Glasilo delniške družbe Alpina
DELO
lETNIK 36
ZAJEG ALH-iNZ
LO&KA C. 5-
4226
ŽIRI
Tudi s seminarji do varnega dela
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je dolžnost delodajalca in delavca
Sestavni del izvajanja kakršnegakoli delovnega postopka oziroma dejavnosti je tudi varnost in zdravstveno varstvo pri delu, da bi zagotovili tudi ustrezno kakovost dela in življenja. Temeljna nosilca varstva pri delu sta delodajalec na eni strani in delavec na drugi. Zato v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu vedno mislimo tako na obveznosti delodajalca, kot tudi na obveznosti delavca, in na ukrepe, s katerimi se zagotavlja varnost in zdravje pri delu, oziroma se preprečujejo ter obvladujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu.
Dolžnost delodajalca je predvsem, da ves čas poslovanja skrbi za organizirano in strokovno varstvo pri delu. Pri tem mora upoštevati spoznanja stroke, krepiti kulturo dela in zagotoviti ustrezno disciplino, da se ukrepi, ki zagotavljajo varno delo, tudi izvajajo. Delodajalec mora z ustreznimi internimi predpisi določiti ukrepe, ki zagotavljajo, da so delovna mesta, stroji in oprema taka, da pri njihovi rabi nista ogroženi varnost in zdravje delavcev. Temu ustrezno izbira in predpisuje delovne postopke. Določiti mora navodila za varno delo, delavcem zagotoviti usposabljanje in kjer je potrebno, ustrezna zaščitna sredstva in preventivne zdravstvene preglede. Prav tako mora zagotoviti, da so delovne naprave in priprave, na katerih se opravlja delo, pregledane in v tem pogledu vame, ter z meritvami ugotavljati stanje delovnega okolja.
Seveda pa je, kot že rečeno, skrb za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tudi
dolžnost delavcev samih. Dolžnost vsakega je, da skrbi za lastno varnost, kot tudi za varnost drugih, ki bi bili lahko prizadeti z našim delovanjem ali opu.stitvijo določenih varnostnih ukrepov pri delu. Tako je dolžnost delavca, da se ravna po navodilih za varno delo, ki določajo, da uporablja in upošteva varstvene in zaščitne ukrepe, zaščitna sredstva in opremo, se usposablja za varno delo, ne krši delovne discipline itn. Če delavec ugotovi, da določene okoliščine predstavljajo nevarnost za zdravje in življenje, je dolžan na pomanjkljivosti opozoriti tudi nadrejenega.
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je stalen proces, ki mu tudi v Alpini posvečamo potrebno skrb. Trenutno med drugim tečejo osvežitveni seminarji s tega področja, praktično za vse delavce. V pripravi pa so tudi dopolnitve in uskladitve obstoječih internih aktov, o čemer pa bomo kaj več lahko
napisali kdaj drugič. ^ојсо Gontor
Pred začetkom seminarja o varstvu pri delu je udeležence pozdravila vodja splošno-kadrovskega sektorja Mojca Gantar
S seminarja o varstvu pri delu
Mladi odlični, starejši malo manj
Ob zaključku sezone lahko rečem, da smo v tekmovalnem smislu pričakovali več.
Kljub temu se spomnimo nekaterih vrhunskih oz. vidnejših rezultatov.
Andrej Miklavc je bil drugi v finalu slaloma evropskega pokala in je le šest stotink zaostal za Švicarjem Plachyjem. Na F IS slalomu.
V	Cormo alle Scalaje bila Anja Kalan sedma.
V	Crans Montanije bila Alenka Dovžan 18. v slalomu, Andrej Miklavc pa 13. v slalomu (Miklavc je sicer dosegel II. mesto v slalomu svetovnega pokala).
Tu je bila Alenka Dovžan v slalomu peta. Tudi v zaključku sezone so se nekateri izkazali na državnem prvenstvu. V slalomu sta zmagala tako Nataša Bokal kot Matjaž Vrhovnik, medtem, ko je bila Alenka Dovžan druga v veleslalomu. Špela Bračun je postala državna prvakinja tako v superveleslalomu kot tudi v smuku.
Odlični so bili dečki in deklice na pokalu Topolino (neuradno svetovno prvenstvo pionirjev).
Med pionirkami je bila Moho-ričeva 3., Mazejevea pa I. in 4.
Pri pionirjih sta tako Škofic kot Pelko dosegla prvi in tretji mesti.
Sicer so pogodbe smučarjem potekle, tako da o nadaljnjem sodelovanju še ne moremo govoriti.
Sedaj so na vrsti testiranja tako izpopolnjenih starih tekmovalnih čevljev (A 2) oz. novih A3. Od rezultatov teh testiranj bodo gotovo odvisne nadaljnje odločitve vseh smučarjev. To bo znano v nekaj mesecih.
Peter Jereb
kronika DOGODKOV
Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad..
vtisi s sejma v Diisseldorfu
Alpina se s svojim modnim programom vsako leto udeležuje več sejmov, ki so pomembni za predstavitev in prodajo tako lepljene kot tudi brizgane obutve. Glede na to, da imamo vsako leto dve kolekciji, pomladno in poletno, to pomeni, da so tudi sejmi dvakrat letno.
Najpomembnejši sejem je vsekakor sejem v Gardi, januarja in junija. To je sejem, na katerem proizvajalci predstavijo nove kolekcije. Uradno sicer razstavljavci ne smejo biti proizvajalci, pač pa le trgovske firme, oz agenti in distributerji. V tem je tudi vzrok, da je Alpina na tem sejmu skupaj z nemškim distributerjem za modni program.
Drugi pomembnejši sejem za predstavitev dopolnjene kolekcije, oziroma modnih trendov in novosti pa je prav gotovo sejem v Diisseldorfu, ki pomeni nadgradnjo predstavljene kolekcije v Gardi. Vendar pa je kar precej podjetij, ki predstavijo v Diisseldorfu precej drugačno kolekcijo kot v Gardi.
Kljub temu, daje sejem GDS v prvi vrsti namenjen nemškim trgovcem, se ga udeležujejo proizvajalci in prodajalci obutve z vsega sveta.
Novost zadnjega sejma GDS, ki je potekal od 18. do 22. marca, je bila, da so organizatorji dodali nov razstavni prostor za razstavljalce sestavnih delov obutve. S tem naj bi sejem še pridobil na pomenu in na številu obiskovalcev.
Alpina se je sejma GDS udeležila kot razstavljalka šele četrtič. Predstavili smo modni del kolekcije pod znamko SIMONA FASHION, naš nemški distributer pa blagovni znamki Gemini ter G 012.
Obutev SIMONA FASHION je naletela na zelo pozitivne ocene, kar kažejo tudi že zbrana naročila z nemškega trga za predstavljeno kolekcijo jesen - zima 1998/99. Posebno lepo so bile sprejete novosti, ki smo jih razvili v času med sejmoma v Gardi in Diisseldorfu. Predvsem je bila pohvaljena nova grupa EDITH, ki je dober kompromis
3AMNt
med modnimi trendi in eleganco. Na sejmu je bilo namreč opaziti izjemno veliko zelo ozkih konic in temu ustrezno tudi ozkih peta. Naši kupci menijo, da so te konice preveč ekstremne in da bi bil tak preskok pre-hiter. Prav zato je že omenjena grupa naletela na zelo ugodne ocene.
Na sejmu pa je bilo (poleg izredno velikega števila konic) opaziti tudi čevlje z
Vodja komerciale modne obutve Polona Žakelj
asimetričnimi konicami. Zaenkrat še ni moč reči ali se bodo te konice uveljavile ali pa bo to le muha enodnevnica, primerna za manjši krog potrošnic in morda samo za butično izdelavo. Katera usmeritev (tendenca) je prava, nam bo pokazal šele čas.
Polona Žakelj
Ob obisku Matjaža Vrhovnika, desno. Čevlja sta mu prilagajala Peter Jereb in Војак Podobnik
Matjaž Vrhovnik zadovoljen
"Alpinini čevlji so mi všeč, saj teče razve; le-teh tudi v skladu z interesi nas, smučarjev," povedal Matjaž Vrhovnik, ko je konec marc* obiskal servis Alpine.
Očitno razpoložen, saj je dan prej osvoji) državno prvenstvo v slalomu, je prav rad ra\ zložil svoje načrte.	^
"Prav danes sem prišel v Alpino, da mi v bistveno manjši, a star čevelj nabrizgajo noirans ji čevelj, ki bo tako bolje vodljiv med vožnjo^ Aprila bom te čevlje še testiral, ker sem še v forv mi. Potem se bom odločil - kako naprej. Sam pr\ sebi se moram odločiti. Sledil bo odmor, tja do maja, potem se začne vadba.
Moram reči, da sem se na Alpina čevlje km navadil. Škoda, da še ne morem preizkusiti novega tekmovalnega čevlja, ki bo po napovedih izboljšan, tako trdota notranjega spodnjega čevlja, boljši fleks, notranji volumen čevlja bo tanjši, kar je nujno za boljšo vodljivost.
Sicer pa moram reči, da je bila v seštevku rezultatov moja letošnja sezona nekoliko manj uspešna kot lanska; vendar pa je tudi državno prvenstvo pokazalo, da sem kar v formi."
Na sejmu v Diisseldorfu je razstavni prostor imela tudi Alpina
Sindikalne goste iz Kovinoplastike sta pozdravila generalni direktor Franci Mlinar in predstavnik svobodnega sindikata Alpine Milan Sovine
kronika DOGODKOV
Olimpijska prvakinja obiskala Alpino
Veliko tekmovanje biatloncev na Pokljuki za svetovni pokal in za svetovno preenstvo smo izkoristili in povabili v Alpino olimpijsko prvakinjo v biatlonu na 15 ktn Bolgarko Ekaterino Dafovsko, ki nastopa z Alpininimi čevlji že šest let. Lojze Oblak je poskrbel, daje bil s šampionko tudi njen trener. Gosta je sprejel Janko Rejc. V krajšemu pogovoru smo izvedeli, daje "Katka" zadovoljna z na.šimi čevlji - pa tudi s servisom, ki ga zavzeto opravlja Lojze. Tudi zato je praktično celotna bolgarska reprezentanca opremljena z na.?imi čevlji, najboljši pa tudi z zelo praktičnimi in lepimi dresi z napisom Alpine.
Seveda je bilo treba tudi v razvoj, kjer sta se prijazna gosta z veseljem pogovarjala z našimi modelirji in tehnologi. Le ti so olimpijki pokazali nov čevelj za drsalno tehniko, potem pa še v proizvodnjo športne obutve; treking in smučarskih čevljev, saj prav tedaj v proizvodnji ni bilo tekaških čevljev. Šampionka .se je srečala z na.šimi delavci, mnogi soji čestitali, skratka, v.se je bilo zelo prisrčno.
