f ajTeČji slovenski dnevnik v Združenih državah Veti* za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih .delavcev vAmeriki. II ~ The largest Slovenian DaSj the United States. i Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,030 Readers. » TELEFONMSO&TLANDT 2876.__JBntered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TBLEfON: CORTLANDT 2876. h NO. 211. — ŠTEV. 211. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 8, 1924. — PQNDELJES, 8. SEPTEMBRA 1924.__VOLUME XXXII, — LETNIK XXXIlT"^" BOSTON JE BUČNO POZDRAVIL LETALCE Neustrašeni ameriški avijatiki, ki so se vrnili na ameriški kontinent ter zaključili s tem svoj epohalen polet krog sveia, so prileteli iz Casco Bay, Me., v manj kot dveh urah. — Na tisoče ljudi jih je navdušeno sprejelo, in oddan je bil predsedniški salut enoindvajsetih strelov. Boston, Mass., 7. septembra. — Ameriški armadni le-talci so dospeli v Bostonsko pristaniške včeraj ob dveh po-t »ldne in sprejel jih je predsedniški salut eno in dvajsetih st rel< v. S tem so završili zadnji del svojega poleta preko morja. Dospeli so po poletu 135 milj v manj kot dveh ura! iz ('asco Bay, Me., kjer jih je gosta, megla prisilila prista-ti na morje. Ko so dospeli v Boston so se spu&iili na vodo ter se zasidrali v bližini Noddle Island, kjer se nahaja armadni zračni pristan. Cepin v je bila obal države Maine prva, katere so se dotaknili na svojem epolialuom poletu krog sveta, je bil pri-li« d avijatikov v Boston resnični oficijelni povratek v Združene države. Ta povratek sta spremljala pomp in navdušenje, ki bo ostalo za vedno v spominu onih, ki so re udeležili sprejema. Velikanske ovfccije so prestavljale neprisiljen izraz navdušenja vsprieo uspeha neustrašenih letalcev. Ves Boston jim je nazdravljal. Vse pristanišče je izpraznila monariška policija, in na tisoče ljudi je čakalo dolge ure, d:i dobe ugodno mesto. Ni kakega sprejema ni bilo v Casco zalivu, kjer je skupina domačinov z začudenjem sprejela avijatike, ki so bili prisiljeni ustaviti se, ker so izgubili pravo smer. Manj kot sto ljudi je bilo tam priča zodovinskega dogodka, a v Bostonu je bilo vse drugače. Megla se je razpršila. Po modrem nebu so plavali beli oblački, in pristanišče se je kopalo v solnčnem svitu. V tem ozračju je bil vprizorjen neke vrste vojaški karneval. Armada in mornarica sta igrali glavno vlogo. (ilasi se, da je bilo to prvikrat, iko je bil narodni salut eno in dvajsetih strelov, dovoljen le predsednikom ter vladarjem tujih dežel, oddan na čast mož nižjega čina. Ni-kdo pa se ni brigal v tem slučaju' za pjredpise. Salut je oddala obrežna artilerija na izrecno povelje generala Brewster ja. lei je rekel, da se ne briga v tem slučaju za pred -pise. Ob poldevetih zvečer je bilo objavljeno, da ne bo mogoče zamenjati pontone za kolesa v tako kratkem času, dal bi mogli poleteti avijatiki v nedeljo zjutraj na Mitcliel letalno polje v New Yorku. Vsled tega je bil triumfalni polet preložen na pondeljek. Pristali so na vodi ob boja h, ki so bile nalašč pripravljene zanje. Poročnik Smith je bil prvi, ki se je spustil na vodo. Nato je prišel Nelson s svojim mehanikom, po-' ročni kom Ilardingom. Tretji je bil poročnik Wade. Šest avijatikov iz treh aeroplanov se je nato izkrcalo, in na bregu so bili deležni ofieijelnega sprejema. Ko je stopil poročnik Smith na kopno, mu je ponudil: zastopnik radijske konipanije sprejemni aparat. Smilthj ga je vzel ter zaklical vanj najprvo: "Hello, folks," Poj trenutku* razmišljanja pa je dostavil: "Mother, I am glad to be home". Pojasnil je navzočim, da ve dobro, da posluša nje-! gova mati, živeča v Los Angeles, radijska poročila glede sprejema. Navzoč je bil tudi brat poročnika Nelsona, ki je cbjel ter ves ginjen pozdravil svojega brata. Navzoč je bil tudi angleški letalec, major McLaren, ko-je ga aeroplan se je razbil ob sibirski obali, da čestita ameriškim tovarišem. Smith mu je stisnil roko ter vzkliknil:' *4Sony, old man". McLaren pa je v trenutku odgovoril " Well done". Smith je le malo govoril, ker je splo'i kratkobeseden. Povedal je skupini časnikarjev, da je bil najhujši del j poleta iz Islandije v Greenland! j o, radi ledenih gora in goste megle, ki je skoro neprestano le žabi na morju. ! Najbolj smešen prizor pa se mu je nudil v IndokiniJ kjer so domačini v strahu bežali na vse strani, kio so ^a-1 gledali avijatike, brez dvoma v domnevanju, da so to ve-! likanske roparske ptice. OPERACIJE BANČNIH ROPARJEV NA ZAPADU. Gregory, Mich., 7. septembra. Pet oboroženih bantlitov Je napadlo včeraj privatno banko Pred Howlita ter odneslo več kot 10.0CO dolarjev v gotovlpi. V banki sta bila takrat le blagajnik in neki odjemalec. Band it i so oba zaprli v sobo ter se nato odpeljali s svojim , avtomobilom. Macon, Ma, 7. septembra. — Trije mladiči so napadli Farmers Bank v Laplata, Mo., ter odnesli tri tisoe dolarjev v gotovini. S seboj so odvedli blagajnika, da preprečijo naglo zasledovanje. Ko so bili priiliono daleč od mesta, s« -blagajnika izpustili. PRVI SNEG. Dunkirk, X. Y., 7. septembra. V bliž ni Cassadago jezera in Dav-tona je padel danes zjutraj sneg. To je bilo prvič v petindvajsetih letih, da je padel srfeg v tej okolici meseca septembra. KANCLER SEIPEL JE ODPOTOVAL V ŽENEVO. Dunaj, Avstrija, 7. septembra. V Ženevo se je vrnil posefoen finančni odbor, ki je preiskoval ff-nančni položaj v Avstriji. Z odborniki je odpotoval tudi kancler Seipel, dasiravno so mu zdravniki odločno odsvetovali. PRIHODNNJI GOVERNER TEXASA -» _ . uaouaiooq * t>Noi«» ve- | ro potrditi z dejanj:. Za pravejrn j Amerikanea je le eno mesto, ka- ' tero more zavzeti, i AVSTRIJSKI KOVINARJI BODO ZAŠTRAJKALI. Dunaj, Avstrija. 7. septembra. Unija avstrijskih kovinarjev, ki šteje nad stotisoč članov, je sklenila napovedati štrajk. ako tovarne ne zvišajo delavcem plače za .petnajst odstotkov. MLAD PODPREDSEDNIK PANAMSKE REPUBLIKE. Panama, 7. septembra. — Narodna skupščina je včeraj imentr-vala podpredsednikom Panamske j republike kongresni k a Jimineza. I »On je brezdvoma najmlajši podpredsednik latinskih republik. . Star je šele 35 let. POSKUSNI POLET NOVEGA ZEPPELINA ZR—3, novi Zeppelin, katerega so _z°T~diIi v Nemčiji za ameriško oboroženo silo, se ie izkazal na drugem poskusnem poletu dovršenim. Friedrichshafen, Nemčija, 7. septembra. — ZK—:J. velikanski Zeppelin, katerega so zgradile Zeppelinove naprave za armado Združenih držav, je vprizoril svoj drugi poskusni polel. ki se je popolnoma. posrečil. Poleta so s»-udeležili ameriški časnikarski poročevalci kot prvi nevojaški potniki. Poskusni polet je šel preko Regensburga. Norimberka, Mona-kova ter nazaj. Ko se je dvignil velikanski zrakoplov v zrak. je bilo navzočih štiritisoč ljudi, godbe so igrale ; častna straža nemškega Keiehs-wehrja je prezentirala orožje. >Ja zrakoplovu so servirali lunč. a m • kakih ]>ijač. očividn;> da pripravijo ■ posadko na razmere v Ameriki. Tudi kajenje je bilo "verboten** Radijski sprejemni aparat .]<• zabaval obiskovalce, ki m-> čuli po zdrav predsednika nemške zvezne države Wuertemberg. Bazille Vsako posamezno besedo je bil« j natančno slišati. V sredo bo vpri zoril vodji vi zrakoplov šest In tri deset ur trajajoči polet preko sr-verne Nemčije in Skandinavije kar bo predstavljalo zaključno po tovanje preko Evrope, pred pole tom v 'Ameriko. Od znotraj izgleda zrakoplov kot velikanska izdobl*ena kuma ra. izpremenjena na čudovit na čin v ladjo. Vodljivi zrakoplov je naprav ljcn iz težkega blaga, pomazr.negf z aluminijsko barvo in v svitu ju tranje«ra solnea izgleda zrakoplov tako kr»t da ie izdelan iz kovine j Posadka pet in dvajsetih ljuti■ živi v majhnih šotorih, ki se nahajajo med žicami in oporami. Pe . stelje s-o izvanredno lahke. V rv bednici za častnike stoji miza, k; je izdolbljena ter nudi prostora j za šest ljudi. Sedeži so lepo tape-;cirani s španskim suknjem. Nemška posadka, kateri nače-ljuje Ilugo Eckener. ravnatelji Zeppelinovih naprav, bo izročila zrakoplov ameriškim vojaškim o-blastim. Trije Amerikanci, ki st-bodo udeležili konečnega poleta, bodo kapitan George Washington Steel, poročnik Krauss in major . Kennedy. AVSTRIJSKI KANCLER SEIPEL BO ODSTOPIL Vse avstrijske stranke hočejo, da pestane dr. Seipel predsednik avstrijske republike. Odklonje-nje vojne krivde je izpodkopalo stališče nemškega kanclerja. Berlin, Nemčija, 7. septembra. Z Dunaja poročajo, da razpravljajo tam v političnih krogih o izpremembi vladnih oseb. Sedaj poslujoči avstrijski kancler dr. Seipel. ki je tako uspešno vodil državne posle, je postal sit svojega poslovanja ter dal izraza svoji želji, da odstopi. Nadalje se glasi, da je kancler dr. Seipel priporočil svojim naslednikom deželnega glavarja te Predarlške dr. Enderja. Stranke, ki podpirajo sedanjega kanclerja v avstrijskem parlamentu, bi skrajno nerade videle, da bi zapustil dr. Seipel svoj odgovorni urod ter si na vse načine prizadevajo, da bi igral še naprej vodilno ulogo? v politiki avstrijske republike. Za slučaj, da bi postala kanclerska kriza akutna, nameravajo ponuditi te stranke dr. Seiplu mesto predsednika republike. Na ta način hočejo odplačati dolg hvaležnosti za vse zasluge, katere si je stekel dr. Seipel pri rekoštrukciji avstrijskih financ J.er celega notranjega položaja dežele. London, Anglija, 7. septembra. Reuterjev poročevalec v ^Ženevi poroča. da je na prošnjo francoske vlade nemški kancler Marx opustil proglašen je proklamacije, ki naj bi izjavljala, da je izključno le Nemčija in ž njo zvezane sile kriva izbruha svetovne vojne. Ministrski predsedniki MacDo-nal, Herriot 111 Theunis so včeraj popoldne naročili svojim poslani-1 kom, naj obvestijo Marxa. da bi se Nemčija izpostavila velikemu riziku, če bi spravila na površje vprašanje vojne krivde ravno se»-daj. ko se bliža čas končuj poja-*-| nit ve ter izčiščenja vsega evropskega položaja. Francoski ministrski predsednik je nadalje naročil francoskemu poslaniku v Berlinu, da temelji versaillska mirovna pogodba na krivdi Nemčije in da bi bilo obžalovanja vredno, če bi Nemčija nanovo otvorila to vprašanje ter povzročila s tem splošno debato v vseh važnih svetovnih listih. i SMRDLJIVA BOMBA ZA POLJ j SKEGA MINISTRSKEGA PRED- I SEDNIKA. --I Warsava, Poljska. 7. septembra J Pri otvorjenju velesejma. ki >e je vršilo včeraj, je neki neznanec vrgel smrdljivo bombo v voz, v katerem se je vozil poljski ministrski predsednik. Policija je dognala, da ni bil to nikak atentat in da je bila bomba le nevadna smrdljiva bomba, vsebujoča razne pline. Enega moža so aretirali, dva nadaljna sta pa pobegnila. MORILEC JE BIL HIPNOTIZIRAN. Pariz, Francija. 7. septembra. Policija je aretirala danes Italijana Miguela Mattiolija. ki je ob-dolžen, da je hipnotiziral svojega prijatelja Scettija ter mu v hipnozi naroČil, naj ustreli nekega njegovega sovražnika. Scetti je naročilo točno izpolnil. Ko so ga aretirali, je spal. m ko se je prebudil ni vedel ničesar povedati. DOGOVOR BLEDE MEDSEBOJNEGA DELA Narodi Evrope bodo skušali januarja meseca prihodnjega leta skleniti dogovor glede arbitracije. — Nemčija naj postane polnovreden član konference. — Glasi, da je sodelovanje Združenih držav zagotovljeno. — Tozadevni sestanek se bo najbrž vršil v Ženevi. — Objavljenje nemške poslanice preprečeno. Poroča Arno Dasch-Fieurot. Ženeva, Švica, T. septembra. — Ce se bodo izpolnile želje ministrskih predsednikov MaeDonald in Herri-ota. bo sklicala Liga narodov še pred koncem sedanje zasedanja mednarodno razoroževalno in arbitraeijsko 'konferenco, katere naj bi se udeležilo tudi Združene države. Kemčijla bo medtem ali že član Lige ali pa naprosila za vsrtfop v Ligo, soglasno z željami liberalnih ministrskih predsednikov ter se bo udeležila mednarodne konference, ki se bo vršila januarja meseca, če bodo izvedeni sedanji načrti. _ MaeDonald in Ilerriot sta posvetila svoj zadnji dan v Ženevi dvema namenoma. Nobenega javnega izraza niso našli napori obeh, da je zbornica soglasno sprejela tozadevno resolucijo 111 da se je započelo z večjo agitacijo' pod površino. Zanimanje, ki je bilo vzbujeno na zborovanju Lige narodov, kaže jasno, kako važnost pripisuje ministrski t predsednik MaeDonald poskusu, da se spravi Nemčijo v Ligo narodov. Med Herriotom ter neoficijelnimi zastopniki Nemčije so se vršila že številna vlažna pogajanja v ,tem ozira in to pomen ja zelo značilne razvoje. General von jjSclioenaich in drugi liberalni voditelji Nemčije, ki so bili poslani v Ženevo, da opazujejo razvoje, so obvestili kan-jcelarja Marxa, naj ne dvigne vprašanja vojne krivde kot 'je nameraval storiti v poslanici, ki naj bi bila objavljena Iv pjoiiedeljek. "Jaz, sem pripravljen glasovati, da vstopi Nemčija takoj v Ligo narodov," je rekel ministrski predsednik Ilerriot nemškim časnikarjem pred svojem odpotovanjem, — l'4a Nemčija mora pokazati istega duha sprave. Oe bi pasla! kance!ar Marx v ponedeljek poslanico, v kateri bi dvignil vprašanje vojne krivde, bi onemogočil vse tozadevne prilike. Nemška demokracija si lahko vzame za vzgled [francosko razoroženje po letu 1870 ter se popolnoma odloči od preteklosti. j "Izvedel sem. da sta se Herriot in MaeDonald dogovorila, da bosta skušala na vsak način preprečiti objavljenje nemške poslanice v kateri je hotel nemški kance-lar Marx dvigniti vprašianje vojne krivde." I Nemški sprejem odgovornosti za vojnef, katero je sedaj odklonila nemška vlada, je protokoliran v prvem paragrafu dela YUT versaillske mirovne pogodbe, ki se tiče reparacij. A' tem paragrafu se glasi: "Zavezniške in žnjimi združene vlade proglašajo in N< mčija sprejema odgovornost Nemčije in njenih zaveznikov za vso škodo, katero so imele zavezniške vlade in posamezni državljani vsled vojne, ki jim je bila vsiljena vsled agresivnosti Nemčije in njenih zaveznikov." Proti tej klavzuli je protestiral ^rof Brockdorff, ki ni hotel podpisati mirovne pogodbe in pozneje tudi Herman Mueller, ki je podpianl pogodbo, a takoj nato izjavil, da ne vsebuje klavzula resnice. Klavzule so od tedaj naprej zavračali vsi nemški voditelji. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dibn 10 uit eni JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $13.90 2000 Din. — $27.60 5000 Din. — $68.50 Pri ■»fcaillth, U snatej* manj kal m Hiti ŠtmrJot m*U IS ccntor n poštnino in drnge straft«. g—fBČlIjB na sadni« pošte in ixplatnje "MM Umri mfl, ITALIJA IN ZASEDENO OZSMLJS: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, Id znašaj« manj kot M9 Ur raftnMM paofcaJ pa II iialtir *M poštnino in drage itrofike. Batpofiilja na zadnje poftto In izplatoje Tmšrmm+m BftAa v Tt*m. f>*a- ttH In Zadra. Ea poiDJatre, U presegajo PETTISOČ DINABJSV aH pa DVATlBOfl LIR dovoljujemo po mogočnosti Be poseben d opast. Vrednost Dinarjem In Liram sedaj nI menja se re&ni In Mpcft. Cakovano; Iz tega razloga nam nI mogoče padati natančne cena vnaprai računamo po eenl tistega dne, ko nam pride poslani denar ▼ roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V t NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE . I Olada izplačil v amer. dolarjih glejta poaeban oglai t lam tirtm. Denar nam Je poslati najbolje po Demestls Poslal Umm Order aH oa New Tsifc Bank Draft. FRANK 8AXSEB BTATX BANK , 11 Ooctlandt Item, Haw Ycw^ M. *B ML Oartlaadt ML •GLAS NARODA" I IBL9VKNB BA|LV| I 'mmammmmmmmmmm =——j >wq»< jnd Publish«« by PgTfBto Publishing Compaay (A Corporation) FKANW 1AK1KR. Fr—1—»t__LOUI« >KNKPIK» Trmurtf PUco of BimIimm of ttio Corporation and Addrosaoa of Above Officer«« •t Cortlandt tr—t. Borough of Manhattan. Now York City, N. Y. * O L A S NARODA" _(Vote« of tho P«opla)__ _hand Kvry Day Except Sunday« and Holiday.__. Ea Mo MM valja 1M sa Amorlko .Za Now York sa aalo Ma r.—— In Kan ad« ...........«... ••.<» j Za pol lata ............................W" Ka pal lota ......_....«.......— »3.00 Za Inozemrtvo u ooU Ma «f.dt Ka datrt lata ..—g^....—--------<1JQ'Za pol lata ——.....................W.B0 »Ubfcrtptlon Y««Hy »6.06 Advertisement on Agreement______ _"Qtae Naroda" Ixhaj« wakl den Ixvzemil nedelj In praanHwv._ Dopisi, brea podpisa In osebnosti se ne prlobfiujejo. Denar naj se blagovoli po fnj-t^ po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nazr tndl preftnjl blvallS«e nasna ni. da hitreje najdemo naalovnOca._ MOLA9 NARODA" m iminil street. Borough of Manhattan, New York, N. V. Telephone: Cortlandt 287»_ GltAS NARODA, 8. SEPT. 1924. KATOLIŠKI SHODI Po vseli večjih slovenskih naselbinah so se zadnje nicM-ce vršili katoliški shodi, kojili navidezni nSarnen je bil ntr«liti rojake v katoliški veri, njihova resnična naloga pa: pridobiti Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kolikor j t lOj^ore več članov in zvečati število naročnikov takozva-jiili katoliških listov. Vsakdo, ki se je shoda udeležil, ve, d!a ni bil ona shodih ničesar katoliškega z edino mogočo izjemo ovratnikov in 'tiOnzur, ki so jih nosili nekateri sklicatelji. Govorniki so bruhali srd in jezo na vse, ki nočejo trobiti v njihov rog', oblivali svoje konkurente z goli dami gnojnice ter napovedovali splošen bojkot vsemu, kar se . ne vrši ž njihovim izrecnim dovoljenjem in pod njihovo laži-pobožno patronanco. Katoliške shode s vpriaarjali s pjovorkami in sveča-t n ost mi. In kar so jih privabili k sebi, jih niso z obljubljeno božjo besedo, pač pa z muzi ko in parado. Mladina je v vseli slučajih nastrpno čakala, kdaj se bo pričel ples. Obetali so, da bo shod predvsem narodnega značaja ter da ima namen pokazati tujerodcem našo silo in moč. Vabili so posameznike in društva. Dosti dritišltev, predvsem društev Jugoslovanske Katoliške Jednote, jim je sedlo na lini. Toda Bog ve, kako je bilo pri srcu članom Jugoslovanske Katoliške Jednote, ko so morali v zalivalo za u-deležbo in Štafažo poslušati navidezno prepričevalne dokaze, da v slovenski Ameriki edino le Kranjsko Katoliška Jednota nekaj velja, da so vse druge od muh, ker garantirajo članu samo na tem svetu podporo, dočim se ne brigajo za njegovo izveličanje po smrti. Kateregakoli katoliškega shoda so se udeležili člani Jugoslovanske Kaitoliške Jednote, povsod so slišali za-sraniovanja in žaljivke. Prišli so v dobri veri, da bodo dobri stvari pripomogli, pa niso bili deležni ničesar drugega kot velikega razočaranja. Prireditelji so vse tako priredili, kot da ima edinole Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota patent na vero, oziroma, da rojak, ki ni čkvn te Jednote ne more biti veren katoličan. Poglaviten toda spretni o prikrit namen katoliških shodov je bil pa, agitirati za razna podjetja, ki jih lastuje Ko-verta s svojo žlalito vred po Ameriki. Vsa ta ogromna reklama, ki bi sicer veljala tisoč(ake in stiočake, se je vršila deloma na račun članstva Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Res, da je Jednota profitirala za nekaj članov, glavni dobiček je pa spravil Ko vena. Ker ni mogel z brezplačnimi rož iiim i ve ne i, masnimi bilk vie a mi, pildki in odpustki loviti naročnikov, se je pre drzno poslužil močnejšega orožja — Katoliške Jednote. Člani in drugi rojaki so prezrli ta njegov končni eil;" 1 ter so prišli v večjem ali manjšem številu na katoliške shode. Pretežni večini so se takoj odprle oči. Onim, ki pla še dosedaj ne vedo, kaj je bil pravzaprav namen kaltoliških shodov, naj služijo te vrstice v pojasnilo. Že zopet ropotajo z orožjem. Za "Glas Naroda" napisal Ig. M., Hoboken, N. J. Vsak ljubitelj miru, bi moral potestiratl1 prati takoimenova-nemu dnevu obrambe, s katerim se bavi naš vojni department. Kajti to ni nič drugega kot nakana, da se ukuje narod v verige militarizma. Evropa pred sv*>-tovo v^jno, se je posluževala prav tiskih m£tod^Jri so bil navidezno »iree m nedolžne, a so imele na-meh gojiti militaristični dull ter cwivljati 4*»^ mmli, «q konefc-jlovedle v.do katastrofe leta im.""--^- Z ■ V Nemčiji £U> leta in leta pred izbruhom ave&ovne vojne slavili zmago nad Francozi 1. 1870—71. Francija je vsako leto prazno vala dan v spomin na žalujoč Strassburg in s tem oživljala ideje militarizma in vzpodbujala hr*» penenje po izgubljenih provin eah. Naši trdo kuhani militaristi na živa jo vsakogar, kdor se ne stri nja t. njiip, pacifista. Toda n&j..bo povedano resnici na ljubo^ j|a je vsakdo lahko po nosen, ^j^Jgleejo tako, kajti on tudi je. Gotovo je treba več poguma nasprotovati militarizmu, kot pa slepo slediti reakcijooar-nim listom. Ameriška Liga ali Hčere Ame- riške Revolucije in druge organizacije, ki se postavljajo s sto pre-centnim amerikanizmom, vihrajo z bojno zastavo in kriče za vojno. Fad krinko patriotizma, manifestirajo in ipreizkušajo svojo moč v organiziranih masah. Vsaka krinka jim je dobra. Sani o malo se ozrimo naza j za par let. Ni bilo treba ubiti nikogar, sa-rao par resničnih in pametnih ^besed je bilo dosti, da si prišel za leta v ječo, ako ne v smrt. A oni, ki so ubijali, so bili nagrajeni z bogastvom. Dejansko je ubijal vojak. a. on je bil samo stroj militarizma, kot je puška stroj vojaka. Torej je bil odgovoren za umor militarizem. ker je naredil iz človeka, ki je bil ustvarjen, da dela in pomaga v dobrobit človeštva, sužnja, od militarizma odvisen stroj, ki se mu je slepo pokoril. Kdor je bij. pacifist, je bil vr= žen v ječo. Postal je predmet zaničevanja. zasramo vanja, ničvredno bitje, zato, Jter ^e govoril resnico, zato, ker je povedal, da ni prav, ako pošiljajo ljudi na mo-rišče, pa magari če so mu pobili do zadnjega sina. Faeifist ni smet reči: Mi nismo napadeni od nobenega naroda. Obrambni dan je samo en korak več k splošni militaristieni organizaciji. Ta organizacija bo avtomatično naredila iz svobodnega naroda, narod sužnjev v mirnem času in hrano za topove v slučaju kakega konflikta. 1 Stran militarizma še ni bila nikdar dobra, a posebno v zadnji generaciji se je pokazala gniio jii pogub onosno. J Misel miru pridobiva pristašev, a računati moramo še z močnim sovražnikom, kajti iz nebi t i se. skušamo nekaj zelo težkega. |Iz Jugoslavije. Ameriška pomoč naši ded Ameriški Rdeči križ je sklenil, ta imenovana dva istočasno tajin->:tveno izginila iz Požege. se sumi, da sta bila v ljubavnih odnošajili in da sta skupno pobegnila. Odrejeno je bilo zasledovanje po ubeg-lecih, toda do sedaj brez uspeha. Zapustila nista nobenega pisma, amo pater Stipa je pustil v svoji eliei meniško kuto. Avanture Stevana Mišeliča. Belgijski policiji je padel v ro-**e tip prefriganega zločinca m mednarodnega pustolovca v osebi >rba Stevana Mišeliča, rojenega /Hercegovini. Stevo. ki je bil are-iran pred neko kavarno v Brusili, kjer je hotel pri belem dnevu 'dpeljati lastnico, se je na policiji egitimiral kot Etienne Miebeline. Po dolgem zasliševanju pa je po- j /edal svoje pravo ime in priznal elo vrsto zločinov in pustolovščin, 'a časa evakuacije je nekoč vlo-n il v mestu Siki oš v neko hišo in e v družbi s tovariši poklal celo 'nižino, nakar so z bogatim ple-lora pobegnili. Stevan je priznal, !a je sam zaklal ženo in 2 otroka, bruseljska policija se je obrnila lato na beograjsko policijo, da odi tozadevno preiskavo. Stevo e priznal še druge svoje avanture, 'o storjenem krvavem zločinu je vobegniI v Milan. V Milanu je u-■ijanil ženo nekega kapetana in je »obegnil z njo. spusteč se skozi ^klio po vrvi iz tretjega nadstropji. Na cesti *ra je čakal tovariš z avtomobilom. Nato je izginil iz Milana. Kasneje se je pojavil Stevo v Pizi. Nekega lepega dne je ikočil s pomočjo padala s stolpa lajvečje cerkve. Še isti dan se je '.aljubil v neko devojko in pobegnil z njo. Nato je krenil v Fran-ijo. Bil je v Marseillu in Lvonu. Tam se je zaljubil v blagajničarko 'cavarne "Riche". Poskušal je n--vse načine, da si jo pridobi, kar mu ni uspelo. Nekega dne pa je oovzročil pravcato senzacijo. Da bi pokazal blagajničarki. da je za--es junak, je ustavil pred kavarno "zvoščka, ki je bil v divjem diru. Sedaj se je blagajničarka zaljubila vanj. Iz Lyona je odšel Stevo v Pariz in od tam v Liege ter nazadnje v Bruselj. Policija je pu-stolovnega Don Ju ana zaprla. i Umorjen in oropan seljak. Na poti vz. Osijeka v JCupasip je bil umorjen in oropan seljak Luka Molnar. Morilcem so na sledn. Zaradi psa ustrelil prijatelja. Dva prijatelja, Veric in Golik, sta sedela te dni v neki gostilni na Snšaku. Imela sta pri sebi vsak ■svojega psa. Živali pa nista bili prijateljsko razpoloženi; začeli sta se grizti in nastala je med njima divja borba. Veričev pes je bii močnejši, in ko je (tolik videl, da je njegov pes že nevarno ogrizeii, je prosil prijatelja, naj zadrži svojega psa, česar pa ta ni hotel storiti. To je Golika tako razdražilo. da jc potegnil revolver in ustrelil prijatelja v glavo. Verič se je mrtev zgrudil na tla. Godik je bil aretira in izročen sodišču. ; Tragičen slučaj. Na Sušaku je uradnik Milan Sabljič z lovsko puško po nesreči ustrelil svojo 171etno nečakinjo Blanko Budner. Devojka je bila takoj mrtva. Sabljiča so aretirali. Neprevidnost je plačal z življenjem. Tomo Peric iz Vinice je prišel te dni po opravkih v Varaždin, kjer se je popoldne sestal s svojo sorodnico Liziko Šarman in njeno prijateljico Štefko Kontak. Obiskali so tudi neko gostilno. V razgovoru je Perič pokazal dekletoma svojo browning-pištolo. Vzel