ia prasaiksv. SDodUi PROSVETA U red a tik t la apraTulIkl prostori; Ï SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Mf 8. Uwndale Ava. Of fleo of Publication; . M87 South UwndaU Ato Telephone, Rockwell 4S04 ETO—YEAR XXVII. J. r oo ¡Comentan» Med dve«« Komunistični kričeči pravijo, k vsakdo, ki Ukoj ne prikima ihovim političnim dogmam je odje Wall streeta, v službi ka-italizma in izdajalec delavstva. komunistično jezuitatvo je en ekstrem ali južni pol. Klerikalni jezuiti ao naaprot-ekstrem ali severni pol. Pri h je vsakdo, ki se ne zadovo-i njihovimi dogmami, diktiranimi iz Vatikana, "bratec deče Rusije". Oba ekstrema, rdeči in črni ezuiti, sta si v tem sorodna, amreč po metodah taktike. Oba ta slepa, gluha in hroma za ejstva; oba imata "absolutno rav" in oba hočeta prekositi rug drugega v demagoštvu; ba bredeta po mlakah Umatiz-ia — oba trpita nk otroški pa-alizi svoje miselnosti, kar po-|neni, da za nju ni pomoči. Komunistični jezuiti pravijo, je Roosevelt orodje Wall STAVNE UNIJE ZA REVIZIJO PRAVILNIKA Upirajo ae proviziji, ki predvi du je legaliziran je dolirega delovnega tedna itreeta. Dejstvo, da je Al Smith, lemokratski in katoliški vodja, u je wajlstreetski mož, napove-Ufr srdit boj Rooseveltovi re-ormistični politiki, jih nič ne noti; dejstvo, da predstavniki Vali streeta očitajo Rooeeveltu Veletatvi-no" zaradi devaluacije tolarja, jih tudi ne moti. Katoliški jezuiti na nasprotni itrani," ki slede detroitskemu de-nagogu Coughlinu, pa vidijo v Rooseveltovem "new dealu" u-dejstvovanje papeške enciklike "Quadregesimo Anno". Vae, kar počenja Rooseveltova adminis tracija, jim je sveto. Kritike tega početja ne morejo prenesti, ampak • le socialistične kritike. Ce Roosevelta napade njihov katoliški ^prvak Smith, ao tiho kakor politi kužki. Le ka-dar socialisti stvarno povedo, da je Rooeeveltova reformtstič-na politika zgrešena in da njegove plitve reforme ne morejo odpraviti glavnih vzrokov ekonomske krize, tedaj se napihnejo in blebetajo, da socialisti "sami ne vedo kaj hočejo". Rooseveltove reforme so tako daleč od nas kakor so alabam-ski sovjeti po moskovskem vzorcu. Roosevelt — s svojimi svetovalci v washingtonskem "mož ganskem trustu" vred — je a-meriški liberalec in velik idealist, ki misli, da bo ameriške kapitaliste poboljšal in pretvoril hudiče v angelje. To je nje Kova največja zmota in zato nje *>v program ne. bo uspel. 2e danes je po Ameriki na tisoče dokazov, da se kapitalisti ne Puste poboljšati — ker se ne Korejo! Privatnega kapitaliz-ma ne bo nihče reformiral. Al *ora ostati ali pa poginiti Mednje poti ni. to je, kar socialisti hočejo T" kapitalizem pogine, popol Cim prej, tem tfrfije! bo Roosevelt vztrajal pri »vojih reformah — do zdaj Pokazal, da bo — »e lahko zgodi. da nenamenoma in prol »vojI volji porine, Ameriko državni kapiUlizem za neko do-1,0 Danes še nima tega v svojem programusploh je vsa Menca današnje vlade, da ',1ravl privatni kapiUlizem Ki" o j ekonomskih razmer i I'1 navadno ne zmeni za ideal "''<»" kaprice posameznikov i «oo* vHt lahko doživi — v svo-J' veliko razočaranje — da bo mi«-l mrliča na svoji operacijsk mizi. To «o motnosti v bližnji bo-n<»sti,toda za danes niso valines nas zanima le to, kar »• »daj dogaja in kar je danes v l^ogramu vlade. i »«ar ne danes godi o- ;" nas, po Ameriki in osUlem J n*m dokazuje, da je na-* kritika upravičena. M iMllIllialj 'uur, 14, IMS. * tfc» -» —ém A« « o^ « aw for'auSng »t »p«iru| r«u of poete» provided ?or in »action HQS. Act of Oct. 8. 1917. euthonïtsT^n^Jun» Ii, lttlS ». im. Chicago, im torek, 9. januarja (January 9), 1934. Sobaertptios #6.00 • Yearly STEV.—NUMBER 6 Waahington, D. C. — (FP) — Stavbne unije so napele vse si-e, da izvojujejo revizijo pravilnika za gradbeno industrijo, katerega je general Johnson že odobril in predložil predsedniku Rooseveltu v potrditev. Naznanjeno je bilo, da se bo v kratkem vršilo ponovno zaslišanje o tem pravilniku in da bodo unije Ukrat lahko podale svoje ugovore. * Organizirani gradbeniki zlasti nasprotujejo proviziji, ki do-oča, da se delovni teden v gradbeni industriji lahko podaljša na 48 ur v tednu v slučaju, da nagaja, vreme v kateremkoli tednu in ovira dela. Ta provizija takorekoč predviduje uzakonje-nje dolgega delovnega tedna, čeprav so unije že doslej izvo-jevale delovni teden od 80 do 40 ur v mnogih krajih. Unije tudi nasprotujejo minimalni plači 40 centov na uro za neizurjene delavce. To določbo lahko podjetniki raztegnejo, da , bo uključevala tudi dfuge delavce. V tem tiči velika ne varnost, kajti gotovo je, da bodo podjetniki skušali znižati mezde vsem delavcem v stavbni ndustriji, ako bo določba sprejeta. Da nekateri podjetniki v New Yorku računajo, da bo proviai-ja sprejeta, kaže že to, ker ao odklonili pogajanje med njtat^ n stavbnimi unijami glede novfc mezdne lestvice, dasi je pogodba potekla že pred nekaj tedni. Ako bo Roosevelt odobril njihovo stališče, bodo nedvomno sledile mezdne redukcije v stavbni industriji. V tem slučaju bodo unije naperile svoje topove proti Nirl kot zniževalki mezdnega standarda gradbenih delavcev. Delavci Amerike precej pridobili, pravi federacija 6,400,000 brezposelnih delavcev se je vrnilo aa delo v letu 19SS Washington, D. C. — Ameriška delavska federacija poroča, da je 6,400,000 delavcev dobilo delo v prejšnjem letu. Dva milijona brezposelnih se je vrnilo na delo v privatne industrije s pomočjo NRA, dočim je štiri milijone in 400,000 uposlila OWA pri javnih delih, oziroma PWA in COC. ______________ Druge pridobitve delavstva, ki jih vidi Ameriška delavska federacija v letu 1983, so: Hrajši de-lovnik, ki ae je povprečno akr-čil 4 in pol ure v tednu; odprava otroškega dela; velika priložnoat za organiziranje delavcev, v atro-kovnih unijah. Clanatvo unij je silno poraslo. Socialista žrtvi zakaaa prati rdaži laotavl Spoznana sta bila krivim, ker aU nosila rdečo zaatavo pri ne-' ki demonstraciji. Socialistična stranka In Unija za ameriške civilne avobodščine sta ae za vzeli za žrtvi THOMAS KRITI ŽIRA ZAR0L2E VANJE VLAK Amerika je na pragu državnega kapitalizma, pravi vodja socialistične stranke Mlekarski farmarji 4 blokirali Chicago Veraka vajsa v Nasilji Diktatura v protestantovakl cerkvi in révolta tisočerih pastorjev Priprav« za aovo stavko radarjev aa aatraeita Voditelji nove rudarske unije zahtevajo, da vladni delavski odbor upošteva pritožbe \ Wilkes-Barre, Pa. — (FP) — Ako ne bo vladni delavski odbor do 13. januarja prisUl vsaj na nekatere zahteve nove unije, United Anthracite Miners of Pennsylvania, ne bomo nič več odlašali s proglasom generalne sUvke na antracitu. Tako se glasi sklep konvencije te rudar ske unije, ki se je vršila v tem mestu in katere se je udeležilo nad štiristo delegatov. "Mi ne bomo odgovorni za posledice, če bo vladni delavski odbor še nadalje ignoriral pritožbe rudarjev proti neznosftemu položaju," je dejal predsednik nove unije, Thomas Maloney. Drugi uradniki te unije so tu di žigosali postopanje vladnega delavskega odbora.' Izjavili so, da je odbor prevaril rudsrje, ko so zastavkali in usUvili obrat skoro vseh premogovnikih v severnem delu antracitnegs polja, z obljubo, da bo protektiral in terese rudarjev, ako se vrnejo na delo. Minilo Je že več tednov toda vladni odbor ni storil ni kakepa koraka, da ublaži pol"** rudarjev, ki Ho izposUvljeni silnemu izkoriščanju s strani pre mogovnlh baronov. Turška I republika Ima tudi pet letko Ankara. H. jan. — TurAka »la da je včeraj odobrila načrt indu atrializacije turške republike New York. — SocialisU Jack Altman in Al Retzkin sta po-stala žrtvi zakona proti rdeči zastavi, ki je bil sprejet v dnevih povojne histerije 1. 