držav po 1 ogromni večini odločno proti j vojni, Mehikanci pa tudi niso ! tako bedasti, da bi silili v boj z neprimerno večjim sosedom. -----------------o------- IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje iz 1. strani) Sv. Frančiška so proslavljali i J faustovski listi nedavno z naj-i, ! bol i izbranimi izrazi. Posebno j , pa so naglašali njegovo Italijan-1 I stvo. Sv. Frančišek Asiški je j [najbolj tipičen italijanski svet-i nik, 011. je kazal naj lepše last- ! nosti italijanskega rodu. Mussolini je rekel, da je on najbolj ^ italijanski med vsemi svetniki, j Potem pa s povdarkom pripove- | di’jejo, kako se je peljal Sv.; ( Frančišek v Orijent in kako je 1 i italijansko v imenu Rima govo- (■ 'ril pred sultanom . . . kot pravi i f’ašistovski imperialist! -------- Z razpustitvijo Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji je prenehal tudi izhaja-j I 4-» «■>.'1 •> J »m/il r_T *>e» Jlr . .. ^ At*! 1 v».» V'.* ... -.L'...* .. .*•.% . . Rod”. Odkar je bil s silo od- 1 ! pravljen tudi pouk slovenščine v dodatnih urah na vseh ljudskih šolah, sta imela tržaš- i : ki dnevnik “Edinost” in tednik “Novice” redno dvetedensko prilogo “Za našo deco”, ki je bila namenjena pouku slovenske dece pri domačem ognjiš-i ču. Z znanimi ekonomskimi 1 ukrepi italijanske vlade je bik 'obseg listov, omejen in prepo-! vedana vsaka priloga listom, razen tehniških. Tako je prene-, | hala tudi priloga “Za našo de-i 20.” Sedaj bo začel izhajati j II poseben list za našo deco, | •j ki bo nadomestoval toliko j prilogo kakor “Novi Rod”. Za hrvatsko deco izhaja že kot sa-, mostojna publikacija “Mali j Istranin”, ki je prej izhajal i kot dvotedenska priloga “Istar ske Riječi”. Iz Zagorja ob Savi nam po-j 'iročajo: Tukajšnji urar g. Fer-i ' J do Motnikar je izumil nove I 11 stolpno uro repetirko. Kon-1! strukcija te ure je prav eno-‘ stavna, vendar jako praktična. 1! Ima samo dve kolesi in eno ute? ■ | in se bo navijala samo enkrat ■' na teden. Cetrtinke bo ura od-‘ bila na prvi zvon in obenem re-1 peti rala polni čas na drugi zvon. ■jG. Motnikar ima že več izumov. Slovenskih vojakov jc polno ' širom Italije. Služijo pa tudi 1 v Afriki in v Bengasiji jih jel 1 15. Razvrščeni so pri avijatič-: i nem, avtomobilskem in topni-! • carskem oddelku. . 1 | Nedavno se je vršil v rudniš-I ki restavraciji na Vodah v pri-! sotnosti župana in- podžupana: neobvezen sestanek radi zgradbe dečjega doma v Trbovljah. Akcijo je sprožil inšpektor j . ministrstva narodnega zdravja dr. Katičič 1. 1925. 1 ) V Babni reki v okraju Šmarje pri Jelšah je nedavno iz-; bruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Mihaela j j štancarja. Poslopje je pogore-j 1 lo z vsem gospodarskim oro- OTROCI SOLNCA (Nadaljevanje s 1. strani) ! deloma tudi zelenje pa služi i /ca hrano nam in živalim. Brez solnčne svetlobe in gor-kole ne bi mogle rasti rastline, pa tudi dežja bi ne bilo brez vpliva solnca, in reke, studenci in potoki bi usahnili, kakor se tu čudno sliši. Solnčna gorkota povzroča, da morja in jezera iz-hlapevajo ogromne množine vodene pare, in ko se te pare dovolj ohlade, padejo na zemljo v obliki dežja, namočijo polja, livade in gozdove in napojijo! studence. Veter pa goni te vo-! dene pare iznad morja nad suho' zemljo, kjer more dež kaj koristiti. Pa tudi vetru je prvotni vzrok solnčna gorkota, ker razgreva ozračje v različnih kra-j jih in časih in tako povzroča premikanje zraka. Gorki zrak je lažji in se vzdiguje v višave, in na njegovo mesto sili rnrzlcj-ši, težji zrak. Tako nastane i veter. Kamorkoli se obrnemo, najdemo končno solnce kot vir vsega življenja in energije. Ni čuda, če smo tako navezani nanj, ker smo v resnici njegovi otroci. Solnce je najboljši zdravnik skoro vseh bolezni, solnce razveseli in okrepi dete-j ta, solnce poživi betežnega starca, solnce vliva moč in energijo v naše žile, jasne misli v glavo in veselje v naša srca. Kadar; nas solnce radodarno ogreva s svojimi žarki, pozabimo radi na to, toliko bolj pa ga pogrešamo, kadar nam črne zavese zimskih noči in mrzlih, mračnih dnevov zakrivajo njegovo obličje dalje časa. Brez solnca si ne moremo predstavljati veselja, niti zdravja in življenja. Ali je čudno vpričo vsega te- j ga, če so davni narodi .častili' solnce kot božanstvo? Ali- je : čudno, če se še danes hazivljejo nekateri indijanski rodovi — i ,. ■ ■■■■ ■ > ■ .. v,.j r -m~. • '> . ’ ‘ .. *.'■ otroke soinca t U, iuui nn moderni zemljani smo otroci solnca, in čutimo to, dasi se te-1 ga včasi niti ne zavedamo. i 0------- j VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) j - logarjem, da se medsebojno iz-r trebijo z bombami in strojnimi - puškami! V Chicagu in Her-rinu, 111., se je te vrste iztreb- - ljevanje imenitno izkazalo. Ut V listih sem čital nedavno, 1 da je neki Lisjak v Trstu pro-" dajal oslovsko meso, mesto ‘ konjskega. Iz poročila je razvidno, da je Lisjak res lisjak, ; da je Trst v Italiji, in da je v Italiji mnogo revščine in oslov. Tudi Mussolini je tam. , * Dr. J. W. Smith v Vancouver ju, Washington, lastuje ve-’ lik jabolčni vrt. Obiralci so pustili mnogo jabolk na drevesih. Pritisnila je zima in jabolka so zmrznila, v sledečih toplih dneh pa so se otajala in pričela fermentirati. Ptiči, ki so se hranili s tem sadjem, so se “ga” nabrali čez pol procenta. nakar so pričeli silno nesoglasno žingati in počenjati vse mogoče neumnosti. Res, vseh vrst tiči že dandanes kršijo pro-1 hibicijo! * " Naš vojni tajnik trdi, da v Združenih državah porabimo na 1 leto dvakrat več denarja za '! razne sladčice, posebno za chewing gum in candy, kakor ’fza naso armado. Sweet land of ' i Liberty! A. J. T. ZA POPLAVUENCE Društvo sv. Jožefa, št. 30, J. S. K. Jednote v Chisholmu, j.! Minn., je poslalo $25 v pomoč poplavijencem v Sloveniji. Omenjena svota je bila odposlana (v dolarjih) na pristojno mesto ( dne 13. januarja, 1927. V imenu revežev-poplavljoncev v stari domovini: prisrčna hvala! Upravnifctvo Nove Dobe. VESTI IZ CLEVELANDA \ (Nadaljevanje s 1. strani) proste vaje večjo važnost kot n i vaje na orodjih, zato smo jih posebno občudovali pri pro-1 slih vajah. Slovenski Sokoli bi rabili morda nekoliko več discipline j pri prostih vajah; pri vajah na ' orodju pa se lahko merijo s ! češkimi brati in jih najbrž v tem celo prekašajo. Dorast ; slovenskega Sokola je bil iz-, ; boren. Telovadili so vam ti mladi fantje, da smo mestoma kr.r sapo zadrževali. Včasi se lii.m je pa zdelo, da so njih telesa iz gumija, tako elastično so se zvirali. Njih vrsto je zaključeval mal pet- ali šestleten dečko, ki je gibčen kot veverica in poskočen kot žoga. Občinstvo se je smejalo do solz in burno ploskalo vsaki njegovi kretnji. Telovadba je izpadla v splošno zadovoljstvo in naš Slovenski Sokol zasluži vse priznanje, ker s tako vnemo in požrtvovalnostjo goji telovadbo. posebno med našo turojeno mladino. Telovadba krepi telo in pospešuje zdravje, in v zdravem telesu biva zdrava duša. Mesto, da bi se mladina potikala po cestah, biljardnicah ali drugih prostorih dvomljive vrednosti, zahaja v naš Dom k telovadnim vajam, nastopa pri ia:..nih naših prireditvah in ostaja naša, je ponosna na sebe, na nas in vse kar je našega. S splošnega stališča in s stališča naših podpornih organizacij je veliko doseženega, ako navežemo mladino na to, kar je našega. Po završeni telovadbi se je razvila prosta zabava in ples v obeh dvoranah S. N. Doma lo jc v zgornji in spodnji. Kamor se je človek obrnil, se je trlo ljudstva, to je v obeh dvo-rai:ah in v prostoru za okrepčila, dasi se je isti večer vršilo še par drugih veselic v slovenski naselbini. Slovenski Sokol jf-- č bowl.” i said Elsie; "can't you guess What T’m to put in it? It isn’t any mess. “It’s something kitties always like, So sister Bessie thinks — It. isn’t anything you eat, But everybody drinks. “Me-ow, me-ow — what does that mean? I cannot understand, ft’s not the name of what 11 have Behind me in my hand. “You’d better take another guess. Bess says it’s fine as silk; But there, it’s never right to tease — Why, kitty •— it is milk!” —o------------- PREPIR Prepirata se muhi dve, Katera več pečenke sne. i Beseda pa besedo da, ! In muha muho polasa. Morda bi celo tekla kri, Kar v vojski rado se zgodi. Iz kota prede pajek nit, Ki ves prekanjen je in zvit. Poveže muhi in s seboj Odvleče v grad ju lepi svoj. Tam ju potisne v zadnji kot, Da se gostil bo na svoj god. (E. Gangl). čem vrtu. ki je kmalu zaslovel daleč naokrog. Od daleč so prihajali po šopke. Tako je Bariča obogatela. Denar pa je zopet naklanjala cvetkam, vedno več jih je gojila, vedno lepši in večji je bil njen vrt. Srečno sta živeli z mamico. Posebno srečni pa sta bili, kadar sta imeli okolo sebe na vrtu otroke iz siromašnih stanovanj velikega mesta. M, Jezernikova. —o------------- So when it wants to hide from an enemy, all it has to do is to get on a rail and keep ■' > ... *, 1 »/ .. .4. 1 ... • *uu- suli. Iney arc gVeUL iv»cin ! the sunshine, and on the hot-est days, when you want to keep in the shade, they will flatten themselves out on a hot rock and bask in the scorching heat. If a cloud comes over the sun, they get uneasy, and seem chilled until the sun shines out again. You seldom see them in cloudy weather, as they are all in some sheltered place, trying to keep warm. It never gets to hot for a lizards, as it likes to stay right out in the broiling sun — bare headed at that. Many kinds of lizards live in trees, so they are either green The Lizard That Most Of Us Know Is A Little Brown Fellow to match the leaves, or brown, to match the bark, so wherever they may be, it is very hard to see them. There, is a lizard called the Salamander, that has the curious power of turning the same color of whatever it may be resting on at the same time. If it happens to be on a green leaf it turns green, if it stops to rest on a yellow leaf, it turns yellow, and if it is on a dead leaf it turns brown, so no matter where it is, it is mighty hard for an enemy to see it. That is mighty lucky for the lizard, as it saves its life many times a day. There are other lizards, that while they can- OUR MOTHER GOOSE “Auntie, who really did write the rhymes in my Mother Goose book?” asked Jane one day. "Now, that’s funny,” said Auntie, “just yesterday I came across an account of Mother Goose in a book of authors. A real Mother Goose she was, too, and an American at that. Of course, all of the verses printed in the Mother Goose books were not original with our Mother Goose. They were poems and ditties, remembered j from her own childhood days with which she used to amuse and entertain her little grandchild. And the book, the first Mother Goose Book, was really published as a joke upon the good lady. But I am getting ahead of my story. Let me tell you how it came about. “The founders of the Goose family in America settled in the city of Boston, when that little village was but thirty years old. The name had ori-; ginally been Verti-goose, but was later changed to Vergoose nad finally shortened to Goose. Mother Goose before her marriage to Isaac Vergoose was Elizabeth Foster, a Boston girl of whom we know nothing until the year of her daughter’s | marriage, which occurred in 1715. Then in the record of marriages we find that in ‘1715 June 2, was married by Rev. Cotton Mather, Thomas Fleet to Elizabeth Goose.’ “All that is known of Elizabeth is that she was the eldest daughter of Mother Goose. Her husband was a printer, who had come to Boston from England in 1713. The first child of this union was a little son, whose presence in the household filled the grandmother’s heart with joy. Her entire days were spent in the nursery or wandering about the house with the infant in her arms, crooning little rhyms for him. Now, that was a harmless enough amusement for an elderly lady and in all probability NEKAJ NAVODIL MLADIM DOPISNIKOM. Pišite s tinto in samo na eno stran papirja. Predolgi dopisi niso zaželje-ni; okoli dvesto besed je najbolj primerno. Pazite, da bo vaša slovnica pravilna, posebno če pišete v ; angleščini. Prepisane pesmi ali članki se ne sprejemajo. Vaši spisi naj bodo snažni in [pisava razločna; to mnogo šteje. A FEW DIRECTIONS FOR JUNIOR CONTRIBUTORS ------ Write with black or blue ink only on one side of the paper. Contributions that are too long aren’t preferable; a composition of about two hundred words is most satisfactory. Be careful of your grammar especially when you write in English. Copied poems or compositions will not be accepted. Above all, be neat in your j writing. Neatness counts a ; great deal. A TRICK OF THE GNOMES Nismo še imeli prilike, da bi i ‘ se bili pozdravili v tem letu.; Moj današnji pozdrav velja j vsem članom in članicam mla-S d inskega oddelka, vsem dopis-[ nikom in dopisnicam, bivšim, I sedanjim in bodočim. Lepo [ število se vas je oglasilo v da-S našnji izdaji; mnogi se bodo [oglasili v prihodnje. Lepo število jih je tudi, ki so že prestopili iz mladinskega v odrasli 1 oddelek, in tudi tisti so vabljeni, da še tuintam kaj napišejo I za mladinsko izdajo lista. Njih I mlajše bratce in sestrice bo ve- I selilo slišati od njih, in ured- I nika tudi. Saj smo končno vsi K ena sama velika družina. Okoli 6,000 vas je, ki tvorite mladinski oddelek .J. S. K. Jed-1 I note, in to je gotovo že lepo šte- 1 t vilo. Izpoznajte se med seboj. |r I mladi bratci in sestrice, potom j; ( dopisovanja v Novo Dobo. Vsa- r i ki mesec vam je na razpolago i I ena stran ali tudi več. Poseb- j ! no dobri dopisniki lahko raču-I nate • še na kakšno nagrado. > t Pišete lahko slovensko ali an-I gleško, o vsem, kar zanima vaji ša mlada srca. Ne prepisujte tod nikoder, ampak pišite kot T vam narekuje vaše srce in ra-■f zum-. Kar bo za v javnost, se j bo priobčilo. Urednik je vaš ^ prijatelj in vas zagotavlja kar 1 I največje naklonjenosti. Končno: vi vsi mladi, ki ste ^ naša nada in bodočnost, vese-J lite se zdravja in mladosti v1 H polni meri, pripravljajte se za ;| resno bodočnost in ne pozabite ’ na J. S. K. Jednoto, kateri pri-, l i padate. In sreča naj vas ob-f| siplje z najlepšimi darovi v le-I tu 1927 in sploh vse dni Vašega >§ življenja! Urednik. 1 0------------------------ -J KATERO NAJ /.ASI’[RA' ■ Iffi nil.1 Mladi goslar je Trunk Zupan-!»/i ejel eno prvih riqgrad sa sroj 'Vklopiš, kot elan mladinskega od-: 1Ulrika društra št. 66 J. S. K. J. W Ul. (Klišej nam je pre- skrbel tajnik omen iene ta dru- Q ' d zve°ce* ' itik1 Redku pa nocoj je dosti Jožka malega norosti: d1 Laki, če ne boš zaspal, ; bodem te bavbavu dal!” Pod; n d,: A kako od črne gore rest k naši hiši priti more?” ibfflj Rolge on noge ima: ica. j z gore sem — koraka dva! ».OlK 'ca j Plamen iz očij mu šviga, anW vedno jezen z repom miga, | v '*c-e črn, v telo zelen, itte,j s sabo nosi koš pleten. ibr»i P° svetu vsepovsodi I | !>0 zločesto deco hodi —” Qh, jaz ne bi rad še! z njim-5 Slej te, dedek, me—že spim!” ace n1 oralii (Oton Zupančič). ov iflj ZORICA ,$l2iprica, zorica zlata 0 in pm je obsvetila vrata, l Um je obsvetila hram. 1 iz Sjto se še v postelji greje? j*ica zlata se smeje: TjJ te’ Mirko’ »ič sram? | (Oton Župančič). j As full of fun I’m sure as any boys you ever know, These g'nomes. who love the children, like to play a trick or two. In January when the snowdrifts round the schoolhouse dooi They gather on the hill and romp until the clock strikes four. When school lets out they quickly hide behind the biggest trees ! And slyly pelt with balls df snow the boys who like to tease — , A dose of their own medicine the youngsters dread to taste, That makes them all forget to tease and sends them home in haste Uboga šivilja je živela s \ hčerko edinko v podstrešni so^'t biči sredi velikega mesta. M a- 1 la Bariča je sedela pri ljubi m a- 1 teri in ji pomagala šivati in kr- t ' pati. 1 Kadar je bila že utrujena, je 1 stopila k edinemu oknu. pogledala tja daleč čez strehe in < občudovala zeleni pas travni- 1 kov, ki je obdaja! mesto. Neskončno si je želela, da bi sme- : la skakati z drugimi otroki tam zunaj po zelenih livadah ali pa da bi imela vrtiček pred me-■ stom, kjer bi sedele z ljubo mamico. zalivale* cvetice in poslušale ptičke. Nekega dne je nesla rtovo obleko v predmestje. Pot jo je vodila mimo vrta, kjer so baš pridno presajali cvetice iz zemlje v lončke. Kar prileti čez ograjo neznatna suha koreninica, ki jo je vrtnar zavrgel. Deklica jo pobere, odnese domov, jo vsadi v edini lonček, postavi na polico pred oknom in jo zalije. Dan za dnem je Bariča skrbno zalivala koreninico; dan za dnem jo je postavljala na soln-ce. Kmalu je zapazila, da poganjajo iz korenine majhni zeleni lističi. Bili so to prvi nežni lističi vrtnice. Kakšna radost je zavladala v borni podstrešni so-' j biči! Saj sta zdaj imeli tudi "jsvoj vrtiček na polici pued ok-’’1 nom. Kmalu se je razvilo krepko ^ stebelce z vejicami, listi in pop-'ilfi. Popki so se napenjali in '" nekega poletnega dne je solnce tako toplo poljubljalo malo vrtnico, da se je otvoril popek. In lepa cvetka se je zasmejala ! solneu in Bariči. Kako se je deklica veselila lepega rumenkastega venčka in zelenkastoru-menih prašnikov, kako se je di-vila nežnemu vonju, ki jo je opajal! Ponoči pa se je zgodilo nekaj čudnega. Luna je obsevala ru-menobelo rožico in z žarki božala obraz speče Bariče. Opojni vonj pa je napolnjeval siromašno sobico. Listki rožice so se še bolj razpeli in glej, iz čašice se je počasi dvigala majhna zlata kronica, za njo drobna glavica z velikimi modrimi očmi, potem i I vitko telesce, odeto v rumenka- !,-jstobelo lahko svilo. Nežna cle-! vojčica je stopila lahkih korakov v lunin žarek in se je zibala po njem proti začudeni Bariči. . . . Cim bolj se je bližala postelji, tem bolj je rasla, dokler ni ikrasna devojka stala pred deklico. Poljubila jo je na čelo in ji govorila tako: “Bariča, ne boj se! Jaz sem i vila Zlatana. Moj dom je tvoja vrtnica. Ti si mi zgradila dom, j ti si me zbudila k življenju.! Rada bi te poplačala za tvojo! ljubezen, a ker nisem mogočna, ti dajem, kar morem, to je ljubezen do cvetic in njih prijateljstvo. Ljubi jih!” Še enkrat je poljubila Bari-, co, potem pa se je vrnila v luninem žarku v svoj domek. Drugo jutro Bariča ni videla nič posebnega na cvetki. Meh-, ki rumenkastobeli venčni lističi ^ in zlata kronica prašnikov — vse je bilo kakor včeraj, samo j dehtela je rožica prav tako opoj-; no kakor ponoči. Že je mislila Bariča, da se jij je le sanjalo. Toda kako se jel začudila, ko je prišel v podstrešno sobico vrtnarski vajenec z naročilom, naj se Bariča takoj oglasi pri vrtnarju, 'dal mu bo vezala šopke in spletala vence. Začudena deklica je tekla k’ vrtnarju, kjer je zvedela tole: Iskal je po časopisih spretno deklico, ki bi znala plesti vence in vezati šopke, nakar je dobil pismo, v katerem je neka tuja dama toplo priporočila Barico. Vrtnar je odvedel Barico v velik cvetličnjak, kjer je bilo vse polno najlepših cvetk, pa ji rekel: T u vidiš najrazličnejše cvetke. Napravi šopek, da bomo videli, kaj znaš.” Tresla se je uboga deklica, ko je začela izbirati rožice. Toda kmalu je spoznala, da je ves strah odveč. Iz vseh kotov, z t vseh gredic, z vseh polic so se , oglašali drobni glaski pestrih cvetov: , “Začni z menoj!” l “Mene utrgaj!” , “Zdaj pridem jaz na vrsto!” J “Sestrice smo vile Zlataneij - Pomagamo ti!” Ni bilo težko izbirati. Roži -! i ce so seji klanjale, se ponujale! in se družile pod nežnimi prst-i ki v krasen šopek. Ko je prišel vrtnar čez nekaj - časa gledat, kako dela Bariča, • je bil šopek že gotov. Ves začuden je obstal na pragu, tako ga je prevzela lepota i šopka, ubranost barv in oblik, i Ves, vesel je zaprosil deklico, i naj ostane pri njem. Dobro je i plačeval spretno Barico, saj mu i je služila lepe denarce. Iz vse- - ga mesta so prihajali, da jim - splete šopke pridna vrtnarica, - zakaj nihče v mestu ni znal ta- - ko lepo vezati šopkov, nikomur - niso bile cvetice tako vdane. Kmalu si je Bariča prihra- - nila toliko denarja, da si je ku-i pila pred mestom vrtiček in - hišico. Konec je bil uboštva in i bednega življenja. Materi ni bilo več treba šivati v pod-l strešni sobi, pomagala je samo i ljubi hčerki na lepem, cveto- But it does not make much j l difference to the lizard, as a; 1 new one soon sprouts out from 11 the stump. Lizards live mostly j‘ on insects, but some of the I larger kinds feed on the eggs,; of birds. One summer day the writer j was spading in the garden, and the spade turned up a lot of lit-j tie soft, white things that i looked as if they might be some! kind of eggs; so he carried! • them to the house, and put. i them in a sunny place on the: i piazza, and then forgot all | . about them. An hour or so' • later, he discovered that in- j i stead of the eggs, the sun had] i hatched out a number of very - small, and very black, baby liz-o ards, all huddled up together .1 in the hot sun trying to keep i- warm. o--------------- her son-in-law would have i found no fault with it, had she I stopped at that, but added to her own verses she sang those ! that she had known as nonsense rhymes in her own youth, land when you consider that she j had anything but a fine voice jyou can understand that this constant singing might be a j matter of irritation to Thomas Fleet. He ridiculed her in public and in private and did everything in his power to make her j stop. “The neighbors we are told !added their protests to his, but I Mother Goose, only laughed .and sang the louder. Now one day as Thomas Fleet left his I home and took his way to his | printing shop in Pudding Lane i the sound of his Mother-in-; law’s voice followed him I through the streets, and the thought occurred to him that he might collect these nonsense rhymes, and quaint songs i j that Mother Goose so constant-i j ly sang, print them and per-I'haps make a few pennies out of • them. NAGRADE !za dopise, priobčene v novembru so prejeli sledeči člani in 'članice mladinskega oddelka: Mika M. Tomazin, Član društva št. 6, Anna Černelič, članica društva jšt. 11, $2. Helen Laurichv članica društva št. 170, Sl. Hedvik Zupan, član društva št. 117, $1. Matilda Pet rich, članica društva št. 123, $1. Dorothy Mesnar, članica društva št. 26, SI. Mike Muhvich, član društva št. 129. Sl. o-------------- "From then on he paid close ; attention to the ditties that i Mother Goose sang, added such i as he could collect from other I sources and published them in ibook form with the title; ‘Songs for the Nursery; or ! Mother Goose’s Melodies for i Children.’ On the little page was a rude drawing of a Goose S with a very long neck and a ■ | a wide open mouth and at the ' bottom of the pages the words: ‘ “‘Printed by T. Fleet, at his * I printing house, Pudding Lane, ,1719. Price two coppers.’ 'j “It proved to be a profitable r j joke for the publisher, for the ’ coppers rained into his printing house so great was the demand | for the book, and it was a not | unkind joke on Mother Goose, jfor it brought her fame which e|her name is still enjoying. ij-jWhat chilli uucS Mil A.iiy* ati’u ie!love his Mother fcoose?” I r' ' V Contributionns from our Junior Members Mladinski dopisi Chicago, III. Tudi jaz se moram oglasiti v našem lepem listu Nova Doba, da bom začela Novo leto prav. Nekaj lepega imam za g. urednika, namreč resolucijo, ki se glasi, da bom od zdaj za-naprej vsaki mesec pisala V Novo Dobo, slovensko ali angleško. (Samo, da ne boš pozabila. Op. urednika). Leta 1926 nisem mogla skoraj nič pisati, ker sem bila preveč zaposljena s šolskimi nalogami. Hodim v Harrison High School in pojdem v 2-B razred februarja. Mislim, da bom potem hodila iz šole že ob dveh popoldne, ko grem zdaj šele ob štirih. Do zdaj sem imela komaj toliko časa, da sem list pre-čitala. Od zdaj zanaprej bom pa gledala, da bom tudi kaj napisala, da bodo imeli bratci in sestrice kaj čitati. Ce bom naredila kaj napak v pisavi (kar je neizogibno), bom prosila g. urednika, da popravi. (Z veseljem! Op. ured.) Zimo imamo v Chicagu precej prijetno, malo snega, pa dosti ledu za tiste, ki se radi drsajo. Tudi Miklavž nas pro-šlo leto ni pozabil. Jaz sem dobila veliko daril, tako tudi moja sestrica in bratec. Miklavža smo videli pa samo enega in to v dvorani S. N. P. J., kjer sem tudi jaz članica. Tudi društvo Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote se priporoča Miklavžu, da nas obišče leta 1927. Da se moj dopis preveč ne razširi in ne skoči v uredniški koš, rajši končam in pozdravim vse bratce in sestrice mladinskega oddelka J. S. K. Jednote in jim voščim veselo Novo leto. Ravno tako voščim veselo Novo leto vsem glavnim odbornikom, kakor tudi vsem članom odraslega oddelka J. S. K. Jednote, in jim želim mnogo uspeha pri pri- . dobivanju novih članov in članic pod okrilje naše dobre matere J. S. K. Jednote. Agnes Jurečič (13 let). Omaha, Neb. j Namenila sem se napisati zo-pet par vrstic v naše glasilo Nova Doba. Čitam večkrat od mojih sobratov in sosester v mladinskem oddelku, in če poj- 'j de tako naprej, se bomo tudi mi med seboj bolj izpoznali. Ce se bomo bolj izpoznali in zbližali, bomo tudi bolj ljubili našo do- ‘ bro mater J. S. K. Jednoto. Ko to pišem, je tukaj jako huda zima. Iz naše šole je iz- ■ ostalo več učencev in učenk vsled prehude burje iz severa, , katera je menda vzrok temu ' mrazu tukaj. Dalje se lepo zahvalim uredniku in glavnemu odboru J. S. K. Jednote za nagrado, ki mi je bila plačana za moj prvi dopis. Skušala bom, da bom še večkrat kaj napisala za stran mladinskega oddelka Nove Dobe. Še enkrat lepa hvala in srečno Novo leto! Anna Černelič (10 let), članica društva št. 11, JSKJ. A TRIP TO THE SESQUI When we were on our way to the Sesqui, we had a grand time. This was one summer day. When we arrived, we saw many beautiful things, we saw the Liberty Bell, it was so big that automobiles could go in under it. We went through many large buildings and saw many Japanese, and the Philadelphia harmonica boys played many beautiful pieces for us. We had many refreshments. I hope they will have it again, so you can visit it. rJhis is my first letter for the Nova Doba. 1 belong to the J. S. K. J. No. 61.. Margaret Yaklich (age 12). Reading, Pa. TO THE BOYS OF J. S. K. J. I will tell you of an experience of mine. When I was six years old, my companion who was also six years old went down to the canal for a walk. While we were down, I went to pick flowers, and he stood watching the water. He called to me and said: “This is the way you dive?” And the plank he stood on, was rotten, and it broke and he fell in. I saw his cap floating on the water. I grabbed a stick and I told him to get a hold of it and would get him to shore, but he couldn’t grab it so he drowned. I went to his funeral with my sister. Boys and girls, never go near the water. This is my first letter to the Nova Doba. I belong to J. S. K. J. No. 61. Anthony Yaklich (age 9). Reading, Pa. A BIG FAT MAN Once there was a big fat ^ man, one day he was walking down the road, he saw a chick- c en and the chicken said: ^ “Hey, Mr. Man, what makes you so fat?” The fat man answered: “I ,■ ate a barrel of potatoes and if I get you- I’ll eat you, too.” He grabbed hold of the chicken rj and ate her. He went further down the road and he saw a ^ pig. The pig said: “Hey, Mr. Man, what makes you so fat?” The fat man answered: “I rj ate a bunch of potatoes, a . eiuc-K.en' a'no" a i get you in eat you, too.” He grabbed hold of the pig and ate him. He went further down the road and he saw a squirrel. The squirrel said: “Hey, Mr. Man, what makes you so | fat?” The fat man answered: “I , ate a barrel of potatoes, a chicken, a pig and if I get you, j I’ll eat you, too.” ; The squirrel ran up the three and the fat man ran after it and he burst. Then the chicken said: “I am out,” j the pig said: “I’m out,” the squirrel said: “I’m out because c I was never in.” This is my first letter to the j Nova Doba. 1 belong to J. S. K. J., No. 61. Mary Yaklich (age 11). Reading, Pa. c ----- THE THREE TRAVELERS Once upon a time there were three men, who wanted to1 make their own living. One day they decided to leave home and try their fortune. On their way they come to a fishing pond, where they started to fish. When each caught some fish, they wrent on until they came to a fountain of water, where each took a drink. After having finished some refreshments they continued their journey. After having walked for a while, they came to a river without a bridge. While they were deciding what to do, an old man approached them. Before either of them could say anything, he asked: “Have you anything to eat or drink, I’m so hungry and 1 thirsty.” They answered: “We haven’t very much to eat, but we could give you some and we know where there’s a nice fountain of 'water.” The old man thanked them and went with them to the fountain. When they came there, they were surprised to find how different the place looked. There was a beautiful castle and trees and flowers around it. A little further was the fountain, but the water was sweeter then it was before. After the old man ate and drank, he told them that for their kindness they may live there. Before they could thank him, he disappeared. The three men lived happily ever after and had always enough to eat and servants to serve them. Mary Rezek (age 12), Chicago, 111. TWO LITTLE KITTENS I have two kittens, one is black, spotted white, and the other one is brown and has a black spot on the tail. One I named Bessy and the other I named Bossy. One morning I woke up and my two kittens were waiting for me at the bedroom door. I knew they were hungry and wanted their breakfast. So I got a bottle of milk and a dish and put some milk in and gave it to them. They licked every drop of milk off the dish with their little red tongues. I gave them some more milk and also some meat, they drank some milk, but not all of it. Matilda Strle (age 9). Rockdale, 111. FOR THANKSGIVING DINNER started again. I like to go to school. Matilda Petrich (age 8), Lodge No. 123. Johnstown, Pa. 1 thought I would drop you a few lines, to let you know that I am very much interested in your weekly Slovenian news or Nova Doba. I am eleven years of age, and in the sixth grade. I go to St. Joseph’s School every morning and have not missed one day of school so far. I expect to keep up the good work. I am going to try to corre-■ spond with you more frequently. I am going to close now with the Season's Greetings. Evan Oscar Pristov. THE CHRISTMAS THREE Rose Muhvich (age 12). Ely, Minn. volver, ga ustrelila, potem P še sebi pognala kroglo v glave A TRIP TO TOYLAND And how do you get to toyland, ; To all little people the Joyland: : Just follow your nose And go on tip toes : Its only a minute to Toyland. i And, oh it is gay in Toyland, That bright merry girl and boy < land, And wooly dogs whight> f That never will bite ) You’ll meet on the highways in ; Toyland. < Society’s fine in Toyland, : The dollies think it a Joyland, 1 And folks in the ark, < Stay out after dark And tin soldiers regulate Toy- I land. ■ There’s fun all the year in Toy- ' land, To sorrow ’twas ever a Coy-land, ! And steamer are run And steam cars for fun There wound up with keys 1 down ijjL Tpyland. (_ How long do you live in Toyland. : That bright merry girl and boyland ? A few days at best, 1 We stay at a quest Then good by for ever to Toyland. Ed. Mlekush, Red Lodge, Mont. On November 24th we were | planning to go hunting to catch ( some rabbits for Thanksgiving | Day. My father and I got our j guns ready and went to the j shack. It was a little late when ] we arrived. We went to sleep, \ when we were sleeping, some i one was making noise on the j porch. My father went out to ( see what was there and saw ( no one. So we went to sleep again. , About an hour after it < started again, he went out and saw a white fox standing on the porch. When my father came in to tell me what was there, I was very frightened, but not as much as if I were all alone. Early in the morn- J ing we awake and got dressed, we went with our guns and dog 1 to the wood. When we came to a pile of stones I turned and • saw two rabbits coming out of their hole. I shot at the first > one and my lather shot the J other one, and the dog went 1 to get them. We went up further and caught three more. About 8:30 o’clock we went to the swamp and saw a flock 1 of ducks fly. My father and I picked up our guns and killed four. So that make the total hunting trip of five rabbits and . four wild ducks. We arrived home about 10 o’clock. My mother was very glad, because we brought something with us. My uncle and cousins came over. We had rabbits for dinner and ducks for supper. So r that was