je ;z nje naboje ter jo dol dekletom., češ da je sedaj prazna. Kontakova jo vzela pištolo ter namerila na Peric'a. Krogla, ki je bila po ne-previdosti še ostala v brown ingu, je zadela Periča v prsa. Skočil je po koncu in kriknil: '".Ja sam goltov!" Kri mu je udarila skozi nos j in usta; stresel se je in ostal na mestu mrtev. Tomo Perič je bii mlad človek, ki se .je nedavno vrnil od vojakov. Zagrebški peki pod obtožbo. Kakor javljajo zagrebški listi, se je pričelo zasliševanje onih zagrebških pekov in kolačnikov. ki so kljub izrecni prepovedi zvišali cene kruhu in drugemu pecivu. Do sedaj je policija prejela nad 90 prijav proti pekom. Te dni jih je bilo zaslišanih 40. Vsi se branijo s tem. da so cene moki narasle in da somorali vsled tega zvišati cene kruhu. Ta obramba pa ne drži. ker je cena moki že čez par dni zopet padla, dočim peki še nadalje vztrajajo pri zvišanili cenah. Nasprotno pa so beograjski peki takoj zopet znižali cene kruha, čim so padle cene moki. Policija .je po zaslišanju ovadila peke sodišču za pobijanje daginje. Ueoda vaškega kina. V Čepiu pri Osijeku je tolpa, obstoječa iz 20 vaščanov, oboroženih s puškami, sekirami in vilami, demolirala tamkajšnji kino. Razbila je stole in streljala v dvorani. Razen gostilničarja k sreči ni bil nikdo ranjen. Nahujskani vaščani so razrušili kino-gledališče. ker so se čutili razžaljene po vsebini neke kino-predstave. V Dalmaciji razsaja malarija. Kakor javlja jo iz Sibenika, prihajajo v tamkajšnjo bolnico skoraj vsak dan orožniki in nameščenci finančne kontrole, težko okuženi po tropični malariji, ki neusmiljeno razsaja v severnem delu Dalmacije. Bilo je že več smrtnih slučajev. Bolne so cele družine. Istotake razmere vladajo v skra-dinski okolici, v Benkovcu in na otoku Ugljanu. Najhujša pa je na P&gu. Malarični zavod v Trogiru ima široiko polje za delovanje. | Peter Zgaga Cital sem učeno razpravo o skrbi in previdnosti matere naTave. Dokazano dejstvo je namreč, da narava ni vsakogar obdarila z istimi prednostni i in vrlinami. Dosti je na svetu revežev, ki so cd rojstva slepi. Toda čudo, vsi slepci imajo izborno razvit sluh in tip. Sluh in tip jim je v gotovih t>-zirih nadomeščala vid. Ljudje, ki že leta in leta ne morejo rabiti svojih nog. imajo medvedjo moč v rokah. Na ta način se vse pomanjklj!-ov-vTi deloma nadomeščajo. Pa še nebroj drugih slifcajev bi se dalo navesti. Ne tako pomembnih pa vseeno zanimivih. ★ Koverti se naprimer nos jKKlalj-ša, kadar se mu skrajšna duševna zmožnost, ki je za stvaren odgo-voir potrebna. * V južni državi Louisiani so sprejeli novo postavo, ki določa. . Porotni odbor: LEONARD SLABOr>NTK, Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wa«h. FRANK ZORICH, 6217 St. Ciair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 780 London Road. N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3S3 Park Street. Milwaukee. Wl«. JOSIP STERLE. Pine r.luffs. TVyo. ANTON CELARC. 538 Market Street. Waukegan, BL Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". ■ - - Vee Btvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiiljatve naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnlftka ■pričevala, naj Be poSIIja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postnti član te organ i zabije, naj se zglasl tajniku bližnjeca druStva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev «e pa obrnite na Ki. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Novice iz Slovenije. Zagoneten samomor 131etnega dečka. V Novi vasi pri Mariboru se jc pri domačem hlevu obesil 13!etni sin peka in posestnika Lediuka. Bogomir Ledinek. učenec mariborske meščanske šole, vzor pridnosti in dobrega šolskega napredka. Xe->rečniniu mladeniču je pogosto rojila po glavi misel in zagonetna radovednost, kako neki je človeku. fvo prava dušeslovna uganka. Redka lovska sreča. Iz -Jurkloštra poročajo; Dne 11. avgusta je ustrelil -Jože Seniea. posestnik in zapriseženi grajski lovec, mrjasca, t« žkega 165 kilogr. Dolg je bil 170 cm in 90 cm visok. Mrjasee je najbrž pril-omastil i r. hrvatskih gozdov in so jra opazovali že nad leto dni. Smrtna nesreča vsled neprevidnosti. V nedeljo 17. avgusta se je letni tovarniški delavec Ivan Brce jsezuval na oknu svojega stanovanja na Savi pri Markežu. Nenadoma je zgubil ravnotežje in pa-I osi bno srečo. Štirinajst noči je hodil čakat divjega prašiča. Omenjenega dne s . mu pa prišli kar trije. Dva mu irsla prišla na strel; tretji, ki je bil največji in težak 16-"> kg. mu je prišel na 20 korakov in tresk po njem. nakar se je zvalil težko ranjen. Še en milostni strel in ni ga bilo več med živimi. Muzikalni tat. Neznan tat je ukradel pri po-sestniku Namestniku v Jel ovc u 2 klarineta, vredna 700 Din, lasi. hlapcev Zanšeka in Sršena. Is gorečega letala sta skočila. Nad otoikom Sepel se je vne.To letalo madžareko-rumunske zrakn-plovne družbe in je padlo na zemljo. Ko je pričel goreti stroj, sta -e pilot in njegova spremljevalka vrgla iz gorečega aeroplana v vodo m sta ostala nepoškodovana. Smrtna nesreča. Y zagrebško zaklad no bolnico so pripeljali sedemletno Marico Papič iz Pušče Bistre. Konj je ubogo deklico udaril s kopitom po glavi. Dekle je v bolnici podleglo težki poškodbi: ^ j| Posebna ponudba našim Ditateljem! ^ŽŽS^if j^^žiiiliBE^^,Prenovljeni pisalni stroj IČ^^^^^^^mL s strešico *a slovenske čr-^ke,č,i,^o^22 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI. Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Stmt New Torte, N. T. I Zagonetno, toda resnično. GLAS NAltOPArS. SEPT. 1924. Čuden slučaj. Nekega dne oktobra meseca, pred več leti, so našli enajst let staro Annie Frank v gozdu pri Fernsdale v Westchester okraju umorjeno. Crepinja deklice je bila razbita s kladvom ali krepelj-cem. Sum se je takoj obrnil na nekega starega črnca, Joe WTash-ingtona. ki je bil samotar. Okrajni pravdnik pa je gojil dvome glede krivde aretiranega ter dai svojim detektivom naročilo, naj uvedejo neodvisna raziskavanja. Anton Amberg, velikanski Fine*-, ki j«* bil zaposlen kot vrtnar nr. posestvu nekega bankirja v Fernsdale. je prišel na sum. a detektivom s«' ni posrečilo najti dokaze proti njemu. Nekega dne pa je zapustil Amberg službo ter se odpeljal v New York, kjer je imei navado obedovati v neki nemški restavraciji na iztočni strani, v kateri so se shajali takrat številni nemški Rusi. Mlad nemški detektiv, po ime nu Anton Kassel, je dobil naro čilo. naj si pridobi zaupanje Am berga in posrečilo se mu je skleniti prijateljstvo 7. osumljenim v toliki meri, da sta konečno skupaj stanovala. Pripovedoval nm je, da prirakiije veliko denarno pošiljate v iz Nemčije, a jra ji i mogel napotiti, da bi se izdal, čeprav je dosti momentov govorilo za krivdo vrtnarja. Nič drugega ni preostalo kot nadaljevati s prijateljstvom ter čakati na boljše uspehe. V upanju, da dožene stvari do viška, je napotil okrajni pravdnik neki ruski list. da je priobčil po ročilo. soglasno s katerim je našla policija krvavo kladvo in na njem odtis palca in da išče okrajni pravdnik Antona Amberg. ker fra hoče zaslišati v tej zadevi. Kassel je znal stvari urediti tako. daje Amberu prečital dotično poročilo. Vrtnar je postal zelo razburjen .ni mogol nič jesti ter je ležal celo noč brez spanja, dočim ga je Kassel opazoval ter se delal kot da spi. Naslednjega dne je sklenil Amberg zapustiti New York in Kassel se je odpeljal ž njim v New Haven, Conn., kjer sta najeta sobo. Okrajni pravdnik se ni mogel izncbiti občutka, da nima dejanski lilkakih opornih točk za krivdo Aiuberga. Obstajala je nevarnost, da bo zaman izdajal denar okraja ter se poleg tega še osmi: šil. Ni pa mogel pustiti cele zadeve. Čutil je, da je na pravi sledi, da je Amberg kriv umora, da pe nastanila pri neki Poljakinji. (Konec prihodnjič.) Lov na podgane. Buenos Airesu, glavnemu mestu republike Argentine in največjemu mestu Južne Amerike, preti nevarnost vsled podgan, ki se iz ladij v pristanišču selijo v mesto. Mestna uprava je organizirala o-brambo proti podgana m^ s pomočjo psov, ki pokončava jo letno pre-ko 1C.OOO teh nevarnih živali. Psi "delajo" od T. ure zjutraj do 11. dopoldne. Nato jedo in počivajo dve uri. Okrog 1. ure popoldne nadaljujejo svoj posel in delajo ilo večera. Zvečer dobijo kopelj. ki jih desinficira. Psi so v svoji borbi s podganami ustvarili neko metodo; eden drugemu pomagajo t težjih slučajih, a nikdar ne kvarijo eden drugemu posla. Vsak večer zberejo mestni uslužbenci ub-te podgane in jih zažgo. Poleg tega pokončujejo v Buenos Ajresu podgane na ladjah in v Inki s strupom, strupenimi plin: ter nn druge načine. NAČELNICA PLAVALK MI J^^^Kk «m«M.vin(.Manjmi * Rosemary Sill nastopa v igri "Kitt Boots", ter je hči znanega ameriškega časnikarskega poročevalca. 0 ta nesrečna moda... Katoliška cerkev je odločno nastopila proti sedanji modi, ki več razkazuje kot pa prikriva. Italijanke se bolj brigajo za najnovejšo modo kot za izve-ličanje duš. Sedanja moda odkritega vratu in golih rok vzbuja odpor ne le med starimi matronami. nego tudi v očeh rimskega papeža, ki mu ta svoboda nič kaj ne ugaja. Res. da smo se začetkom poletja čudili golim rokam ženskega spola toda kmalu smo se privadili, ker je moda posebno poglavje, ki ne računa z javnim mnenjem. Sicer pa je trebr priznati, da so kratki rokavi zelo praktični. Blago je drago, šivilje še dražje in "če ženi ni treba nositi dolgih rokavov, se tudi mož ne more pritoževati. Kratki rokavi so pa praktični še v drugem oziru. Ne oziraje se in ne ovirajo 'gospodinje pri delu. i;e mažejo se tako hitro kakor no-, vi in turi i za poletje so primernejših ker se roke in telo v vročini m p ote tako. kakor če so rokavi dolgi in zapeti. Papežu pa ta moda ne ugaja. Gole roke in odkriti vratovi bi mu morda Še ne delali posebnih preglavic ker ima tudi on dober okus, če bi italijaske ženske ne silile s to modo v cerkev. Zato je sveti oče zapovedat svojim podrejenim c\rkvenim dostojanstvenikom. naj začno boj proti taki modi. Cerkveni očetje so seveda ubogali, so prepovedali ženskam z golimi rokami in vratovi hoditi v cerkev, er to ni pomagalo, so jih jeli napadati s prižnie. Slednjič jih tudi k spo-vednicam niso več pustili. Toda vsi upi. da ženske opuste to pregrešno modo. so bili zaman. Italijanske ženske so predpostavljale modo zveličanju svojih duš. navzlic temu, da so sicer zelo pobožne. S tem so najlepše dokazale, kako globoka je njihova poboz-nost in kako tesna je vez. ki jih druži s katoliško cerkvijo. Do-kler cerkev zaupa njihovim molitvam in verjame, da so res zveste božje služabnice, če kleče In povešajo glave pred svetimi podobami. je vse v redil; čim pa se morajo odločiti za modo ali cerkev zmaga ženska narava in cerkev mora kapitulirati. Moda je torej med italijanskimi ženskami nevaren konkurent katoliške cerkve, zakaj ženske so raje nehale hoditi v ccrkev in k spovedi, nego da bi opustile modo. Med italijanskimi cerkvenimi dostojanstveniki je nastal velik prepir, kaj storiti, da pridobe žen ski spoj zopet zase. Papež je v zadregi, ker ne ve, komu bi se uklonil. Morala je proti modi, cerkveni posvetni interesi pa proti pretirani strogost«. Tu pa ne gre le za papeževo in cerkevno blamažo. Ta zadeva ima še drugo ozadje. V Italiji kakor tudi drugod so po maši vsakokrat takozvani "ofri", ki trpe vsled papeževe rigorozosti občutno škodo. Darila ne znašajo zadnje čase niti polovice tega. kar so nabrali duhovniki poprej. Ženske ne hodijo v cerkev in tako so zdaj tudi "ofri" zelo pičli. Poleg tega pe v Italiji mnogo cerkvenih prosjakov, ki imajo celo organizacijo. Ta organizacija se je obrnila na papeža s prošnjo, naj prekliče odredbo, ki je usodna zanje in za cerkve. Zanimivo bo. kaj odgovori papež na to peticijo." Ni izključno, da sveti oče popusti in da bo v bodoče v takih kočljivih zadevah bolj pre viden. Svojega svaka je pognala z dina-mitom v zrak. V Baja-mara v Rum uniji je že dalje časa nadlegovala neka žena svojega svaka z ljubezenskimi ponudbami. Ta pa se za vse to ni zmenil in je vsiljivko enostavno preziral. Iz maščevanja radi njene zavržene ljubezni je položila užaljena žena pod njegovo posteljo »linamit. ki je povzročil v času. ko je svak spal v postelji, strašno eksplozijo. Nesrečnež je zletel seveda v zrak, a pri tem se je vnela tudi hiša in okoli stoječe gospodarsko poslopje, v katerem so bile v najkrajšem času uničene velike zaloge žita. Zločinska žena je bila aretirana in odvedena v zapor. NOVA "IZNAJDBA1 " . ---■«»—■ "».UDO 4 inouDoeo, H T. ^ V Preston. Cal., je neki Japonec tako opremil svoje kolo. da lahko pelje otroka na izpreliod. Velemestna pokvarjenost. Beograd hoče biti kako,r Za- j greb. velemesto. Toda njegov ve- j lemestni značaj žal ne prihaja do izraza v dobrem, temveč samo v J slabem. Beograd je velemesto le j po svojih senčnih straneh 111 za-' lostnih lastnostih. O tem svedočr tudi pričujoča dogodovščina. V uradih beograjske policije sta se pred pair dnevi zglasila zakonska Penezič, ki imata klobu-i čarsko obrt v Kolareevi ulici. Želela sta govoriti s komisarjem 111 ko so jima dovolili vstop preden.], sta vložila težbo zoper brusača nožev in škarij Marka Katori.]a, ki ima delavnico v hiši. kjer stanujeta onadva in njuna sorodni-ca. 14-letna Jelena Seman. Jelena je pri njima v službi in je v zad-I n j ih dneh odkrila zelo žalostne stvari. Komisar je radi tega velel pripeljati deklico predse in Jelena mu je pripovedovala to-le. "Bilo je letos na pravoslavno Veliko noč. Dan je bil izredno lep in topel. Vstala sem zgodaj" zjutraj in šla čez dvorišče z namenom, da pridem na ulico. Tam sem srečala brusača Marka Katorija, mladega moža, ki ima ženo in troje otrok. Marka sem dobro poznala že prej. Večkrat se je z mano šalil. Ker je bil prijetne zuna njosti, mi je ugajal. Med nama se je razplel razgovor o vremenu m prazniku. Sla sva po hodniku skozi vežo. kjer ima Marko svojo delavnico. Katori je nenadoma odprl vrata, poljubil mojo roko m me vlekel za seboj. Ko je obrnil ključ, me je s silo vrgel na stol in onečastiL Zahtevam, da nasilneža radi tega dejanja zaprete in kaznujete!'