1919 in katerega je podpisal takratni governer newyorške države Al Smith. - Do aretacije Altmana in Retz-kina je le malokdo vedel, da sploh tM zakon obstoji, ker se ga ni izvajalo. SocialisU sta bila aretirana, ko sU nosila rdečo zastavo pri neki demonstraciji v Pelhan Bay Parku 10. septembra lanskega leU. Altman in • Retzkin sta bila spoznana krivim pred posebnim tribunalom, ki so ga tvorili sodniki Brady, Voorhees In Raphael. Prva dva sU naglašala, da ne moreta odločati o usUvnosti zakona, ki je bil sprejet v državni legislaturi, dočim se 'je Raphael strinjal z izvajanji Charlesa Solomona, zagovornika obtožencev, ki je trdil, da je zakon neusUven. Solomon je rekel, da je prosekucija Altmana in Retzkina prvi slučaj te vrste, odkar je bil sprejet zakon proti rdeči zastavi. Sodnik Raphael je omenil priznanje sovjetske Rusije, katere zastava je rdeča, po ameri-Jki vladi in podprl stališče zagovornika Solomona, da Je zakon neustaven. „ Socialistična stranka je naslovila apel za prispevke ns delavske organizacije z namenom, da zadeva pride tudi pred zvezno vrhovno sodišče, če ne bodo nižja sodišča razveljavila odloka newyorškega sodišča. Poleg stranke ae je zavzela za žrtvi tudi Unija za ameriftke civilne svobodščine, ki bo napela vse sile, da se vrže posUva proti rdeči zastavi iz zakonika. Chicago. — Norman Thomas, predeedniški kandidat aocialistU čne stranke pri zadnjih volitvah, je v nedeljo v svojem predavanju na čikaškem Forumu ostro obsodil zadolževanje federal!» vlade. Rooseveltov "new dear ima nekatere dobre strani, toda v svojih glavnih točkah je aelo pomanjkljiv, je rekel Thomas. Upoštevanje brezposelnih delavcev pri javnih delih ln federalno eubvenciranje lokalnih javnih del z namenom, da se zmanjša brezposelnost, je dobra stran Rooaeveltovega programa, toda financiranje te točke je slabo. Vlada si izposojuje milijarde dolarjev od privatnih bankirjev ln javni dolg raste k.) kvas, taka da bo v prihodnjem poldrugem letu narasel na SI milijard. * To pomeni, da bo vlada morala izdati milijone in milijone dolar jev za obresti od teh posojil. To nas privede v novo krizo, kajti tudi vladni, kredit ima avoje me je in nova kriza bo spet najbolj udarila delavce in farmarje. Thomas bi financiral javna dela z brezobrestnimi "»zakladnl-mi notami namesto s posojili. Te note bi bile omejene le na tista dela, ki se bi sama izplačevala in izdajanje teh not bi prenehalo kakor hitro bi cene doaegle stopnjo leU 1926. T* načrt ne bi zvišal javnega dolga in obenem hi kontroliral inflacijo. T Thomas je dejal, da je "new deal" začetek državnega kapiU-Hzma v Združenih državah. Socialisti nimajo nič proti temu, da se privatni kapitalizem prelevi v državnega, hočejo pa, da se to izvrši z manjšimi žrtvami za delavce, zato bi moral "new deal" biti globok in širok. Ne-varnost Je tudi v tem, ker državni kapitalizem lahko dobi politično formo fašizma, ako ne bodo ameriški delavci pravočasno preprečili te nesreče. Berila, 8. jan. — Notranja vojna v protestantovskl cerkvi v Nemčiji je ponovno izbruhnila, Dovolili so le toliko mleka, da ga bo dovolj «a otroke in bolnišnice Chicago. — Stavka 18,000 far-niarjev v čikaški okolici, ki so Člani svoje mlekarske organizacije Pure Milk Association, je u-spela toliko, da je bilo dovaU- ko je državni Škof in vrhovni nj* nileka popolnoma ustavljeno poglavar te cerkve Ludwig Muel-i v pondeljek. Stavkarji so dovo* ler oklical dlkUturo zadnje dni in odredil brezpogojno pokorščino vseh pastorjev in cerkvenih organizacij. To je izavalo močan upor. Na tisoče pastorjev ardito protestira proti cerkveni diktaturi in zahteva škofovo ostavko, Očitjio je, da državni škof u-živa Hitlerjevo protekcijo ln zato bo akušal zatreti revolto nezadovoljnih pastorjev. Včeraj je policija razbila več cerkvenih shodov In aretirala voditelje teh zborovanj. To je še bolj razka-čilo rebelne dušne pastirje In danes je škof Mueller prejel ploho obvestil, da se uporniki ne bodo zmenili za njegove dekrete. Saalor za bojkotiraaje produktov Iz Nomiljo Pozval Je aociallatlčne organizacije, naj kooperlrajo v kampanji s Ameriško dela veko federacijo Nova ofeaziva progresivnih mdarifv v Illinois« Vsi brezposelni člsnl PMIJ pozvani na piketlranje Peabody-jevlh rovov Inženir aretiran zaradi eksplozije v češkem rovu Duchc<|v, Češka, M. jan. — (rlavni inženir premogovnika Nelson III., v kaU rem je zadnji teden HO rudarjev izgubilo življenje vsled eksplozije plinov, je Cilllesple, III. — Vodstvo Pro-gresivne rudarske unije Je pozvalo vse člsne, ki so brez dola da gredo v okraj Christian in v sredo začnejo s piketlrsnjem ta-mošnjlh premogovnikov, ki so last Peabody i'osl Company. Ti premogovniki ae nahajajo v Tay lorvillu, (¿ngleyju, Kinraldu in Toveyju. Voditelji izjavljajo, ds "pike tiranje je *«• edin legalni način, ki je ostal, da si Progresivna rudarska unija Izvojuje pravico, katero jI Jamči federalna vlada z zakonom Nire". hfl včeraj aretiran. Držali ga bodo odgovornega za nesrečo, ker je pred kratkim odklonil uvedbo varnostnih naprav » izjavo, ds je premogovnik varen pred raz-strelbami. Chicago. — Clarence Senior, tajnik socialistične stranke, je poival vse aoc. organizacije In klube, naj takoj podvzamejo akcijo in aodelujejo & unijami A meriško delavske federacije, da bo Uko kampanja bojkotlranja izdelkov fašistične Nemčije u-činkovlta. William Groen, predsednik ADF, je že prej pozval uradnike pridruženih unij, naj imenujejo komiteje, ki naj kooperlrajo komiteji ' drugih organizacij, ki so se izrekle za bojkotiranje nemških produktov. To Je v skladu z zaključki konvencije Ameriške delavske federacije, kl se je vrši Is v Wsshingtonu v oktobru lanskega leta. "Vsem krajevnim socialističnim organizacijam," pravi Senior, "priporočam, da kak zanesljiv socialist ali untonist, ki Je naklonjen soc. stranki, stavi predlog ns unijskih sejah za bojkotiranje nemškega blaga, ko se bo čltula zadevna poslanica predsednika Greena. Storiti je