the best hunting trip t and the best Thanksgiving day ) 1 ever had. i I am a member of the St. , Michael Society, No. 92 J. S. K. J. Best regards to all the mem-s bers of the S. S. C. Union, e Joseph Sterle'(age 15), Rockdale, 111. Early in December I began to prepare for the Christmas . tree. I went up to the neigh- ^ bors’ wood lot, and with the 1 consent, 1 finally selected the tree. I went to the neighbors ^ house. I came home with pockets full of candy. I then brought the Christmas tree in the house. I discovered that ( the tree was too high to stand in the back parlor. So I chopped a little bit of the tree, then it was just right. Our aunts and uncles arrived a day or two before J Christmas eVe. Mary Fink, Ely, Minn. CHRISTMAS MORNING It was Christmas morning. Fred sat up in bed and listened. “Father and mother must be fast asleep,” said Fred. He quickly slipped out of bed and went into the living room. There stood the tree fragrant and green. “Merry Christmas,” whispered Fred to me as he crept into the room. “O, look at my stocking,” j 1 said Fred. -----^ i; Yes, stockings that last ; night had hung, were tin and 1 limp. They now became plump 1 and thick. Fred took his stock-[ ing down. Then he ran into I mothers room to wake father 1 and mother. Fred looked over r and over at his presents. There : were candies, oranges, apples, . nuts and a watch for Fred. He ; was very happy that morning, - and he always had the watch ) in his pocket. i I wish you all a happy New r Year! Mary Fink, Ely, Minn. East Palestine, O. 1 am writing a few lines to thank the Nova Doba for the reward which I received for writing an article in November issue. I can hardly wait for the Nova Doba to come. I always read the letters and look all through the paper. I didn’t have time to write before, because I was busy with my school work. We are having mid-year test in two weeks. The school had two weeks for Christmas vacation. I had a good time and we were all waiting for Santa Claus to come and at last the time came. We went to bed early and got up early the next morning. I got a set of books and a coat and many other small toys. For New Year we were all invited up to West Point. They had a “veselica.” So we went up there and several people from East Palestine -were there. I meet a lot of my friends and we had a very good time together. The weather here is very cold and we have plenty of snow. We all have fun sled riding and played different games in the snow. This is all for this time. And I give best wishes to all members of J. S. K. J. Mary Dagarin (age 10). , ONSTRAN MORJA Zidarji iz Renč vživajo v sv* tu dobro ime. Te dni se jih i vrnilo domov večje število i Švice, kjer jih zelo cenijo. ® Galler Volksfreunde jim je i1 rekel popolno priznanje v zidal ski stroki. Kjer jih je več skt paj, si naročijo časopise in im* jo svojo čitalnico. V Curihu s imeli letos tudi svoj pevst zbor, ki ga je vodil neki vpokc jeni nemški profesor, kateri s zelo zanima za slovenske pesni V Hrastniku je nedavno uitf v najlepših letih g. Jakob R#: ner, učitelj tamošnje deške šol( Pokojnik je bil daleč na oko poznan nele kot vesel družai nik, pač pa tudi kot vrlo nat brazen in duhovit mož in o( krit značaj, ki se je upal povf dati vsakomur svoje mnenje j obraz. Pridno je deloval ' zlasti v prejšnih letih — v vse^ hrastniških narodnih društvi in to tudi že v predvojni dob1 Pri Kosovski Mitroviči so flf davno odkrili velike plasti pr* moga. Generalna direkcij rudnikov je delegirala stroko' n jake, ki so proučili teren i ugotovili možnost eksploatacij* Na podlagi poročila strokovni* kov izdelujejo sedaj v genera ni direkciji rudnikov načrte i eksploatacijo teh premogovni plasti. Nedavno zvečer je prišel g( stiiničar Ivan Jakšič iz Marki1 ševca h gostilničarju Simorf Kostanjšku na Maksimirski c* sti v Zagrebu, da si ogleda tt govski lokal, ki ga je vzel pre1 tedni pri Kostanjšku v naje« Ker sc je predolgo zadržal' gostilni, je tamkaj tudi prenff čil. Dobil je sobo v prvefli nadstropju. Okoli polnoči J' Kostanjšek nenadoma zasliši klicanje na pomoč. Ko so p1!, gledali skozi okno, so opazuj \t\l11 1 VpW.* uivil'O II >jV dvorišču. Na vprašanje, kaj * je zgodilo, je Jakšič odgovoi'1 l da ne ve natančno, misli pa, i ' je v sanjah skočil skozi okn* 1! Jakšič je dobil pri padcu teži* ■ ' poškodbe na glavi in zdroblj® 1 ima tudi prsni koš. Prepelja ■ so ga morali z rešilnim vozot ■ i v bolnico. o------------ Dober plavač. Sedemnajstletni G e o Young,iz Canade je dne 1 januarja preplaval Catali1 kanal v Californiji, oziroma1 milj široko morsko ožino v Se* najstih urah, in s tem zaslu* Wrigleyevo nagrado v znes! $25,000. Tekme se je udele* lo 96 plavalcev in najblf njegov tekmec je bil še štiri pol milje oddaljen od bref ko je Young stopil na suho. Sedem let prohibicij« V nedeljo 16. januarja jel la naša Miss Prohibicija sed‘’ let stara. Tako mlada, pa if že toliko grehov na vesti! Nova gumijeva rastlin V Salinas dolini, ki se i'* teza južno od San Francij Cal. delajo poskušnje z g0f jevo rastlino guayule (vaju1 katero so pred leti prinesli Mehiko. To je neke vrste I movje, ki doraste v štirih let-Grmičje se potem poseka i' posebnih strojih fino smel nakar se lesna kaša spus*! vodo. V vodi se les usede dno, gumij pa splava na $ : Ta se potem stisne v prime-kose, vloži v škatlje in odf Ije. v Fašistom še ni zadosti, da so j nedavno skoro popolnoma uni-1 čili vsa kulturna društva v Go-j rici, ampak razpuščajo razna slovenska društva tudi po drugih krajih Julijske Krajine, j Zadnje čase so razpustili slede-! ča društva: Telovadno društvo j v Idriji. Izobraževalno društvo5 v Idriji. Katoliško prosvetno društvo v Vipavi. Odsek zveze prosvetnih društev v Vipavi. Prosvetno društvo “Prešeren”j v Šempetru. Čitalnico v Vrtoj-1 bi. Prosvetno društvo v Vrtojbi. Športni klub Jadran v Vrtojbi. Bralno društvo Sloga v Št. Vidu. Slovensko kat. iz- I obraževalno društvo, Št. Vid. Bralno društvo Tabor, Lozice, Čitalnico, Podraga. Slovensko kat. izobraževalno društvo, Podraga. Ženski krožek v Koba-ridu. Novo- ustanovljeno društvo v Renčah. Iz Mostara poročajo: Mla- da vaška lepotica v hercegovskem selu Jasiku, Rista Belič , je imela ljubavno razmerje s i postavnim fantom Cedo Matijo-zičem. Ko je Ristin oče, ki je . živel v sovraštvu s Cedovim » očetom, zvedel za to razmerje, ' se je razlutil na svojo hčerko r ter ji prepovedal nadaljne sestanke s Cedo. Medtem pa je i vdovec Gjoka Petrič, ki je mnogo starejši kakor Rista, zapro-’ j-sil očeta za njeno roko. Rista j se je branila, a brez uspeha, -jKo pa je te dni Petrič zalotil ri| svojo mlado ženo na sestanku z y \ njenim prejšnim ljubimcem, je i' potegnil revolver in ustrelil Ce-1 do. Videča Cedo v krvi, je Ki-J sta iztrgala svojemu možu re- A LUCKY BITE One day my father asked: “Which of you want to come fishing with me?” I said: “1 will gladly go.” We packed our lunch and with the last farewell goodby we started. By noon my fa-/ ther had two fish, while I didn’t have any. My father said: “We will soon quit because it is getting to hot.” 1 thought to myself what will my mother say when she will see that I didn’t catch any fish. I no sooner finished saying these words, when the line gave a great jerk. I was very exited. My father seeing my exitment asked: “Why is it that you are so exited ?” I cried: “A fish, a fish!” My father pulled the line up for me and there in the sunlight gleaming bright was a - big fat fish. I was very happy 1 for I too could now show a fish i at home that I myself had i 1 caught. Crosby, Minn. On December 19th my father A went to the meeting and lit N brought me one dollar check ^ from head office of J. S. K. J. c I said thanks to all of them. I s am very glad for that. And I am going to try to write i many times the best I can to the Nova Doba. 1 Christmas time is gone. We 1 had lot of fun on Christmas J because two families came to i our house. One was Mr. and j Mrs. Cuderman and Mr. Ma- i rolts’ family. And Santa Claims < brought us lots of toys. And each one of us got a nice dress from our father’s sister. January month started and the weather is getting warm. The snow started to melt, it looks like Spring time. We children had vacation 14 days out of school. Now school! THE SWEET PEA BONNET c i One spring morning, Mother t Sweet Pea took her five Sweet i Pea girls to millinery shop to 1 get some new bonnets. When they got in the millinery shop, 1 one little girl said: J “Mother, may we have a different kind of a bonnet this 1 year? We have always had the same kind of bonnets.” All the girls said: “Yes, let us have a new style.” Then Mother said: “1 can- not let you do that, for your j grandmother have always worn this kind of a bonnet. But you may have new bonnets this year. We shall see how we like them.” The little girls thanked their mother. Two sweet peas chose pink bonnets with w'hite ribbons on them. One chose purple bonnet with rose ribbons, another a lavender bonnet with ruffels of purple. When they had the ribbons under chin, their mother said: “1 didn’t think you would look so wall. You may wear ■ these bonnets every year.” ■! This is why there are so imany colored sweet peas in the . i world. 1 i Katherine Segota, Roslyn, Wash. 82 Cortlaodt Street Frank Sakser State Baiik9 New York, N. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVENSKA POTNIŠKA POSREDOVALNICA V AMERIKI. — NEPRESTANO NARAŠČANJE števila naših prijateljev in doslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je naJ Jjši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja ki si ga jc pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji. — DENARNE VLOGE na “SPECI' INTEREST ACCOUNT" obrestujemo po 4/t na leto, mesečno obrestovanjc. Cleveland, O. Kot je bilo že poročano, priredi društvo “Jutranja Zvezda” plesno veselico v nedeljo 23. januarja v F. Kraševčevi (Grdi-novi) dvorani na St. Clair Ave. Pričetek veselice ob sedmi uri zvečer. Vstopnina za osebo je 50 centov. Otroci do 14. leta so v spremstvu starišev vstopnine prosti. Ker je društvo Jutranja Zvezda, št. 137 J. S. K. Jednote še primeroma mlado, in vsled tega ne še posebno bogato po blagajni ali številno po članstvu, se priporoča za mnogoštevilen poset posebno sosednim bratskim in sestrskim društvom, kot društvo Janeza Krstnika, št. 37, društvo Janez Krstnik, št. /1, društvo Marije Vnebovzetje, st. 103; društvo Napredek, st. 132; društvo Krasni Raj, št. 160; društvo Ilirska Vila, št. 173 in drugim. Vabljeni so sploh vsi rojaki in rojakinje, katerim se Jutranje Zvezde ni-so kaj zamerile, da pridejo in se poveselijo z nami. Za vesele poskočnice bo skrbel znani Hojer-Trio, pa tudi od lakote ali žeje ne bo nihče omagal. Mogoče se bodo še čudeži godili, podobni onim, ki so se vršili v Kani Galilejski. Na programu j imamo več veselih in zabavnih j točk, pa se ne da vse v eni sapi! Povedati. J Torej vabljeni so vsi prija-' telji dobre zabave, da nas po-' setijo na večer 23. januarja. Jutranje Zvezde bodo pa poskrbele, da se vam ne bo mudilo domov, dokler ne bodo zasve-j lile jutranje zvezde . . . Vsem članicam društva Ju-1 tranja Zvezda, št. 137 J. S. K. Jednote naznanjam, da se vrši prva seja v tem letu 20. janu- j arja ob osmi uri zvečer v na-! vadnih prostorih. Naprošene ste, da se seje polnoštevilno i: udtei^itv, ko; ao bodo , čiiiiii .celoletni računi za leto 1926, in ker bo treba še eno ali drugo ukreniti zaradi veselice v nedeljo 23. januarja. S sestrskim pozdravom, Mary Bradač, tajnica. ----- Pittsburgh, Pa. Cetrtta pošiljatev pittsbur-skih Slovencev poplavljencem v j Sloveniji. Čisti prispevek od , *gre “Trije tički,” katero je j Priredilo pevsko društvo Prešeren, 882.90. Društvo sv. Roka, št- 15, K. S. K. J. darovalo $25. pruštvo Marije Sedem Žalosti, št- 81 K. S. K. J. $10. Frank Gorišek daroval $5. Po $2: Joseph Briški in John Trem-puš. Po $1; Louis Sturm, Mike Omahne, Frank Zbašnik, Tokio St., Joseph Kos, Mike Kunič, ilarry Brdik, Peter Klobučar, Mirko Čopič. Po 50 centov :| incenc Mirt, Julius Shmith,1 Louis Kulovec. John Jank 25 centov. Skupaj 8137.65, katero svoto nakažemo kakor običajno di-j rektno Rudečemu križu v Ljub-! jani, in sicer, ker se nam zdi, a .ie bila žirovska občina ena lzmed najbolj prizadetih in ker *n imela še nobenega zneska n^ečno nakazanega, med tem, ko so drugi okraji že imeli, se ta znesek pošlje na občino Žiri. ■fr vsega skupaj je bilo do sedaj nabranega $671.35. Ves ta znesek se je do malega nabral ^ed pittsburškimi Slovenci, ra-Zen kakor že omenjeno, kar jc n£bral John Dolenc na Willo-^ u *>i Broughtonu in Frank kržen na Renton, Pa. Vsekakor je razveseljivo, da rojaki v taki meri zavedajo človekoljubnosti. Največja Zahvala gre pri tem seveda da-- rovalcem in ob enem pa tudi nabiralcem, ki se potrudijo pri em ne prav lahkem poslu. Vso pohvalo zaslužijo tudi pralci, ki ko žrtvovali čas in delo pri igri, ki tudi zahteva Precejšnega truda. torej v imenu prizadetih, S^ern tistim, ki so kaj prispeva- li k temu, prisrčna hvala. Tisti pa, ki še niso, jih pa prosimo, da se tudi odzovejo in prispevajo po svoji moči, akorav-no jih nihče ne obišče. Vsak naj bo prepričan, da se isti denar razdeli med najbolj potrebne med potrebnimi. Prejel sem namreč privatno pismo od sestre, ki mi omenja med drugim, da se je prvi denar razdelil med samo tiste, ki ni-m.ijo strehe in so brez vsega. Tisti pa, ki imajo ogromne škode in imajo še sredstva za živ-; ljenje, pa niso dobili še ničesar, j Torej denar gre za naj večje siromake, vsled česar upamo, da ne bo nihče ostal trdosrčen, < temveč vsak pomagal po svoji moči, četudi z najmanjšim darom. Frank Oblak, tajnik. Frank Eržen, blagajnik. Lloydell, Pa. Društvo sv. Petra in Pavla, i št. 35 J. S. K. Jednote je na svoji glavni ali letni seji sklenilo, da plačajo vsi člani in članice mesečno po 25 centov v društveno blagajno. To je za pokritje društvenih stroškov in i' se plačuje poleg običajnega a: esmenta. Sklep velja za vse i člane in članice našega društva, j brez ozira na to, če stanujejo ! tu ali izven mesta. | Nadalje je bilo tudi sklenjena, da se .vsakega člana, ki ne : poravna ali plača svojega ases-menta do 25. v mesecu, suspendira. To velja za vse člane : našega društva. Člani, ki bi iz lenega ali druzega vzroka ne | mogli plačati, naj tajniku to naznanijo. Takim se bo plačal jasesment iz društvene blagajne in se jih počaka do druge seje. | Počaka se tudi takega, za kalečega kdo jamči (dober stoji). To se razume tako, da če dolžnik ne poravna svojega dolga na aseomeiitu, plačati ga mora oni, ki je jamčil zanj. Prosim, da člani ta naznanila vpošteva-j-jo in pravočasno pošiljajo svo-!je asesmente, da ne bo treba j nobenega suspendirati. Saj ve-| ste, kaj suspendacija pomeni. iCc se pripeti nesreča ob času suspendacije, je dotičnik ob J podporo. Dalje prosim vse člane, da ičitajo glasilo Novo Dobo. Tam | bodo našli društvena naznanila in poročila o društvenih nakladah, in tam bodo čitali tudi, če, bodo kdaj zopet potrebne kakšne naklade za Jednoto, pa bo vsak vedel, koliko ima za plačati in ne bo treba tajniku vsakemu posebej pojasnjevati ali; pisariti. Tako bo prav za vse in tajniku se bo prihranilo mnogo dela. Toliko v naznanje članstvu | društva sv. Petra in Pavla, št. 35 J. S. K. Jednote. John Jereb, tajnik. j ----- Indianapolis, Ind. | Staro leto je minulo in pu-1 stilo za seboj spomine na mnogo dobrega in slabega. Tako je v naravi in življenju. Tudi v krogu naše J. S. K. Jednote i je bilo v pretečenem letu precej žalosti in mnogo napredka. ; Izgubila .je precejšno število do-' brih članov in članic, na drugi | strani pa je napredovala na številu članstva in po številu no-l vih društev. Med ta novousta-I no vi jena društva se prišteva • tudi društvo Sloga, št. 166 J. : S. K. .Jednote v Indianapolisu, • Ind. ; Omenjeno društvo .je priredilo na starega leta večer vese-i lico, ki se je prav povoljno ob-) nesla. Imeli smo se v resnici t dobro, in razhajali smo se pro- ■ ti svojim domovom tako pozno, i oziroma tako zgodaj, da smo si i lahko voščili veselo Novo leto. Posebno se mora društvo Sloga i zahvaliti sobratu Josephu Gač-i niku, ki jc bil v letu 1926 pred-t sednik bratskega društva sv. Jožeta, št. 45 J. S. K. Jednote, , pa tudi drugim sobratom in so- ■ sestram, bratskim društvom in posameznim rojakom in rojakinjam, ki so nas posetili. Bratsko naklonjenost bomo cenili in upoštevali in jo skušali o priliki povrniti. Tem potom opozarjam člane . j društva Sloga, da se točno in ' polnoštevilno udeležujejo sej, ki j se vrše vsako tretjo nedeljo v ■ mesecu, ob deveti uri zjutraj v I S. N. Domu. Znano je vsem, da je bilo na decemberski seji ; sklenjeno, da proslavimo dne : 5. februarja, 1927 obletnico • j ustanovitve društva in pri tej 11 priliki razvijemo zastavo. To-; rej se je treba na slavnost pri-11 jmerno pripraviti, j Z bratskim pozdravom, > Jos. Golob, 1 predsednik dr. Sloga, št. 166,:1 J. S. K. Jednote. * i Paw Paw, Mich Podpisani se tem potom prav 1 lepo zahvaljujem članom novo- > ustanovljenega društva St. I Paul, št. 178 J. S. K. Jednote ’ i v Paw Paw, Michigan, ki so mi 1 šli na roke pri organiziranju, 1 j in mi obetajo še nadaljno po- I ; moč pri delu za društvo in J. 1 S. K. Jednoto. K zaključku želim mnogo sreče in dobrih i uspehov društvu št. 178 in : j vsem članom J. S. K. Jednote. . Z bratskim pozdravom. Andrew Ozanich, tajnik dr. št. 178, J. S. K. J. Duluth, Minn. V nedeljo, dne 9. januarja |; sun se vdeležil javnega shoda v Eveleth-u; Minn., ki ga je bil priredil evelethski klub št. 1, spadajoč k Ameriški Jugoslovanski Zvezi v Minnesoti. Shod . se je vršil v City Auditorium! I katerega se je včleležilo precej veliko Slovencev in Slovenk iz Eveleth-a, kakor tudi iz ostalih bližnjih naselbin. Shoda se je vdeležilo tudi nekoliko ostalih glavnih uradnikov in odborni-ikov Zveze. Zvečer istega dne ob 7:30 je . evelethski klub priredil plesno, v. selico v Oreskovičevi dvora-iv, katere veselice sem se tudi jaz vdeležil. Med vdeleženci je bilo tudi veliko število, skoraj : naj večje, naših mladih Ameri-kancev in Amerikank, katere lahko imenujemo cvet slovenskega naroda v Eveleth-u, Minn. Ko se človek nahaja med tako veselim narodom, posebno med našo mladino, se zbudijo v njegovem srcu globoke misli slovenskega pesnika: “Oh pravo veselje, oj kje si doma?” Pravo veselje zamore Slovenec najti le med svojim narodom, kajti njegova prijaznost in gosto-Jljubnost presega vse druge. 1 o veselje, to radost in zadovoljnost sem tudi jaz našel med mojimi starimi znanci in prijatelji v Evelethu, to je, v me-! stu. kjer sem bil preživel najboljša leta mojega mladeniške-! ga življenja. Kot v vsaki naselbini med našim narodom, v takem slučaju niso tudi naši rojaki v Evelethu pozabili preskrbeti mokrote in prigrizka. Človek, ki se je , vdeležil omenjene veselice, ni potreboval posnemati kamelo v; ! afriških puščavah . . . Kot ‘floor manager” na vese-, lici je bil naš rojak Kotze. Kdo . ga je imenoval za ta posel, si-j i cer ne vem. Po mojem mnenju . pa dotični rojak ni povol jno iz-. j vršil svoje naloge. Vsaj do -jistegjj časa ne, dokler sem bil i jaz na veselici. Namesto da . bi bil nas tujce, ki živimo izven , j mesta Eveleth, predstavil naše-Imu nežnemu spolu, da bi se -j malo zavrteli, nas je pričel kli- - cati, da moramo držati govore. “There you are!” sem si bil i mislil. Zopet v zadrego. Ugo- - var jati pa nismo .mogli, kajti >, imel je absolutno moč. Seveda i za posledice naših govorov pa . tudi nismo odgovorni. To smo x prepustili rojaku Kotzetu, naj -!se zdaj on sam zagovarja. -! Rojaki in rojakinje, šala •. gre pa samo do gotove moje. ', j To tudi velja v tem oziru in -islučaju. Dotični “floor man-rager” je svojo nalogo dobro iz- vršil. Gostoljubnost in prijaz- 1 nost slovenskega naroda v Eve- ; lethu na omenjeni veselici bo j 1 gotovo vsakemu ostala v spo- i minu mnogo let. Tako pri- c jaznost in gostoljubnost zamore < človek najti le med našim naro- ! dom, tam, kjer v prsih bije 1 slovensko srce. 1 Kar se tiče evelethskega klu- j j ba št. 1, Ameriške Jugoslovan- i1 ! ske Zveze, moram na tem me- i | stu priznati, da je najboljši! ,j klub pri Zvezi. Sedaj šteje 155 1 članov in članic. Ker so naši i | rojaki zelo navdušeni za orga- i nizacijo v Evelethu, sem popol- < noma prepričan, da bo eveleth-j t iski klub št. 1 štel najmanj 500 t članov in članic do prihodnje i ! konvencije Zveze, ki se bo vr- ' j sila v Gilbertu v mesecu av-ji gustu t. 1. ( Zatorej apeliram na rojake in 11 rojakinje v ostalih slovenskih 1 | naselbinah v Minnesoti, da naj t s j bi posnemali naše vrle rojake i v Evelethu. Klub se lahko 1 ustanovi z desetimi člani ali; > članicami. Pristopnine ni no-, i bene. Vsak član in članica pla-j> ča en dolar letne članarine. Od 1 tega se 50 centov obdrži v bla- ’ gajni kluba, 50 centov se pa j pošlje v blagajno Zveze, kadar ] je enkrat klub sprejet. To ni 1 tako velika svota in jaz sem < uverjen, da jo lahko plača vsak ji rojak in rojakinja. Zatorej rojaki in rojakinje, ; na delo za organizacijo. Naše ! geslo naj bi bilo: Pet tisoč članov in članic do prihodnje tretje letne konvencije. K zaključku se moram pa j prav iz srca zahvaliti vsem ro-i jakom in rojakinjam v Eve-: i lethu, za njih gostoljubnost in prijaznost, ki so mi jo izkazali j ob času mojega obiska v njih lepem mestu dne 9. januarja, i ter upam, da mi bo mogoče vsaj deloma povrniti, kar so za I me storili. S spoštovanjem, John Movern, glav n! tajnik A. J. Z.. Waukegan, 111.: Sporočati mi .je žalostno novico, namreč, da smo nepričakovano izgubili iz naše srede I dobrega in zvestega člana dru-jštva sv. Roka, št. 94 J. S. K. Jednote, Johna Kolenca. Dne 4. januarja je še delal v tukaj-žni žičarni in zvečer je prišel domov kot po navadi, nakar ga \ je soproga vprašala, če bi hotel • iti še