* Komisarju se je zdela ovadba čudna, zlasti radi energičnega t>-na, v katerem je govorila deklica. Vzel je izjavo na zapisnik, Je-leno pa je poslal k "Ženskemu Sa-vezu*' s prošnjo, naj ostane čez noč tamkaj in naj se vrne prihodnji dam zopet k njemu. Tako se je tudi zgodilo. Jelena je šla k "Ženskemu Sa-vezu'\ kjer jo je sprejela predstojnica zavoda zelo ljubeznjivo. Zasukala je razgovor kmalu na predmet, radi katerega je deklica zatožila brusača. Jelena se je začela najprvo Izmikati in je šele na prigovarjanje nadzornice priznala dejansko resnico. Izjavila je, da je polici;o nalagala in da se je stvar odigrala drugače kakor je povedala policijskemu komisarju. Evo. kako je_ prišlo do Jeleninega onečašče-nja: . Katori se je z Jeleno večkrat razgovarjal. Beseda je uala besedo, iz besed so nastale šale, iz šal pa končno žalostna resnica. Kadar je le utegnila, se je izmuznila iz Penezičeve klobučarne in skočila k brusaču. Ta je rmel zanjo vedno prijazno lice. gladko besedo in tu in ta.m tudi dvoumen dovtip. Vse*to je bilo Jeleni silno všeč. Začela je z Markom koketirati in si na vso moč prizadevala. da bi «ia odtujila njeg-ovi družini ter ga pridobila zase. Naposled se ji je namera posrečila. Za velikonočne praznike je našla ugodno priložnost. Marko je bil sam v delavnici in ona ga je prisilila, da je ni pustil od sebe takšne, kakor je prišla k njemu. Pozneje sta se dobro razumela.. Videla sta se vsak dam in edino Je-lenino hrepenenje je bilo, postati Markova priležnica. Zahtevala je od njega zato elegantno obleko m čevlje, kar pa je Marko odklonil. To je rodilo med obema prepir 111 posledica prepira je bila zdravniška preiskava, na podlagi katere je sledila obtožba na policiji. "Ženski Savez", ki ima nato-go spravljati propaia dekleta na pravo pot. je sporočil Jelenine* j izpovedi komisarju, ki bo zdaj na I podlagi predloženega materijala j postopal dalje kakor veleva zakon. Zanimiva izjava naravoslovcev. V belgijskem mestu Liege se je vršil le dni kongres naravoslov-eev. ki so poročali o novih iznajdbah. Izvajanja naravoslovcev so j bila nadvse zanimiva in nekatera naravnost senzacijonalna. j Tako je poročal francoski uče-I njak Barbier. da je iznašel prepa-j rat, s katerim je mogoče ozdravi-i ti jetiko. Poskusi so dokazali, da 1 prinaša novo sredstvo v lažjih slučajih popolno ozdravljenje, \ težjih pa ustavi napredovanje bolezni. ParL'ki zdravnik se je v potrdilo uspešnosti svoje iznajdb,e skliceval na celo vrsto zdravnikov. ki so 7. uspehom preizkusili njegove preparate. Še bolj serfzacijonalno pa je uplivalo odkritje belgijskega učenjaka Bellota, ki je govoril o potopu. ki grozi človeštvu. Večina ljudi, je dejal učenjak, misli, da je zemlja samo enkrat prestala vesoljni potop. To mnenje je zmotno. Nič manj ko 32-krat je zemljo obiskala ta katastrofa. Vedno, kadar je prišlo naše solnce v območje kozmične megle, je nastai na naši zemlji vesoljni potop. Morja so tedaj preplavila zemljo 111 vse geologične tvorbe zemlje so bile spremenjene. Ta katastrota je našo zemljo zadela že 32-krat. Ni izključena, da se je nahajala sedanja Evropa nekoč v Tihem oceanu. Zato je mogoče, da bo t«-kom'stoletij zemljo zopet zadela slična katastrofa. Astronom Berunet je govoril o starosti naše zemlje in solnca. Preje so bili astronomi mnenja, da je naše solnce staro več sto milijonov let. Po mnenju Beru-neta pa je ta misel zmotna, kajti starost soLnca znaša komaj tri milijone let.* Nova računi so dalje dognali, da je največja hitrost, s katero se premikajo planeti, 1300 kilometrov na sekundo. Francoz Chapial je govoril o pomenu radija za kmetijstvo*. Radio aparati bodo povzročili novo epoho v kmetijstvu. Potom te nove iznajdbe bo tekmovalec v stanju. da bo vselej znal, kako vrt-me se obeta. Kmetovalci bodo torej vedno znali, če pride dež ali solneno vreme. Na ta način bomo mogli svoja dela v pravem času dovršiti. Seveda bo še nekaj časa preteklo, predno -bomo prišli tako daleč, da bo imel vsak kmetovalec doma svoj radio-aparat. WMAMX XAIOOUR U KA 'GLAS HJJtODA', VAJTO0JI iLomsn iiMiVMi t nmnm skU?A& Iz zgodovine obuvala. Eleganten čevelj m elegantna j rokavica sta zsniak fine dame. Naj t bo obleka še tako preprosta, da sta c le čevelj in raka, vie a brezhibna, par stoji pred na'sucni-i oenji popoflna'j lady. Sicer pa opažam©, da večina' 1 dara pazno gleda 11a to, zakaj1 n,ič ne učinkuje od v rat noje od po-J k v ar j enega čevlja aii umazane roJj kavice. Ce tudi ne more vsaka da- j m a 11a stopil t i v čeveljčkih iz naj- 5 fiinejšega usnja in nam prožiti ro-' ko, ki tiči v najelegaaitnejši roka- , vre i, natm je yendar prijetna, »ko', sta ta dva predmeta v redu. Pri ^ tem mislimo seveda le ita oihe, ki < jim to d-opuščajb gmofaie razmere. '| Oglejmo si nekoliko zgodovin®', čevlja in izpremembe tekom slo/le-'-t i j. Od najbolj pre^rowte sandale'i do grške dobe in v čanu prvega , krščanstva je doživel oz. preživel čevelj dir/volj metamorfoz do ede_ gantaie ehaaizure naših tlnc. Rrvi' početki čevlja so grškega izvora.' Najprej so bili l'e navadni podplati' iz ličja ali usrtja, privezatui k nogi1 z jermenčki. Plesm če vi j izvira iz j Ju trnovega; tam -so ikras&le plesalke (svoje noge s svilinearni trakovi, in ta šega se je bolj in bul j razširila. Taiko so nastali mehki, zračoii plesnrl čevlji, kakor «o pri nas v navadi v balet« m plesni d ver at; li. Iztok poaria še danes majJiaie, Ti vine (brezpetmike, ki jih mašijo oa-i j en-I I talke, katere maOo litoidijo. V uri J jentu, kjer uživa zanika še mai) j pravic v javnosti, prevladuje kot obuvalo brezpetnik, ko ga ume jo jOrijetattaike pravtako spretnlo upodabljati, da krote svoje može, kot .njihove sestre v Evropi, j Ženski čevlja so se zelo izpopolnili v srednjem veku; grajska gospodična je nosila at lastne čeveljčke, ki so vzbujali lep vtis, dočim 'O plemiči komaeili v vi-okih škor_ njih z ostrogami, kakor jih še vedno nosijo nekatere vrste vojaštvo. V času omelikužeiija so se prelevili v kljunaste čevlje. Naslednje stoletja so nosila večina moških škornje. Za dobo rotooko so bij i da ms k i čevlji precej neprdkladini, v dobi empii-ne pa so prevla-dcili ljubke, izrezane čeveljčke, ntičavo prevezame z navkrižmimi trakovi. Ta oblika je or-TtaJa do tridesetih let prošlega stoletja, ko so s? pri damah udomačili visoki čevlji, ki so se do daiiašnjih časov tako izpopolnili, da more iti ženska v njih po vsakem teranu z vso eleganco, j Moda je pri zavali a tudi čevlje za razne sA-rhe: kopalne, telovadne, koSesars'ke čevlje itd. Tako jo aia-predoval čevelj doslej. Široke mmo-ždee seveda niso sleddtle kapricami mode m tupatam ohransile svioje "narodne" čevlje. Francoz pozina Ieiseaie čevlje. Nemec co»ldje, Rus škornje iz j ulito vine itd. Zadinje nosijo tudi ruske kmetice k svojim narodnim nsošam, kar je videtii ko prikladno. Nekoč si je ruska catiitfa privoščila Ifco-P.e šalo: O-blekla «e je v nairodmio miošo. obuibi omenejene škoimje, se tajno odpe-l Ijala na deželo in zapletla v ljubav_ no razmerje mladega pastirja, ki ni mogel rai-sliti, da tiči v takih šker-11 j ih tako visoka gosji a. Ko «e mu je dala sflechnjič spoznati, je dečko zopet komaj verjel. Carica ga jej l>ogato obdarila ki ga odvezala od obljube, da jo po^K^či." I Lepa noga mora biti dandanes j majhna; velike noge se /vsakdo! boji. Pri mnogih znanih osebnostih hvalijo poleg duševnih vrlin tudi' telesne. Tako se govori, da je imela nemška pesnica Ilalui tako majliiino in rnično nogo, da se je njien kasnejši soprog, neki poljski šlahčič, zaljubil v njen čevelj še preden je videl njo samo. O Mariji Am-toinetti, je rečeno da se je njen dvorni čevljar smrtno zaljubil vanjo. Ko je zadela kraljico neizprosna usoda, se je postavil navdušeno na stran rejaiistov m bil a to usmrčen. ] Kakor imamo seklaj na vseh poljih zbiratelje in zbirtaiteljice, tako imamo že tudi velezatnimivo zbirko čevljev. Marljiva zbirailka je mati italijanskega. kraQ,ia, ki ima (v svoji kolekciji čevlje, katere je nosila Maria Stuart,ova na sA*ojem prrtu k šafiotu, (bilje Čevlje DeWce ^Orleanske, Marije Antodnette, par Ibrezptreniilciov lepe Niwm de l'Eu-,eflos in čevlje kraljice Louiize. Razen ter zgodovinskih obuvali vse-Ibuje zbirko nzoreov vseh vrst ženske obutve vseli .narodov sveta. ,('astria mesto zavzema par otročkih čevljev, pravi pleteni svileni l, Čevlji, ki jili je not^al princ Napol-■Jski, m par snsnjenih čevljev, v katerih je shodil Ti čevlji so edini 1 moški čevlji v zbirki. •I--! 1 Če gospodarja ril doma. 1 Poljski poslanik v Budapešti je odpotoval za več tednov na do-^ pust. Da ne bi tega nikoli storil! j Zakaj za časa njegove odsotnosti "|je uporabljal stanovanje poslana--'ka njegov slus-o. Toda to ni bilo } najhujše, če bi samo sliifra upo-1 rahljal stanovanje. Toda sluga je 3 imel svojo znanko, neko lahkožu - vo dekle in skupno ž njo je prire-t jal v stanovanju poslanika divje večere, katerih so se udeleževale - vse prijateljice njegove ljubice. - Pilo, pelo in plesalo se je. da ^e - bilo veselje. Če pa je zmajkato 1 denarja, pa so prodali par stvan _ iz stanovanja poslanika. Ko je lju-_ ha znanka sluge čutila, da se bli-1. ža nesrečni čas. ko se ima posla- - nik vrniti, je hitro pospravila po-1' slanikovo obleko in z, njo za ved-j no izginila. Ko se je poslanik vr-; nil, je bilo njegovo stanovanje ; skoraj prazno. Slu^o so zaprli, za-j bavno tičieo pa iščejo brez uspe- ha. ker pravi sluga, da je ne po-i zna. 1 - i - Arhiv Bassano — izmišljotina. , Poročali smo, da je bil v Brnu okdr it arhiv pokojnega vojvode Bassano v katerem je bilo vse , polno dragocenih dokumentov tz Napvzroča nervoznost. Najmočnejši činitelj, ako ne edini, pri nastopanju nervoznost i je dedič-nost (dedna podvrženost). Lahko mirno rečemo: nervoznost ne nastane, ona se porodi s človekom vred. Tak po rojstvu nervozni temperament se seveda lahko oči-tuje tudi v specifičnem izboru čtiva in morda tudi v preobilici čtivu posvečenega časa. Ker pa čtivo. kakor smo culi. na nervoznega človeka vpliva vse prej ko ugodno, je lahko mogoče, da čtivo ojači simptome nervozosti in s tem seveda nervoznost samo. Okraj pod vplivom sugestije. Prebivalci madžarskega mesta žive v domnevi, da straši. — Pravijo, da se vojak vsako noč dvigne iz hiše ter leta po zraku. — Vse, staro in mlado hoče videti strah. Prebivalstvo sedmograškega mesteca Kalotaszega je že nekaj dm pokonci zaradi ta j bistvenih pojavov. v čijih sredini ?e nahaja vojak Ivam Hossu. Kakor pripove-dujej-o kmetje, se Hossu ponoči dvigne v zr;dajo bdi rado-jvedni. kaj počenja Iva:; ponoči na j kraju mrtvih. No Tri ču^aj je šel j z dvema vojakoma za njim. Videl 'je stopiti našega junaki na pokopališče. potem p.i ga ni biLo več. j Preiskali so celo pokopališče, toda izam-aoi. Drugi dan ie pravil JIossu, jda je bil na pokopališču in da je 'stal pred tirerad. ki la legenda, da | izgine ro leta. SekJaj je ves kraj pod vplivom te sugestije, j Orožni št v o v Kalotaszegu stra-(ži sedaj dan. ki noč hišo, v kateri , stanuje nevidna vojak. ANGLEŠKI POLO IGRALCI Skupina angleških polo-igraleev pri odpiranju zaboja, ki vsebuje športno orodje. Razne vesti. Zdravniki in zdravništvo v Rusije.1 Neki ruski medicinec je poslal uredniku "Kulja"' (ruski list. ki izhaja v Berlinu) interesantne podatke o stanju zdravnikov v Rusiji. Zdravnikom j«- praksa dovoljena. vendar pa morajo zanjo dobiti patent od borze tlela in plačati predpisani davek. Materijalni položaj zdravnikov je zelo liepo-voljen. Akademik dobiva 72 rabljev. asistent 21 do 42, direktor klinike G2 rabljev mesečno; toda to je pri tamošnji draginji na vsak način premalo in so zdravniki s ton prisiljeni, da ob istem času opravljajo več poklicev. V Moskvi je danes 2o00 brezposelnih medi-! cincev. Najde se sicer t upa ti.m ne-, kaj zdravnikov, ki krasno zaslužijo. posebno starejši in znamenl-tejši zdravniki, d očim ni dala re-volueijska doba nobene znamenite jše medicinske avtoritete. Zdravniki iz te dobe ne vživajo pri ljudstvu nobenega zaupanja; celo komunisti poiščejo vedno le starejšega zdravnika. Medicinske fakultete so tolik'* trpele, da bo Rusija r-tala tekom desetih let brez profesorjev. Epidemije so pobrale ljuj'x I .'