Ekaterina in njen trener sta odšla tudi v našo prodajalno, kjer so ju prijazno sprejeli Vital in njegove sodelavke. Kar hitro je minilo tistih nekaj ur in nato je sledil še poslovilni posnetek pred napisom Alpina in pred bolgarsko zastavo.
N. P.
Bojan Poljanšek je čestital šampionki za njene uspehe
Razgovor ob sprejemu olimpijske zmagovalke ki je na olimpijadi v Naganu osvojila zlato kolajno v biatlonu na 15 km
Janko Rejc še pozornost gostji Takole pa tvoje čevlje razvijemo!
Uspeh odvisen od več dejavnikov

Clavtotehn
Na protestnem shodu svobodnih sindikatov proti predlogom pokojninske reforme, v Ljubljani, so bili tudi naši delavci
Sezona, ki se je iztekla, je bila za nas, proizvajalce opreme, lahko rečem, uspešna.
o rezultatih smo vas povečini obveščali sproti, prav tako o uspehih nekaterih tekmovalcev na olimpijadi. Bi pa omenil, dva zadnja rezultata Andreje Grašič ob zaključku sezone, in sicer drugo mesto v svetovnem pokalu na tekmi v Hochfilznu, ko je za Uschi Diesel zaostala le za sekundo, in bronasto kolajno na svetovnem vojaškem prvenstvu.
Ko se oziramo nazaj, se hkrati zalotimo v razmišljanju, koliko še večjih uspehov bi lahko dosegli, če bi z našimi čevlji še nastopali nekateri, ki so bili zadovoljni z našimi čevlji - pa sedaj niso več naši. To so na primer: Thomas Alsgaard (2 zlati kolajni), Silvio Fauner, (srebrna kolajna), Piere Luigi Cararra (srebrna kolajna) in drugi.
Torej, to je bi zadnji olimpijski ciklus, pred nami pa je novo štiriletno obdobje.
Lahko povem, da bi z našo obutvijo mirne vesti opremili še kakšne tekmovalce, ne glede na panogo (teki, biatlon, klasična kombinacija) iz katerekoli tuje reprezentance. Seveda, če bomo
finančno to zmogli, tako glede pogodbe kot vseh ostalih stroškov.
Trenutno smo v fazi testiranja novega tekmovalnega čevlja za drsalno tehniko (skating), katero uporabljajo izključno biatlonci in kombina-torci. Ker je to tekmovalni čevelj, ga testirajo tekmovalci; slovenska biatlonca Tomaž Globočnik in Janez Ožbolt, tekača Jože Petkovšek in Jožko Kavalar, od tujcev pa norveški biatlonec Dag Bjomdalen in Italijan Roberto de Zolt.
Ker je čevelj tudi pri smučarskem teku izredno pomemben del opreme, teku posvečamo veliko pozornosti. Prepričani smo, da nam bo uspelo.
Prizadevamo si, da bi pridobili kakšnega perspektivnega mladega tekmovalca predvsem na Norveškem (ali v Italiji), saj smo v Skandinaviji tudi tržno zelo uspešni, k čemer pa rezultati posameznih tekmovalcev zelo veliko pripomorejo. Žal nam doslej ni uspelo pridobiti kakšnega resnično dobrega tekmovalca v ZDA in Kanadi, kjer je trg zelo pomemben, pa tudi naš tržni delež zelo visok. Tudi dodatno opremo, kot so npr. dresi, kape itd. so za promocijo Alpine izredno pomembni, zato si prizadevamo, da bi ta način opremljanja obdržali še naprej.
v Sloveniji so nekateri mladi tekači zelo perspektivni in z dobrim nadaljnjim delom lahko le ti tudi posežejo po vidnejših rezultatih v evropskem ali svetovnem merilu.
Vendar to je odvisno tudi od strokovnega dela Smučarske zveze Slovenije.
Lojze Oblak
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata...

-Г
if. '' -f" j ■
■4.
Uroš Kune pri stroju za cvikanje konic
Vodja montaže modne obutve Vinko Podobnik v razgovoru z vodjem Draganom Gligorevičem
Delavci so uspešni ob dobri organizaciji
v lahki montaži se zavedajo kaj pomeni dobra organizacija, usposobljeni in stimulirani delavci in dobri stroji
v montaži modne obutve dnevno izdelajo 3.000 parov. "Še vedno izdelujemo obutev za pomlad-poletje. To bomo nadaljevali tja do srede aprila," je pripovedoval vodja montaže modne obutve Vinko Podobnik.
"Mislim, da delo še kar dobro teče. Sicer pa sedaj že spremljamo proizvodnjo po načelih standardov kakovosti ISO 9001.
Tako dnevno ugotavljamo tudi napake, tako lastne kot tiste, ki jih delajo drugi pred nami. Delo pri nekaterih artiklih teče nemoteno, pri drugih pa ugotavljamo kar precej pomanjkljivosti - od modelov do priprave. Sproti zapisujemo vzroke za napake, od vzorca do izdelka. Tako spremljanje je prav gotovo napredek, saj je namen, da napak, ki se pojavljajo letos, naslednje leto ne bi več ponavljali.
Kar zadeva oskrbo, imamo največ težav z Italijani, ki nam dobavljajo podplate in pete. Skorajda ni artikla pri katerem bi bilo vse.
Pri "domačih" kolekcijah; to je tistih, pri katerih je vse odvisno od nas samih v Alpini, je v tem pogledu bolje. Če česa manjka, oz. naredijo premalo, se to lahko takoj nadomesti. Pa naj gre za kakšne premalo nasekane dele, podplate ali pete.
Težave imamo tudi z notranjki iz Tržiča, ki so včasih premalo uravnani in se ne prilegajo petam. Ko nismo bili zadovoljni s Triom, smo notranjke
uvozili iz Avstrije: pa ni bilo nič boljše.
Tudi zaradi okraskov moramo včasih prekinjati proizvodnjo, ki je v teku.
V zadnjem času je veliko problemov tudi s sivenjem materiala, čeprav ga ne apretiramo več, kar naj bi bil razlog za to napako. Sedaj obutev le polikamo s pasto.
Seveda pa je material lahko v redu, pa ni ustrezen glede na vrsto obutve oz. izdelave. Vse take in podobne težave povzročajo prekinitve proizvodnje in onemogočajo doseganje plana. Norme pa povprečno dosegamo. Ob tem naj omenim, da delavci na nekaterih fazah, ki opravljajo dokaj odgovorno delo, niso ustrezno stimulirani. Lahko pa se rušijo tudi medsebojna razmerja, če nekdo dobi doplačilo, drugi pa le doseže normo. Na vsak način pa ljudje bolje delajo, če so za to nagrajeni. Veliko več lahko pričakuješ od delavca, ki je dobro plačan.
Poskušamo tudi, da bi delavci obvladali čim več faz, čeprav to ni vedno mogoče.
Zavedamo se tudi, da je treba proizvodnjo neprestano posodabljati. Pred kratkim smo imeli na preizkušnji stroj za cvikanje konic (aktivirko), ki pri postopku ustrezno aktivira konice. Pa se ni najbolj izkazal. Škoda, da domači strokovnjaki (zaradi tega, ker je bil stroj nov) niso smeli z malimi popravki dopolniti stroja. Tako smo ga morali vrniti.
Sicer pa želimo, da bi dobili še kakšen stroj za cvikanje zgiba in konic oz. opetja," je še ocenjeval vodja montaže modne obutve Vinko Podobnik.
Nejko Podobnik

Bojan Kune pri evikanju opetj^


I , '/,1
Ж, /"4^
Police, Itamor v montaži odlagajo polizdelke, pri katerih manjkajo sestavni deli. Desno - Marjan Podobnik pri nanašanju lepila
Vesna Drmota pri poliranju
Naprava za aktiviranje kapic (levo spodaj) je pred cvikanjem nepogrešljiva
Iskrice
Organizacija:
Organizacija je smiselna le, če imamo jasen vsebinski koncept; sicer je boljša improvizacija
Organizacija:
Organizacija je kot prazen kozolec, ki je koristen le za pribežališče, če ni v njem sena, slame, pridelkov, skratka - vsebine
Kadri;
Pravi kadri skrbijo za svoj napredek in napredek drugih
Kadri:
Kdor si želi nekaj doseči, je predvsem važno, da ima dovolj poguma za pot
Denar:
Toliko govorimo o denarju, kot da ne bi vedeli, da predstavlja lahko le delček človekove sreče
Denar:
Lov za denarjem je za ene borba za preživetje, za druge bogato življenje - za nikogar pa ni sreča.
Uredništvo
kako POSLUJEMO
Sklepi nodzornegg sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata...
Lepa spodbuda na sejmu AIpe-Adria
v dneh od 17. do 22. marca je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem AIpe-Adria, katerega smo se udeležili tudi z našim športnim programom. Namen sodelovanja na sejmu je bil seznanitev kupcev z novimi modeli rolerjev in treking obutve, ter seveda čim boljša prodaja. Naš razstavni in prodajni prostor je zajemal približno 60 m' prostora. Tudi pri tej postavitvi je bil upoštevan enoten slog, ki ga uvajamo v prodajalnah, ki naj bi že po značilni opremi opozarjal kupce, da prihajajo v Alpino. Usklajene barve, med katerimi je prevladovala močno rumena, cenovno primerni modeli, prijazno osebje, ki je znalo kupcem tudi svetovati. Vse to je po izjavah obiskovalcev pripomoglo k temu, da je sejem dosegel svoj namen. Na našem prostoru je bilo kot ponavadi ves čas živahno. Nekateri so si le ogledovali, mnogi izmed njih pa so tudi kaj izbrali in upamo, da bodo tudi zadovoljni in bodo še naprej obiskovali naše prodajne točke.
Galeb Baiee, akademski slikar iz Iraka, ki je študiral slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in sedaj z družino živi in ustvarja v Ljubljani, je prišel na sejem v spremstvu svojega sina Tiborja. Med pomerjanjem rolerjev je Ti bor povedal: "Hodim v peti razred osnovne šole. Že prej sem imel rolerje, vendar druge znamke, ki pa so bili očitno všeč nekemu zmikavtu. Ker teh nisem dobil nazaj, sem si želel nove. Najprej sem obiskal sejem sam in se tudi sam odločil za nakup vaših rolerjev." Končna pika na i pa je bila seveda privoljenje in gotovo tudi denarnica staršev, in rolerji so sedaj, upamo, v zadovoljstvo in veselje Tiborju v Savskem naselju.