ček menjat v bližnjo prodajalno. Odpravil se je po deseti cesti in ko je hotel preko ceste, in ker je bilo temno, mož najbrže ni videl prihajajočega j avtomobila, kateri ga je povozil ravno, ko je stopil s hodnika. : To se je zgodilo okoli osme ure ■ zvečer, in ob eni popolnoči je ■ zatisnil oči v tukajšni bolnišnici, ne da bi se bil prej zavedel. ■; V imenu našega društva se zahvalim vsem bratom, ki so . culi pri njegovem mrtvaškem i: odru in ki so ga spremili naj . njegovi zadnji poti. Pokopan ; je bil civilno in udeležba pri po-; grebu je bila še prilično povolj-i na, če pomislimo, da je bil deri lavni dan. Pokojni Kolenc za-I pušča žalujočo soprogo in pet -: otrok, v starosti od 14 do 23 > let. V imenu društva št. 94 J. - S. K. Jednote izrekam družini i Kolenc iskreno sožalje. Ti pa, - i dragi brat, počivaj v miru! > Dragi bratje in sestre, tukaj II vidite, kako nepričakovano la-i i hko človeka nesreča zadene, ko i jo najmanj pričakuje, in kako - je potrebno, da vsak pripada i| kakšnemu podpornemu društvu, - da v slučaju nezgode ne osta-. nejo njegovi dragi morda po-1 pol noma praznih rok. Poziv--jljam vse člane in članice naše-i j ga društva, da agitirajo med i rojaki za pristop. Razložite i jim. da naša Jednota je samo j ! podporna organizacija, ki se ne j| vtika v verske, niti v politične j razmere in spoštuje prepriča-i lija vseh svojih članov. Vsak-do, ki redno plačuje svoje ases-:i mente in skrbi za ugled dru- - šiva in Jednote, je dober član - naše organizacije, brez oziru na I I to, če pripada tej ali oni verski \ ali politični skupini, ali pa nobeni. Povejte dalje morebit- j nim novim kandidatom, da smo odredili za leto 1927 pri našem j društvu prosto pristopnino, j s Začnimo z delom za društvo ta- j t koj pričetkom leta. Lani smo! 1 j pridobili 15 novih članov, letos ^ j jih skušajmo dobiti 30. Čim 1 :več nas bo, tem manjši bodo!s naši upravni stroški in tem več- j i j ji ugled bomo uživali in temic lepše se bomo lahko medseboj- ^ no zabavali. 1 i Naj še nekoliko omenim o j i društveni zabavi ali party, ki j i j smo jo priredili 9. januarja vj< jtukajšnem Slovenskem Narod-1 nem Domu. Reči moram, da j ‘ : vsaka nadaljna party, ki jo pri-!' j redimo, je boljša in prijetnejša.^ Čim večkrat bomo prirejali ta-/ 1 ke zabave, toliko bolj gotovo se|( j bomo domislili ene ali druge 1 i zadeve, ki bo zabavo izboljšala, i 1 torej: naučili se bomo vedno; < kaj novega in koristnega za ' nas, za naše društvo in v pre- i. j nesenem pomenu tudi za našo > ; skupno organizacijo. Pri tej i1 priliki naj se zahvalim ustano-l’ vitelju društva, sobratu Frank j' i Belcu, ki je v kratkih besedah M | povedal, kako se je društvo t1 ustanovilo in napredovalo. Tu- \ 1 S di sobrat Math Jereb, ki je bil M j eden prvih pri društvu, je povedal nekaj zanimivosti iz dru- 1 štvene zgodovine. Sobrat John 1 Zalar je govoril o potrebi pod-1 pornih društev v naši novi do- i movini in sobrat Ant. Celarc je I apeliral na navzoče, da vsak nekaj stori v prospeh našega i društva in Jednote. Govoriloj j je še več drugih sobratov, pa ne morem na tem mestu vseh J omenjati, ker se mi je dopis že itak razvlekel bolj kot sem I mislil. Vsem, ki so s primernimi go-I vori, ali na kakšen drugi način pr.ipomogli, da se je naša party tako dobro obnesla. izrekam ; najlepšo zahvalo. In za v bodo-j Če vabim sobrate in soseske, j da se podobnih društvenih prireditev udeleže še v obilnejšem številu. To pot smo imeli : veliko mizo, za drugič pa upam, | i da nas bo toliko, da bomo po- j 1 trebovali še večjo. Bratski pozdrav vsemu član-! ijstvu J. S. K. Jednote! John Zabukovec, preds. dr. št. 94, J. S. K. J.; Presto, Pa. Na redni seji dne 9. januarja ■ je društvo sv. Barbare, št. 4, i J. S. K. Jednote sklenilo, da pri-: redi maškaradno veselico s ple-i I som 12. februarja. Veselica se priredi v korist društveni bla- . gajni in se bo vršila v dvorani. i sv. Barbare v Presto, Pa. Za- > četek ob šesti uri zvečer. Društvo je tudi določilo na-i grade za maske, in sicer za naj-: lepšo žensko masko §4; za naj- > bolj smešno moško masko $4; i in za drugo, to je najlepšo II žensko masko §2.00. Na to i veselico so seveda vljudno vab- - ljcni vsi društveni člani in čla- - nice, vsa sosedna društva, ka- - kor tudi posamezni rojaki i/. - tukajšne in okoliških naselbin. L1 kot Bridgeville, Sygan, Bead- 5 ling itd. Vstopnina za moške: . je 75 centov, za ženske 25 cen-i lov. , Vsi člani in članice našega društva, ki se morda ne udele-j žijo te veselice, plačajo vseeno -! vstopnino kot gori navedeno, j ker to vse gre v društveno bla-'j gaj no. Upam, da bodo člani to •i vpoštevali, ker v pretečenem i,; letu nismo imeli nobene po- - sobne naklade za društvo. Veselični odbor bo preskrbel - dobro godbo, dobilo se bo kaj - primernega za pod zobe in tudi d tekočega mazila za suha grla e ; bo dovolj. Torej na svidenje o! 12. februarja ob šesti uri zve-e čer! e Z bratskim pozdravom. John Demshar, tajnik. i" Gilbert, Minn. i- V poročilu o novoizvoljenemu n | odboru društva sv. Ane, št. 133 a J. S. K. Jednote je bilo pomoto- ZA ONE KOJI LJUBE PROSVJETU I SVOJ NAROD. j U najteže doba, kada su po- j slijeratne destruktivne prilike | ugrozile opči život naroda, a , | korupcija i nemoral slavili po- , jsvuda svoje paklene orgije, is- ( krsnuo je u Domovini jedan , | snažan pokret velikog zamašaja | , ji značenja. Taj je pokret po- c digao grozoviti glas protiv za- ] i vremenih poroka izgradivši } kulturne, prosvjetnfc i etičke , j nasipe, da zaustavi bujicu zla :i spasi od propasti narod i na- j kiju. j | Ko danas ne zna za revij u |“Uzgajatelja,” za tjednik “No- j j vi čovjek,” za prosvjetno etičke < škole razasute po cijeloj državi, j za mnoštvo vaspitnih klubova i organizovanih po svim važnijim i mjestima u Jugoslaviji i za Do- i Ipisnu Školu, koja se protegnula čak izvan granice naše Domo- . vine, ubrojivši veliki broj svo- i I jih članova takodjer medju iseljenicima u Americi? Sve' < j su to pokrenuli najbolj i duho-h ; vi naroda Srba, Hrvata i Slo-: ivenaca, kojih je na čelu priznati .kulturni radnik Miljenko Vidovič i po kojemu je taj čitavi pokret zadobio ime “Vidovičev1 prosvjetno-etički pokret.” Pokretu je cilj, da unese na-j uku i znanje u najšire redove1 društva, da suzbija analfabe- i jtizam, da podigne na prijestolj života ljubav, rad i moral, da i iskorijeni laž, korupciju, ne-pravdu i tako sredstvima vas-pitanja i prosvjete pokrene na-iprijed u sreču u blagostanje! I naš ispačeni narod. Do danas je ovaj pokret po-dijelio u narodu na stotine hi-1 Ijada svezaka, raznih prosvjet-| nih i etičkih edicija, a u novije! j vrijeme nabavio je dva automo- i bila, u kojima profesori iz vod-j stva pokreta putuju iz jednog u drugo m.jesto, dijeleči knjige,: i edicije i sveske te održavajuči kulturna i moralna predavanja.' : Nedavno je jedha takva pro-j svjeiila ekspedicija proputova-la sve krajeve Južne Srbije i; širila prosvjetu i moral, dok su | ' se čuli iz daljine u šumi hitci !kačačkih pušaka. Samo je po sebi jasno, da vodstvo ovog divnog po kultu-! ru, naciju i narod spasonosnog pokreta ima izdržati velika na- i i napore i žrtve, da u vrijeme moralnog rasula povrati život j etičke vrline bez kojih če pro-J j pasti svaki narod. A što je: najgore ima ovaj veliki pro- i svjetni pokret da odoli navala-; ma onih, kojima ne ide u račun prosvjete napoda i koji; izvlače za sebe korist iz mraka; i neznanja, iz pokvarenosti i! korupcije vremena. Ali za to oni, koji istinski! ljube prosvjetu i narod priska-Jču u pomoč pokretu, jačaju gaj materijalno i moralno u uvje-renju da, radeči za moral i pro-^ svjetu, pripremaju ljepšu i sretniju budučnost svome narodu. U Domovini je pokrenuta ak-’ cija za nabiranje priloga u korist ovog pokreta, pa je posve, ' na mjestu da se i naši iseljenici pridruže ovoj plemenitoj akciji i doprinosu, pa makar i najma-4 njim svotama, ojačil ju pro-svjetne i kulturne misije u na-1 šem narodu, misije koja se je protegnula i na iseljenike. \ Priloži se mogu slati izravno ’’ “Vodstvu Vidovieeva prosvjet- i ' | no-etičkog pokreta,” Sarajevo, j D i Bosna, Kraljevina Srba, Hrvata 1 ■ i Slovenaca. Sladko ime. V državi New Mexico se je ! organiziralo novo mesto, kate-remu so dali ime Pie Town. ^ Ima že svojega poštarja in žu-0 pana. rna izpuščeno ime podpredsednice, sosestre Mary Muhvič. Prosim, da se tej napaki oprosti. i. S sestrskim pozdravom, u Frances Bojc, 3 predsednica dr. št. 133 JSKJ. J ----- OKUŽENA USTA (Piše Eugene Lyman Fisk, M. D., zdravstveni ravnatelj Life Extension inštituta). V zdravstvenem pregledu civiliziranega človeka najdemo zelo visok odstotek ustnega okuženja, kar ni nič kaj razveseljivo dejstvo. Sposobnost človeških ust ne odgovarja modernim razmeram, ali pa bi bilo boljše če rečemo, da moderne razmere ne odgovarjajo ustim človeka. V ustih se razvijajo mnogotere bakterije, toda zdi se, da izločine in stene ustne votline nimajo proti njim tiste odporne sile, kot v drugih delih telesa ,ali kakor jo imajo pri živalih v naravnem stanju. Pri divjih živalih zobno razpadanje ni tako razširjeno, kot pri udomačenih ali kot pri ljudeh. Pyorrhea, razpadanje zobovja in okuženja zobnih korenin so tri najvažnejša ustna okuženja. Delni odstop dlesni ali začetna pyorrhea je splošno razširjena. Znižana odporna sila i kožne tkanine, ki obdaja zobe, '! vodi k kroničnim boleznim, j kot na primer k sladkorni bolezni, in dopušča razna okuženja, ki vodi do pyorrheje. Raz-j ne poškodbe v ustih ali slabo j se prilagajoči umetni zobje tu-I di napravljajo prostor okuže-| n.ju z bakterijami. Od tam se okuženje razširja tudi v druge dele telesa. Več kot 60 odstotkov civiliziranih ljudi kaže znake zobnega okuženja. To stanje izha-j ja delno od nepravilne hrane j v otroških letih, deloma vsled zanemarjanja zob. I V glavnem uradu L. E. inšti-! tuta preiskanih .je bilo dvajset tisoč ljudi. Od teh je imelo 63 j odstotkov okužene zobne kore-, nine; 94 odstotkov je neslo exray filme k zobozdravnikom in ; 7S odstotkov teh si je dalo de-j Ir ma popraviti, deloma populiti zobe. Od teh je pozneje 63 odstotkov izjavilo, da se ie I njih splošno zdravje izboljšalo. Zobje se utrjujejo če žveči-j mo trdo hrano. Dalje bi si mo-! rali redno čistiti usta, dlesna in zobe. S krtačico bi si morali či-! stili zobe vsaj dvakrat na dar., to je zjutraj in zvečer; dobro je to storiti tudi po vsaki jedi, I č j je mogoče. Večkrat bi morali dati zobe pregledati in oči-: stili zobozdravniku. To je pri-: poročljivo storiti vsak drugi I mesec. o------------ •• 1*1 • •• Uumij v Liberiji. Zamorska republika Liberia, katero so na afriški obali usta-! novili bivši ameriški sužnji pred : sedemdesetimi leti, ima okoli dva milijona prebivalcev. Ne-] koliko civilizirani so le potomci oproščenih ameriških sužnjev in ti vladajo deželo, dasi jih je komaj kakšnih dvanajst tisoč. Mnogo napredka ni bilo in mala republika je bila dozdaj skoro pozabljena. Zdaj pa namerava ameriška Firestone gumijeva družba tam izčistiti velike kose tropične džungle in nasaditi gumijeva drevesa, ker je pokrajina v omenjeno svrho ^zelo pripravna. Američani upajo 's tem zlomiti angleški gumijev monopol. Čaša kave zastonj. ( ^ekatere južne železnice po-_j strežejo vsakega gosta, ki pride k za.jutreku v jedilni voz, s | čašo črne kave brezplačno. Strežnik prinese kavo, kakor hitro se gost vsede k mizi. Ostali del zajutreka je seveda treba plačati. B | Ostrižena boginja. . Profesor W. F. Rade iz Berke ley a v Californiji, je našel v razvalinah babilonskega mesta -|Mizpah, blizu Jeruzalema, do-. bro ohranjen glinasti kip ba--1 bilonske Venere, ki je bila imenovana “nebeška kraljica." Zanimivo je, da je omenjena “ne-. beška kraljica” imela pristri-• žene lase, kot naše moderne fla-perice. DOPISI a ova nor; a, jAXt'^rrr iotti, 1027. J CONAN DOYLE: | I Razpad in vstajenje svetovja I Roman. *! 