še medisins.kc moči. Večina kiinik in laboratirijev se nahaja v najslabšem stanju, vendar pa se stremi za tem. da se čimpre~*n spravijo v red. Začelo se je posvečali posebno pažnjo socijalni liigijeni. Zakon najstrožje prepoveduje konkubinat z mladoletnim! . i osebami. Kdor drugega < kuži z venerično boleznijo, jc obsojen na 1 3 leta zapora. Odprava plodu s smrtim posledico se kaznuje s letnim zaporom. Odprave plodu z zdravniško operacijo so dovoljene in jih je bilo zaregistriranih I. 1922 79r2. Prostitucija ni urejena, vendar pa obstoji uradni institut za njeno pobijanje. Romans je in dva tiskarja, aretirana v Milanu kot ponarejevalca denarja. Milanski policiji jo prišlo na ušesa, da funkcijonira v Vigevano že dalj čoso tovarna za ponarejanje bankovcev. Sprva se ni dalo ugotoviti, kako operirajo ponarejevalci. niti v kakem obsegu raz-pečavajo ponarejene bankovce. Vedelo se je samo. da se ponarejajo desetlirske novčaniee in da ponarejevalci v Vigevano niso docela neznane osebe. Dne 8. avgusta pa je policija na podlagi pre-ciznejših podatkov aretirala neko osebo, ki se je legitimirala kot pisatelj Alberto Demade Quattrini, 30 let star, stanujoč v Milanu s soprogo in sinom. Skoro ob isti uri je aretoval drug funkcijonar drugega osumljenca, 271etnega Angela Crespija. iz Bergama, sta-nujočega v Vigevano. kjer je solastnik tipografije (tiskarne) Ores p i e Valvassori. Obdolženca sta sprva trdovratno tajila. Dragi dau pa je Crespi priznal in povedal. kako se je odločil k tako sramotnemu in riskantemu podjetju. Povedal je, d.: je preteklo zimo, videvši, da gledališko podjetje, ki ga je vodil, ne prosperira. temveč vedo bolj hira, potožil o tem Quat-triniju. Quattrini mu je enostavno svetoval, naj začne ponarejati novčaniee. Crespi je priznal, da je spočetka nc&olbko okleval, naposled se je pa definitivno odločil in pregovoril še svojega kompanjona Valva.ssorija, da je storil tudi ou tako. Na podlagi tega priznanja so aretirali še Valvassorija. Dosedaj so našli 42.000 novčanic {>o 10 lir. f>0 klišejev. štampl i i j in velikansko množino barv. Policija išče dalje, zakaj prepričana je. da j • za pol milijona ponarejenih bankovcev v prometu, tla pa dosega znesek vseh ponarejenih novčanic 3 milijone. Medtem se je policiji posrečila tudi aretacija še nadaljnih udeležencev; 231etnega tajnika tiskarne Crespi, Renata Bonija. in Quattrinijevega mlajšega brata, Alfreda. Davkarije povsodi enake. "Berliner Tagblatt" poroča; Pisatelj, ki ni imel leta 1923. no-henih tlohotlkov. je nejirestano prejemal od davkarije opomine, da mora plačati davke. V letu 11)24. pa je na krat pričel prejemati še precej dobre dohodke. Čakal je. da prejme od davkarije poziv za plačanje davka. Toda davkarija se sedaj ni oglasila. Nato se je javil sam. In davkarija mu je predpisala dohodninski davek in -i'J odstotkov globe, ker je hotel svoje dohodke "prikrivati". (Jez nekaj dni dobi zopet poziv, da plača prometni davek in 40 odstotkov pribitka kot kazen, ker se ,;e lioti 1 o Itegniti svoji davčni dolžnosti. Vsa zatrjevanja so bila zaman in moral je plačati. Ko pa je plačal, dobi čez par dni pozi\, i da plača davke in obenem seveda tudi račun za opomin in zamudne obresti. — Ubogi pisatelj! Prodal nevesto za 850 mark. V Belinconi se je nedavno pripetil naslednji slučaj: Nek mlad človek je bil že nad eno leto zaročen z neko 211etno. visoko in zdravo deklico. Nenadoma pa si je vsu stvar premislil in je prosil svojo nevesto, naj ga odveze dane ji besede. Dekle ni imelo ničesar proti temu in je bilo pripravljeno dati svojemu zaročencu "besedo nazaj". toda le pod pogojem, da ji on«preskrbi izmed svojih prijateljev novega ženina, ki jo bo poročil. — Ženitev je itak loterija — je menila mladenka — in ne vem. zakaj ne bi mogla z nvkim drugim prav tako srečno živeti v zakonu, kakor s teboj. — In odšla sta v neko kavarno, kjer je bilo zbranih precej ženitovanjskih kandidatov. Rdečelično dekle je bilo vsem všeG in ni se bilo treba dolgo ogledovati za ženinom. Pristopil je neki mlad kmet in ponudil za nevesto 850 mark. Kupčija je bila sklenjena. »in dekletovi stariši so bili tudi zadovoljni. Izkupiček za prodano nevesto je nevesta porabila za nabavo potrebnega bališa. Misliboriški grad za čehoelovaške pisatelje in časnikarje. Upravni odbor državnega kmetijskega urada je sklenil, dati v najem sindikatu eehosl o vaških pisateljev, umetnikov in časnikarjev grad Mislrbornice pri Jar omaricah na severnozapadni železnici. V gradu, ki je eden najlepših na Moravi, obdan s parkom in vrtovi, bodo bivali stari pisatelja, umetniki dn žuroalisti ter rekon-valesee«tir. poleti pa družine navedenih stanov sploh. Kdaj je človek najbolj delaven? Neki učenjak pravi, da so dosegli največje uspehe ljudje v - starosti od petindvajsetih de petdesetih let. Razni produktivni možje so pa v starosti največ dosegli. Neki učenjak. Čigar dela visoko ceni ves sodobni kulturni svet. je dejal nekoč: "Ue štejemo vse velike uspehe, ki so jt*h imeli ljudje na polju vede. umetnosti m literature, in če odštejemo dela ljudi, starih nad 40 let. ne izprvi mladosti, nakar mora životariti in jrledati, kako plajroma telesno in duševno propada. Zdi se. da dotični učenjak ni vposteval temperamenta, izkušnje, nakopičenega znanja, razsodnosti. zrelosti in treznosti, ki predstavlja duhovno silo človeka srednjih let. Agilnost. inieijativa. smelost, pogosto nepremišljena vrtoglavost velja pri nekaterih ljudeh, med drugimi menda tudi v očeh omenjenega učenjaka, za višek popolnosti. Taki ljudje mislijo, da je s petnajstletnim umstvenim naporom že dosežen vrhunec razvoja. Nato se prične rakova pot, in človek je obsojen najprej na duševno. potem pa na fizično smrt. Kaj pa pravi o tem zgodovina? Ali potrujuje to domnevo Nikakor ne! Zgodovina človeštva poziva nebroj znamenitih politikov, diplomatov, učenjakov, umetnikov in dragih verskih mislecev, ki so uspešno delovali na vseh poljih javnega življenja navzlic visoki starosti 70 let. Naj omenimo samo N. N. Tolstoja, Maverbeera, Verdija, V. Hugo Ajvazovskega in dr. Isto velja za ljudi v starosti 60—70 let. Tudi ta doba je mogiih slučajih zelo produktivna. Zgodovina pozna može, ki so zapustili človeštva nesmrtna dela, dasi so bili že prekoračili 60. leto. Bismark, Kolumb, Luther. Darvin, Galilel, jVIechel Angelo, Wagner, Goethe in dru. so najboljši dokaz, da starost 60 let še ne pomeni, da je človek duševno opešal. Tudi doba od 40—50 in 50—60 let pozna lepo število genijev, ki so z nesmrtnimi deli dokazali, da Človeški duh ni vedno odvisen od materije. So pa tudi ljudje, ki trdijo, da bi šla znanost svojo pot, da bi imelo človeštvo svoje velike pridobitve na znanstvenem, kulturnem in. literarnem polju tudi če bi ne bilo velikih mož, čijih imena so znana vsemu svetu. Nove duše da se rode ;n kadar dozore za življenje, se najde navadno Vladarjem ugaja Pai&i I Angleški kralj Edvard je ljubil Pariz bolj kot vsa druga mesta J na svetu. Romunski kralj In kraljica sta bila deležna velikih svečanosti. Značilen dogodek. Angleški krauj Edvard VII. je dejal, da je Pariz idealni kraj za vladarje, ki gredo na počitnice. In res je. da tuji vladarji prav radi posečajo Pariz in imajo tudi vsak svoj gotov hotel, v katerem I navadno stanujejo. Tako prebv va jujr. kralj v nekem liotelu v . Rue de ( 'astiglione v bližini Lou-I vra. I Parižani .so na te visoke obiske že navajeni in ti ne vzbujajo pri njih nobene indiskretne rad o ved -( nosti. t'e kdo tujega vladarja spozna na ulici, ga uljudno. a neprisiljeno pozdravi s tem. da se mn odkrije, to je pa tudi vse. I Ko sta bila zadnjic romunski | kralj in kraljica v Parizu, so njima v čast priredili velike slavno-st.i v ožjem 'krogu, in časopisi so se s tem bolj malo pečali. Ven-1 dar pa je vedel ob tej priliki veliki pariški list poročati o prav ' zanimivem banketu. Francosko tknjigotrštvo je priredilo romunski kraljevski dvoji-1 ci slovstveni banket, na katerem' je ministrski predsednik Herriot.1 pozabivši na svojo rdečo čepico.1 sedel ob desni strani kraljice. Prvi je on nazdravil kraljici, potem se je pa. dvignila znamenita fran-coško-romuriska pesnica, Helena Vaeareseo, noseč na prsih rdeči trak častne legije, in govorila na-pitnico kraljici. Tu je vladalo splošno začudenje, na tihem seveda. Kajti Paj-i-žani, ki so dobro podkovani v vseh zakulisnih, zadevah slovstva, so se spomnili, da ste se te dve ženske nekoč borile za istega moža. Ko je bila Helena Vacaresco še mlada, je bila tajnica in prijateljica Carmen Sylve, romunske kraljice, ki je bila tudi pesnica. Sedalnji romunski kralj je bil takrat mladenič v najlepši dobi. Pričel se je nežen ljubezenski roman in oba mlada človeka sta se hotela poročiti. Carmen Sylva je podpirala njiju namero, toda država je posegla vmes. Nenadoma so ločili oba zaljubljenca.- Helena Vacaresco je morala v pregnanstvo, med tem ko je prestolonaslednik poročil današnjo kraljico. Prešla so desetletja in romunska kraljica se je srečala z Heleno Vararesčo, ki zastopa svojo domovino v Ligi narodov v Ženevi. Kot je časopisje poročalo, sta se obe gospe dolgo in živahno pogovarjali. ZA ODOBREN JE ANGLEŠKE POGODBE Z RUSUO. London, Anglija, 7. septembra. Generalni svet angleških strokovnih organizacij, ki se je sestal v IIullu je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, da se takoj odobri pogodbo, skleaijieno med angleško vlado in sovjetsko Rusijo. Na dnevnem redu so bila še nadaljna vprašanja, ki pa so se tikail^. ^e notranjih upravnih in organizacijskih zadev delavske zveze. nekdo, tki jih odnese na svet. Morebiti je v tem nekaj resnice. Toda veliki možje niso kakor navaden lovski rog, skozi katerega kriči priroda. Če bi ne bilo teh genijev, bi človeštvo ne imelo te-; ga, kar ima danes. Če je mogoče storiti nekaj nemogočega in odšteti od svote človeških umtveni^ uspehov dela teh veteranov, tedaj bo svet ne bil več to, kar je. ^ umstveno delo starost torej ne merodajna. Na polju fizičnega dela je točno ugotovljeno, da doseže človek s 40 leti vrhunec svoje moči in da pozneje ne mor^ vec tako produktivno delati. De-. lo Velikega Čolveskega uma pa na J pozna nobenih mej. Vse je odvisno seveda od nairave, od slučaja, ki lahko prezgodaj ugasne njego-,vo luč. Psi požrli truplo. > Strašen dogodek v T,i ki Ženska je utonila, in bolničarji so truplo natihem pokopali. Ko so odprli krsto, so opazili bel oglodan človeški okostnjak. Preti kratkim so bili prebivalci mesteca Cačke priče strašnega dogodka. Marija Žigič. rodom iz Like, je živela že delj časa v C'ač-ku s svojim štirinjastletnim sinom Dušanom, za katerega je skrbela na ta način, da je služila v neki kavarni. Ker je bilo njuno življenje vsled gmotnih razmer zelo težko, se je mati odločila poslati sina k mizarju Miloševiču. da se nauča mizarstva. pr. m. je odšla skrbna mati na Moravo. da opere sinovo perilo, ker bi moral sin drugi dan nastopiti pri Mr-loševiču službo. V bližini ni bilo žive duše in zato nihče ne ve, kako je Marija padla v vodo in utonila. Policijski pisar Žikvkovič je takoj prispel na kraj nesreče m sestavil protokol. Nato je odredil, naj utopljenko prepeljejo v oblastno bolnico, kjer bi sp dru-| si dan izvršila obdukcija njene«ra trupla. Drugi dan pa je bila n<*-delja in zato so obdukcijo preložili na ponedeljek zvečer. Ob določenem času sta prispela v bol-! nieo pisar Živkovič in mizar Mr-(kvševič. Kulnko pa je bilo njuno ( začudenje, ko jima je upravnik I bolnice Radojevič sporočil, da je , bila obdukcija že danes zjutraj. I Pisarju se je zdel ta odgovor sumljiv in zato je takoj obvestil svo-jetga šefa. S tem naj bi bila zadeva rešena, toda istega dne ob 10. zvečer se je vrnil sin pokojne Žigiičeve k svojemu gospodar-j ju ter mu ves razburjen povedat, da so prejšno noč p-d raztrgali in požrli truplo njegove matere. Cim je deček končal svojo strašno izpoved. sta hitela oba k pisarju ( Živkoviču. nato pa vsi trije k upravniku bolnice, kjer so zahtevali truplo utopljenke. Zdravnik jim ni dovolil, da si ogledajo truplo. pač pa je priznal, da je bilo po krivdi čuvarja mrtvašnic p prejjšno noč raztrgano. Obljubil je. da hoče paznika kaznovati, i Pisar ni vedel, kaj mu ^e početi in zato je prosil predstojn« oblast navodil. Obenem je takoj odredil, da trupla ne smejo pokopati. dokler ne dovolijo oblasti. Ze drugič se je zdelo, da je zadeva končana, toda naenkrat prihitel od nekod sin ponesrečene matere, ki ga je ta dogodek tako pretresel, da ni vedel, kje se ga drži glava. Telo njegove matere so bolničarji naglo odnesli na pokopališče, kamor sta hitela tudi mizar Miloševoe in mladi Dušan, ker nista imela več časa obvestiti pisarja Živkokoviča. Grob je bil nov in globlji, nego običajno, krsta. ki je bila dobro zabita z dolgimi žeblji, je ležala na sveži zemlji. Milosevic je poklical dve iwiei, da bi bili navzoči, ko odpre krsto. Ko je dvignil pokrov, so vsi prisotni v nepopisnem strahu odstopili. V krsti ni bilo trupla nego samo bel oglodan človeški okostnjak, na katerem je visel tu in tam še košček mišičevja. Celo staremu grobarju, ki ne pozna strahu, je padla lopata Iz rok. V tem je prispel pisar Živkovič, in ko so ugotovili, v kakšnem stanju je truplo, so spustili krsto v zemljo. Tisti hip. ko so hoteli zasuti jamo, so prispeli upravnikov i uslužbenci z zahtevo, naj se truplo takoj prepelje nazaj v bolnico. Pisar se tej zahtevi ni uklonil. Nazaj grede so obvestili o strašnem dogodku tajnika glavarstva, ki je takoj odredil komisijo treh neza-interesiranih zdravnikov. Truplo so še isti dan odkopali in pregledali. Na temelju protokola in Izjave treh prič je glavarstvo uvedlo proti upravniku bolnice kazensko postopanje. Svečana otvoritev gozdarske razstave v Tolminu se je vršila v nedeljo 17. avgusta navzočnosti zastopnikov rimske vlade, goriškega senatorja Bom-biga ter poslancev in županov rai-nih občin videmske pokrajine. Ker so razstavo uredili Italijani, ima prireditev seveda neslovanski značaj, dasi so razstavljeni produkti izključno slovenske dežele. -- — '---- - •----------- - - I V dolinah groze. Ločnica. .QLAaNAEQPA, S- SEPT. 1924. PORAŽENI ROKOBOREC Anekdote. Slika nam kaže -Jack Bloomfielda v trenutku, ko ga je porazil Tommy Gibbons. Priznanica. redi mo»>tu, sit ji gruča mož iui »e- ■ kdo pripoveduje o strahotah v bii- « žnji Ločnici. "Rečem vam. to je t bil sodni dan. Človek s; niti ne mo_ i nt prt 1st a vf j art hake grozote. Ko_ i maj da morete verjeti la-stanm o- < čem... " 1 Kljub naraščajočemu pršenju 1 Sem skočil na kolo in /.dirjal po i razprani ee*ti proti Sari. Ustavil i sem se na kraju, kj«.r je hA ]>o_ ] prej lir -t, ki -e mi je zde^l včasih j prevalili y.a neznaten potoček, žu- < boreč med grmovjem In izgublja- .-jo čse med poij**n in skupinam « jdš. Zdaj sem našefl tu globoko raz- rano kotanjo, vstma-okoli bla- j tu, kamenje in grmade naplavlje-o se trudi- j li ljudje s poginjeno kravxt, da be 1 ok: ristijit vsaj s kožo. Neprijeten f < i i ili razkraj&jočega --e mesa me je j gnal dalje. Videl sem, da mi bo 1 kol .samo v napoto, zato sem ga j spravil v hiši, ki je *taila dosti vi- 1 s* kc nad bregom, da je fu.rija e- j leinenta ni mogla doreči. e tilejtt. tja je prinesio kornja," 1 mi je kazal p repa 1 in blaten čio- ] vek \ unn> > dreves, kjer je stala s med debli < gruuna barikada. Z vr- l ha vo štrleli uhlji kunj.ske glave, ] ki je bila še iskala zraka in re- o biM že udje iti život < k; < pko s1i>njjeni v težko navlako, n Nekaj korakov dalje je odtrgalo J, cest©, da sem se s težavo prebil l mimo nekdanjega, v blato aakopa-'«. nega mlina. Vrstile mo zmerom f: st rašnejše slike bernega eCtemeiruta.' v Hiša. pri kateri s-,.jrl počival pred I j«ir tedni, ko >em se vrčal z Gr-'z made, je stala zdaj kakotr sredi c puščave. Kam je < idaieJo košato K drevje, ki me je takrat hladilo s r svojo senoo? Kje je zdaj tista meh- y ku traviea. ki je čakala, da dozori , v sočno otanro? Samo kamenje. boirve odkod nanešeno. Prevmjen i in razbit vogal poedopja, ki so ga } za s i l o podprli, da se ni pogrezali- t la še streha. ' Ljudje prihajajo j»o stezi s liri-'.] ba. ki mu je vodo odtrgala vznožje ; in cesto iib njem. Visokim gabrom v je zmanjkalo tal in jih treščilo v j lu-vii strugo, ki jim je prekrila vr-', bo ve s plenom valov, k (»t a m o se med koreninami po razmočeni ilov_' ei, ker drugod ni mogoče. I>rug dru }j geniu smo napiti,'ker je treba iz_ „ hirati stopinje, tla se noge ne po-'o .svojo perverzno senzacijo in vi_ 1 di škotlo samo ne svojih šobirh. Čez desetero strug mi priskoči d naproti trša t, blaten in premočen 'js stare, ki sem ga bii pozdravil pred d njegovo narpol porušeaio bajto.'r T srfnk» so mu pasnwle, oči zbetgane' n »n ves aivot mu pretresata minaz s< in groza. V pret.rgatnih, skoro za-'v dušenih be-setlah mi pripoveduje, j< kako je trpel in stradal v daljnih n M-estfals*kih rudr>?kih, da «i je pni-'p hranil za to bajto. 4* Saj se ne n sniem ozreti tja!" se n*u utrne grmka solza. "Otroci so mi pomrli in zdaj sem še ob to posle^njje veselje, ki md je asrtirio v uteho,.. ^Jj je Bog." se ozre z uničenim pog&e-dopi proti nebu, kakor prepričam t] o stfni kriyiqi, ^ Bog mogel k dopustiti, da me je opiarila ae ta;š |«iwf — AH ai misiite to noč, ki W 4 i bilo bo*lje, da me je odnesla sabo. i TMgo da me je pustila za pričo* • —^ Kje je moj vrt ki njivica, k'je i naj iščem živimo?" — Sam sem jo_ i kal z njim. S katero besedo bi ga ? mogel potolažiti ? Z besedo o ' * pod-i poii", ki še sam ni mogel verovati - vanjo? Mimo so drli ljudje, še po_ - s lušat i ga nis te Škode, ki jo je vtrašna povodeaj l igraje magromadila v eni sami uri. - Pa da bi vsaj kdo začel! Tretji dani i že teče, pa še od nikoder nd pomo- - či. ki bi vsaj strugo naravaiala in - >e lotila pori. Kako naj si poma-i ga.V) ti bedni Tju mi skalami, s,- j^ zgnnae je prevrnil v strugo ogromen kozolec, iz katerega se je bil šele zjutraj pri-biNka-l skozi streho otrok, ki je / pal na mrvi in mu je le srečno naključje otelo življenje. Ko j zraven žd i m z kopama ž,a ga v blatu. Iz hiše. ki jo je vodo do podoviee zalila, je stopil hlapec v blatnih cunjah. Kakor pijan se matje pred mamo, kalne oči begajo plašno poti razmršenimi obrvmi, kakor da še zdaj ne verjamejo v to groz/no podobo. Voda ga je biia zajela v spanju in vrgla med drevje. Sam ne ve, kako se je bil rešil. Drugega hlapca je odtneslo v noč. Kje je I tista zelena, bogata Ločnica.? Da (>je ne ozira sem doli eerkviea sv. Jakoba kakor druge čase, bi dejal človek, da se je svet obrnil. Ali se bo še kdaj v tej globeli zasme-jaio kako lice.' Ali se bo še kdaj oglasila pesem? Kako bi se nad kamenjem razvalinami? — Preplezal sem goro lesa, ki se je !>ila nabrala za žago. Od vraga je moralo biti trdno zidovje, da se ni ^daio premakniti... Toda kaj se stikajo tam prek jarka gruče žesifcjk 1 Skozi temna okna gledajo v nizko, blatna hišo. Obrazi so (resni, nekateri celo ob jok-ud. Sto-(pim po deski preko blata in vode v okajeni Ln vlažno vežo Iz hiše čii-jem ih ten je. Strašna podoba! Na' (golili deskah lež:t« dva mrliča:' mati in drobno dete. Ona z golimi nogami in višnjevim obrazom utop.' Ijenke. ki bolj prepričevalno govo-' ri o tragrki noči. nego bi to mogla' katerikoli živa beseda. Na mokri , vreči se ji pritiska dete, ki s£ je darovala zanj do te grozne smrti.' To sta Aleksejeva žena in otrok. I Zaman mu iščejo še ostalo deeo, da bi jo položili k materi, ki jih je iskala med valovi do poslednjega diha. Pri nogah jima polagajo dn." ^ rove. Kolikokrat polagajo, je pre-! malo. da bi ublazilyo gorje, ki bi se k am en u smililo. Ali ^-saj dobra (volja je in iz vse žalosti, ki sem jo gledal, diha vame prva topla misel, da so vendar še ljudje, ki poznajo sočutje m jim jofca srce nad to dolino grofp... j Vilko Maxi. | Bitka tanetov s komite. Iz Štipa prihaja poročilo, da je tristo seljakov napadlo bolgarsko | komitsko četo. V boju so "bili ubiti .štirje seljaki in trije komki. Se-| dem kopi it o v je bijo ujetij. i I j' 4 * Gospod Lemereier doma T* j '"Koga naj mu javim, prosim'"' 0' ""Javite: Heliose de Montferrat _ in mu povejte, da imam v najemu I>rvo nadstropje (njegove v ulici de Madeleine." d i tl' Mala služkinja je odšla in go~ a spica He!lio.se si odpihne prašek z I zelene obleke, ki se r. a tesno opri-1 jemlje njenih okroglih udov. I Za malo časa jo odvede alužki-. nja v sobo gospoila l^emerciera. 1 Nekdanji ta-govec z deželnimi ? pridelki Marcel Lemereier je za-valje« možakair z oča(li, in preko stekel pazno motri elegantno postavo vstopivše mlade dame. "Milostiva želite?*1 \-praša lila J dno. Hriliose, ki ga je takoj oblila z' j ognjem svoili velikih, žarečili oči,' j)ravi očitaje: '^Gospod, vi ste me tožili! In zato sem prišla, da izvem, zakaj." ,' Gospod Lemereier A-takne ne preveč spoštljivo roki v hlačne že_ 4 pe in meni: ( "Ker mi niste stanovanja plačali za preteklega četrt leta... Zelo enostavna zadeva, bi človek re_ ' kel!" » Heliose se mu približa : ^ "Da nisem plačala pravite?" j "Da niste-7' "A kako morete to reči?'' ' ''Na. ker pač denarja nisem T prejel od vas!" j Heliose stopi še bliže in se nas-, meh ne; gosipod Lemereier se sko-? rajda začne potiti, četudi je zunaj l zgodnja pomlad in deževno, megleno vreme. J "Vi ste oče, gospod Lemereier i ga vpraša in mu nalahko položi _ svojo fino roko na ramo. j Gospod Lemereier je malo ne-1 miren, poškili k vratom, kjer njegova soproga gotovo prisluškava. pa se nič ne potrudi otresti se , nežnih prstkov. i *"M-da, zakaj?" vpraša in je ■ malo zmeden. " Sina imate.'" ga bara Helioge i ilalje. > "Seveda, a čemu sprašujete?" .' '4 Nekaj nad šestnajst let mu ■ bo?" in k viri ra Heliose nemoteno . dalje. i "Res je, ali ?" "Hugo Alphojise nra je ime?" i "Da. da..." kima Lemereier. Čeden, fle-tkan fantek je, v . vojaško šolo v St. Cyr hod5?" ''Ali počemu to?"J Gospodu Lemerciem je tesno: "Kaj imate z mojim fantom?" 1 "Kaj imam? O, nič... Malenkost : preteklo nedeljo dopoldne je bifi pri meni in pri tej priložnosti sem mu — stanovaanje plačala! Mislila sem, da ste ga vi po>Aaii.| gic*iptad Lemmercier!" 1 Gospod Lemereier stopi za korak nazaj: 1' To nr mogoče! To kar ne more biti mogoče!" "Evo vam priznan ice! Prepričajte se, prosim, da je pristna. Kaj ni tega pisal vaš sin?" J Gospod Lemereier buH v priz-namico, bijli v Helieso. Pozna se mu da mu vzhaja nekajj v možganih. | "Čajte no... zadnjo nedeljo... I ko(t je toliko vplačil. Da bi Hugor.. seveda, sedanj pa vem natarto: Hugo je prišel in. je prinesel denar. Tak tisto je balo od vas..." j Gospod Lemereier poseže s aro-, jo pitano, v demasate m siato vko- vano roko Heliosi pod bradico: — '^'Tak tisto je bilo od vas... tak t tako... da človek tako pozabi!— u Veste kaj, gospodična, da trne bo v zopet kakšnih zmot nja v. bom pa j čez tri mesece prvega kar .sam _ stopil po — vašo stanarino." z (Prevel A* Žužek.) - Vsakovrstna roparstva na Ro- munskem. i _ f V samostanu Fontana Alba v ' Bukovini je bil pred dnevi izvr-* šen predrzen rop. Dvanjast. v ofi-j eirske uniforme oblečenih mož je ■ bilo prišlo v samostan in izjavilo.,' Ida so na vojaškem študijskem po- 7- tovanju in prosijo, či bi si smeli o-1 . gledati samostan. Menihi so jih seveda z veseljem sprejeli in jim ' - razkazal i vse zanimivosti, pa tudi dragocenosti samostana. Nato I ? je povabil prior vse oficirje n>. - obed. Ti so se prijaznemu povabilu odzvati in se dobro okrepča-1 . H. Nato pa so naenkrat potegnili _ samokrese in prisilili menihe, da j _ so jimj izročili ves samostanski' denar. Nato so menihe zvezali in amovtan do dobra opelnili. Pred samostanom so jih že čakali vozovi kamor so naložili plen. Mc-niki so bili tako dobro zvezani, da i so se oprostili šele drugi dan. Policija zasleduje sedaj ropat-je. toda to zasledovanje je veliko prepozno, ker so izginili roparji . že čez hribe in doline. Krvav spopad med komunisti in orožniki na Čehoslovaškem. i _ Komunistična stranka je sklicala pred kratkian v Svaljavi v Podkarpatski Rusiji velik tabor, ' katerega pa oblast vo ni dovolilo. ? Komunisti niso hoteli vpoštevati prepovedi in so pod vodstvom se-i natorja Kozara hujskali delavstvo, da naj kljub prepovedi zbo-i ruje. V resnici se je na tabor nabralo tudi preko dva tisoč ljudi, ki so glasno zahtevali, da se zbor i vrši. Službujoči orožniki so zaman ) poživljali delavce, da zapuste zborovališče. Delavci so nasprotno pričeli orožnike obmetavati » ' kamenjem, da so bili orožniki prisiljeni rabiti orožje. Oddali so sal-r vo ki je naredila grozen učinek. Trije delavci so bili na mestu mr-( tvi. cela vrsta pa je bila več alt , manj ranjena. Ko so padle žrtve, so se komunisti razbežali. Od orožnikov jih je bilo več ranjenih, j Uradna preiskava je ugotovila. I da so orožniki rabili orožje v silo-i branu. MBHTftKl MAJOR VSMRČgN. El Paso, Texas. 7. septembra. V bližini Sante Barbare je bil usmr čen mehiški major Armendarlz. Csmrtil ga je baje neki pristaš Hipolita Vi lile. Hipolito Villa je prisegel, da ne bo prej miroval, dokler ne odvzame Ammendarizu življenja, kajti slednji je Ijaje povzročil smrt njegovega brata. APARTMENT DVEH BOB ■ se odda posameznikom ali paru v zelo mirni hipi. Vprašajte v pisarni 403 East 5tb St.T New York, N. Y. . (6x 6.—12.) Ruski general Suvarotv je bil rvena vadino strog sam s seboj. Že od šestih papoildzie Je šel «3pat in je vstajal navaxljnk> Ob dveh zjutraj ; potem se je kopal v mrzdi vodi. Oliedovail je ob osmih in njegov zajutrek ter obed sita. bila ja_ ! ko kiaitka. Nihče se ni želel biiti p«n*abljen pri njem. Vendiair pa je . moral biti eden njegovih adjuitaai-fcov vedtnio navzoč ter mu moral prepovedati jesti, akp |je hotel Suvarov jesti več kot običajmo. "in ■nia čigavo povel je se mi to prepoveduje.'* je vprašati razmišlje-ni general. "Na povetje maršala Suvarova," je bil vedno odgovor. :Suvarov je vstal in dejal: *'Temu povelju moram biti pokoren" in je šel na delo. * Angleški minister lord N North .> na stara, leta oslepel. V Bathu i-: je po naključju Srečal s tudi o->:e tako radi videli ka-?or midva." * ( Sa-d Ba.rgnš, zaintzibarski sultan, i> velik oiboževateOj žensk. Ko pe bil nekoč povabljen k aaigleške-' i mu reakfentti, je bilo tam več evropskih dam, katere je prijazni sultan ob dar jeva1 z bonboni. Eni dami pa je dal nmogo več bonbonov nego ostalim. Počaščena Aai-j gležmja ga je vprašala po tolma-ču, odkod ji toliko odlikovanje. In Ije diobila odgovor: "Prejela je za- : I to več bonbonov, ker ma še enkrat ; I taiko velika usta kot itjeaie tova- i rišice." V nekem javaiem društvu so nabirali za uboge. Dama ki je nabira-jt1 pomolJla krožnik tudi velikemu bogatašu, ki je bil »nan skopuh. "Nimam j^ič!". pravi jezno slaree iin zamahne z roko. L>ama pa ga lisi hotela razumeti iai mu je še molala krožnik ter rekla nai\iio: "Vzemite, le vzemite si tu, saj jaz nabiram za ulvogr!" * Carju Ah kvaaidru II. ^e je večkrat sanjalo, da je vidni tri golobe: debelega. mexEega in ^lepega.Nihče mu r.ii motgel pojasniti teh -an.i. Slednjič -:<> priprtjali pre-ilenj Tatarja, k.i je izjavil, da ve pomen teh sa»>j in ir:1 tudi pove. če mu car obljubi, da ne bo kaznovan. Ko mu car to obljubi, mu razloži prebrisanec Maftyje takole: "Debeli gollob so tvoji ura-dniki. ki izžema-jo ljudstMo in se pri t fin debele; med^i gotob izž«-fto ljudstvo; slepi golob pa si t i. o ear, ki nič ne A"ia tudi ni kazalo, ker bi ga vsakdo spoznaj. Tako se j - cigan odločil, kakor št nob-n t.at ne. da vraie pomoči naskrivaj ž.idn kotel. Pa še pnedno izvrši i;re-postuo delo, ga sreča popohiaii žid Abraham: "E, -ču.j. Peti. kotel, moj veliki bakremi kotel mi je n. k rad en." "Nič hudega, nazaj ga tlobiš, b(>š videl; kaj neki bo ubogi tat počel s tako velikim kotlom: 'jrotljit* ga ne more, ker jfc vsakomur znar, sam ga pa tudi aie more rabiti, ker je prevelik. Nazaj ti ga prinese, boš videl!" ''Malo pamet imaš, ngo! Zviti tat ga bo v kose razbil, kos? v vrečso pobral Ln jih n.< trgu kot baker prodal," se odreže i rci.-.ctnl žid. CigaflL pri teh besedah zaiskre oči, prime sočutttio Žida za roko in mu reče: "Ubogi Abraham, po; un pa res ne boš več vide! svo>g-k kot." "GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM Sprejeli smo sledeče knjige ter jfli prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani_____________________________ 1^0 Nova velika sanjska knjiga......................... .90 Sanjska knjiga, srednja........................~ Z 3S Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod ^ ........... ^ t i ______ Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost---------------------&Q Angleško-slovenski in slovensko-angleski slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana-------------------------1.4J5 Slovensko-angleska slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleski slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana______ 1J50 Ckttdovnik. Povest iz ameriškega življenja. _ 1. in 2. zvezek ..._ _.......... 1 , Na krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. od 1914 — 1918. . _______1 _ _ j/ 1.25 jCobinson, povest — ___________ gfi Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...« _ w .80 Rinaldo Rinairtint ^_ _____ _ ^ M Sveta Genovefa . ..« «______IZ-IIZ-Z' M Predtržani, Prešern in drogi svetniki v gramofonu — J25 Čarovnica starega gradu__________________ Hitri računar ali Praktični račnnar_____________ ,75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in AmerikancL Pc^is slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano _ _______ 3.__ Narodni zaklad n klavir. Zbirka slovenskih narodnih I pesmi .... _—^ _ — ______ jqq Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za Štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi „ 2JS0 (K naročilu priložite pokritje v aH M. OJ Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenic Publishing Company 82 Cortlanat Stresi : : ; New To* N. T. ———————— || MORSKI JASTREB. Spini Eafatl Zabatini. — Z* G. N. priredil O. P. Izpred sodišča. GLAS NAB6PX & SBW. I§ŽL C2 (Nadaljevanje.) — O tem sem že razmišljal, a to je riziko, katerega moramo prevzeti. Cc ne bova kmagala, potem . . . Imam bodalee, — je vzkliknila neustrašen«. — In zame bo piipravljena vrv ali pa ostrina meča, — je odvrnil. — Bodi mirna. — Prihajajo. Po stopnjieah pa je prihitel Ali. Ve* vznemirjen je planil na teraso. — Gospod moj.— je vzkliknil. — Atem trenutku je planil na teraso Asad sam. Kot furija je prišel v spremstvu oboroženih janičarjev ter stopil pred svojega poročnika. Sakr-el-Bar je stal pred njim s prepreženhna rokama. — Vrnil sem se, — je rekel Asad, — da se poslužLm sile, kjer ni dobrota uspela. Prešini Alaha, da si prišel medtem do drugih nazorov. — Res je. gospod moj. — je odvrnil Sa* r-el-Bar. — IIvala Njemu, — je rekel Asad z vestiim povdarkom. — Po tem daj deklico sem. Iztegnil je obe roki. Sakr-el-Bar pa je stopil nazaj, prijel Roaamundo za roko ter sto-pM naprej. Nato pa je izpregovoril usodepolne besede. — V imenu Alaha. Vsesvetega in Vsevidnega. v tvoji navzočnosti in navzočnosti prič, vzamem to žensko za svojo ženo, soglasno s sveto postavo proroka in Alaha, Vseusmiljenega in Vsevednega. Besede so bile izgovorjene in stvar je bila opravljena, še pred-110 je spoznal A-ad namen korzarja. Izvil se mu je vzklik presenečenja. Nato pa se mu je lice pordečilo in oči so pričele blesteti. Sakr-el Bar, hladen in neustrahovan. pa je vzel šerpo, katero je nosila Rozamunda krog ramen ter pokril ž njo njeno glavo. — • Naj usahne vsakemu roka, ki bi proti svet i postavi našega proroka Mohameda razkril to lice in Alah naj blagoslovi to zvezo ter vrže v globine džehene vsakega, ki bi skušal razdreti vez, sklenjeno' pred Vsevidnim. To je bilo strašno, preveč >traŠno celo za Asada. Za njim so stali njegovi janičarji kot lovski psi, čakajoč na njegovo povelje. Ni-kako povelje pa ni prišlo. Asad je stal na mestu, težko dihajoč in v njegovih prsih je divjala bitka med strastjo in dolžnost jo. Ko so je tako obotavljal, je poslužil Sakr-el-Bar njegove pobožnosti, da ostane zmagale« dneva. — Sedaj boš razumel zakaj ti je nisem hoted izročiti, mogočni Asad, — j«- reka. — Saj si mi pogosto in po pravici očital brezžen-stvo Ur me spomnil, da ni to prijetno v očeh Alaha in da je nevredno mohamedanca. Konečno ini je prorok poslal deklico, katero l.ili ko vzamem za ženo. Asad je sklonil glavo. - Kar je pisano, je pisano. — je rekel. Nato pa je dvignil roki. — Alah je vseveden, — je rekel. — Naj se zgrozi njegova volja. — Amen. — je odvrnil Sakr-el-Bar slovesno in vroča molitev :>e je d rigala iz njegove duše proti že davno pozabljenemu Bogu mladosti. u i Štirinajsto poglavje. , ZNAMENJE. Izza svojega zamreženega ckna ter še vedno brez sape radi nasrle hoje je bila Fenzile priča prvega jeznega povratka paše iz hiše Sakr-el-Bara. Cula ga je kričati ter klicati Abdul Moktarja, poveljnika njegovih janičarjev in videla je tudi kratek pregled več kot ducata mož. ki so odšli urno z Asadom na čelu. Ni vedela, ali naj se smeje ali joka. — Storjeno je. — je vzkliknil Marzak z navdušenjem. — On» pes se mu je ustavljal ter se na ta način uničil. Današnji večer bo videl konec Sakr-el-Bara. — Nato pa je dostavil; — Hvala Alahu! Fenzile pa ni ničesar odgovorila. Res, Sakr-ed-Bara pe bilo treba uničiti in sicer z mečem, ki ga je skovala ona sama. Ali pa ni bilo mogoče. oje matere. Oba sta bila tudi priei povratka Asada. Videla sta janičarje, ki s prikorakali ua dvorišče m pašo samega, ki je šel počasi, skoro ne-sigurno, s sklonjeno glavo in rokama na hrbtu. Čakala sta. da vidita lull sužnje, ki so šli. da prinesejo deklico. Čakala pa sta zaman, nemirna m v negotovosti. Slišala sta ostri glas Asada, ko je odpustil svoje služabnike in ropot vrat, ki so se zaprla. Nato pa sta videla pašo, ko je šel preko dvorišča, ves zamišljen. Kaj se je zgodilo? Ali je ubil oba? Ali se je deklica tako upirala, da je izgubil potrpljenje ter uničil oba? Ttafeo se je vpraševala Fenzile, ki ni niti za trenutek dvomila, da je Sakr el-Bar mrtev. Radi tega je domnevala, da mora biti stvar taka kot si je mislila. ......"j *,rfl/ r. , -..jI i. IMJt iriMl^lI Marcel Žorga. oproščen. | Marcel Žorga, železniški strojevodja v pokoju, je hud komunist.' V razpravno dvorano pride v' častnem spremstvu žandarja z na-1 sajenim bajonetom. Tožen je, da se je pregrešil zoper člen 1. za-j kona o zaščiti miru in reda. Dne 1. junija je imel namreč na shodu' Neodvisne delavske stranke v De-j lavskem lomu nad vse tempera- • menten govor. V uvodu je vehe-mentno napadal vlado, radikalno,' srbijansko vlado in parlament, v katerem ni nobenega zastopnika' delavstva. Vlada in parlament1 krš-ta ustavo, — meni, — in pri' nas se v ponovljeni obliki izvaja zloglasni § 14 avstrijske ustave, j Reakcija je na pohodu. Treba bo ustanoviti delavske obrambne če-j te. Delavci odobrujejo vstop Ra-, diča v tretjo internacijonalo. Ži-1 vela tretja iivternacijonala. živel j kmetsko-delavski blok! — Tako korajžno je govoril Žorga glasom obtožnice. — Sel je pa še dalje. Primerjal je naše razmere z razmerami v drugih Iržavah in J>riše! je do zaključka, da so na primer na Grškem odpravili monarhijo, v Rumuniji kažejo eksplozije mum-cijskih skladišč smernico gibanja svetovne politike itd. j Kljub vsemu se mož še danes; ne čuti krivega. Govoril je pač v' tem smislu; vendar manjka precej besedila in vsled tega manjka jedro. .. . Vsled tega zagovora ga vpraša predsednik od točke do točke, če je govoril in mislil tako in ne drugače. Obdolženec ima za vsako inkriminirano frazo varijacijo: Čisto drug smisel je -bil____ En primer: Nisem rekel, da je treba spričo dejstva, da je reak-J e.ija na pohodu, da ustanovimo delavske obrambne čete. Rekel sem : Kar imajo or ju ne i in fašisti, tega tudi nam vlada ne bo mogla odreči. Predložimo pravila in videlo se bo, če smo pred zakonom' vsi enaki ali ne.... Drug primer: j Nisem rekel, da odobravam Radi-čev pristop k tretji internaeijona-li; rekel sem, da se bo šele pokazalo, če bo ljudstvo odobravalo njegov pristop ali ne. Tretji pri-( mer: Nisem zaklical: Živela rdeča delavska intirnacijonala! Zaklical sem: Živela kmetsko-delavska iu-ternacijonala J To pa ni nič hudega. Kar je dovoljeno poslancem ; in časopisom, je dovoljeno tudi meni. Brez kazni so ostali taki klici, ki so jih zagrešili poslanci' in časopisi. Siser pa tudi Radič prav natančno razločuje med rdečo delavsko internacijonalo in kmetsko-delavsko internacijonalo. On je pristaš in zagovornik poslednje in ne prve.... Četrti primer: Nikakor nisem imel namena hujskati, hotel sem se samo od so-drugov poslovit«. Dejal sem : Po-j slavljam se od vas, zakaj od razrednega sodišča v Mariboru —j razrednega sem rekel in ire "kapitalističnega*', kakor se mi( očita — sem na podlagi krivične j ovadbe obsojen na 6 tednov zapc-! ra. Pa ne strašite se: Brez žrtev se ne doseže ničesar. j Obtoženec, ki ima — mimogre-j de omenjeno — seveda tudi ori-, jentiranega zagovornika, konča 7. besedami: "Jest vem. kaj je ta zakon... Osu b' biv. če b' šov zdej, k' som na šest meseov obsojen, t ko govort." Predsednik replicira : "Da. človek bi mislil tako!*' Priča policijski koncipist Stanko Kos, ki je prisostvoval zborovanju v službeni lastnosti, izpove v bistvu v smislu obtožnice. Izjavi pa na tozadevno vprašanje < predsednika, da ni imel utiša, da hoče obdolženec delati komunistično propagando, temveč, da je bil njegov namen samo ta, da se i poslovi od svojih sodrugov in da | je v tem smislu pojmovati njegov govor. Nato je bilo zaslišanih še nekaj prič, nakar je bila razglašena oprostilna razsodba. 781eten starček uradi razžaljen j a orožnikov kaznovan po §-u 10jL 78 let je Jurij Jančar že na svetu. Ves ta čas je živel pošteno in nikdar še ai prižsi z oblastjo na- —* % vskriž. Sedaj pa sedi naposled vendar enkrat na zatožni klopi: Orožnike je razžalil, in to je huda pregreha, posebno odkar imamo znani § 104 s. k. z., ki nas je. kakor vsak jurist ve, potisnil za 60 let nazaj in ki statuira za take malenkosti kazen od enega meseca do dveh let. Jurij Jančar, rojen leta 1846., vdovec, užitkar, stanujoč na Samoti pri Gabrjih, je obdolžen, da je rekel, ob priliki neke orožniške preiskave, orožniku Ivanu Kušter-ju: '"Orožniki rtak niste za nobeno korist; poštene ljudi fiksirate! — Ampak za lumpe se rajši brigajte. ko jih je toliko!" Predsednik; "Ali ste res tako rekli?" Obdolženec: "I kajpk!" Predsednik: "In zakaj ste tako rekli ?'' Obdolženec: '' Trikrat so me okradl. Pa nkol ni blo nč. Žendari niso nkol nobenga najdi. Pa fante so tko feksiral. Kar puše so im nastavlal! Zato sm reku! Jezn sm biv!" Predsednik; "Pa ste bili mogoče tudi malo pijani?" Obdolženec: *'0, .tist pa že ne. Jezn sm biv. pa mal zmešan, kokr sm večkrat, k' sm star." S tem je bil zagovor končan in obdolženec je odšepal ob palico oprt od zelene mize ter sedel na klop za priče, rekoč: "Oh, tko starga človeka tko martrajo za eno besedo!" Sodba : Kriv pregreška po §-u j 104 s. k. z.; kazen 50 Din globe, v slučaju neizterljivosti 24 ur zapora. j Obdolženec: "Koko bo?" ; Predsednik: "50 dinarjev kazni boste plačali in pa 50 dinarjev takse." j Obdolženec: "A — druzga ne bo nčI Predsednik: "Ali bi bili rajši zaprti ?" Obdolženee: "O. tistga pa ne. Se nism biv nkol. Bom pa še raj i plačov. če mote tko bit." § 104 s. k. z. Josip Jeršin^ po poklicu sluga, dobrega slovesa, dosedaj nekaznovan, je obdolžen, da je razžalil Ln-tervenujočega polieijskega stražnika Lojzeta Coljo z besedami "Vi ste neumen". Obtožba pravi, da je naletel stražnik na gručo prepira-jočih se ljudi, med katerimi se je nahajal tudi obdolženec Jeršin, ki je brez vsakega povoda stopil k njemu ter ga razžalil z besedami: "Vi ste neumeh!'' Zagovor: "Bil sem popolnoma pijan. Zavedel sem se šele takrat, ko me je stražnik zapisal." Predsednik: "Koliko ste spili?" Obdolženec: "Ne vem. Samo to vem, da smo ga pili tri vrste." Priča stražnik Colja: "Pred kavarno Vospernik sem čul kričanje. Sel sem tja in obdolženec je pristopil k meni ter me brez vsakegll vzroka razžalil z besedami: Vi ste neumen!" t Predsednik: "Obdolženec pravi, da je bil do nezavesti pijan." Priča: "Pijan je bil res, toda do nezavesti ne. Govoril je popolnoma pametno in tudi opotekal se ni." Eden izmed votantov: "Pa kaj je rekel, ko ste ga zapisali?" Priča: "Vprašal me je, zakaj ga zapisujem. Ko sem mu vzrok pojasnil, se je izgovarjal, da o tem ničesar- ne ve. *' Obdolženec: "Gospod predsednik, jaz sem bil tako pijan, da sem preje v gostilni zaspal." Predsednik: "A, tako spali ste? No, potem ste se pa vsaj malo prespali!" Sodba: Kriv pregreška po §-u 104 s. kaz. zak. in se obsodi na 50 dinarjev globe, v slučaju neiztir-| ljivosti en dan zapora. 8 182 k. i.: Posledice prepira. Franc Plestenjak p. d. Pelanov iz Črnega vrha nad Polhovim gradeem in Lenart Krmelj sta bila dobra prijatelja. Dne 29. maja pa sta( se začela v pijanosti prepirati, kdo da je močnejši. Ker atletske vaje nišo doprinesle zadovoljivega in prepriče valnega dokaza, je priložil Krmelj Plestenjaku zaušnico, I ki jo je dedoji kvitiral s tem, da j je dal nasprotniku osem sunkov z nožem, in sicer po rokah, prsih, ramah in po glavi. Posebno hudih posledic te poškodbe ravno niso i imele, vendar so zadostovale za tiperabo §-a 152 kaz. zak. Za vseh osem poškodb zahteva Krmelj samo 2000 K (500 Din) odškodnine. Franc Plestenjak je dobil 5 tednov ječe, poostrene z 1 postom. 1 temni in 1 trdim ležiščem ter ima plačati Krmelju zahtevanih 2000 kron odškodnine. Dragocena skrinja. Cela Moskva išče zaklade pri starinarjih. Rodbinski očetje se kregajo, ker kupijo ženske vsako ropotijo; stare slike, katerim preiskujejo okvire in zaboje, katerim izbijajo dno. Vzrok temu početju je sledeči dogodek: Pred kratkim je hotela n eka branjevka omožiti hčerko. Po dobri stari navadi je šla k starinar-iu po veliko skrinjo za balo. Starka je našla zaželjeni predmet. A starinar slučajno ni bil navzoč v trgovini. Zmenila se je torej s pomočnikom in odpeljala skrinjo na vozičku domov. Kupčija ni bila draga, ker je bila skrinja zelo stara in popolnoma pokrita z drugo šaro.-Mati je gledala samo na velikost predmeta, ker tvori skrinja glavni kos pohištva ruske neveste in služi za dokaz njene premožnosti. | Nista pa minili niti dve uri. ko j je pritekel k starki bled in rax-i burjen starinar ter jo kleče prosil, : naj mu vrne skrinjo, češ. da mu je 1 to drag spomin po stari materi, j Branjevka je takoj razumela, da J pri tem lahko kaj zasluži in je po dolgem barantanju končno odstopila "NOetovo barko" "za bojno svoto pet tisoč zlatih! rubljev". ' Razven tega se je obvezal stari-I nar razodeti svojo skrivnost. Dan se je že nagibal proti večeru. Skrinjo so peljali na stanovanje lastnika. Ta je odvil v navzočnosti dveh prič štiri velike vijake na dnu skrinje, porinil je ven dva lesena žeblja. Tako se je pokazal "blagoslov stare matere" — štiri težki zavitki starih cekinov in beli svežnji bankovcev. Starinai je namreč imel v skrinji vse svoje premoženje in ga je dobro obvaroval pred radovednostjo boljše vikov. ki so neštetokrat pretresli imetje trgovcev v dobi vojnega komunizma pred 1. 1921. Zdaj si bo pač moral revž izmisliti novo skrivališče, ker ve cela Moskva za skrivnost "blagoslova stare mamice". ODKOD IZVIRA KUMARA? Kot buče in melone, lcojih sadeži spadajo med velikane rastlinstva, prihaja tudi navadna kumara iz Azije. Vsi ti sadeži so še sedaj najbolj priljubljena jed južnih in predvsem orijenialsklh narodov. Iz Carigrada so prišle kumare Slovanom. Še danes so kumare pripravljene na različen način, najbolj priljubljena jed Rusov. Težko si je misliti Ptisa. ki bi mogel živeti brez kumaric. Naj- Kretanje parnikov - Shipping News M 10. .Mptcmbra: Paris, Havre; Mauretni*. Cherbourg Conte Rosso, Qsnom. 11. septembra: ,Lapland. Cherbourg; Luetxow, Cher bourg In Bremen; "InnnVnh/i« Cher bourg. 13. septsmbra: Olympic, Cherbourg; America. Cher bourg In Bremen; Suffren, Havre Deutschland. Cherbourg In Hanibun Ryndam, Boulogne; Colombo, Genoa. It. septembra: Reliance, Cherbourg; Sierra Ventan* Bremen. 17. ssptsmbrs: Aqultania, Cherbourg: France, Him 1«. septembra: Mongolia, Cherbourg; Wuert ember® Cherbourg In Hamburg. It. septembra: Glullo CeRare, Genoa. tO. septemt^s: Homeric, Cherbourg; Columbus. Cher bourg In Bremen: Cleveland, Cherboru* In Hamburg: Orbita, Cherbourg: Rot terdam, Boulogne. 13. septembre: Pittsburgh. Cherbourg; York, Cher bourg In Bremen. M. ssptsmbrs: Bere n gar la, Cherbourg; Chicago, Havre; Dull to, Genoa. 25. septembra: Zeeland, Cherbourg. r. septembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cher hourg: Lafayette, Havre: Mount Clay Hamburg; Muenchen. Bremen; Volen dam. Boulogne; Conte Verde, Genoa 30. septembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg Z. oktobra: Tliuringia, Cherbourg tn Hamburg. 4. oktobra: Olympic. Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg in Bremen: Rorham-beau, Havre; Bremen. Cherbourg in Bremen: Albert Ballin. Cherbourg in Hamburg; Veendam, Boulogne. 7. oktobra: T>e Grasse. Havre; Arabic v Cherbourg in Hamburg. 5. oktobra: Aqultania, Cherbourg; France v Havre 10. oktobra: Pres. Wilson, Trst. 11. oktobra: Homeric. Cherbourg: Republic, Cherbourg in Bremen: Hansa, Cherbourg ir. H imhurg: Stuttgart, Cherbourg in Bremen; New Amsterdam, Boulogne. 14. oktobra: Reliance, Cherbourg in Hamburg; _ America, Genoa. 15. oktobra: Be re n gar i a. Cherbourg. 16. oktobra: Minnekahda, Cherbourg in Hamhurg; Westphalia, Cherbourg in Hamburg. 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Columbus, Cherbourg in Bremen; Deutschland. Cherbourg in Hamburg: Conte Rosso, Genoa. 22. oktobra: I'aris. Havre; Mauretania, Cherbourg: America, Cherbourg in Bremen. 23. oktobra: Martha Washington, Trst. 25. oktobra: Olympic. Cherbourg: Cleveland, Cherbourg ill Hamburg: l^ancastrla, Cherbourg: Muenchen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam. Boulogne; l>uilo, Genoa, l*res. Harding, Cherbourg in i Bremen. 128. oktobra: Resolute, Cherbourg in Hamburg. 29. oktobra: France, Havre; Aqultania. Cherbourg. POZOR JUGOSLOVANI! VELIK IZLET V JUGOSLAVIJO S SVET0VN0ZNANIM PARNIK0M "BERENGARIA" 52.226 ton Odpluje iz New Yorka v sredo, 24. SEPT. ob 3. popold. (Preko Chtrbourga.) Preživte 6 zabavnih dni na inorju in bodite v Jugoslaviji v SVŽ dne. Kabine v tretjem razredu imajo po 2. 4 in 6 postelj. Vsaka kabina je opremljena z vsemi modernimi uuobnostni kot v hotelu. Hrana izborna. Cene smerne-Vlada Združenih držav izdaja sedaj dovoljenja, s katerim lahko ostanete v starem kraju leto dni ter zopet vrnete, ne da bi podvrženi kvoti. VAŽNA NOVICA ^ JUGOSLOVANSKI KONZULAT JE SEDAJ POOBLAŠČEN IZDAJATI PpT-NE LISTE, VELJAVNE ZA POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN IZ NJE. Izletnike bo osebno spremljal g. S. M. VUKOV1C, uradnik CUXARD ČRTE v New Yorku, ki je izvedenec v prirejanju iz'etov. Gospod VUKOVIC bo «|sebno pazil na vse potrebe potnikov ter se bo brigal in skrbel, da bodo imeli izletniki na parniku razen drugih udobnosti tudi zabavo. Za druge informacije glede dovoljenja za povratek in I potovanja se obrnite na najbližjega CunarJ-ovega agenta i fj f v vašem kraju ali pa naravnost na: ^^SStafcj^^^sj^ 25 Broadway New York, N. Y. bolj jih ljubi prepojeno s slano votlo ter jih zavživa ceio zimo. j Šele v šestnajstem stoletju ali sedemnajstem stoletju tb-bil; Nemci kumare otl Siovauov. Izraz ''kisle kumarice" j<- bil običajen v onih delih Nemčije, v katerih o stanovali Slovani ter j'-- postal šele v zadnjem čas*i splošno znan tudi med Nemei samimi. R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Greeve St.. Conamaxish, Pa. PlSrtE PO CKN1K. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MALI OGLASI v "Gr 1 a s Naroda". ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVSČJ] SLOVENSKI DNEVNIK V KDRUiENTB DRtAVAH Pri vsaki priliki — če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi v Dollar jih, Dinarjih ali Lirah, — če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, — če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, nložiti ali dvigniti denar, ali — če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahkf posnamete, da se zamorete v vseh takih prilikah zaupno obrniti na— - ^ JFrank Sakser State Bank 82 Cortlaadt Street - Hew York, N. T. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOB J« umn]« potovati v atari kraj, je potrebno, da. H natančno poučen o potnih llatlb, prt« ijagl ln drugih ctrareh. Pojasnila, u vam Jih mm—w dati 7Bled naše dolgoletne izkodnj«. Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi prt poročamo vedno la prvovrstne par ki Imajo kabine tudi t HL rmm- rada Glasom nove naselnlške postave, U ie stopila v veljavo s 1. juUjem 1924, camorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni nase lni.sk i komisar v Washington, D.CJ. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu ▼ atari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce lz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste m vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State BanS 83 Cortland* Si, New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste 'z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" ADVERTISE in GLAS NABOD4