Janja Cimermančič je z družino prišla v Ljubljano kar iz Novega mesta. Pravi, da kupuje tudi v naši prodajalni v Novem mestu in da nosi tudi našo modno obutev. Tokrat se je odločila za nakup treking obutve. Take čevlje ima mož in je z njimi zadovoljen, prav tako tudi njen prvošolec Blaž.
Dejan Godler iz Ljubljane je preizkušal rolerje FM 350, ki spadajo v boljši razred in ocen-javal: "Dobro tečejo, so mehki, dobro primejo nogo, lepo drsijo.... Prej sem imel drugo znamko, toda niso bili najboljši. Namenil sem se kupiti nove in
tudi zaradi popusta sem se odločil, da bom to storil kar na sejmu."
Med kupci sta bila tudi Dragica Kodrin in Edi Vidovič iz Kamnika. Povedala sta, da sta si že prejšnji dan ogledovala ponudbo, sedaj pa sta prišla še enkrat in se odločila za nakup. Dragica je namreč prav v času obiska na sejmu praznovala rojstni dan in za darilo sta izbrala vsak svoje rolerje. Dragica se je na rolerjih že prej preizkusila, Edi pa je novinec, vendar se bo tudi on naučil te veščine. Pravita tudi, da je Alpina dobra firma in da sta se odločila priti na naš paviljon tudi zaradi kataloga, ki so ga dobili skupaj s časopisom na dom.
Še naprej ostanita naša kupca in naj vama bo rolanje v užitek in sprostitev, predvsem pa veliko dobrega v rolanju skozi življenje!
Stanko Kranjc je bil zadolžen za to, da je na sejmu vse potekalo tako kot je treba. "Alpina je v programu rolerjev predstavila novost t.i. soft čevelj, ki ga na slovenskem trgu do sedaj še ni bilo. To je model, ki je že uveljavljen v Ameriki. Čevelj je usnjen in noga v njem bolj svobodno diha. Novost je tudi akrobatski Street roler, v atraktivni rumeni barvi, z dodatnimi bočnimi in
m
Galeb Baiee, akademski slikar je kupil rolerje za svojega sina

Ravno prav bodo
stranskimi ojačitvami, ki se lahko ob izrabi tudi zamenjajo. Pri trekingu je letos še večji poudarek na udobju kopit (predvsem širši sprednji del) ter na novi kolekciji, s katero sledimo oblikam, ki jih zahtevajo trenutni svetovni modni trendi. To je t.i. trendovski del kolekcije, z močnejšimi podplati n atraktivnim, razgibanim zgornjim delom čevlja. Dopolnjuje ga še funkcionalnost podloge iz coolmax materiala, ki ohranja nogo suho. Alpina s treking kolekcijo na slovenskem trgu pospešeno pridobiva vedno več potrošnikov.
Stane Kranjc je bil organizator razstavišča Alpine na sejmu AIpe-Adria
Tudi po prodajni plati je sejem lepo uspel. Prodaja je stekla tako kot smo načrtovali. Dobro pri tem je tudi to, da se programa tako rolerjev kot trekinga lepo dopolnjujeta in prav je, da ta sejem ostane v vsakoletnem poslovnem načrtu Alpine.
Pohvaliti velja tudi vse, ki so sodelovali na sejmu, posebej še začetnike, ki so se lepo vključili v celodnevno delo in znali prisluhniti željam strank," je podčrtal svojo oceno sejma Stanko Kranjc, ki se zaveda, da brez sodelovanja in dobre volje celotne ekipe ne more biti uspeha.
Jožica Kacin
kadrovske ]\OVlCE
Pnžh, odili, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski načrti, tekoča problematika, stimulacije.
Odslej za vsakogar zdrava malica
Kot ste opazili, smo s prvim aprilom uvedli tri različne malice. Prva je približno taka kot je bila doslej, druga je bolj vegetarijanska (rastlinska), pri tretji malici pa je poudarek na mlečnih jedeh, katere so si zaželeli tudi nekateri delavci, ki doslej iz zdravstvenih razlogov, ali katerih drugih razlogov, niso malicali.
Tako lahko rečemo, da družbena prehrana ni več le hranjenje, ampak tudi skrb za zdravje zaposlenih.
Že v prvih dneh se je pokazalo, da so ljudje zadovoljni. Jedo sicer različno, vendar se jih veliko odloča tudi za drugo malico, kar nekaj pa tudi za tretjo različico malice. Toda v kuhinji vse to zmorejo. Takole pravijofČe smo prej imeli tudi po 1200 obrokov, jih imamo sedaj 700. Skratka, zadovoljni smo tudi mi, ki malico pripravljamo v skladu s potrebami, interesi, pa tudi načeli zdrave prehrane."
Razpis počitniških kapacitet za leto 1998
1.	Izmene so povsod 7-dnevne, v Termah Čatež in Maredi na soboto, v Stranjanu in Portorožu pa na ponedeljek
2.	Za Terme Čatež velja razpis od 20. 6. do 31. 12. 1998. Cena za obdobje od 1. II. 1998 do 31. 12. 1998 je odvisna od števila prijavljenih in bo znana oktobra 1998.
Letovanje za Terme Čatež in Maredo boste lahko plačali v največ treh obrokih.
4.	V Strunjanu je treba plačati akontacijo 10.000,00 SIT za bungalov. O načinu plačila boste še obveščeni, prav tako velja to za Portorož. V Portorožu bo možno koristiti polpenzion samo v času od 13. 7 do 17. 8. 1998. Pred in po tem datumu boste lahko koristili le nočitev z zajtrkom. Tudi ceno za to uslugo vam bomo še sporočili.
5.	V Portorožu bo možnost letovanja, če kapacitet ne bodo zasedli delavci iz podjetij, ki so lastniki teh sob.
Prednost pri razporejanju imajo delavci Alpine. Če kapacitete kljub temu ne bodo polno zasedene, lahko kapacitete koristijo tudi zunanji interesenti.
(nadaljevanje na 10. strani)
Odslej lahko dan naprej izbiramo kar med tremi malicami
KADROVSKE NOVICE za mesec marec 1998
v mesecu marcu 1998 smo na novo zaposlili le eno delavko, in sicer Jožico Burjek v obratu Šent-jošt.
V	razdobju, od zadnjega poročanja dalje, je z delom prenehalo 11 delavcev.
V	mesecu marcu 1998 so tako prenehali delati: Marija Kastelec iz splošno kadrovskega sektorja, iz lahke montaže sta odšla na služenje vojaškega roka Aleksander Eniko in Igor Trček, iz oddelka termoplasti sta z delom prenehali Marija Kune in Magdalena Pišljar, ki jima v novem življenjskem obdobju želimo vse dobro, zdravja in zadovoljstva.
Prav tako sta v oddelku termoplasti prenehala z delom Dušan
Treven in Bojan Trček - po sporazumu. Tudi iz obratov so odhajali: na Colu Damjana Petrovčič in Martina Koren, v Rovtah Martina Skvarča in v Gorenji vasi Marija Lampreht.
trma Dolenec
V POKOJ ODHAJATA:
Dolgoletnima delavkama Alpine - naši sodelavki iz splošno kadrovskega sektorja Mariji Kastelec, ki je v mesecu marcu zaključila svojo delovno pot in se upokojila, in delavki iz obrata Col Alojziji Tratnik, ki je invalidsko upokojena, ie-limo oh vstopu v novo življenjsko obdobje vse dobro, čim boljšega počutja in razumevanja v domačem krogu, mnogo lepega, predvsem pa trdnega zdravja.

Alojzu Osredkarju v slovo
Konec meseca marca smo se za vedno poslovili od našega dolgoletnega upokojenca Alojza Os-redkarja, rojenega leta 1912.
Alojz Osredkar se je v Alpini najprej zaposlil julija leta 1946, kasneje je delal eno leto v Čev-
ljarski šoli v Žireh, ponovno pa je nastopil delo v Alpini septembra leta 1952.
Najprej kot kvalificiran čevljar in leta 1966 z interno priznano visoko kvalificijo za izdelovalca spodnih delov obutve, je bil v takratnem obdobju cenjen kot dober čevljarski delavec, ki je s svojim znanjem in izkušnjami opravljal najzahtevnejša dela v montažnih oddelkih.
Leta 1970 seje odločil za upokojitev, ki jo je zdrav in zadovoljen užival kar nekaj časa. Zlasti si je rad kraj.šal čas z mizarjenjem. Sčasoma so se tudi njemu nabirala leta in zdravje mu je počasi popuščalo.
Sedaj smo se za vedno poslovili od našega dolgoletnega upokojenca. Spomin nanj nam bo še vedno ostal živ, njegovim najbližjim izrekamo globoko sožalje. Vsi ki smo ga kakorkoli poznali, bomo Alojza Osredkarja ohranili v lepem in dobrem spominu.
Poslovili smo se od Rudolfa Kristana
v začetku aprila smo se za vedno poslovili tudi od staroste s Sela - Rudolfa Kristana, rojenega leta 1903 na Dobračevi.
Rudolf Kristan je bil po poklicu kvalificiran čevljar in je v Alpini pričel delati julija 1945 leta.
Lahko rečemo, da je odšel eden pionirjev Alpine, saj je od vsega začetka sodeloval pri organizaciji delavnic in kasneje pri gradnji tovarne. Njegova vloga pri organiziranju in vzdrževanju strojnega parka je bila res velika. Upokojil seje aprila 1959. leta.
Še v poznih letih, dokler mu je zdravje dopuščalo, je bila njegova vsestranost in ročnost dobrodošla mnogim Žirovcem.
Prav tako je pomembno njegovo delovanje v vrstah dobra-čevskih gasilcev, kjer je že leta 1927 postal prvi strojnik. Ves čas prizadeven, mu je lani poleti tudi pripadla čast, da je na gasilskem domu na Dobračevi odkril fresko sv. Florjana, zavetnika pred ognjem. Sedaj ga je smrt iztrgala iz vrst upokojencev.
Rudolfa Kristana, dolgoletnega upokojenca Alpine, bomo delavci in upokojenci ohranili v dobrem in trajnem spominu, družini pa izrekamo globoko sožalje.
kako POSLUJEMO
^lepi nod«ornega sveta, sveto delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menogerjev, delavcev, sindikata...
s
Iz naše prodajalne v Šentvidu
V prodajalni Šentvid so si obetali več
čeprav je naS proizvodni program bolj usmerjen v izdelavo ženskih modnih čevljev, sem ob obisku v prodajalni v Šentvidu v Ljubljani srečala kar dva moška, ki sta se zanimala za naš modni program. Še več, gospod, ki si je tudi z zanimanjem ogledoval obutev na prodajnih policah, je zatrjeval, da mu čevlji zelo ustrezajo in da nosi samo naše modele, v kar sem se lahko prepričala tudi ob pogledu na njegovo obutev.