1 - ________________________________I (Nadaljevanje) !'tez besed smo vstopili v avtomobil. Lord John jo zagnal! motor v tek in zdrčali smo v .južno smer. Zadnje poglavje te zgodbe je bilo za nas zaključeno; vsaj tako smo mislili. Joda še sanjali no bi, da nas bo presenetilo čisto novo, nenavadno poglavje. Vstajenje. bi zdaj sledi zadnje poglavje te izredne pustolovščine, ki je imela velikanski pomen ne samo za posameznikovo življenje, tem\ i'č za celokupno človeštvo. Kakor sem že ob pričetku svojo povesti omenil, se dviga ta dogodek nad vse dosedanje zgodbe k ikor ogromna gora nad ponižnimi grički ob svojem vznožju. Naše pokolenje je bilo izbrano, da ga doleti ta čudovita.1 svoj* v rstna usoda in da se iz teh skušenj kaj nauči. Kake dolgo bo trajal ta blagodejni vpliv, kako dolgo bo človeški rod ohranil ponižnost in vdanost, ki si jo je pridobil v teh doživljajih, ho pokazala bodočnost; toda lahko domnevamo, da na zemlji ne bo nikdar več tako kot je bilo poprej. Nihče ne more popolnoma in na široko premeriti, kako nevedni in slabotni smo in da smo vsi v nevidni božji roki. To pa šele čutimo takrat, kadar se ta roka nad nami skleplje in nas hoče razdrobiti. Takrat jel smrt plahutala takoj nad nami, sedaj pa vemo, da se more povrniti v: ak hip. Res je, da temna senca zatemni naše dni, todal ne moremo tudi zanikati, da je ravno pod to senco se zbudilo v nas čuvstvo dolžnosti in resne odgovornosti, da je vsklilo pra-; vilno cenjenje smisla in cilja življenja, nadalje resno stremljenje po višjem razvoju in poplemeničenju in da se je po takih velikanskih dogodivščinah vesoljni človeški rod pomaknil na višjo stopnjo popolnosti. (’c- pa se je svet po tem spoznanin zresnil, pa vendar ni. postili zavoljo tega kraj nesreče in žalosti. Cisto gotovo pa > smo si na jasnem v tem, da so modrejse in plemenitejše zabave sedanjosti mnogo globočje in pa pametnejše, kakor pa nesmiselno hlastanje in poletavanje prejšnjih časov za razvedrili, časov, ki ko šele pred kratkim minuli in ki'se vendar zdijo silno i daleč in skoro neresnični. Nekdanji prazni dnevi življenja, ki so potekali v brezplodnih obiskih in še brezplodn.ejših razpravljanjih, potekajo sedaj v imenitnih slavnostih, ki krepijo dušo in telo; dvigajoč srca kvi- ’ šku dan za dnem, razveseljujoč se nad sijajnim loščem zdravja, je izginila vsa nekdanja mrkost, ki je zasenčevala v davnih ' doba it trpljenja polne in žalostne obraze človeških postav. •S splošnimi in zelo razširjenimi j n nad vsq priljubljenimi 1 lil li.. .. via cro»vVi “ ... •' • uour.Kleiinmi ustanovami se je se povpreemško življenje razbohotilo v čudovitem cvetju mistike sl arih časov. -Mnenja o tem, kdaj in kako in pod kakšnimi pogoji ter na! sploh v kakšnih okoliščinah se je \ ršilo to veliko prebujenje, i so zelo različna. V splošnem menijo, da se je brez ozira na geografsko različnost ur vpliv strupa ravnal po krajevnih posebnostih. Gotovo je, da se je v vsakem okraju vstajenje zgodilo ob istem rasu, mnoge priče izpovedujejo, da je časomer v Big-Benu kazal točno deset minut čez šest. Predsednik kraljeve zvez-, dame v Greenvichu je ugotovil čas šeste ure in dvanajst minut. > V našem slučaju ne more biti prav nobenega dvoma, kajti jaz sem sedel s Challenger jem v svoji pisalni sobi z natančnim kronometrom pred seboj in bila je ura ravno četrt na sedem. Kil sem duševno izredno potrt. Splošni vtis grozovitih prizorov, ki so se odigravali pred mojimi očmi, je kakor mora jahal po moji duši. Ker sem izredno zdrav in nepopisno čil in nad vse vesel življenja in njegovih radosti, je tak^ depresija nekaj nad vse redkega. Kot pravi Irec se je navadno še v mračnih tre-notkih vame ukradel svetel žarek upanja ali kakor tudi sicer pravimo: življenjske svetlobe. Trenotne se mi je zdel položaj brezupen, brez izhoda, brez! svetlih luči, in sem bil kakor se izraža vajo pesniki “do smrti žalosten, ali kakor pravijo tudi njim slični zemljani “samoten j kakor nepokošeni cvet.” Drugi so se nahajali v spodnjih pro-j štorih in so kovali načrte za bodočnost, jaz pa sem sedel pri odprtem oknu, opiral z roko glavo in sem premišljeval naš žalost-! ni in objokavanja vredni položaj. Ali bomo mogli sploh živeti: naprej ? To vprašanje me je mučilo med vsemi. Ali pa je tudi mogoče živeti na popolnoma mrtvi zemlji. Ali nas ne bi po strogih fizičnih zakonih, po katerih, kakor vam je gotovo znano, privlačujejo večja telesa manjša, in sicer vsepovsod, na vseh krajih in pod vsemi nebesi, nas pritegnila neznana daljna sila v kraljestvo teme in čudovitih okolišev. Na kakšen način se bo vse tef’ izpolnilo? Kaj nas bo strupeni veletok oddal še enkrat neobhodnemu in neizogibnemu razkrajanju? Ali pa bost;; mogoče strah in brezupnost položaja razrušila naše duhovno ravnovesje? Truma blaznikov na mrtvi zemlji! O. groza! Ravno sem odmotaval te zadnje misli, ko me je zdramil lahen hrup na cesti in sem pogledal skozi okno. j Staro kljuse, vpreženo v droško, se je pojavilo na gričku! Istočasno sem tudi slišal ptičje žgolenje in je prihajal do mojih ušes kašelj na dvorišču pred menoj začela pregibati. Spomnil sem se, da je med vsemi drugimi stvarmi ravno to uborno ži-vinče pritegnilo mojo pozornost nase. Počasi in sopihaje se je povzpel na višino. Nato je padel moj pogled na voznika, ki je skrivenčeno sedel na kozlu, in koncem koncev tudi na mladega moža, ki se je ves razburjen sklanjal skozi okno in ravno dajal vozarju naročila. Vsi so bili brez dvoma in čudovito živi. Vse je spet oživelo. Je bilo vse le opitčna prevara? Je li mogoče, da je bil ta doživljaj strupenega etra le grozničav sen V Za trenotek bi skoro verjel tej hipni domnevi. Tedaj pa sem se slučajno ozrl na svojo roko, na kateri se je stvoril mehurček, ki je nastal pri vlečenju vrvi v zvoniku Marijine cerkve. Vse je bilo torej do konca resnično. Pa zopet je svet vstal, življenje se je v enem samem trenotku in z vso močjo povrnilo na zemljo. Ko sem tako opazoval vso okolico, sem vse povsod videl gibanje; vsakdo je začel nadaljevati tam, kjer je bil nenadoma prekinjen. (Dalje prihodnjič) Jack London: LIT-LITINA POROKA (Zn N. D. — V. J. V.) ----- (Nadaljevanje) In baš vsled tega, ker je bi- j la vzgojena po nekakem samo-jstanskem načinu, v kolikor so! to dopuščale navade, njenega j rodu, je s tem večjo radovednostjo zrla na moža, ki je brez ! dvomno prišel k njenemu očetu, da jo zasnubi; zrla je na moža, oziroma na bodočega soproga, ki jo bo naučil vse ono, kar je rlo njenemu življenju dotedaj ■se nepoznano; zrla je na človeka, čegar bodoči glasovi bodo v bodoče njen zakon, in od ka- i ei-ega bo v nadaljnem živi ie-lajii odvisno vse njeno delova-i -i je. Toda, ko je tako gledala skobi. sprednjo steno koče ter pri--iušovala glasovom, ki so oznanjevali osodo njenega bodočega življenja, postala je dokaj razočarana, kajti dan se je pri-1 bliževal že svojemu koncu in njen oče ter faktor sta še vedno 'govorila o vsakojakih zade-I vah, medtem ko nista spregovorila niti besedice o poroki. Ko je solnce odhajalo nižje in nižje, in ko se je približevala polu noč, pričel se je faktor pri- 1 jpravljati na odhod; pri tem je! jLit-litino srce skoraj obstalo —p i toda pričelo je zopet utripati, 1 1 ko se je ustavil in se okrenil > i »roti njenemu očetu. i1 “By the way, Snetishan,” de- j' jal je, ‘ potrebujem jedno squaw.,! ia bo moje perilo prala in skr- ;1 bela za moje obleke.” Snetishan je nekaj zagodr- ' i.jal ter mu svetoval, naj se : jženi z Wanidani, ki je bila sta-;f ra ženska, brez zoba v glavi. "Ne, ne,” prekine ga faktor. ' ‘Dobil bi rad ženo. Že dalj |1 'asa1 sem mislil na to, in ker ’ sva že bila skupaj toliko časa,, sem mislil, da ti veš za kako 1 deklo, ki bi bilo pripravno za /•, -V« ytj. J!. i ■ Snetishan se je pričel zani- ' j mati za zadevo, nakar je fak-I tor prišel nazaj nekako slučaj-i no, da se pogovori z glavarjem i o tej zadevi. “Kattou?” predlagal je Sne-: tishan. “Ona ima le jedno oko,” pro-i ti vil se je faktor. 1 ‘Laska.” “Njena kolena so preveč oddaljena jedno od druzega. Kips, tvoj naj večji pes, lahko skoči skozi odprtino med njenimi koleni. kadar ona stoji po konci.” “Senat ee?” nadaljeval je ne-vznemirjeni Snetishan. Toda John Fox se je vjezil in zakričal: “Cemu vsa ta ne- Iumnost? Sem li morda star, da me ženiš s starimi ženska-tmi? Sem • li morda brez zob? j Hrom in slep ? In morda sem ; li siromak, da me bistrooko de-jkle ne sme pogledati? Za boga,f i jaz sem faktor, bogat in velik, j dostojanstvenik v deželi, kjer njegova beseda kaj velja in kjer ga morajo ljudje poslušati in ubogati!” V dnu svoje duše se je Sneti--iian veselil, toda njegovo, sfin-j gi slično lice se ni prav nič spremenilo. Faktor je moral slediti njegovej govorici in faktor .je moral z besedo na dan.; I Pa Snetishan je bil bitje, ki je Izamoglo slediti le jedili in isti | ideji hkratu in baš vsled tega se je Snetishan zamogel držati te ideje dalj časa, kakor John Fox. Kajti John Fox, dasirav-no kreposten, je bil vendarle dovolj olikan, da se jc zamogel baviti z večjim številom idej istočasne in baš to je tvorilo zanj nekako zapreko, da se ni zamogel držati one njegovemu II srcu najbližje ideje, katere se ! je glavar tako trdovratno držal. In tako je Snetishan prav ■' mirno nadaljeval z imenikom - za ženitev sposobnih deklet, ka “ tera je John Fox, kakor hitro jc glavar spregovoril njihova I imena, proglasil nesposobnim II in pri tem omenil tudi vzroke njihove nesposobnosti za ženi- ■ tov. In končno je zopet vstal I tor se pričel vračati proti domu ; na For to. Snetishan je zrl za 'njim, kako je odhajal — toda j pri tem ni niti poskusil, da ga , ustavi. Pa koncem konca je ! vendarle opazil, da se je John Fox kar sam ustavil. "Baš sem se spomnil,” dejal I je faktor, “oba sva prezrla tvo- j jo Lit-lit. Radoveden sem, bi- i j'i ona bila zadovoljna?” ; Snetishan je sprejel ta pred- i og, ne da bi spremenil svoj obraz — toda za to krinko se mu je kar vsa duša ljubko ■smehljala. Dosegel je zmago. Ako bi faktor odšel le jeden jedini korak dalje proti svojemu domu, potem bi Snetishan ■car sam zakričal za njim ime svoje Lit-lit — toda faktor se ie baš za jeden korak prehitro ustavil. Glavar je molčal in ni spregovoril niti besedice glede sposobnosti svoje Lit-lit, dokler I belokožec kar sam ni pričel go j /oriti o tej zadevi. “Well,” dejal je faktor neka-1 ko spravljivo, “jedino, kar je : mogoče storiti pri vsem tem — poskusiti bo treba.” In potem je povzdignil svoj glas: ‘ Za: Lit-lit ti dam deset odej in tri funte tobaka, ki je prav dober ; tobak.” Snetishan je zamahnil z roko po zraku na način, ki ga je 1 : bilo umeti tako, da vse odeje in ves tobak na svetu ne zamo-! rejo nadomestiti zanj izgube P njegove Lit-lit in njenih vrlin 1 |ln ko ga je faktor kar narav- 1 nost pozval, da mu pove ceno 1 zn Lit-lit, dejal je, da znaša 1 njena vrednost kar petsto odej, 1 deset pušk, petdeset funtov to- 1 baka, dvajset rudečih ogrinjal, leset steklenic ruma, grafofon 'n poleg tega tudi naklonjenost 1 n najboljšo postrežbo pri og- 1 n ju v faktorjevem taborišču. Faktorja je pri teh predlogih 1 navidezno zadela kap in ta kap 1 ie bila v toliko vspešna, da je 1 Wf)vy,v. v n j'/ • 11. cfr,\.:ia sui I , iJtc V iiv viu^J lli' dvesto in da je tudi opustil po-1 .