treba vse potrebno, da bo bojkot učinkovit. "Ker se Je komunistična stranka uradno izrekla proti boj kotiranju blaga Hitlerjeve Nemčije,-, ae razume samo po sebi, da se ta s|M*l ne tiče članov te stranke," Seniorjevo pismo vsebuje poleg drugih stvari tudi specifične augestije glede organiziranja in publicitete v zvezi s kampanjo bojkotlranja. Aretarije etavkarjev. v Phlladel-pHljl ç Philadelphie, Ps. — Tukaj-*nja policija je aretirala nad dvajset delavcev, ki m piketira-li neko tekstilna tovarno, v kateri je pred nekaj dnevi izbruhnila stavka. lili. da mlekarne v Chicagu dobe le toliko mleka, da ne bodo otre-ci in bolniki trpeli pomanjkanja. Federalni pokrajinski odbor' AAA aa kontrolo farmskih produktov, ki je bil v nedeljo neprestano v dotiki c voditelji stavke in skušal končati štrajk, ni uspel. Pogajanja ae nadaljujejo in voditelji farmarjev ao lajavl-11, da . sprejmejo kompromisni sporazum, ako Jim vlada garantira najnižjo ceno $1.8fi aa ato funtov mleka. Sprva so zahtevali $1.92. Čini nasilja so so ponovili v nedeljo na mnogih cesUh, ki vodijo v mesto. Več avtotrukov, v katerih so farmarji, ki nlao člani omenjene organizacije, akušal! odveati mleko v Chicago, je bilo prekucnjenlh v obcestni jarek. V treh krajih v Wisconslnu so bili spopadi s policijo, ki se je v enem slučaju poalužlla aolzavk. Farmski pas, ki zalaga Chicago s mlekom ln smetano, se razteza sto milj naokoli in na severu sega v državo Wisconsln, na jugu pa v Indiano. Francoska vlada v aover-aoel zaradi ikaadala Kden minister zapleten v škandalozni krah zastavne banke Paria, 8. jah. — Škandal upro-paščene zastavnice Credit MunI-rl pale v Bayonnu, katere izguba morda naraste na eno milijardo frankov, bo stal politično življenje najmanj enega ministra, ako ne vse Chautempsove vlade. Zapleten Je minister kolonij Albert Dalimier, čigar Ime Je slepar SUvicki rabil v svojih okrožnicah, ko Je pred par meseci naznanil IzdanJe bondov. Stavloki Je trdil, da je Dalimier priporočil iadanje teh bondov. Dalimier je IjII pozvan, naj re-signlra, on pa noče storiti tega, češ, da se lahko oper«. Socialisti * v zbornici zahtevajo drastično Javno čiščenje v zvezi s to afero ; zahtevajo, da vsi državniki in Javni urudnikf, ki so količkaj v »vezi s tem škandalom, morajo ne samo zlctetl na cesto, temveč morajo biti obtoženi. Zupan v Bayonnu, ki Je <»>•-nem državni poalanec, Je bil aretiran in obtoften sleparije v zvezi s propadlo banko. Vse kaže, da Je zapletenih dolga vrsta nižjih Javnih uradnikov in policije. A-lekMander .SUvuki, vodja pr«» padlega zavoda, ki J« užival dr-Uvno zaščito, Je |Hibegnll pravočasno iz Francije in š« danes n« , vedo, kam je (»obrisal. Močan sum Je, da Je odšel čez morje in z nJim vred j* odAlo več milijonov frankov ukradenega denarja ki Wüja tudi pripravlja sterUiia-^ cijakl zakon f*ndon, 8. jan. — Listi poro- *m« izveden v petih letih ?i(,> «i* angleáka vlada namera-j namerava zgraditi p«»t-| položiti imrlamentu zakon "•J"* drUvnih tovarn in razna ( "'••riliziranje umobolnih in! 4rugu podjd> Stroški so prern J nagnjenih oseb. ' čunani na 32 milijo dolarjev. ta New Armando lef«nte. kubanski Hegss In York» la Uko pretepen, ds se gs i Mvšl prUUš difcUtorjs Msrhads. ki je bil napaden % ■orali odpeljati f bolnišnico. HovJHaki poelanlk prišel v Waah Mgtofi Washinglon, D. ('.—Aleksander Antonovjč Trojanovskfj, prvi sovjetski (Hislanik v Združenih drUvah, Je H. t tn dospel v Wa*hington in predložil svoje poverilne listin«! državnemu de.x part merit u. Imel Je tudi »eata-nek z Rooseveltorn Z njim vred s« je vrnil tudi ameriški poala-nik v Sovjetski uniji Wm. C. Rullitt, -ki o» ta ne doma meaee dni. Trojanovskij ae je nasUnll v j e »»lop ju stsrrga ruskega poslaništva , ki Je bilo petnajst Ut prazno. PR08.V ETA PROSVETA the EN LIC h ten mbit ml amu) im last* i* a iuw® haftoomb rooro«*« jbomots I» M - - «¡"»"gj ftil « M». MW ■•M "EErtJL!! far tí- Ü.AM ,nfr rt .t f Mi CMUMte MA» »i ffrí-f- «M C—• UM im*. «••trte mm »« m« mM» A4MVtJr'*0 •• m/ipu *e**tkp r Glasovi iz naselbin Zanimiv e beležke ta razaib krajev Domač drobiž Povoženi rojak umrl Détroit, Mich. — Math Praznik, ki je bil na novega leta dan zjutraj povožen pred Slov. del. domom, ko »e je vračal z vestli-ce, je 5. januarja umrl v bolnu-nici. Star je bil 50 let in doma od Iga pri Ljubljani. Človeka, ki ne je zapodil a tvojim avtom v Praznika in potem zbežal, že ui-io dobili. Novi grobovi Cieveland. — Louis Kožuh, lirojač, ki »o ga zadnji torek našli nezavestnega v njegovi delavnici, je v četrtek umrl v bolnišnici. Star je bil 52 let in doma iz Ladja nad Medvodami na Gorenjskem. V Ameriki je bU 27 let in tu zapušča brata. -Bil je član društva št. 5 SNPJ. — U-mrl je Mihael Brlan, ki je ležal dve leti v mestni bolnišnici. Doma je bil z Vrhov nad Krko in v Ameriki je živel 21 let. Zapušča drugo ženo in šest nepreskrbljenih otrok. — Umrla je tudi Ana Ambrož, roj. Turk, stara 33 let in doma iz ftmihela pri Žužemberku. Tu je bila 10 let in zapušča moža, sedemletno hčerko in sestro. lak ali ao ga in on se > zabaval Calumet, Mich. — John Bro-zovič, ki stanuje na Tamaracku, se je zadnji teden nenadoma odstranil z doma in njegova družina je raznesla vest, da se je izgubil v snegu v bližnjem gozdu. Vsa okolica je bila alarmirana in • oblasti si» organizirale rešilno ekspedicijo. Dva dni so ga iskali povsod in vse pregazili, a zaman. Med tem |>a je Brozovič "vaao-val" pri svojem prijatelju na Tamaracku, kjer se je dobro imel in nič ni vedel, da ga Iščejo. Sele tretji dan je izvedel in tedaj se Je vrnil domov. Vlada je kriva, da le hanka zmrznjena! Cieveland. — "Naša" banka je v svojem pojasnilu, objavljenem pred nekaj dnevi; zvrnila krivdo na zvezno vlado, da še vedno vl-a! v zraku. Načrt, kj po zatrdilu vodstva banke ima rešiti zavod, leži v Washingtonu že precei časa. toda dobra demokratskš^la-da se n«' gane! Dijaki odobrili aocialistlčnl program Harrisburg, Pa. — Študentje na tukajšnji srnin ji šoli so potem, ko so slišali repreientante treh političnih strank in nekaterih drugih organizacij, izjavili, da ne vidijo nikake razlike v programu starilTpolitlčnih strank, kolikor *e ta program nanaša na cilje. Po debati je bil organiziran klub Mladlnsk«* socialistične lige*____________________ i_______ Kontinentalni kongres v proti-linčarakl kampanji Chicago.