Poslovodkinja Beti Šušteršič pa s prodajo ta čas ni najbolj zadovoljna. "Čeprav je to že oguljena fraza," pove: " Vreme zelo vpliva na prodajo čevljev. Ljudje še vedno nosijo zimsko obutev, zato pomladne kolekcije ne prodajamo tako kot smo pričakovali. Največ prodamo su-perg, kolorado obutve, nekaj tudi ostalih modnih čevljev. Še vedno se ljudje najraje odločajo za klasično črno barvo. Na splošno pa so letošnji modeli dobro sprejeti, največje povpraševanje pa je po modelu Gala, kije na naslovnici kataloga za pomlad poletje 1998," je zaključila Beti Šušteršič.
Jožica Kacin
Zasedali skupščini Alpine CRO in Alpine Impex
Aipina Cro je dolgoročno stabilna firma, ki ima osnovo za dober razvoj; kratkoročno pa jo slabi likvidnostni položaj, sem izvedel iz osnovnih ugotovitev o poslovanju v preteklem letu.
Prodaja jesenske in zimske obutve ni bila taka kot bi si želeli, tudi zaradi slabe zime. Morda je bilo tudi obutve naročene preveč. Dodatno je položaj zapletla uvedba davka na dodano vrednost (do 22 %). Tako je zalog sedaj za 7 milijonov DEM, pri čemer firma na trgu uživa kar precejšnje zaupanje.
Tudi investirali so; to se bo še nadaljevalo (pred kratkim so v Veliki Gorici odprli novo prodajalno). Razmišljajo, da bi letno obnovili 3 do 4 prodajalne, da bi bili lahko konkurenčni tudi v tem pogledu.
Namestnik direktorja firme Stjepan Novoselec je ocenil, da premalo pozornosti posvečamo domači kolekciji. "Kljub temu kar dobro prodajamo, lahko pa bi še bolje. Skratka, potrebujemo svežo kolekcijo, kvalitetno izdelano obutev, ki bo poslana pravočasno. To bo vsem v korist.
Mislim pa, čeprav so zaloge in na trgu šibka kupna moč, kar dobro delamo. Seveda moramo zaloge zmanjšati, prav tako zadolžitev. Morda bi bilo dobro, da bi podaljšali rok plačila blaga Alpini.
Ob dobrem izgledu kolekcije pa doživljamo kar veliko reklamacij in mislim, da se odgovorni premalo zavedajo, da smo odvisni od kupcev in njihovega zadovoljstva."
Mnenje direktorja je podprl tudi Mirko Ribic, ki je poudaril, da moramo skrbeti za imidž. To lahko dosežemo s tem, da so modeli ustrezni, obutev izdelana kvalitetno in temu ustrezna cena.
Ugotovitve je ogorčeno potrdila Slavica Klemenčič iz Našic, ki je na konkretnih primerih dokazovala, da je pri posameznih artiklih ogromno reklamacij. Omenila je zlasti artikle 72902, 72681 in 60252.
V razpravo sta se vključila tudi generalni direktor Franci Mlinar in direktor domače prodaje Aleš Dolenc.
Sestala seje tudi skupščina Alpine Cro
Franci Mlinarje ugotovil, daje bila prodaja Aipina Cro 12 % večja, stroški so porasli za 21 %, dobiček pred obdavčitvijo je večji za 15 %, zaloge pa so kar za 47 % večje.
"Naša usmeritev sedaj je, da na eni strani utrdimo (stabiliziramo) firmo in hkrati širimo naše trge. Poleg sedanjih trgov se usmerjamo še na druge, kot so Ukrajina, Češka, Poljska, Slovaška in seveda druge. So pa to področja, kjer radi sprejemajo našo kolekcijo.
Seveda nas pri hitrejšem razvoju še vedno teži dejstvo, da smo hkrati s trgi nekdanje Jugoslavije izgubili tudi premoženje in obutev, ki smo jo izdelali s pomočjo kreditov. Prilivov ni bilo, tako da so se dolgovi tudi na ta račun povečali.
Tako nam sedaj ne kaže nič drugega kot da povečamo likvidnost.
K temu bi pripomogla naša usmeritev: od prenavljanja prodajaln, do modne kolekcije, kvalitetne izdelave - do večje poslovnosti."
Aleš Dolenc: Še enkrat bi poudaril, da je zadolžitev Alpine sorazmerno višja kot zadolžitev Alpine Cro, zato ni mogoče računati na podaljševanje rokov plačil.
Omenil pa bi nekaj drugega: Slovenija in Hrvaška sta sklenili trgovinski sporazum, ki ga moramo kolikor mogoče izkoristiti. Za to pa se moramo ustrezno usposobiti. Med temi
ukrepi je tudi investiranje v prenavljanje prodajaln, odpiranje novih, tudi kakšne industrijske prodajalne na robu mesta. Tudi možnosti za grosistično prodajo moramo izkoristiti, podobno kot imamo to v Sloveniji.
Investicije kot so v Veliki Gorici, Zagrebu 2 in Zagreb 4, Varaždin in podobno, so že korak proti temu. Najvažnejše pa je, da firma ostane stabilna, da ima pogoje za načrten razvoj.
Na skupščini Alpine Impex (BiH) so se prav tako pogovarjali o poslovanju v preteklem letu. Rezultat je pozitiven, je pa nekoliko slabši kot je bil lansko leto. Prvo polovico lanskega leta so bili zelo uspešni, saj je prodaja skokovito naraščala, kasneje pa se je ustavila - predvsem zaradi nizke kupne moči v Bosni.
Glavni problem te nase firme je previsoka zadolženost, ki je trenutno nekaj pod 3()0.0(X) DEM.
"To pa je sorazmerno manj kot je zadolžena celotna Aipina", je zatrdil direktor domače prodaje Aleš Dolenc. "Mislim, da smo kar dobro rešili zaplete, potem ko so bila pričakovanja (in zato zadolževanje) morda res prevelika. Firma se mora postaviti na lastne noge -tudi v likvidnostnem smislu in stabilizirati svoje poslovanje, tudi z dokapitalizacijo.
Franci Mlinar je poudaril prizadevanja za boljšo prodajo in obljubil podporo Alpine pri tem, če bi bilo mogoče (oz. ceneje) tudi preko bosanskih bank.
"Vesel sem, da imate iztržek višji kot so stroški, tako da dosegate pozitivno realizacijo. Računamo, da boste do konca leta rešili problem realizacije."
Direktor Alpine Impex Đevad Karić seje zavzel za podaljšanje roka plačil za dobavljeno obutev. Vendar so kmalu ugotovili, da je tudi Aipina, ki je na jugu izgubila ne samo trge, temveč tudi obutev, ki je bila izdelana s kreditnimi sredstvi - v tem pogledu res v položaju, ko ne more popuščati.
N. P.
osrednja TEMA
Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Kriipin Obutnik...
Poslovodska konferenca še učinkovitejša
Pomladna poslovodska konferenca je bila tokrat v prenovljenem hotelu Emona v Portorožu.
Tudi tokrat smo doživeli kar nekaj novosti. Prvič so bili povabljeni tudi predstavniki tako imenovanih grosis-tičnih kupcev.
Že prvi dan so se z uvodnimi razgovori poslovodje pripravili na čimbolj smotrno naročanje, saj sta jim tako direktor domače prodaje Aleš Dolenc kot Olivera Jereb seznanila z rezultati in tekočo problematiko.
Drugi dan je generalni direktor mag. Franci Mlinar obiskal posamezne skupine poslovodij in se z njimi pogovoril. Poslovodje so se med drugimi seznanili tudi s kolekcijo smučarke in tekaške obutve in pričeli z naročanjem.
Franci Mlinar je zlasti slovenskim poslovodjem podrobno predstavil razmere v Alpini, lanskoletne rezultate in načrte za naprej.
Lani je Alpina izdelala nekaj manj kot 1.800.000 parov. Ob tem se dviguje delež sodelovanja kooperantov (leta 1996 -30.000 parov, 1997 - 100.000 parov), kajti zaposlenost v Alpini se je v zadnjem obdobju znižala (od 1.4(X) na 1.280). Ob tem se je nekoliko izboljšala struktura izkoriščanja delovnega časa, saj je več delavcev na normi. Manj je tudi odsotnosti.
Prodaja je največ usmerjena v izvoz (84 %), saj v 39 držav prodamo kar 1.580.000 parov. Preko lastne maloprodajne mreže prodamo blizu 190.000 parov, preko gro-sistične pa 90.000 parov.
Najvažnejše države, kamor izvažamo, so Nemčija (11. milj. DEM), Francija (10 milj. DEM), Norveška, ZDA, Hrvaška...
Po donosnosti je še vedno najpomembnejše domače tržišče, ki ga moramo še okrepiti.
Ena večjih težav so prevelike zaloge blaga, v katerih je vezan velik denar. Tu ni čutiti bistvenih premikov na bolje.
Generalni direktor je na kratko ocenil
Poslovodje slovenskih prodajaln pri naročanju
Takole pa obutev izgleda na Anuškini nogi

Z zasedanja skupščine Alpina Impex
Kritični, a zavzeti so bili tudi poslovodje s Hrvaškega
razmere v naših firmah. V Alpini Cro in Alpini Impex je čutiti pozitivne premike; prav tako dobro posluje naša firma v ZDA, Alpina Sports Corporation, A + E v Nemčiji (skupna firma Alpine in Eiana) pa posluje z izgubo in bo treba poiskati ustrezne rešitve.
Sicer pa se na trgih kaže potreba po sodobnejših pristopih. Od ustrezne, kvalitetne kolekcije, do z imidžem podprte promocije, vključevanja v prodajne verige in podobno.
Kar zadeva plane za leto 1998, je eno osnovnih načel, da kljub manjši zaposlitvi nimamo manjšega obsega zaposlovanja.
Tako prihodnje leto planiramo skupni prihodek v višini 86,5 milijonov DEM. Povečati bo treba prodajo, izvoz na primer z 52 na 59 milijonov DEM.
Vse to ne bo lahko narediti, saj so zlasti na področju športa obeti bolj slabi, saj stare zaloge ovirajo nova naročila.
Tudi investirali bomo; tako da bomo n.pr. lahko letno obnovili 6-7 prodajaln.
Posodabljali bomo tudi proizvodnjo. Ena največjih investicij pa bo centralni računalnik in računalniške povezave.