-strežbo pri faktorjevem ognju | v taborišču — kar je bilo nekaj iprav izvanrednega z ozirom naj; pogoje glede ženitve belih mož j domačimi dekleti. Iii ko sta , ‘ potem še kar cele tri ure baran-! 1 : tala, sta se končno vendarle po-j godila. Snetishan bo dobil za svojo Lit-lit sto odej, pet fun-j tov tobaka, tri puške, stekle-| tiico ruma, naklonjenost in dobro postrežbo, kar je pomenjalo po mnenju John Foxa deset odej in jedno puško več, kakor je bila deklica vredna. In ko je zjutraj ob treh, ko je že solnce bilo visoko na nebu, odhajal proti svojemu domu, prišel je na nekak neprijeten način do prepričanja, da ga je Snetishan ipak prevari!. Snetishan, zmagovit in vendarle utrujen, odhajal je k počitku ; pa je tu v koči za steno i našel svojo Lit-lit, predno je zamogla pobegniti. Glavar se je pritoževal: “Vse ■ si videla in vse si slišala. In1 vsled tega ti je poznana prebrisanost in modrost tvojega oče-l ta. Pripravil sem zate veliko i poroko. Slušaj torej moje na-j svete in hodi po potih, katera! so določena po besedah in na-j i svetih tvojega očeta: odidi, ka-1 |dar ti tako ukažem, in pridi, ko; li velim priti — in oba bova postala bogata vsled lastnine tega velikega belokožca, čegar neumnost je ravno tako velika, kakor njegova velikost.” Naslednjega dne je trgovanje : počivalo na forti. Faktor je i odprl steklenico whiskeya še pred zajuterkom, kar je Mc-i Leana in McTavisha izredno i vzradostilo; dal je tudi vsem i psom dvojno porcijo za zaju- ■ terk in na nogah je imel svoje naj lepše mokasine. In na pro- ’ štoru pred forto pričeli so z i;pripravami za veliko veselje, kateremu pravijo domačini i ‘'potlatch,” kar bi se po naše i reklo “darovanje.” John Fox i je namreč nameraval svetu na- ■ znanit svojo poroko z Lit-lit ■ iz “potlatcho,” ki mora biti rav- no tako imenitna, kakor je bila! njegova Lit-lit lepa. Tekom popoldneva se je pred fortom zbral ves rod: moški, ženske,! otroci in vsi psi. Navzoči so! bili tudi vsi tujci in lovci, ki so! se slučajno mudili v bližini —i in vsakdo je dobil kak dar v znak bogastva. I Lit-lit, solznih oči in nekako' i preplašena, je bila oblečena v' i povsem novo calico-obleko, ka- : i toro jej je podaril njen bradati |soprog; obuta je bila v mokasine, ki so bili okrašeni z razno- ' barvnim krasnim zrnjem; njeni kot krokar črni lasje so bili ji deloma pokriti s prekrasnim J svilenim robcem, vrat si je ogr-j! nila z živordečo svileno ovrat- 1 nico; na prstih njenih rok soj1 se svitali krasni prstani in nje-i' na ušesa so bila okrašena z le- j; pimi uhani, dočim se je na nje- I nih prsih svetila prava damska ura iz YVaterburyja. Snetishan 1 j je le težavno ostal miren in i | dostojenstven, ko je zrl na toliko bogastvo, toda istodobno je ! j skušal porabiti prvo priliko, da l | nevesto pozove k sebi. I “Ne to noč, in tudi ne jutri j po noči,” pričel jej je pripove-1 dovati, “toda tekom noči, ki bodo sledile, klical bom na bregu t j reke z krokarjevim glasom. In ko začuješ ta klic, moraš osta-! viti velikega soproga, ki je ‘a: ( damn fool,’ in priti k meni.” “Ne, ne,” nadaljeval je gla- , var, ko je opazil žalost svoje hčeri, ki je skoraj jokala, ko je \ pomislila, da bo tako brzo mo- 2 rala ostaviti tako krasno življe-ij nje. “Kakor hitro se to zgodi, I potem pride tvoj mož, ki je no- 1 rec, jokaje k meni. In potem l moraš tudi ti jokati in zatrje- > vati, da tako postopanje ni pra-^ vilno in ker si ti faktorjeva že- > na, bilo bi povsem pravilno, ako > mi on pošlje večje število odej | in tudi več tobaka ter drugega!^ blaga, ki je potrebno tvojemu revnemu in .staremu očetu Sne- ; tishanu. Zapomni si torej, ko $ bom klical .kot krokar j tani na bregu reke.” ' Lit-lit je prikimala — kajti J vedela je dobro, kaka nevarnost 1 jej preti, ako ne uboga; in po-: leg tega, oče ni baš mnogo zahteval : ako se za nekoliko časa1 j odstrani od svojega soproga, bo tembolj vesel in srečen, ko se zopet vrne. Potem je ostavilaj svojega očeta in se vrnila na veselico; in nekako o polnoči pozval jo je faktor ter jo odvedel v forto medtem, ko je bilo tuintam, zlasti pa med lndi-t jankami čuti razne smešne opazke. Lit-lit se je dokaj hitro prepričala, da je zakonsko življe-! nje z glavarjem trdnjave v vsa-j kem oziru mnogo boljše, kakor Prvo letošnje skupno potovanje v STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku “PARIS”, ki odpluje iz i New Yorka NA 23. APRILA, 1927. “Paris” je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot ! nudile našim potnikom razne: posebne ugodnosti in naš za-; zastopnik bo potnike sprem-j ljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da j jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom povratveno dovoljenje (Permit), na podlagi ■ katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Drugo skupno potovanje se ■ vrši istotako na parniku ‘Paris’ i in sicer 4. junija. . Razume se, da vas lahko in; . radi odpravimo z vsakim dru-; ,! gim parnikom. i Ravno tako se vselej obrniti . na nas: * 1) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; -!2) če želite dobiti denar iz starega , kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo , j v to deželo; j 4) kadar rabite notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim J krajem. C SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark L 455 W. 42. St. New York, N.Y. - si je zamogla prej predstavlja- ! ' ' ”* j ti. Sedaj jej ni bilo več potreba hoditi po drva, nositi vodo in dvoriti možkim. Prvič v I svojem življenju zamogla je [ostati v postelji, dokler ni bil j njen zajuterk pripravljen v go-stinjski sobi. In kaka je bila j postelj — čista in mehka, kakor ni jedna postelj, kar jih je vi-dela v svojem življenju. In hrana! Moka, spremenjena v jsladkiše, pecivo in kruh po tri-j krat na dan in vsaki dan! O taki potratnosti sploh prej ni zamogla niti sanjati. | In da se njeno zadovoljstvo |še poveča — faktor je bil izredno dober človek. Pokopal je j svojo prvo ženo in tako je prav ! dobro vedel, da mora biti človek najprej popustljiv in potem i vedno bolj trden glede svojih zahtev. In naslednjega dne pri kosilu, je javno naznanil: “Lit-lit je gospodinja v tej hiši; kar ona ukaže, se mora |izvršiti, razumete?” In McLean, pa tudi McTavish sta popolnoma razumela. Pri teni sta tudi vedela, da je bila faktorjeva desnica dokaj težka. (Dalje prihodnjič) 0------------ Nekaj za med zobe. Neka lesna tvrdka v St. Louisu poroča, da je lani izdelala 380 milijonov zobotrebcev. Za prevoz istih je bilo potrebno 18 tovornih železniških voz. ^ l\y|0ZKE *n ženske kras- \ | AVI ne najnovejše ure, % £ prstane, diamante, verižice \ | in vso drugo zlatnino. Da- ^ £ lje prave glasne Victor '' gramofone, cena $17.50 do $ £ $1,000; prave slovenske | £ Victor plošče in slovenske ^ g in v vseh drugih jezikih £ £ PIANO ROLE; zastave in & § regali je za društva. Pišite $ $ po brezplačni cenik, kar $ $ želite na vašega sobrata: ? J IVAN PAJK I £ 24 Main St., Conemaugh, g I* Pennsylvania. fr ' ' ; -.................. Izšel je Slovensko Amerikanski Koledar za leto 19-27 CENA 50c s poštnino vred. , Z naročilom pošljite znamke ali pa moneyorder na GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. - ^ -rt “Ameriška j zgotoinf To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes. Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 2-14 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri “Ameriška Domovina” Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave. ^ ■11 " 4) Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ • 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY. Edini zastopnik in zaloinik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah .. . i čistimo, barvamo, popravljamo ! j NEW YORKr Dry CLEANING j I. SMIJK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat rn pripeljemo j < na dom! jL _______________________ j “The Central Co." ELY, MINN. Moške in deške obl«*ke in vsakovrstne (potrebščine. Kadar rabite sveže cvetlice, naročite jih pri nas. Rojaki, tržite v Narodnem Domu! | ANTON ZBAŠNIK j ! i Slovenski Javni Notar j j 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa. f j I Izdeluje pooblastilu, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in i t | vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali | i stari kraj. Pišite ali pridite osebno. | ♦ *- || MATIJA SKENDER, Ja-dni J^oiur i £ ZA AMERIKO IN STARI KRAJ $ V T T 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA. •• £ X T Telefon: CEDAR 3472 V J. I j, *£ Izdeluje pooblastila, kupne poirodbe, pobotnice, oporoke in vse drusre v J, £ notarsko stroko spadajoče spise. *£ .*♦ ! Pišite, telefonirajte ali pridite osebno. *** —-—---———— —— — — ...................................... Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. | Zlatarske predmete vseli vrst, gramofone, piane iti radio vseh cen t ‘ * in izdelkov dobite pri nas. j I j FRANK ČERNE | 6033 St. Clair Ave. in 030 E. 79th St., Cleveland, O. i!_______________________________________________________ __________> NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem Slovencem in Hrvatom v Pittsburghu in okolici haznanjam, da sem odprl trgovino z različnimi muzikalnimi inštrumenti. V zalogi imam več vrst Columbia fonografe ali gramofone in krasne slovenske in hrvatske plošče. Dalje dobite pri meni harmonike, vijoli-ne, mandoline, banjo, gitare in sploh vse, kar spada v to stroko. V zvezi sem z največjo družbo v Pittsburghu, ki izdeluje te predmete in vam morem tudi postreči s popravilom različnih muzikalij. Se priporočam za obilen poset. Odjemalci so zagotovljeni najboljše poitrežbe. P. KLUN & CO. MUSIC STORE, 5133 Butler St., Pittsburgh, Pa.