—Kontinentalni kongres delavcev In farmarjev bo v kratkem poslal pridruženim orirankacijam. ki reprezentlrajo nad dva milijona članov, program ir1«'de agitacije v zveznem kungrmu, ki uključuje sprejetje zskonskeaa načrta proti linča-nju, uveljavljenje delovnega te-dna 30 ur, podrlavljenJ»' fknanč nih liMiti/člJ in dodatne davke ni visoke doho Ike In dedščlne. - - " i Delavec določil Stalin» o« Rno«e veha ta dediča lznamo kot depresijo jz leta 1898. Iz one krize so društva prišla močnejša in^solidnejša. In to se bo ponovilo tudi v tej krizi. Čemu se bati za vaš denar, ko v resnici ni nobene nevarnosti! Stavbinska in posojilna društva ne špekulirajo z vašim denarjem »temveč ga obrestonoano nalože na prvovrstne hipoteke. Z vsakim odplačilom na ta poaojila je hipoteka toliko sigurnejša in bolj- ša. Priznati je treba, da so zgul be. toda te ao v primeri z zguba mi na bankah in drugih denar nih zavodih, ki špekulirajo z bondi in industrialnimi delnica mi, neznatne. Kljub velikanake-mu krahu bank in drugih denarnih zavodov, kljub tej najakut-nejši depresiji, ki je ne pomni zgodovina, stoje stavbinska in posojilna društva na solidnih nogah in vsepovsod je opažati, da se stanje društev obrača na boljše, da je začelo število delničarjev zopet rasti in da ne bo dolgo, ko bodo društva imela zopet gotovino na rokah za posojila svojim delničarjem na varne vknjižbe. Nekateri naši delničarji so nas kritizirali, je pa stotero drugih, ki ao neustrašeno stali ob naši strani. Tiatim, ki so bili vztrajni in nam verjeli, ko smo rekli: "Ne bojte se sedanje depresije, vaši prihranki so varni ko gremo v bodoče leto," še enkrat rečemo: Najhuje smo prestali, vse se o-brača na boljše! Z vašo pomočjo bo naše društvo eno najmočnejših v naši soseščini; z vašo pomočjo smo u-spešno pregazili eno najhujših kriz. Obvarovali smo vas bami, pomagali ste nam vati marsikaterega pred izgubo njegoveg Sedaj pa pojdimo vsi delo in agitirajmo med Iji in znanci za naše d vzajemno pomoč slehe hoče z nami kooperirati in upa postaviti svoj 1 zase in svojo družino. Jugoslovansko stavbi posojilno društvo je otv jo 61. serijo 5. januarja ne računa nobene pr Urad: 2552 S. Central 1 Chicago, 111. Joaeph Steblay, Athou Terzani, oproščen krivde umora, se j* dnl po svoji oproatitvi pred sodiščem v New York«, Na aliki Je svojo nevesto. • ---- Ne pozabite torej v nedeljo, dne 14. januarja, ob 2. popoldne. Slike se bodo kazale od 2. do 3. ure. Pridite vsi! Za S.N.D., M. C. Warsek, tajnik. -E5J- Slike v S.N.D VVaukegan, IU. — Za žičnih praznikov in nov so minule in odprta na v poglobitev leta 1934, je ponavljalo prejšnja ko leto se to ponavlja, od do groba, ob začetku v ob koncu žalost. Tako bo šlo. Eni prihajajo, dru hajajo. To gre vse tako n pozabimo na vse drugo, morda pripelje do izreka koncu leta moramo zakljjfcftl katero pot si bomo izbrali v io-vem letu, kar smo v preteklem zamudili. Vzemimo za vzgled staro leto in popravimo napake, katere nam dajo nauk, da se jih v bodoče izogibljemo, to j«, da vidimo, kar nismo videli prej. Da ne bodo čitatelji mislili, da gre za kaj posebnega, naj bo povedano, da to je le pripomba, k našim običajnim izrazom in yo-ščilom ob nastopu novegu leta. Slovenci v naselbinama tVauke-gan in North Chicago 4no precej skupno naseljeni, tato da je malo naselbin, ki bi irole tako skupen delokrog, bodili glede priredb ali kaj drugega. Vedno je ljudstvo složno, ako dopuščajo finančne razmere. Slovenski narodni dom priredi v nedeljo popoldne, dne 14. januarja 1934 kazanje pokrajinskih slik iz Jugoslavije ob Jadranskem morju, po francoski pomorski družbi od A. Vaneka iz Chicaga in J. J. Koška kot zastopnika te druibe. Ker bo pa-robrodna služba poslala operatorje in vse dsla brezplačno, je društvo Slovenski harodni dom sklenilo, da povsbi vse Slovence in Hrvate iz naselbine, da se u deleže. Vse je prosto in brez vstopnine. V viharji aa razbiti ladji Borba za golo življenje Na čereh otočka St. Mary v Tihem oceanu se je raztreščila in potopila jadrnica "Mynonie R. Kilby" iz Falmoutha. Vendar so njeno posadko v celoti rešili. Nje kapitan pripoveduje sledeče: Ladja je komaj ostavila domače pristanišče, ko so odkrili, da je njena brezžična postaja pokvarjena. Radiotelegrafist si je zaman prizadeval, da bi jo popravil, da bi jo popravili v kakšnem pristanišču med potjo, ni bi]/o časa in tako so ostali na visokem morju brez vremenskih poročil, kar lahko postane za taki) .staro ladjo, kakršna je bila "Mynonie", vedno usodno. In res so kmalu zašli v vihar, M bilje mu lahko izognili. Vihar sam ni bil eden najhujših in se je kmalu polegel, toda u-sodil jb hotela, da je zadela ladja med njim na koralno čer in dobila luknjo. Te luknje niso mogli zadelati, voda je vdirala v ladjo in s težavo so to z neprestanim črpanjem ohranili pred potopom, s težavo so nadaljevali vožnjo. Skušali so doseči Družabne otoke, toda preden so prišli tja, je zadivjal nov vihar, ki bi zdelal še veliko trdnejše ladje in ki jih je vrgel iz smeri. Luknja v trupu se je pod sunki valov začela širiti, voda je vdirala čedalje bolj v trup, niso je mogli več izčrpavati v zadostni množini in ladja se je začela prav počasi potapljati. K nesreči je vihar zlomil oba jambora, ki so ju morali hitro osvoboditi Vrvi in ju prepustiti valovom. Valovi so besneli čez krov, ladja se je tako nagnila, da so se ljudje s težavo ohranili na krov^. Nekega mornariškega vajenca in starejšega mornarja je vrglo celo v morje, k sreči pa sta se utegnila oprijeti vrvi in so ju po velikih naporih spravili spet na ladjo, ki se ji je med tem čedalje bolj bližal konec. Minuli so dnevi v obupni borbi z valovi in vdirajočo vodo. Nihče si ni mogel privoščiti niti minute počitka, ljudje so se ta>rili za golo življenje in to jih Je držalo pokonci. Toda polagoma so tudi sami od napora in utrujenosti izgubljali moči in vero * rešitev. Eden izmed mož pri črpalkah je med delom za hip zaspal in bi kmalu utonil v vodi, ki Je segala tu že do pasu. * Vihar je divjal dalje. Potem je prišel trenutek, ko so bile vse moči izčrpane, črpalke so se u-stavile, ljudje so zbežali na najvišji del ladje. Kmalu so opa- zili, da se ladij a ne potaplja več. Prostor za tovor so bili prej zadelali, da ni mogla voda vanj in zrak, ki je ostal v njem, jih je edino še držal na površju. Cu dež je bil vendarle, da niso valovi nobenega izmed mož, ki so bili čiato onemogli, zalučali zadnjega zatočišča v morje. Tako je minil še en dan v dol-ki verigi mnogih dni, ki so jih preživeli v tem, viharju. Zjutraj drugega dne so nenadoma opazili na obzorju obrise manj Šega otoka. Tudi ko so se prepričali, da se ne varajo, se n njihovo razpoloženje dvignilo. Bili so že preveč izčrpani. Pojemajoči vihar jih je gnal proti otoku. Bili so skoraj vsi nezavestni, ko je nekdo zakričal, da se jim bliža rešilni čoln. Na kopnem so bili spoznali nevar nost, ki je pretila brodolomcem, in so jim poslali pomoč. Cez nekaj časa so iz čolna na razbito ladjo s harpuno zalučali vrv, po kateri je potem drug za drugim v rešilni vreči prispel v čoln. Zadnji je ladjo ostavil kapitan, ki se je v čolnu takoj spet onesvestil. Zbudil se je šele v bolnišnici na otoku in je zvedel, da se je "Mynonie" potopila nekoliko minut potem, ko jo je ostavil. ODKOD LOTERIJA? TOREK. 9. JANUARJA. O STAROSTI SESALCEV V UJETNISTVI Angleški raziskovalec FloJ se bavi že 32 let a problemo* starosti sesalcev. Gradivo J proučevanje so mu dajali ski vrtovi. Na ta način j« J do zelo ZjgKm^ih izsledkov, šel Loterija je menda nastala na Kitajskem ali v Egiptu. Ime pa seveda ne izvira od lotosa, one rastline, katere sadež ti je po zaužitju izbrisal dom iz spomina: primerjaj Odiseje ve junake. Prof. Virbnik ga je svoj čas izvajal iz italijanske besede lot-ta (lat. lucta—borba). Journal de Geneve omenja 6. nov. 33., po italijanskem viru, da je to "nezgodno igro" izumil Krištof Taverna 1. 1448 v Rimu. Dobitniki so prejeli osem denarnic, imenovanih "mošnjički sreče", odtod baje giocco delL' otto in lotto. Glasovno bi bila razlaga prav verjetna. Samo čudno je, da doslej nihče ni nič vedel o tem Taverni. Brockhausov konv. Lexikon (1902) trdi, da se je loterija prvič uvedla v Genovi 1. 1620. Besednjaki so koren doslej tolmačili kot germanski Los, ki je v angleščini in francoščini lot, delež. Francoski leksikon Larousse zvrača izraz na italijansko lotterio, katero pa zamati iščeš po starih slovarjih, tako da se zdi beseda novejšega izvora. Po njegoviff opazovanjih človek vendarle tisti sesalec, ima najdaljše življenje. 2iij| do 100 in več let. Vsi drugi salci žive le tako dolgo, doki so jim zobje v uporabnem st nju. Opice in polopice ima)s| tudi daljše življenje. Orangut< ni, iimpanzi in ameriški kapu cinarji so dosegli v ujetništvi 27 let. Glede starosti slonov se ljudje po Flowerjevih ugc vitvah vedno motili. Dosei^jJ povprečno 40 let, v dri skem živalskem vrtu je živ« slonovka 48 let. V celoti je dol segla menda 51 let, a nikal ne 150 let, kakor so ljudje v< trdili. V frankfurtskem živali vrtu je neki cebu živel 30 in leta; kot domače živali dosefejJ konji 50—60 let, osli 40 do 5oJ divji konji, oali, cebre pa 2J 28 let, govedo Živi komaj pol lUo ,kakor konji; žirafe in v« blodi dosežejo kakšnih 30 leti Povodni konji so v Parizu ii| Frapkfurtu učakali 41 in 36 let, medvedje prebijejo 34 let, veda je 16 let, 2 meseca, aivegil medveda 21 let in 3 mesece. Pm}l 'hobhjca . k^Im je bil obaojen m Zagreb, 2L decembra. Dne 14. junija letos j« M na posestvu v Dugam Seh. tSn nekdanji ra4^vski otaoietni poslanec in edefc.g^Vr. f vSiteljev hrvaške 'ti sedanjemu *«iu»u, Jom nedavec. UstrelU ga J«, oma Koščec. Težko ranega n-davca so Ukoj prepeljali v. iirrebško bolnišnic, kjef P^ J« e uti dan po operaciji ui^Kp } v Zagrebu pokopavali Pre^v-a 9e je udeležilo pogreba na ti* ote ljudi, predvsem km^ov * ežele, ki so prihiteli Br g tem spremenili pogreb v janifestacijo za radicevce. Atentator KoščcC je pri aratar ¡ji ¡n v preiskavi trdil, da je rsil atentat zaradi tega, ker ** t Predavec baje gmotno upro-astil. Na njegov nasvet je kU-,il neko posestvo na dolg, podpisal menico, ki pa j i pozneje ni „ogel plačati in iz^ibil poleg kupljenega posestva tudi svoje ►osestvo. Pred sodniki pa je zdaj ijavil, da se ničesar ne spomi-ija več. Obsojan je bil na 15 let Ue in trajno izgubo častnih ravic. Zanimivo je, da listi o tem Irocesu malo poročajo. Samo u-adno poročilo. O tem, kaj je iz-pvedal Koščec v preiskavi in red sodniki, nismo izvedeli nir akih podrobnosti. To menda rav zato, ker se javnost za a-entate na opozicionalne vodite-e zelo zanima. 2rtve mraza. — V Liki — hr--aška pokrajina ob Dalmaciji— 0 Se zmerom hudi snežni vih ~ 1 in silen mraz. Ker železnica le obratuje, je 60 vojakov, ki so dslužili vojaški rok v Kninu, »rišlo peS v Gračac, a so se, mo-ali boriti spotoma 3 hudimi za netf ^n omahovali so v silnem nrazA Trije vojaki so sredi poti mrznili, prav tako» je zmrznil am nekje neki orožnik. Samostan in samomor. — V ominikanskem samostanu v Du rovniku se je obesil samostan ki laik Fran j o Slavič. Zakaj si e vzel življenje, tega sam v kalem pismu ni razložil, samostan >a ne mara dati nobene izjave. HI je sprejet v samostan pred tekaj meseci ter dejal, da še n >il nikoli v nobenem samostanu u služben. Zdaj pa so voditelji samostana zvedeli, da je bil že ne-jkoč v službi celjskega kapucinskega samostana. Zaradi tega so zagrozili Slaviču, da mora. odit 'z samostana. Vzrok samomora iskati najbrže izključno le *j okolnosti, z drugo besedo, sa ostanska uprava je .pognala e ga kristjana v samomor, torej o mnenju cerkve v veliko greš-po dejanje. Samostanski upravi ]e pač nerodno in najbrže zaradi *ga ne mara dati nobene izjave. ■H» en samomor. — Dne 27. no-venibra je odšla od doma v Ljubljani Minka Golobova, Žena biv-Wa direktorja železnic Rudolfa Goloba. Odšla je, ne da bi pustila kakšno pismo, in se ni več vr-ila domov. Ker je bila živčno '•na, so slutili, da je šla v smrt. «ali ao jo povsod, preko polici«' in časopisja in radia, a gla-;li.od nje ni kojenec Al- v Ljubljani upokoje* u'zm< ar Janez Rakovec. star ' v Stranjah pri VlAnJI gor Marjeta Omahen, Modama bombna lolala Is J*«sala«R) H Ljubljani bančni uradnik Benjamin Linkvitz. BTIflfgTlf^ < "Hgrit Nova izvbrpa vaaeloigra. — V Ljubljanskeaa Narodnem gledališču se je odirala v nedeljo t. m, ppem^era nove izvirne veseloigre "Kulturna prireditev v Črni mlaki." Delo je napisal tiranski ravnatelj in pesnik Pa-vel Golia. Opisal je ža več mladinskih iger» ki aa bile vse igrane v, | ljubljanskem Narodnem gledališču in od katerih najboljša j* pač MP>at«rčkove poslednje sanje." Napiaal pa ja tudi dramo "štoU bjrwrav»ihv"t Nova vasalojgra pa j* doživela Jepši sprejem prt publiki in deloma tudi psi kritiki. "Kulturna prireditev v Orni mlaki" je veseloigra, noto m komedij«. «Ioni Pf na POgOfitO. uporabljani metodi zamenjava (v tem je pač Gogoljev "Revizor" najboljši vzor). Veseloigra nima sicer odlik pomembnega dela, gotovo pa je, da jo bodo po Sloveniji zelo igrali in da sa bodo še mnogi gledalci zabavali ob njej. Veseloigra je izšla v knjigi pri Trakovni zadrugi v Ljubljani ter jo priporočamo, tudi ameriškim slovenskim gralskim družinam v uprizarjanje. PMd mariborskim sodiičem. — Mali acmM v Mariboru ja ao-' dil 02 letnemu posestniku Francu Dolinšku z Grajene, ki je 8. maja z.nož^m ranil svojega zeta KolarUj* tako nevarno, da je ta v ptujski bolnišnici rani podlegel. Franc Kolarič ie j« namreč oženil z Dolinškovo hčerjo ter se priselil k Dolinškovim. Upal je, da mu bodo ženini starši prepu- stili posestvo, česar pa Doliašek ni maral storiti, ker je zet slabo ravnal s svojo žena Zaradi tega je KolariČ zasovražil svojega ta- Lahka ao malo učinkovita, tež sta in taščo ter jima pogosto ka pa stanejo ogromno^de grozil. Prav tako je zmerjal in| narja pretepal svojo leno. 8. maja pa j« spor našel svoj tragični za- Uporaba letala v vojne svrhe ključek. Kolarič je-prišel vinjen i je-pojem meje popolnoma spre-domov ter začel groziti. Žena mu menila. Mejna črta je postala je zbežala k sosedu, Kolarič pa mejna ploskev, ki obsega vse je s sekiro razbil vrata, kjer je ozemlje kolikor je dostopno spal tast. Ta je v strahu zgrabil zračnim napadom. To dejstvo za nož ter ga zasadil zetu v tre- daje prednost napadalcu in o-buh. Težko ranjenega Kolariča težkoča obrambo, so prepeljali v ptujsko bolnišni- Vojna letala so seveda Še co, kjer je umrl. Obtoženi star- polnem razvoju in je težko po-Ček Dolinšek je sodnikom pri- vedati, do kakšne velikosti se bodo razvila bombna letala, ki prihajajo kot napadalna naj-i bolj v poštev. Razna vprašanja, ki odločujejo njih učinkovitost, pa nam dajejo vsaj nekaj opo- znal svoje dejanje, povedal pa da je ravnal iz silobrana. Obsojen je bil na leto dni strogega zapora. Snežni zameti ovirajo promet. ________ — Z majhnimi presledki je spet re zu ugibanja, dva dni snežilo ter naneslo mno-l modernega bombnega le-go novega snega. Po planinskih tala zahtevajo med drugim, da krajih ga imajo že blizu dva me-. mora jmetj ¿¡m veij0 brzino, tra, po dolinah ga je zapadlo možnost, da se čim višje dvig-spet znova za kakšno ped. Mnogi ne da pr€neiM} ¿jm večji tovor kraji so odrezani od sveta, ker bomb, ki jih mora na smotern so zameti zamedli vse ceste in odv^., č'lm bolj na dolo- steze. Železniški promet je naL€no m€gt0( dalje moru biti tudl glavnih progah v Sloveniji ne- y 8labem vremenu čim sigurnej-prekinjen, a.pogosto oviran m i- ^ obrambe sposobno in zahte-majo vlaki zamude. Proga, ki va- Vjlti fiim m|jnj po8lldke< Hpoini-že Zagreb z Dalmacijo pr J« v-Uev ^ lHhtev je tveJiana x Liki Uko zasnežena, da j« Pr°- velikimi dimenzijami letala. Ve met yeč dni počival in da še zdaj uka brzjnu (povprečno 250 do niso proge očistili. Tako zgodnje» - g in tako snežnega decembra že dolgo nismo imeli, mestna občina je izdala ie lepo vsoto tisočakov za kidanje snega po mestu in je menda bupet za to že izčrpan, še preden je ko-ledaraka zima nastopila. Kljub temu pa še sneži, ne oziraje se na budiet maata. Ta* zima bo 300 km) se da doseči le z moč ?ce™!r* finimi fnotorji. Ti pa povečujejo bjubijansjca f . . . .uut0Vfl im,.i težo kakor zahteva, da imej letalo čim večji akcijski radij (najnianjši je gotovo 500 km), za lir je potrebna velika množina/ kuriva. Napad je nadalje najbolj- učinkovit, če nosi letalo velik tovor bomb (za bombno cijske instrumente — deloma po dva kosa » kakor tudi specialno izšolano osobje zanje. Brezžična postaja na krovu mora biti isto tako precej mučna, t. j. težja, da je ne morej^ motiti sovražni oddajniki. Zahteva po točnem odmetu je zvezana s posebnimi odnietalni-mi pripravami in instrumenti ter veščini oaobjem. Obrumba je dovolj na. Če je dovo)j strojnic in lahkih topov na razpolago (in spet s pomožnimi pripravami in osobjem), u vsaj naj občutljivejša mesta letala trebu zavarovati z oklopi. B| lika vrednost letala s opisanimi lastnostmi zahteva vse mogiwve varnostne ukrepe. Tako mora letalo biti v stanu, du pristane na domačih tleh, tudi če jo enega ali več motorjev zadela uso-du — to pa se ne more »goditi brez apucialne razdelitve 4K)gon-ske sile, kar pomeni sjiet večjo obtežitev. Vse te posamezno zahteve pa vodijo logično do graditve čim večjih letal, ker so na edina racionalna. Ne bo pretirano, Če trdimo, da bodo bombna letala bližnje jodočnoati dosegla «0 do 76 ton veže ob odletu. Ce zadene tak-iino letalo uničenje, je škoda seveda v splošnem večja, kakor če bi zadelo majhno letalo, i>o drugi strani je verjetnost taksnega uničenja pri velikem letalu z vsemi navedenimi lastnostmi dosti manjša nego pri manjšem letalu, ki ne more biti nikoli posebno izdatno. 1* liuardla v konfliktu a gover-ner jem New York. — Novi župan La Guardia je v nedeljo odgovoril governerju l*hmanu, ki je dva dni prej sporočil županu, da ne bo privoli) v njegovo "diktaturo". Zupan pravi v odgovoru, da se governor "igra politiko" In njegova trditev, da j« proti "diktaturi", Je golo norčevanje iz ljudstva, katero poka pod butaro davkov, katero mu je nalagala dolga letu tajna politična diktatura, ki ni imela para nikjer na je a\jetu. Ve- A*at,a V irnrakih oredelih leti lo na daljše proge najman Bosne ir^jOsnega do i Mfe 0 k<>' « če bitl tU'U ziuneti pa so visoki tudi do lol f« ™ T^l T"0' metrov lim iti na krovu številne naviga Hopkins grozi Wanhington, D. C. — Harry L. Hopkins, administrator €. \V. A., je izjavil, da bo odpustil vse uradnike, ki nadzirajo dela in odpuščajo delavce, ki protestirajo proti delovnim razmeram, To l*j*YQ ie UopHina podal potem, ko je neki uradnik odslovil nekaj delavcev, ki so razpečevali letake vsebujoč apel, naj delavci» ki so zaposleni pri javnih projaktih, pristopijo v unijo. Dober znanec — Ta mož me je prosil, naj mu posodim nekaj denarja. Gš morda jtoznaš? — Seveda, tako dobro, kakor tete. Ne posodi mu niti beliča. Stavka pekovskih delavcev v New Yorku končana New York. — Stavka pekovskih delavcev, katero je organizirala Unija živilskih delavcev in so jo podprli tudi unijski vozniki, je bila te dni končana s posredovanjem pokrajinskega delavskega odbora. Delodajalci so pristali, da ne bo nikake diskriminacije proti voditeljem; stavke in na rešitev mezdnega vprašanja potom arbitraže. «■v V bolnici |Tako sestrlcu, bolnik ne dobi nič jesti, po Jedi mu pa dajte Žlico tega zdravila. NATANČNIH INŠTRUMENTOV «Vt. ¿T ••"T *. ' , . ' I IN 17 SPRETNIH ZNANSTVENIKOV JAMČI NAJVEČJO EDINSTVENOST IN KAKOVOST leti 1 Pl letna ako okrogle, tako trdne, tako polno nabasane ^laA^asttA Aonci da ß se ñsi/>a¿e a/t se opli/emale ustnic Na VKski fini toUiiri ra»i!mi j« ssaaj par IÍHtf/V', ki jih kupimo m l.u«Vy Strike. Ne gornjih li%lov- ker »oprimido rutvM! Si- »píxlnjili Ir.lov, U« r ti »a Angeles fantastična zmes najrazličnejših človeških bitij. NI bilo skoro dneva, da bi me kdo ne ustavil na cesti ter mi stisnil v roke verske brošure z naslovi: 'Kam? V Nebesa ali v Pekel?" ali: "Plačilo za Greh je Smrt!" Postami možje v . obnošenih, oguljenih oblekah, z očmi kakor ugasla žerjavica, so z umerjenimi koraki hodili po pločnikih ter na hrbtu nosili table z napisi: KONEC SVETA JK BLIZU ALI SI PRIPKAVUBN, GREŠNIK? ' Stari in mladi, moAki in ženske, nazivajoči ae "ribiče ljudi", so pristopali k meni sredi ceste ali v parku, če sem bral časopis; sprsše-vali so me, ali sem "odrešen" ali ne, ali sc^m slišal o čudoviti novi oznanjevalki evangelija, o sestri po imenu Aimee Semple McPherson In o njenem velikem poslanstvu o četvernem svetem Pismu. Drugi zopet so me nagovarjali, lim ali ne bi rad slišal prečastitega Tega in Tega v Mednarodnem svetopisemskem zavodu naslednjo nedeljo popoldne. Ali pa prečastitega Tega in Tega v Osrednjem "Y", ki vodi največjo svetopisemsko šolo v mestu, v katero prihaja vse, kar leze in gre. Nekega deževnega popoldneva sem sedel v čakalnici na postaji P. E. železnice, ko je prisegla k meni čedno oblečena ženska srednjih let, bledega izmučenega obraza in velike oglate postave. • "Ali dovolite, da vam zastavim vprašanje, mladi mož?" me je ogovorila ter se napadalno zazrla vame. "PrOslm, seveda/' Nekaj trenutkov je nemo zrla vame. Njen obraz je bil globoko resen. Mukoma je požirala slino. "Ali ste bili očiščeni v krvi presvetega Jagnjeta?" me je vprašala z gorečim glasom. 2e sem hotel všteti ter oditi. Ko pa sem se še nekoliko obotavljal, mi je položila na laket tresočo, koščeno roko in ponovila vprašanje. -"Ne vem, lady," se odgovoril. "Rad bl . . Žalostno je ski mala z glavo, nato pa se zavzeto nasmehnila. "Dajte, da vam pomorem! Ali hočete? Oh, saj vem, da niste odrešeni, in ta zavest mi trga srce. Tako lep in dober fant ste na oči. Poglejte! Ali ne vidite na mojih rokah krvi presvetega Jagnjeta Odmaknila je roko in vstal sem. "Nikar ne hodite!" je vzkliknila ter fe zopet zgrabila za roko. "Ne suvajte me!fl jjklik-nila, ko sem se je hotel otresti. "Ne si svojega Odrešenika!" je vekala. ------------ "Nikogar ne sujem," sem ji dejal; " vas samo, da me pustite samega." Nekaj mimoidočih se je ozrlo na naj sem v neprijetni zadregi, zlovoljen in n Ženska je strmela vanje. Malo po so njene oči zadobile trd izraz. "Kakšne narodnosti ste?" me je vpn hreščečim glasom. Ko ji nisem odgovor menila: "Govorite kakor tujec. Ali ste "Da, Rus sem," sem se ji zlagal. "Saj sem si mislila!" je zavreščala. P I jeni sta bili vsa mehkoba in ljubezni "Bolševik torej?" ' "'Tako je," sem pritrdil. "Kaj pa mislite, da nosite ta plašč?" je*še , vprašal ter pokazala na moj vojaški plašč, Izmaknil sem jI roko ter kar se da brzo Šel s postaje. Nisem si mogel kaj, da me lie bi grozljivo spreletelo. Potem bi se bil skoro zasmejal. t' Ob sobotah sem v "Times-ih" in "Exami-nerju" opazil cerkvena obvestila, ki so napU vedovala pridige brez dvoma najboljših jfridi-garjev v mestu o tem, "Kaj Bi Naredil Jezus, če Bi bil Velik Filmski Ravnatelj, Kakršen Je Cecil de Mille?" — ali pa: "Ce Bi bil Ravnatelj Anončne Družbe?" Neki duhovnik 'je opisoval samega sebe kot "bivšega igralca j n prevaranta, sedaj pa mogočnega lovca pi obličjem Večnega". Ob nedeljah je pridigo\jal o tem, "Kdo je Uničil Mrtvo Morje?" N< drugi blagovestnik se je risal kot človeka, tki je bil dvajset let "pijanec, igralec in prevarant, zavodnik in izmeček človeštva; človek/ki je bil petkrat okoli sveta kot capin in potepuh; sedaj pa čudo milosti božje". Tretji zope« se je prlčkal, da ne bodo "sedaj živeči milijonf nikoli umrli" ter da se bo Kristus kmalu vtelesll in prišel na svet v Južni Kalifoi "'ker je tu podnebje isto kakor v Sveti de/ (Dalja prihodnji* ) nejo organi, ki jih ne potrebuje več, in stvorijo se novi. Izobliči ae v črva. Pri polipih in sorodnih oblikah je stvar drugačna in še bolj zamotana Tu nastane ličinka iz jajčeca in lazi kakor majhen črv naokrog, da se čez nekaj časa v sede in pretvori. Tako nastane polip, ki zrase s cepitvijo v nekakšen grm ali drevo z vejami. Na sršičkih teh vej sedi povsod posamezna živalca. Neke vrste pa ne tvorijo vej, kakor smo pravkar videli,« temveč jim v poganjkih nastanejo nekakšna nežna padalca, ki sličijo v načelu poli-povi glavici, a imajo spolne organe. Oez nekaj časa se ta padalca odloČijo, potujejo naokrog in ležejo svoja jajčeca, iz katerih nastanejo ličinke, Znanost imenuje ta pojav generacijsko meno, namreč meno med trdno zasidranim in prosto plavajočim pokolenjem, ki se ponavlja v neprestanem teku. Se bolj nego živalim, ki žive zasidrano, je potrebno zajedal-cem, da jim življenje poteka v takšnih menah. Kajti prenos zajedalca z ene živali na drugo se dogaja le redkokdaj naravnost Skoraj vedno so vključena prosto ali v drugih živalih, tako zvanih "vmesnih gostiteljih" živeča pokolenja. Oglejmo si en sam primer. V jetrih nekaterih parkljarjev, n. pr. oyc, živi neki črv. Kako pride ta živalca v jetra drugih ovc? Jajčeca se izločijo z odpadki ovc in ostanejo, odete v trden plašč na paši. Ce pridejo po kakšnem slučaju v vodo, v kakšno mlako, nastanejo iz njih ličinke, ki se prosto gibljejo v vodi in iščejo vmesnega gostitelja. V tem primeru je to neki polž, v katerem ¿¿« I prebije živalca drugo stopnjo svojega življenja. Po razlfcnih pretvorbah se prevrta nova oblika, ki je doraslemu črvu že zelo podobna, a ima plavalni rep, Skozi polža in njegovo hišico, se giblje nekaj ¿asa prosto po vodi in se nato zabubi. Ce se mlaka malo izsuši, ob visi jo te bube na rastlinah in ovce, ki se lotijo teh rastlin, se inficirajo, buba se sprosti in zajedalec poroma v žolčevje ter v jetra. Samo ob sebi je umevno, da more pri takšnem zamotanem spreminjanju oblik in pokOlenj Aleksandra Semenova, prva sovjetska državljanka, ki je pri-¿la v Združene države s potnim listom, vidiranim po ameriškea konzulu. Prišla je iz Vladivostoka v Saa Francisco. ■ i l bolne razsipnosti. Dokazati hoče, da je ta od 1. 1928. do 1932. potrosila veliko "imetje. Nekateri ga cenijo na 5 milijonov dolarjev, drugi vsaj na 5 milijonov lir. Tako je v Rimu prodala hišo, vredno 2 milijona lir, ne da bi dobila zanjo kaj denarja. Svoj lisp z redkimi dragulji, ki je bil vreden najmanj poldrugi milijon, je prodala za 100,000 lir. Zašla je v roke ve-deževalk, ki so jo pregovorile, da je dala pet milijonov lir na neki hrib, v katerem naj bi bil zlat rudnik. Toda o zlatu ni bilo v tem hribu niti sledu. Velike vsote je izdala za čarovne pijače, ki naj bi ji vrnila mladost. (Vernati je obtožbi dodal celo originalni recept take pijače). Skratka svoje milijone je razdajala na najbolj nepremišljen način, dokazujejo sodnikom in javnosti advokati dhugače neznanega gospoda Ver-natija, ki mu je očividno več do teh milijonov nego do stare pevke. Toda Tetrazzinijeva dokazuje s svoje strani, da ne goji nore razsipnosti, temveč da ji dobro srce nalaga pomagati s SMEŠNICE Najboljši dokaz — Počakaj sestrica, zdaj nt moreva v salon, ker imamo go. ste. — Kako pa to veš? — Ker pravi mam .ca papani "ljubi mož". Prijazen snubač Oče snubaču, ki je prišel .snubit njegovo hčerko: Hči podedu je vse moje premoženje, dobri dva milijona. Snubač: Kako je pa kaj z va šim zdravjem? . Iz filmskega sveta — Kako ti je bil všeč Buster Keaton ? — Kdo pa je to? —-- Kaj ne veš? To je vendar igralec, ki se nikoli ne smeje. — Beži no, v naših Časih U vendar ni nič posebnega. svojimi velikimi dohodki reve-le malo živali dokončati svoje in potrebnim, kjer le more življenje. Potrebna je torej ne- __ kar ^tovo ni blazno, ampak ^mmrnmmmmšmmmmmmmrnmmtmmssmsammmmammmmmmmKsaamaBam -—a._n—^T ' _ flvall «aramlslsls awn In ki fl*"iAnt' nj<*ff*. P* diha s tivflii spreminjajo »vuju pijud kl4kor Vi# kopM ilvftli in obliko --i Eden največjih čudežev življenja je sprememba oblike, ki jo doživljajo mnoge živali v svojem razvoju. Ta sprememba je prisilno zvezana Ž njihovim razvojem. Vaakdo ve, da nastane Is metulj nega jajčeca gosenica, iz te buba. is bube apet metulj. Večjih razlik nego med gosenico in metuljem, med neokretno plazečim ae In odvratnim bitjem ter pestro-barvno, frfotajočo, opazovalca ■ svojo krasoto zadlvljajočo žuželko si skoraj ne moremo misliti. Oblika meji obema, buba, je nekakšen na zunaj počivajoči stadij. Za organizem pa pomeni ta doba pravi prevrat v največjem slogu. Notranji organi se večinoma preobličljo, novi, kakor krila, pa se razvijejo poleg njih. Tako stroge ločitve med različnimi fazami preoblikovanja ne najdemo povsod. Vsakdo pozna iHtglavee, ki spomladi ol*> ljudujejo nnš«* mladi». To ao prebije svoje življenje na suhem in v vodi, živi tedaj amfi-bično. Tu že dobro razumemo, zakaj je nastala takšna sprememba. So spomini na oblike prednikov, ki so živeli samo v vodi In ki so prešli v teku tisočletij |H)lagoma v kopno življenje. Med amfibiji (dvoživkami) pa so tudi oblike, ki oatanejo vse znanska hiperprodukcija prvih stopenj, da doseže vsaj nekoliko zajedalcev končnega gostitelja. Kateri so notranji vzroki takšnih sprememb, še ne vemo točno. Vemo pač nekoliko o tem, da so hormoni udeleženi pri pretvorbah žabe in da imajo tudi vnanji vzroki, kakor bivanje v določenem okolju, svojo odločilno vlogo. A zadnji vzroki so nam le neznani, kakor nam je neznana razvojna pot, ki je živalske vrste s takšnimi lastnostmi sploh izobličila. (Po razpravi dr. E. Stollberga.) Drama stara pavka v podobi škrgatih ličink» Okolica vpliva na obliko mladičev. To nam pomaga umev/iti tak šne spremembe. Ne gre samo za ostanek nekdanjega razvoja, | Ne moži se z mlajšim moAkim! za ostanek iz mlade dobe amfi bijskega plemena, temveč tudi za prilagoditev na okolico. Luiza Terazzini, svetovno znana italijanska pevka, je pe- Posebno nazorao nas pouči o M« te dni v Londonu. Pevka je tem proučevanje obmorskih in stara, toda njen glas je pri pu-niorsklh živali, ki so postale Miki »l»vil še vedi,o triuvfe. stalne kakor rastline ali pa se le Ko »e ic P° končanem kr.-icertu nerodno premikajo naprej. Tak- umaknila v garderobo, je pad-življenje v stadiju ličinke, ki sej Anfh oblik Je nešteto: morskih M» izmučena v stolico In se tedaj ne razvijejo dalje. Naši svesd, koral, črvov, račkov itd. grenko razjokala. Dvomila je, Vsaki živalska oblika ima neko da bl se mogla vrniti še kdaj k določeno ekspanzijsko težnjo, takšnim triumfom v London razširiti se hoče, kolikor daleč k»kor J® publika viharno zahte-ji je možno. Meje za to težnjo » bolj P* j« je bolelo pl- so dane večinoma v žlvljenjskjji nj*n<,K» odvetnika, ki jo je pogoj i t^ prehranttvenih razme-K*,ta'o v londonskem hotelu in rah. v temperaturi, avetlobi itd. Prwl nastopom ni hotela močeradi, imajo kakor njihovi sorodniki neko obliko ličinke, ki ae le malo razlikuje od dozorele oblike. Bistvene razlike so v Škrgah, ki pri poznejšem pre> hodu k zračnemu dihanju odpadejo. V Mehiki pa šivi močerad aksolotl, grda. dolgočssna, nerodna šival, ki nastopa v dveh Ce bi se stalne živali razmnoževale samo a popki in mladi- oblikah, beli in črni. AksoloUi kami kakor toliko naših rastlin, ohraaljo »«rge vae življenje, to-'bl ae razširjale samo v zelo o-rej organe ličink. Ostanejo lin-1 mejenem obsegu. A vse te ži- člnke, a se morej Posebno zanimiv planinakega močerada običajno le na suhem. \ lažni okolici in čigar k>dlti. nlv Je "^razvoj i"rada. k\živi uhem. tod* V čigar samica vali imajo obliko ličink ali sploh drugo življenjsko obliko, ki se prosto kreče in ki jo lastna aktivnost ali morski toki zanašajo tako daleč, kolikor pač dopušča njih telesni ustroj. Takšne oblike ličink so vide-ti povsem drugačne nego stari-Učinke mnogih nvvrskih nerodni stvori s jajčantlm tru-\ «pravi dva živa mladiča na svet, porit in repom brez drugih okon- ki nimata več nobene oblike II-čin Kii m» pretlveli nek m j fa-ajčinke. t, m več «ta preživela VI v vodi» m» žalne neka poč anna splrememtta. apred nje In rep okrne in a remi -premem.Ida v Mj Uatno „kolico, n. pr.lpoaebnimi pripravam« «-'obliki bami ae spremeni tudi naCln 11*. v terarlj Ijenja Paglavec Je dihal f s'nekolik« _ škrgami In J« tedaj g|>v*Jemftl! razvije v obliko, pri kateri I prememtie, izobličenje in okrni-j ške. Is trupa iraaejoj tev Akrg. ie pred rojstvom. Ce črvov ao majhni. kroglsMi me-zadnje ofc6*$l*e. j po**»** mo planinakega močera- j šltki. ki st pomikajo naprej s zelo človeško. In to verzijo si je osvojil tudi družinski svet, ki ga je sklicalo sodišče, ter je odklonil vsak postopek razlastitve, kakor ga zahteva nje mladi mož. Tudi državni zastopnik se je postavil na stran umetnice in ni dvoma, da bo Vernati s svojo zahtevo propadel. Sodišče bo v kratkem izreklo končno besedo. GROCERIJA na prodaj za nizko ceno. Oglasite se pri lastniku na: 3035 Sa Clifton Park Ave., Chicago, III. —(Ad*.) ISCE SE! Ivan Lampreht, kateri se nahi-ja nekje v Združenih državah i« od leta 1920. Doma iz Kumeni, pošta Sv. Lovrenc na Pohorju, sedaj Dravska banovina, Juffo-slavija, in je sin veleposestniki. Ako bo čital te vrstice, naj m javi na upravo Prosvete, 2667 S. Lavvndale Ave., Chicago, III. Nujno in važno. • —(Adv.) JUGOSLAVIJO S«4mm adoknaat la aaprekaaljiva pwlnlW v mk rurMIk . . . TaSanaka adplutja I« Na« Yarka . . . Pripravna la kltra lalaanlJka ivaaa la Htakirn ^ ZMERNE CENE ► Pajaanila rta It «aak Ukalal arant ali HŠMBURG-ŠMERICŠN LINE 177 N. Michigan Ave.. Chicago, TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA - kakor riba kisik tz* vode. •jemal Zaba, I » mnogo vode, ae po dlačic. Imajo črtvea/e in čutne |MjJjl«jjjji^polagoma j organe Ur živijo v tem nt*aju določen čas- Potem se prične rodi čedalje \eč ml adičev toda i velika odmreti, da si ne pokvari potrebnega razpoloženja. Saj je vedela že v naprej, da vsebuje znova kopico hudih reči. Ta 'proces v Rimu . Proces, ki zagrenjuje stara leta slavne pevke, Je sedaj pred | odločitvijo. Ona sama je dejala, nekoč javno: "Napravila sem veliko ne-umnost, da sem se že skoraj stara poročTTi s čisto mladim 1 človekom." Od tega mladega človeka. Pie-tra Vernatija, se je ločila 192H.1 Toda po italijanskem pravu se zakon absolutna ne da ločiti in ' ker4ima Vernati dedične pravi- ' ce na njefto imetje, ae mu je videlo priftterno, da vloži tožbo Učinki okr " "«^titev umetnice zaradi v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice In shode, vlzitnice, časniki, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstske» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in druf& VODSTVO TISKARNE APKLIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA * V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanila daj« rodatvo UakarM Cana nuna, unijako dale pre* rreia Pilita p» Informacij« aa asalevi -v S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 So. Uwndale Avenue TaMea Karfcw*!! 4SS4