Predvsem bo treba na vseh področjih izboljšati delo; k temu naj bi pripomoglo tudi uvajanje evropskih standardov kakovosti ISO 9001.
Za poslovanje moramo iskati tudi cenejše finančne vire. Zato se že dalj časa povezujemo z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), ki naj bi še letos vstopila v Alpino, tako s krediti kot tudi z nakupom delnic. Tako bi prihranili pri obrestih.
Plače so 7-8 % nad izhodiščnimi po kolektivni pogodbi. Toda zaostajamo za drugimi panogami v državi. Ve pa se, da bodo plače lahko višje le, če bomo več ustvarili.
V	razpravi so se oglasili tudi drugi.
Alojz Bratkovič je opozoril na ustrezno modno, kvalitetno in pravočasno oskrbo prodajaln. To je nujno, ker je konkurenca vedno hujša.
"Ugotavljam, da je naša obutev pretrda, groba in premalo dodelana v finišu. Prepoznavnost je tudi pomembna; ta je pri športni obutvi ustrezna, pri modni pa ne."
Olivera Jereb je opozorila, da je uvožena obutev včasih cenejša kot naša; da imamo težave z reklamacijami. Škoda je, da naša komerciala nima pravočasno informacij o materialih, prav tako ne o okraskih, vezalkah in podobno. Kaže, da se bomo morali bolje organizirati.
Aleš Dolenc je spomnil, da se moramo vživeti v vlogo kupcev in njihovih interesov, saj bomo le tako ravnali pravilno.
Razprava je bila tokrat prenešena na posamezne skupine, saj je znano, da se razmere in problematika v Sloveniji, na Hrvaškem ali Bosni in Hercegovini precej razlikujejo.
Zadnja, a ne najmanj pomembna točka drugega dneva poslovodske konference je bila modna revija, ki so jo pripravili strokovni delavci domače prodaje. Ob sodelovanju z modnimi ustvarjalci.
V	začetku je vse prisotne pozdravil generalni direktor mag. Franci Mlinar, ki je predstavil Alpino, njene rezultate, prednosti, težave in načrte. Zlasti je omenil, da naj bi kljub manjši zaposlenosti dosegli širši obseg proizvodnje (tudi s povečano kooperacijo), kot tudi večji skupni pri-
Wo»govo^reportože, komentarji, pismo, v premislek na obrovnovano temo, ankete, Kriipin Obutnik..
Modno revijo je odprl generalni direktor Franci Mlinar, pozdravil tako poslovodje kot ostale goste in jih seznanil z rezultati in usmeritvami Alpine.
Hkrati z obutvijo so manekenke prikazale tudi predstavitvene fotografije naših vodilnih modelov
Skladnost obleke z obutvijo je nujna
hodek (86 milj. DEM). To bomo dosegli s smotrnim delom vseh služb, z večjo kakovostjo in bolj.^im poslovanjem, ob širitvi trgov, prodajaln...
Tudi predstavniki oz. poslovodje pogodbenih prodajaln so se pogovorili o razmerah.
Zatem je Stanko Kranjc predstavil promocijske aktivnosti spomladi, s čimer bi dosegli večjo razpoznavnost naše obutve. Ena od teh oblik je izdaja prodajnega kataloga. Poskrbeli bodo tudi za predstavitev posameznih vrst (grup) obutve, ogledni kartoni bodo tudi na vseh vidnejših mestih v prodajalnah. Ne bo šlo brez oglasov, pri katerih se bodo odgovorni skušali približati željam in interesom potrošnikov, z geslom NAJBOLJŠI PAR. S pomočjo znanega pevca Lovšina je izdelan tudi polminutni spot. Ob glavnih prometnicah se je pojavil jumbo plakat - že od 15. marca dalje. In končno - predstavitev na intemetu bo tako grafična kot pisana.
Majda Trček je kot vodja programa modne obutve predstavila novosti v svetu in kaj od tega vsebuje naša kolekcija. "Nekaj značilnosti bi bilo - usklajenost konic in peta, kar ugaja očem; poudarjene elegantne salonke z ožjo peto; tudi ozke konice in čolaste pete. Tudi pete so ožje in višje, poudarjeni rebrasti okvirci. Skratka -več elegance. Kar zadeva materiale in barve je veliko črne nape, tudi rjave. Pojavljajo se reptili, svetleči ali bolj mat materiali. Naj posebno omenim novo grupo EDIT, ki bo popestrila našo kolekcijo - in je namenjena za slovesnejše priložnosti.
Manekenke Tina, Nataša in Mojca so s pomočjo Rokija Česna, večkratnega svetovnega prvaka v latinsko-ameriških plesih, zelo lepo in učinkovito predstavili našo obutev - in navdušili sicer dokaj zadržano občinstvo.
Morda zato, ker naši prodajalci bolj razmišljajo, kako jim bo uspelo prodajati kot da bi si pasli oči le na lepoti.
Ob koncu smo bili priče še zanimivemu in prisrčnemu dogodku, ko so se vodstvo MPM in generalni direktor poslovili od dolgoletnih poslovodij Jožice Brus z Jesenic, Avgusta Graha iz Ljubljane in Ivana Pevca iz Kranja. Pozdravljeni na odprti sceni so prejeli tudi spominska darila -slike našega znanega umetnika in nekdanjega člana našega kolektiva Jožeta Petemelja-Mausarja.
V imenu kolegov se je od nekdanjih poslovodij poslovil Alojz Bratkovič, ki je vsem voščil zdravja in zaželel, da se s ponosom spominjajo Alpine. Povabil jih je tudi, da se oglasijo v prodajalnah, če bodo potovali po naši lepi deželi.
Tretji dan so poslovodje razpravljali o pravilnikih o urejanju prodajaln, o dokumentaciji oz. novostih na področju ISO standardov, ki jih uvajamo.
Nejko Podobnik
Skupina manekenk in manekena, ki je prikazala našo kolekcijo, ob komentarjih vodja programa modne obutve Majde Trček
Od nekdanjih poslovodij so se poslovili tudi najvišji vodilni
Darilo tudi nekdanjemu poslovodju v Kranju
Trije naši poslovodje so za spomin dobili slike znanega umetnika in našega nekdanjega delavca Alpine Jožeta Peternelja - Mauserja
od TU in TAM
Dogodki s podrožjg iiriih interesov, iolstvo, xdravstve, akcije krajanov, kultura, iport, potopisi, pisma...
Razpis počitniških kapacitet za leto 1998
(nadaljevanje s 6. strani)
objekt.		šl. ležišč	cena SIT/dan			kaj vključuje cena	
TERME ČATEŽ							
mala hiSica		3	4.900,00		sezona	-	najem hišice -	karte za bazene za največ 5 os.	
velika hiAica		4	5,800,00		sezona		
mala hišica		3	3.800.00		pred, posezona		
velika hiSica		4	4.400,00		pred.posezona		
							
STRUNJAN							
2 stanovanji		5	4.500,00		sezona	-najem stanovanja - karte za koDanie plačate t)osebej	
			2.(KX).00		pred.posezona		
PORTOROŽ							
sobe s kopalnico		5-10 let	l.800,(X)		sezona	-	polpenzion (samopostrežni zajtrk, večerja) -	najem sobe -	karte za kopanje plačate posebei	
		odrasli	3.000,(K)				
sobe brez kopalnice		5-10 let	1.6(X),(K)		sezona		
		odrasli	2.300,(X)				
MAREDA							
1 stanovanie		4	5.8(X),(X)		sezona	- najem stanovanja -plačevanje plaže (kamp)	
			4.000.(X)		pred.posezona		
							
	predsezona			glavna sezona			posezona
Terme Čatež	do 13.6. 1998			14. 6, do 11.9. 1998			od 21. 9. do 31.10. 1998
Strunjan	od 1.6. do 28.6. 1998			29. 6. do 7. 9. 1998			od 7. 9. do 30. 9. 1998
Portorož				29. 6. do 7. 9. 1998			
Mareda	do 27. 6. 1998			28.6, do 29. 8. 1998			od 30.8. do 30. 9. 1998
(nadaljevanje s 6. strani)
Občina zadovoljna, balinarji v
skrbeh, sosedje jezni
Aprila letos je balinarsko športno društvo Ziri prevzelo upravljanje doma Partizan.
Zato smo se odločili, da bi na novi lokaciji zgradili štiri-stezno balinišče, v skladu s stan-
Dela pri Partizanu so se že začela
dardi, in pridobili ostale prostore za društveno dejavnost.
Seveda bodo v domu še vedno ostali tudi drugi koristniki, kot so planinci, taborniki, združenje šoferjev in avtome-hanikov, AMD, še vedno bo v dvorani rekreacijska dejavnost n.pr. namizni tenis, biljard, prirejali bomo družabne prireditve ali dajali v najem dvorano.
V domu bomo imeli bife, da bomo kaj zaslužili tudi za pokrivanje stroškov.
Največja investicija pa nas čaka v naslednjih mesecih, ko bomo s pomočjo Tehnika iz Škofje Loke gradili štiristezno
balinišče. Za ta namen bomo potrebovali po predračunu okrog pet milijonov tolarjev. Pri tem računamo tako na podporo občine, kakor tudi žirovskih podjetij. Seveda bo v prihodnjih letih treba obnavljati tudi dom sam, saj je marsikaj dotrajano. Razmišljamo tudi o centralni kurjavi.
Jure Gregurovič
Godbeniki gledajo
tudi naprej
Konec marca je Godheno društvo Alpina Ziri imelo svoj redni letni občni zbor. Oh običajnem dnevnem redu je bilo še veliko raznih pobud, mnenj in vprašanj članov, ki pozitivno vplivajo na razvoj društ\'a in njegovo obstajanje. Občnega zbora so se udeležili tudi gostje, s katerimi društvo sodeluje.
V preteklem letu je društvo praznovalo 50-letnico obstoja. In ob tej obletnici smo bili godbeniki še posebej delavni
in tudi uspešni, saj smo oh največjem uspehu, izidu kasete in zgoščenke pripravili tudi slavnostni koncert. Veselica, ki smo jo lani pn'ič organizirali, bi morda sčasoma postala tudi vsakoletni dogodek.
Veliko doživetje za slehernega godbenika vsako leto je božično novoletni koncert, ki napolni dvorano do zadnjega kotička. Poleg tega pa je godba imela lani še preko trideset drugih nastopov.
Kar zadeva sredstva, je društvo poslovalo še kar uspešno. Zahvala velja delavcem Alpine in vodstvu. Delavci Alpine redno mesečno prispevajo za godbo delček težko prislužene plače, da godba sploh lahko obstaja. Društvo dobi od Alpine tudi opisan material, ki ga po ugodni ceni prodajamo. S tem izboljšamo finančni položaj. Društvo pa ima vsak mesec okrog 130.000 SIT rednih stroškov, od najemnine prostorov, plačevanja elektrike, do izplačila honorarja dirigentu. Tako za vzdrževanje in nabavo novih instrumentov praktično ne ostane nič.
Ko je jubilej za nami, že moramo gledati naprej. Godba mora ostati na taki ravni kot je sedaj, čeprav se zavedamo, da je tako kvaliteto težko obdržati. Zato je potrebno s pravim delovanjem društva in dirigentom, ki nas je pripeljal do te stopnje, nadaljevati. Poleg tega pa seveda veliko vlagati v nov kader. Z glasbeno šolo Škofja Loka smo že pričeli sodelovati in i' Žireh ustanovili glasbeno šolo za potrebe Pihalnega orkestra. Ker zaenkrat ni bilo pravega odziva učencev osnovne šole, bo potrebno poskrbeti za razne predstavit\'e instrumentov in samega orkestra.
Tako na že zgrajenih trdnih temeljih gradimo osnovo za rast in nove uspehe.
Vse to in še veliko več je bilo slišati na rednem občnem zboru Godbenega društva Alpina Žiri.
Roman Stanonilc
10
DELOiiv//eny«
od ТГ in TAM
Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma...
Darilo materam in otrokom ob letošnjem materinskem dnevu -vrtec sv. Ane
25. marec, ki se ga vsako leto spominjamo kot materinskega dne, je bil letos v Žireh še posebno doživetje. Odprt je bil župnijski vrtec sv. Ane - Žiri. Slovesnosti so se začele že ob 17. uri, ko je bila v župnijski cerkvi v Žireh maša za dobrotnike, uslužbence in gojence vrtca, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Sledila je osrednja proslava ob materinskem dnevu in blagoslovitev vrtca. Na proslavi je sodeloval otroški pevski zbor pod vodstvom Andreja Žaklja, otroci in vzgojiteljice iz vzgojno varstvenega zavoda v Žireh in gojenci glasbene šole iz Žirov, pod vodstvom Tomaža Demšarja. Prostore je predal namenu Bogomir Kopač, lastnik hiše na Loški 59, kjer je vrtec, blagoslovil pa nadškof dr. Franc Rode. Sodelovala je tudi pihalna godba Alpine, pod vodstvom dirigenta Milana Matičiča.
Gotovo ni naključje, da so za odprtje vrtca izbrali prav materinski dan, saj je to lepo darilo materam, ki v hitrem tempu sodobnega življenja, ko so zaposlene, nosijo tudi velik delež skrbi za družino, varstvo in vzgojo otrok. Kako naj mati uspešno dela na delovnem mestu, če nima ustreznega varstva za svoje otroke? Čeprav se Slovenija tudi po rodnosti približuje tako opevani Evropi in se število otrok zmanjšuje, v Žireh to še ni tako opazno. Kot je na proslavi povedal tudi župan občine Bojan Starman, smo v Žireh po rodnosti med prvimi v Sloveniji. Tako je tudi vrtec, organiziran pri osnovni šoli Žiri, že več let premajhen. Vsako leto morajo zavrniti kar lepo število pro.šenj za sprejem otrok. To je glavni vzrok, da so porajajoča se župnijska karitas in nekateri posamezniki dali pobudo za ustanovitev vrtca. Akt o ustanovitvi je bil podpisan že 23. oktobra.
1996,	vendar je bila do potrditve na strokovnem svetu za vzgojo in izobraževanje še precej dolga pot. Soglasje je bilo dano šele 29. julija
1997,	5. oktobra. 1997 pa je bila podpisana koncesijska pogodba med občino in župnijskim vrtcem. 2. aprila 1998 je bilo izdano uporabno dovoljenje in vrtec je 6. aprila odprl svoja vrata za prvo skupino otrok.
Nastop najmlajših ob materinskem dnevu
Gostje so z zanimanjem prisluhnili
S prostora, kjer je vrtec, je lep pogled na cerkev sv. Ane na Ledini-ci. Sv. Ana je zavetnica mater in porodnic in zato je dobil tudi vrtec njeno ime. Tuje prostora za dva oddelka, t. j. 34 otrok. Preureditev hiše je bila opravljena povečini s prostovoljnim delom in ob pomoči nekaterih obrtnikov in posameznikov. Veliko dela, predvsem pa dobre volje in zagnanosti je bilo vloženega v ta projekt in kot je na osrednji proslavi povedal direktor vrtca, župnik in dekan g. Jože Stržaj, bi te slovesnosti in vrtca ne bilo, če ne bi bilo darovalcev. Najbolj prizadevni in zaslužni posamezniki in podjetja so na prireditvi prejeli tudi zahvalne plakete, ki jih je posebej za to priložnost izdelal Peter Jovanovič. Naslov "boter vrtca" so si tako prislužili; Marica Albreht, Cveto Gruden, Monika in Janez Cepin, Vili Eržen, Janez Ko-govšek, Bogomir Kopač, Simon Kopač, Milena in Matjaž Oblak, Štefan Petrovčič, Franci Žakelj ter nadškof dr. Franc Rode, od podjetij pa še Alpina, Ika, Sora Mercator, Pekama Megušar pa tudi občina Žiri.
Čeprav je bila od ideje do prvega dne delovanja dolga pot, je tudi ta zamisel rodila sadove in vrtec je postal to, za kar so si vsi prizadevali. V svoja nedra je sprejel prvo skupino otrok.
Ko sem nenajavljena vstopila v bleščeče čist prostor, so malčki sedeli na prikupnih, posebej zanje oblikovanih stolčkih, in poslušali pravljico, ki jo je prebirala vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Helena Križaj. Ob njej je bila tudi pomočnica Metka Banič. "V vrtcu imamo 22 otrok, pričakujemo pa, da jih bo prišlo še več," je povedala Helena Križaj. V mesecu maju nameravajo zaposliti še eno vzgojiteljico, četrta pa naj bi začela septembra.
Vrtec je odprt vsak dan, razen sobote in nedelje od 5.30 do 15. ure. Sprejme otroke stare od dveh pa do šest let, jasli pa zaradi prostorske stiske nimajo. Jeseni predvidevajo tudi izvajanje programa male šole. Kosilo imajo ob 11.30 uri in ga bodo pripeljali iz osnovne šole.
(nadaljevanje na 12. strani)	in metropolit dr. Franc Rode je blagoslovil novi vrtec

od TU in TAM
Dogodki s podrožja žiriih interesov, iolstvo, »drovstvo, akcije krajanov, kultura, iport, potopisi, pisma.
W'	" p

Ob odprtju vrtca seje zbralo veliko ^udi

Kar dobro bo, si misli vodja vrtca Helena Križaj

б. aprila so bili otroci v vrtcu lepo sprejeti
...Vrtec sv. Ane
(nadaljevanje sli. strani)
Zajtrk, ki je predviden ob 8. uri in malico ob 14. uri, pa bodo pripravljali sami. Med obroki pa bo na voljo tudi pijača, sadje ali podoben prigrizek. Program vrtca se ne razlikuje od ostalih državnih vrtcev, večji poudarek pa bo dan etično moralni vzgoji. Predvidevajo tudi razne tematske kotičke, kot so kuharski, likovni, pravljični, knjižni, lutkovni, glasbeni. Pomemben del bo tudi stik z naravo, razmišljajo o učenju tujih jezikov... "Potrudili se bomo, da bo to družinski vrtec, kjer bo več domačnosti, da se bodo otroci čim bolje počutili in da bo to res njihov drugi dom," je zaključila Helena Križaj, in odhitela k malčkom, ki sojo prvi dan gotovo
zelo potrebovali, saj je zanje tako varstvo, kljub prijaznosti in prizadevnosti obeh vzgojiteljic, le neko novo obdobje.
Da bi se uresničile vse dobre želje, ki so bile izrečene ob slovesnostih 25. marca in ki so vtkane v srcih tistih, ki so in bodo svoje otroke zaupali tej ustanovi ali kot je dejal nadškof dr. Franc Rode: "Naj vam čimbolj uspe vzgoja za življenje, da bo mladi rod prinesel s seboj tiste vrednote, ki prinašajo srečo človeku in skupnosti. Gotovo boste potrebovali dosti moči, da boste izpeljali to poslanstvo. Veliko sreče, poguma in uspeha, da bi malčki začutili, da je vaša dobrota odsev božje dobrote."
Jožica Kacin
Turistična zgibanka, ki jih je za predstavitev Žirov v 5000 izvodih izdalo TD Žiri
Turistično društvo predstavlja naš kraj
Prejšnji mesec smo Žirovci dohiti turistično zgibanko; to je kratko predstavitev Žirov. Lahko rečemo, da smo kaj takega že težko čakali, saj nas v pogledu promocije močno prekaSajo, na primer Spodnja Idrija ali Gorenja vas.
Zloženko je v 5.000 izvodih izdalo Turistično društvo Žiri. r veliki želji, da se nekoliko izkažemo vsaj s tem, če že nimamo moči za vidnejši nastop na sejmu Alpe-Adria.
Žal, hitrost ni vedno na mestu, saj se je pritaknilo kar nekaj napak, ker so bile pač uporabljene tudi stare fotografije. Nepoučen tujec bi, na primer, po naši zloženki odšel na pošto v zadružni dom ali zastonj iskal markantno Mrovcovo hišo pri mostu čez Soro.
Odkar na Ledinici nimamo več pokritega mostu, nimamo več razloga, da Ledinico kvarimo s sicer koristnim pa ničkaj romantičnim betonskim mostom. Tudi na "turistično" infi>rmacijo, da imamo v Žireh v prvem planu mrliško vežico in ne lepe cerkvice sv. Lenarta, bi kazalo pomisliti. Ko že pišem o cerkvah, ki so predstavljene kot močna, turistična ponudba, mislim, da je sv. Ana na Ledinici po krivem "preveč v senci". Pa ima kaj pokazati.
Ko razmišljamo o drugi ponudbi, je sicer kar dobro našteta gostinska, kot hrbtenica turizma, premalo pa marsikaj kar Žiri imajo.
Na primer, medtem ko žirovski duši godi, da spet vidimo žirovske vasi (na zemljevidu), bi gostom mnogo bolj kot povečan zemljevid Žirov, koristil načrt ulic v Žireh.
Pozabljamo tudi, da imamo v Žireh ne samo čudovite možnosti za izlete, temveč, da imamo raznolik svet na meji z Notranjsko in Primorsko.
Navsezadnje pa imamo kar nekaj rekreacijskih objektov, od balinarskega središča do trim steze. Tudi to je marsikomu všeč. Tako bi lahko še naprej razpredal .štreno. Pa vendar velja turističnim delavcem dati priznanje za to, kar so naredili.
Saj večjega interesa ne kažejo niti občina niti mnogi zelo vidni gostinski delavci; tretji spet so samo zelo "pametni".
kronika KRAJA
Dogodki s področjo žiržih interesov, ioisfvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
Moški pevski zbor Alpine spet navdušil
\
Pevci Moškega pevskega zbora Alpine so nas spet navdušili
Stara Lipnikova domačija
Kondrad Peternelj s Staro Lipnikovo domačijo
Ko obiščem našega nekdanjega sodelavca Konrada Petemelja, se vedno znova spomnim na njegove prve slikarske podvige: kavbojeva glava na rojstni hiši, interieri s čevljarji in čipkaricami...
Od tedaj so minila desetletja, ki smo jih z vso močjo zaslutili v oddaji Polnočni klub TV Slovenije, znanega novinarja Jožeta Hudečka, v katerem sta poleg Konrada nastopala tudi prav tako znana umetnika Repnik in Tisnikar.
Odmevna oddaja je seveda le nek miselni presek bogate razvojne poti, ki se pri Konradu Petemelju nadaljuje v zahtevne slikarske projekte - vaško življenje nekdaj, z vsem razkošjem narave v ozadju, predvsem pa v napetosti, ki vlada v slikah.
Iz leta v leto opažamo napredek tako v tehniki, novejših materialih (pleksi steklo), do motivike.
"Česar sem se nekoč izogibal, češ da bo izgledalo preveč kičasto, se danes lotevam brez skrbi (slikanje brez, drevja nasploh, resja). Tudi zahtevno tehniko na steklo zdaj drugače obvladam."
To so bile in so zadrege vsakega odgovornega ustvarjalca.
Še bolj zanimivo pa je, da se Konradov miselni in ustvarjalni krog spet vrača na ustvarjanje novega cikla notranjih motivov. Seveda na bistveno višji in zahtevnejši ravni.
"Stara Lipnikova domačija je prva v tem ciklu. Sliko sem naslikal za fakulteto za organizacijske vede v Kranju, v grafični izvedbi pa je še tu doma. Upam, da mi bo uspelo, kot sem si zamislil, sicer pa imam letos v planu še kakšno presenečenje, morda tudi kakšno razstavo," je poln načrtov pojasnjeval Konrad Peternelj.	N.P.
Koncert je popestrila folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih goric
Območno pevsko srečanje
Prvega pomladnega dne so se v Žireh veselili tudi Dekliški cerkveni pevski zbor iz Reteč, Oktet Škof-ja Loka, Vokalna skupina Porezen, Gorenjevaški oktet. Ženski trio Sonca in Pevski zbor Lubnik.
"Kdor poje, slabo ne misli", pravimo. To verjetno drži. Res je tudi, da ljudje pojemo kadar smo dobre volje, kar tako, brez poslušalcev. Če je bil to namen na tem srečanju - ne vem.
Menda so se na pevskem srečanju tokrat srečali le pevci.
Morda ljudje za srečanje niso vedeli; vsi tudi ne poslušajo ves čas žirovskega radia ali prebirajo plakatov... Če je to res, ne vem, kakšen smisel ima tako velik trud, če gre le za lastno veselje, prepevanje brez poslušalstva. Kaj pa, če je res veselje najpomembnejše.
N. P.
Ob Sori odslej boljše kmetijske površine
Z urejanjem kmetijskih zemljišč tudi v Žireh v Evropsko zvezo
Pridelovalni pogoji v Žireh in okolici so posledica ostrih mikro in makroklimatskih razmer, ki so značilne za doline predalpskega sveta. Tako sama kotlina kot okoliški hribi sodijo po klasifikaciji pridelovalnih pogojev v hribovito in gorsko višinsko področje, torej področje s težjimi pridelovalnimi pogoji.
Prav zato je bilo v preteklih letih s pomočjo republiških nepovratnih sredstev izboljšanih in za strojno obdelavo usposobljenih preko 220 ha travnikov in pašnikov ter urejenih preko 30 km poljskih poti. Dela smo izvajali predvsem na gorsko višinskih kmetijah, na tistih, ki so za ta vlaganja pokazala močan interes in pripravljenost sofinanciranja materialnih stroškov za
izvedbo. Danes so to kmetije z urejenimi zemljišči, primerne za intenzivno strojno obdelavo, kar je prvi in osnovni pogoj za modernizacijo tehnološkega procesa. Vsa tovrstna vlaganja se odražajo v kvaliteti in količini tržnih viškov teh kmetij (mleko, meso).
Že v letih 1988-90 pa se je pokazal močan interes tudi za ureditev nižinskega in bolj zamočvirjenega kompleksa kmetijskih zemljišč ob reki Sori. Tedaj je M-SORA KGZ Žiri, kot investitor naročil tudi strokovne podlage za izboljšavo tega dela zemljišča. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je leta 1990 izdelal Vodno gospodarski inštitut. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, projekt na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo sploh ni bil obravnavan, pozneje pa tovrstnih izboljšav kmetijskih zemljišč sploh niso
(nadaljevanje na 14. strani)
kronika KRAJA
Dogodki s področja širših interesov, žolstvo, idravstvo, olccije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma...
Ob Son odslej...
(nadaljevanje s 13. strani)
sofinancirali. Pač pa je resorno ministrstvo spodbujalo in finančno podpiralo le namakanje intenzivnih kultur v sadjarstvu in zelenja-darstvu.
Po srečnem spletu okoliščin smo zeleno luč za prijavo na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev dobili leta 1996. Seveda je bilo potrebno veliko prizadevanj, da je investitor pridobil gradbeno dovoljenje, investicijski program in
drenažne cevi ter zasipanje z gramoznim filtrom in nato še z zemljo
-	v nadaljevanju bo z buldožerjem srednje moči izvedeno še po-drahljavanje, oz. krtičenje celotnega terena, da bi zagotovili funkcionalnost drenažne mreže
-	uredili bomo še preostale poljske poti
-	lastniki bodo na koncu opravili še meliorativno gnojenje celotnega področja, glede na analizo zemlje, in setev ustreznega sorti-
Osuševalni kanali na "Travniliih" in pod sv. Ano
ekonomsko utemeljitev za projekt, ki smo ga imenovali Hidromelioracija žirovsko polje. Celoten kompleks obsega 68 ha kmetijskih zemljišč.
Skupna vrednost naložbe je bila 25 milijonov tolarjev. Na podlagi javnega razpisa smo izbrali tudi najbolj ugodnega izvajalca, podjetje Plima iz Žalca.
Dela smo zaradi vremenskih razmer, značaja dela in postopnega dotoka finančnih sredstev razdelili na dve fazi.
Prva faza je bila izvedena v letu 1997 in sicer:
-	pripravljalna dela, posek grmovja, ruvanje štorov in grobo planiranje
-	sekundarno odvodnjavanje; čiščenje in poglabljanje že obstoječih odprtih jarkov
-	utrditev in nasutje poljskih poti, urejenih s propusti, kjer je bilo to nujno zaradi odvodnjavanja zalednih voda
Izvedbo druge faze pa smo zaradi ugodnih vremenskih razmer pričeli že februarja letos;
-	z lasersko vodenim drenaž-nim strojem smo izvedli terciarno odvodnjavanje - izkop in polaganje
menta trav in detelj na travnikih, na njivah pa silažne koruze.
Prav je, da za kvalitetno delo pohvalim izvajalca podjetje Plimo iz Žalca, ki pri delu upošteva želje lastnikov zemljišč, skratka opravljeno bo še več del kot po projektu in bolj kvalitetno, kot smo sploh upali na začetku. Seveda pa bilo zelo pomembno, da bi lastniki zemljišč ta melioracijski sistem tudi vzdrževali (košnja brežin, jarkov, čiščenje mulja v jarkih, čiščenje izlivk).
Ob vse bolj zaostrenih pogojih kmetovanja v v hribovitem in gorsko višinskem področju in vse ostrejših zahtevah po koHčini, predvsem pa po kakovosti kmetijskih proizvodov, ob vključevanju evropske integracije, je smiselno, da država pomaga še bolj na oddaljenih in za kmetovanje obrobnih področjih. Le kjer bodo kmetijska zemljišča urejena in primerna za strojno obdelavo, bodo za ta namen ostala. Druga bodo opuščena, zaraščena, izgubljena za ljudi in živali, tudi za divjad. Za njihovo re-
vitalizacijo kdaj pozneje bo potrebno še veliko več truda in finančnih sredstev, če bodo sploh tam še ljudje, če bodo do kmetovanja sploh še imeli interes.
S takim načinom urejanja kmetijskih zemljišč, poleg gospodarske koristi, ki jo imajo lastniki, prispevamo tudi k splošnemu izgledu in urejenosti podeželskega prostora, ki je kot tak pomemben tudi s turistično rekreativnega stališča -pohodništvo, lovstvo, ribištvo, kolesarjenje, zimski športi.
Germana Pivk, ing.agr.
Od ovinka na Selu, do tunela proti Idriji
Sredi marca smo bili v Žireh priča zanimivi pobudi; sestali sta se vodstvi liberalne demokracije in ljudske stranke, kar je pomemben korak k sodelovanju. Tak način dela je za tako majhen kraj kot so Žiri prav gotovo koristen; da strankarski interesi nimajo prednosti pred vsemi drugimi. Sklicatelji so pričakovali tako podpredsednika vlade Marjana Podobnika in ministra dr. Gantarja in Bergauerja. Žal so bili vsi zadržani, prišla pa sta sekretarja Igor Zaje in Žare Pregelj.
v kanalu so strokovnjaki raz-predli sekundarno In terciarno mrežo drenažnih cevi
Najprej so se gostje in domači (predstavniki občinskega sveta, župan Bojan Starman in podžupan Anton Oblak) zbrali pred zadružnim domom.
Pridružil se jim je idrijski župan Cveto Koder.
Odpeljali so se na Selo, kjer poteka rekonstrukcija regionalne ceste, nato pa še na del ogroženih cest proti Logatcu in Idriji.
Za zaključek sta se vodstvi žirovske liberalne stranke in ljudske stranke z županom, podžupanom, predsednikom občinskega sveta in gosti pogovarjali Se v gostilni Francija Kavčiča.
Sestanek je odprl predsednik občinskega vodstva liberalne demokracije mag. Bogo Filipič, ki je navzoče seznanil z namenom takih srečanj. Spregovoril je tudi župan Bojan Starman, ki je nanizal nekaj problemov, načrtov in aktivnosti za reSevanje, kot n. pr. rekonstrukcija regionalne ceste na Selu, ki naj bi jo uredili v sodelovanju z državo. Nekateri odseki ceste proti Idriji so tudi kritični. Občina predlaga prekategorizacijo ceste Smrečje-Vrhnika; prav tako
je obnove potreben del ceste proti Logatcu. Problem je tudi mreža lokalnih cest, ki ga v občini gradimo s pomočjo denarja in dela občanov.
Perspektivno bi morali razmišljati o predoru proti Idriji, prav tako na kratek predor v Smrečju. S tem bi se razdalja proti Ljubljani iz Žirov skrajšala na 30 km, proti Idriji pa na 38 km.
Državni sekretar Žare Pregelj je pokazal precejšnje razumevanje za težave, ki jih imamo.
Ugotovil je, da gre na nekaterih cestah za odločitev ali posodobiti in podalj.šati uporabnost ceste ali pa počakati nekaj let, ko bodo deli cest povsem uničeni, in se potem odločiti za korenite posege. V takih primerih bi lahko kandidirali za intervencijska sredstva, ki niso nujno vezana na plane in proračun.
Kar zadeva regionalko na Selu, naj bi oba dela rekonstrukcije ceste dokončali do oktobra letos.
V zvezi z obvoznicami je povedal, da je takih interesov v Sloveniji ogromno. Povsod pa imajo prioriteto prometno bolj obremenjeni predeli. V tem pogledu
kronika KRAJA
Dogodki s podrožja iirših interesov, ioisfvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, iport, potopisi, pisma...
Sestanek v gostilni Kavčič je odprl predsednik krajevnega vodstva LDS mag. Bogo Filipič


Zelo pomembno je, da so gostje tudi na terenu spoznavali naše prometne zagate
Žare Pregelj, državni sekretar na ministrstvu za promet in zveze in župan občine Idrija Cveto Koder
smo mi na slabšem, ker se vsak rajši izogne vožnji po teli cestah. Seveda je vse to povezano tudi z vnaprej sprejetimi občinskimi akti.
Posebno poglavje je povezava proti sosednjim regijam.
Saniranje ceste proti Idriji bo moralo priti na vrsto najkasneje drugo leto, tudi z delno razširitvijo cestišča, kjer pa so možnosti omejene. Na vsak način pa gre za dve do trileten projekt. Dolgoročno pa
bi kazalo razmišljati o predoru, tudi zaradi boljše medregionalne povezave z Ljubljano.
Tudi odseki Trebija-Hotavlje in pri Škofji Loki bi z ustreznimi sodelovanjem države in lokalnim skupnosti lahko rešili v razmeroma kratkem času (dveletni program).
Malo pa je možnosti za prekategorizacijo ceste Smrečje-Podlipa.
Franci Mlinar je opozoril na težave gospodarstva v pogledu transporta, posebno zaradi "cestnih zamaškov" Škofja Loka, Sopovt.
Vinko Kavčič je ob merilih, ki so pogoj za investicijo (gostota prometa), pripomnil, da Žiri z načrtnim gospodarstvom rešujejo probleme, tudi zato je n pr. nezaposlenost nizka. To je hkrati dobra usluga državi, ki je ta problem nič ne stane. Na take stvari se pozablja.
Poslanec dr. Možgan se je zavzel za boljše povezave tako na relaciji Škofja Loka-Žiri kot tudi iz Gorenje vasi preko Todraža.
Idrijski župan je opozoril, da sta tako Žiri kot Idrija gospodarsko razvita kraja, in pozval k sodelo-
vanju, kar bi lahko prineslo tudi boljše prometne rešitve.
Spomnimo se še enkrat na zaključke:
-	do oktobra bosta urejena oba dela ceste na Selu
-	Problem v starih Žireh naj bi rešili z denarjem za vzdrževanje
-	Odsek Trebija-Hotavlje bo zaenkrat "krpanje"
-	Za vse ostale predele in perspektivne rešitve pa je treba pravočasno napraviti načrte in pridobiti soglasja
-	Popravilo cest Idrija-Žiri naj bi se izvajalo z intervencijskimi sredstvi.
Upamo, da nam državna birokracija ne bo preveč nagajala.
Na vsak način pa ne smemo pozabiti na medregionalno prometno in siceršnje povezovanje, tudi z Ljubljano. Morda bi kot izziv postavili vprašanje: Kakšna je povezava soške doline, preko Tolmina-Spodnje Idrije, Žirov do Ljubljane? Kako bi to rešili in kako bi to vplivalo na povezavo teh krajev? Velik izziv, kajne?	p
Za smučarskim skakalnim klubom je uspešna sezona
v Smučarskem .skakalnem klubu Alpina smo z rezultati letošnje sezone zelo zadovoljni, saj smo kljub slabi zimi izpolnili vse zastavljene cilje, nekatere pa smo celo presegli. Tako slaba zima je od vseh nas terjala še večjo delavnost, saj smo morali vse treninge na snegu opravljati drugod. Pri tem veliko časa vzame vožnja. Z vztrajnostjo in trdim delom se da premagati tudi to, saj se trud povrne z dobrimi rezultati.
To je dokazal naš kombina-torec Jure Kosmač, z naslovom ekipnega vice prvaka na svetovnem mladinskem prvenstvu. Kot posameznik pa je bil 14. Blestel je vso zimo. Na članskem državnem prvenstvu v nordijski kombinaciji v Planici je osvojil srebrno kolajno. Za Romanom Perkom je zaostal le dve sekundi. V svoji kategoriji starejših mladincev pa je prepričljivo postal državni prvak.
Res uspešno sezono pa je Jure dokazal še s skupno zmago v
Alpskem pokalu. V tem tekmovanju je nanizal dve zmagi, tretje in osmo mesto. Mislim, da mu lahko vsi skupaj čestitamo in zaželimo uspehov še naprej.
V nordijski kombinaciji imamo še Davorina Stanonika, ki pa zaradi bolezni ni mogel trenirati. Kljub temu pa je na državnem prvenstvu osvojil dobro šesto mesto.
Skakalec Marko Bogataj je tekmoval v interkontinentalnem pokalu, kjer se je uvrščal med pet-najsterico, osvojil je 10., 11., 14. mesto, dvakrat je bil 13. in štirikrat 15.
Tudi v nižjih kategorijah smo imeli ponovno kar nekaj uspehov.
Pri dečkih do 15 let smo zabeležili naslednje rezultate; Robi Klemenčič je osvojil 10. in 17. mesto, Jure Kumer pa 7. in 8. mesto.
Na državnem prvenstvu do 14 let je bil Jure Kumer 4., Robi Klemenčič pa 13.
(nadaljevanje na zadnji strani)
kronika KRAJA
Dogodki s področja žirših interesov, žolsfvo, xdrovstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma...
.1
ic,
Srebrni klasični kombinatorci, desno je Jure Kosmač
Košarkarice osnovne šole so postale državne prvakinje
Obetajoči žirovski skakalci s trenerjem Sebastianom Jerebom, z desne: Jure Kumer, Tadej Vegelj, Robi Klemenčič, Gašper Mlinar in Jaka Oblak
Za smučarskim skakalnim klubom je uspešna sezona
(nadaljevanje s IS. strani)
Pri dečkih do 13 let je bil najboljši skakalec v državi Jure Kumer.
Jure je z eno zmago in dvema drugima mestoma postal zmagovalec pokala MIP za vso sezono. Tadej Vegelj je v omenjenem pokalu z eno zmago, tretjim in osmim mestom osvojil skupno tretje mesto. Gašper Mlinarje osvojil 7., 8. in 13. mesto, Jaka Oblak pa 6., 9. in 13. mesto. Denisu Modicu in Sašu Pečelinu pa se je do točk pokala MIP uspelo prebiti enkrat.
Ekipno so v postavi: Kumer, Vegelj, Mlinar in Oblak osvojili naslov podprvakov države.
Pri dečkih do 10 let je Goran Gligorevič osvojil dvakrat 4. me-
sto, Miha Bernik pa 26. in 27. mesto.
Pri najmlajših dečkih - do 9 let so naši tekmovalci osvojili naslednja mesta:
Andrej Bačnar je bil 7., 13., 15., in 18. Andraž Jurca 5. in 23., Miha Gantar 21., 27., in 28.
Na ekipnem državnem prvenstvu so osvojili 6. mesto, v postavi: Andraž Jurca, Andrej Bačnar, Miha Gantar in Žan Ogrin.
Druga ekipa v postavi: Andrej Mlinar, Tomaž Naglič in Andraž Vehar pa je osvojila 10. mesto.
Vsem našim tekmovalcem čestitamo in jim želimo veliko vztrajnega dela, ki jih bo popeljal do uspehov.
Sebastian Jereb
Top lestvica kraja
Uspehe ocenjujemo Cvetoče veje, neuspehe Črne luknje, lestvico popularnosti pa Zvezdni prah.
Ta mesec je lestvica naslednja:
Cvetoče veje
1.	odprtje vrtca sv. Ane
2.	Dogovarjanje krajevnega vodstva LDS in SLS ter občine s predstavniki republike za reševanje prometnih zagat
3.	Skrb za otroško igrišče Jezera
5. Zamisel o uvedbi TOP lestvice kraja
Črne luknje
1.	Jezerska cesta, kar je in ker še ni zgrajena
2.	Partizanska cesta in vzporedne težave
3.	Štalarjeva hiša
4.	Pogost pojav vandalizma (uničevanje prometnih znakov, napisnih tabel, rož)
5.	Velika zadolženost občine
Zvezdni prah
1.	Košarkarice osnovne šole, ki so postale državne prvakinje
2.	Metka De beljak, režiserka igre Kradi malo manj in celotna
ekipa
3.	Tanja Lazar za igro v tem dramskem delu
4.	Milan Gantar za delo Turističnega društva in prospekt Žirov
5.	Jure Gregurovič pri obnovi delovanja pri Partizanu
Za nove lestvice glasujete tako, da predlagate vrstni red s točkami; 1. mesto: 5 točk, 2.-4 točke, 3.-3 točke, 4.-2 točki, 5. mesto - 1 točka
Vaše predloge oziroma glasovanje pošljite na uredništvo časopisa, Strojarska ulica 2, Žiri ali posameznim članom uredniškega odbora.
Uredništvo
——————— Kotofon	—
"DELO-ŽIVUENJE" je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznoinik, Joiica Kacin, Slavko Kristan, Jana Peternel, Ivo Pivk, Rada Žakelj, Nejko Podobnik - glavni in odgovorni urednik. Fotografije: N. Podobnik. Naklada: 2.400 izvodov. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj