-- r^ *p - j-- - : ^ edinost Izhaja dnevno vsaki Torek Srede četrtek in Petek. unity Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday and Friday. A KATQLflttOBGA IMBLAYSTVA V AII KRIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MORJA Y CHICAGO. LETO (V®!.) x. ŠTEV. (No.) 80. CHICAGO, ILL., TOREK, 20. MAJA — TUESDAY. MAY. 20. 1924. p o z o r! SLOVENCI IN SLOVENKE! Vsi dragi bratje in sestre sploh, zlasti pa Vi, bivajoči v New Yorku in Brooklynu. GEOLIGIČNI RAZISKOVAL CI NA DELU. V slogi je moč. To spričuje zgodovina vseh stoletij, vseh narodov. Veliki narodi, živeči v enotni skupni celoti vpoštevajo to geslo in se tudi ravnajo po tem načelu. In če doma--kaj pa šele v tujini, daleč od svoje matere domovine ?! Na tujem je nad vse potrebna skupnost. Poglejte razne narode tukaj v Ameriki, kako se trudijo, da bi ohranili s združenimi močmi svoj značaj, svoje svetinje, posebno pa svoj jezik in vero svojih očetov. In mi Slovenci? Res, ni nas malo; a raztreseni smo po vseh mogočih krajih, skoraj vtonemo v morju tujine. Da bi se vzdržali na površju so navdušeni možje, srčno vneti za blagor rojakov, vstanovili razna društva, vstanovili K. S. K. Jednoto. Pri sejah, sestankih, zabavah in prireditvah se spoznamo, pogovorimo in navdušimo za sveto delo v splošni blagor nas ameriških Slovencev. In ravno iz tega namena je naša krepka Jednota začela prirejati katoliške shode. Do sedaj so imela take shode: Cleveland, Chicago, Pittsburgh, Barberton. Na vrsto pride sedaj New Yor — Brooklyn. V nedeljo 25. maja bomo imeli katoliški shod vseh do-bromislečih Slovencev New Yorka, Brooklyna in okolice. Vsi dobrodošli! Dobrodošla društva! Dobrodošli posamezniki ! Dobrodošli vsi! Ne bomo sami! Eminenco kardinala Patrika Hayes bo nadomestoval Right Rev. Msgr. Lavelle; župana Velikega New Yorka John Hylana pa Commissioner Groves. A. Wha-len. Pozdravil bo shod Rev. John A. Nageleisen, župnik župnije sv. Nikolaja 2. cesta, kjer smo imeli Slovenci v začetku službo božjo; vdeleži se shoda tudi Rev. Geo. A. Metz-ger, župnik Montrose Brooklyn, naš vrlo znani dobrotni prijatelj in še nekaj drugih. Ti so nam po narodnosti tujci! Kaj pa naši ? Omenim samo: Chicago Very Rev. Hugo Bren, O. F. M. prov. komisar; Cleveland: Glavni predsednik Jed-note Mr. Anton Grdina; Steelton: Rev. Luka Gladek, duhovni vodja Jednote; Pittsburg: Mr. Frank Trempush, gl. uradnik Jednote; Forest City: Mr. John Dechman gl. uradnik Jednote. Samoobsebi umevno tudi tukajšni delegati Jednote: Mr. John Cvetkovich, Mr. Tassotti, Mr. J. Murn, Mrs. M. Wilier, delegatinja. Pridejo pa tudi reprezentantje iz Bridgeporta (Conn.) Cliftona, N. J., Bethlehem, Pa. Forest City, Pa. To je sedaj kratko poročilo. In Vi Slovenci in Slovenke, ki bivate v New Yorku, Brooklynu in okolici? Kaj pa Vi? Ali boste zatajili prelepe nazore rodne grude, domače zemlje, ljube domovine? Pokažite dejansko, da smo iste krvi, istega jezika! Naj vlada med nami lepo soglasje, bratovska sloga in trdna edinost. "O kako dobro in prijetno je, ako bratje v edinosti žive" pravi sveto pismo. Na drugem kraju prisega psalmist, naj se mu prilepi jezik na nebo, ako bi pozabil na svoje ljubljeno glavno mesto Jeruzalem. Psalmist je vneto pisal za svoj narod in njegov blagor. Posnemajmo ga na Vso moč tudi mi! Zato pa: kedor ne sodeluje — razdira; kedor gleda samo od strani — podira; kedor pa celo ovira in nasprotuje kakorkoli — ta je sramoten izdajalec najlepših in najsve- ' tejših idealov poštenega vernega slovenskega naroda. Kam pojdemo? V katero vrsto? Kedo bo ostal na strani Kajna, ki je ubil svojega brata? Tisti, ki je zatajil mile nauke, lepe zglede in naj prisrčne jše zlate prošnje svoje slovenske katoliške matere. Tak naj gre v nasprotni tabor in naj posnema Kajna ter naj ubija svoje narodne brate! Temu na čelo žig Kajn — morivec! Kam? Slovenec — izdajalec?! Ne! Komur je še količkaj pri srcu to, kar so nas učili dobri stariši; komur je količkaj pri srcu časni in večni blagor naših slovenskih družin — posebno v New Yorku in Brooklynu — Kam? _ ta bo pokazal odločno in možato: Slovenec sem, katoličan sem; zato se s častno zavestjo vdeležim prvega slovenskega katoliškega shoda v New Yorku. Pripravljalni odbor za katoliški shod. Nemški nacionalisti proti kan- Nacionalisti nasprotujejo celarju Marksu. vladi pri izpolnitvi zahtev za- veznikov glede odškodnine Berlin. — Nemški naciona- Prvi napad je vlada odbila; zahtevajo rezignacijo vrjetno pa je, da ponove na-"ksove vlade, kar se čuti pad, ko se sestane Reichstag, i udarec proti spreje- kjer imajo nacionalisti veči-esovega reparacijske- no, tehnično jim pa bodo po- i komunisti. Žalni glas iz Dolenjske. SODNI J A PREISKUJE NESRAMNI SLUČAJ, KI SE JE ZGODIL NA ŠMIHELSKEM POKOPALIŠČU. — TOČA IN NEVIHTA NA ŠTAJERSKEM IN BELO-KRANJSKEM. (Izvirno poročilo za Edinost). Slika kaže dr. P. S. Smithovo ekspedicijo, ki raziskuje oljna polja po pustinjah Alaske, kjer se nahajajo petro-lejne rezerve Združenih držav. Ker se je že pričel led po rekah tajati pripravljajo svoje čolne, s katerimi bodo nadaljevali svojo pot proti severu. RAZNE YESTI. — Washington. — Od zveznih uradnikov se zahteva, da vse kar vedo o takozvanem Tea pot Dom škandalu, v katerega je zapleten Harry Sinclair, morajo molčati in nobene stvari ne izdati, kar se tiče to zadevne najemninske pogodbe. — Detroit, Mich. — Deset J mož je bilo poškodovanih, med njimi trije težko, ko se je podrl oder na stari McGraw hiši in padel 150 čevljev globoko, z njim pa tudi del hiše. Sest mož je bilo podsutih pod razvalinami. — Gilman, Colo. — Podsu-ti rudarji v Black Iron Mine so rešeni in nepoškodovani. Tri dni so jih hranili po 90 čevljev dolgi in dva palca široki cevi — Washington. — Državni tajnik Hughes zanikuje ob-dolžitev, da bi bil on na to vplival, da se je prodal par-nik Martha Washington, italijanski tvrdki za $60.000,1 medtem ko bi se bil lahko prodal doma za $210.000. — Racine, Wis. — Zaklad so našli, ko so podirali neko staro hišo v dolenjemu kraju mesta Racine. -Fred Reiherd, kontraktor, kateri je nadzoroval delo je našel steklenico pristnega žganja starega 64 let. Ker je na steklenici letnica 1860. se sodi, da je še izza časa civilne vojske. — Columbus, Ohio. — Državno višje sodišče je odločila, da je proti postavno v državi Ohio imeti odprta gledališča premikajočih slik ob nedeljah. Kedor bi se temu ne pokoril bo kaznovan z 6 mesečno ječo in globo $100. — Rim. — V Carnic Alpah so čutili močan potres, kateri je napravil več škode na hišah, ena cerkev se je pa porušila. — Adair, Ia. — Ross Merit farmer iz Guthri Center je zbolel na bolezni, katera pride le pri živini naprej in sicer na čeljustih. Zdravniki so spoznali bolezen kot živinsko in nimajo upanja, da bi okreval. — Sioux City. — Farmar- ska federacija v Ameriki si je zbrala za svoj glavni stan Sioux City, to vest daje v na-znanje N. K. Wicks, generalni manager federacije. — Chicago, 111. — Na West Adams in South Halsted cesti { so dve natlačene kare skupaj trčile. Panika je bila velika. Dve ženske in trije moški so bili težko ranjeni, več pa lah^j ko. Sunek je bil tako hud, da so obe kare skočile iz tira. Cu-| dež, da se ni zgodilo večje ne-v, sreče, ker so bile obe kare na-' tlačene do skrajnosti. — Washington. — Prezi-dent Coolidge je obolel. Zdravnik mu radi opreznosti ne svetuje iz sobe. — Detroit. — Dva oborožena bandita sta napadla knjigovodjo Harold K. Taggarta, Fourt Street Branch banke v Detroitu, ko je ravno odklepal vrata. Zaprla sta ga v umival-no sobo in čakala, da je prišel drugi bančni uradnik Josef Kania, kateri odpre blagajno, nakar skočita bandita in po-bereta iz blagajne $30,000 v gotovini. Pobegnila sta v avtomobilu. — Iz Beograda se poroča, da se delajo velike priprave za slavnost kronanja, kralja Aleksandra in kraljice Marije. Kronanje se ima vršiti v samostanu Gitče v letošnjem poletju. — Boston. — Ako se ne ugodi zahtevam krojačev, za-; stavka 1. julija 50,000 izde lovalcev oblek. — Valparaiso, Chile. — Na poskusnemu poletu z hy-droletalom iz križarke Cinci-nati sta bila ponesrečena, pilot in mehanik,- ko je njuno letalo padlo. Vzrok padca je bil veliki oblak drobnega peska, kateri je vzel vid pilotu oba sta težko poškodovana. — Ruski diplomatični krogi zanikujejo vest, da se Rusija oborožuje proti Rumuniji radi Besarabije. — Washington. — Iz ročila glavnega stana o straže posnemamo, dr hotapi v Združene sto zabojev žgani 7 Poročali ste že, da je pred par meseci v Kandiji umrl znani bogataš Fr. Košiček. 2e ob njegovi smrti so se razna-šali glasovi, da je bilo v njegovi obleki z njim vred pokopano več milijonov bankovcev in več zlatnine; posebno še dragocena zlata ura. Lahkoverni ljudje niso pomislili, da se mrlič pač sam ne preoblači in da domači ljudje pač ogledajo obleko, preden jo de-nejo na mrliča. — Kar se pred Veliko nočjo raznese glas, da je na šmihelskem pokopališču odkopan grob umrlega Koši-čka in da se vidi njegova krsta. Obenem so krožile vesti, da je neka šolska sestra s šmi-helskega zavoda po noči videla luč ob pokopališčni kapelici; istotako da so tudi potniki nočnega železničnega vlaka opazili luč na dotičnem kraju. — Da se zadeva razjasni* zahteval je izvršitelj oporoke, naj se sodno odpre krsta pokojnikova in dožene. dilo v hiši. Za spomin so pri velikih vratih pustili oster nož, ki je bil za slučaj spopada morda namenjen za kaj hudega. -o- Toča in nevihta na Štajerskem in Belokranjskem. Iz raznih krajev mariborske oblasti nam prihajajo poročila, da je razsajala v sredo oziroma v četrtek huda nevihta, spremljana z gromom in bliskom, ponekod pa je padala tudi nenavadno debela toča, ki je napravila ogromno škodo. Nad Laškim in okolico se je divja nevihta s točo znesla v sredo popoldne. Toča, do debelosti lešnika, se je vsipa-la pol ure in popolnoma pobelila vrtove in travnike. Škode je veliko na vrtni zelenjavi, črešnjah, hruškah in breskvah ter zlasti tudi v vinogradih. V Mariboru je v četrtek zvečer letošnjo pomlad že koliko je resnice na alarmant- drugič padala toča in sicer nih govoricah. In tu se komisiji pokaže nezaslišano dejstvo. Ko poškodovano krsto odpro, najdejo mrliča do golega slečenega. Bil je pokopan v lični črni obleki. Tudi spodnje obleke ni več. Blazinica izpod glave je tudi zginila. Izvršil se je torej zločin, kakršnega naša Slovenija še ne pomni. Ali je to maščevanje, ali ostudni rop, pokazala bo sodna preiskava, ki pa dozdaj še ni sklenjena Mogoče da povojna psihozf rodi celo take kanibalične či ne. A žalni glasovi dohajajo tudi od drugod. Mnogim belokranjskim rojakom je znana prijazna Bušinjavas v suhor-ski občini. Nekdaj na najboljšem glasu, se je tam v zadnjih mesecih pojavila nekaj podivjanost in sovraštvo po-| sebno pri sosedih okrog cerkve sv. Marka, ki je lani dobila vsled radodarnosti ožjih rojakov v Ameriki nove zvonove. Prišlo je do čisto suha. Prvič se je vsula precej gosta že minulo nedeljo popoldne med nevihto. Segla je tudi precej daleč v o-kolico. Sploh se zadnje dni v mariborski okolici neprestano ponavljajo nevihte. V Sv. Petru pod Gorami je med dežjem, točo in gromom dne 30. aprila opoldne udarila strela v hlev Antona Mo-šeta, posestnika v Polju. Vžgala in vpepelila je slamnato streho ter uničila seno in živila, ki so bila shranjena na hlevu. Šentpeterska požarna bramba je takoj prihitela na kraj nesreče ter lokalizirala ogenj. Posestnik ima prilično škodo ter ni bil zavarovan. Sreča, da so mogli še pravočasno odstraniti živino iz go-(Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠILJATVE in tožb pri sodiščih v Metliki in Novem mestu. Povrh pa še do požara, ki je upepelil en pod in eno klet prav blizu cerkve ; soseda Tomec in Žlogar imata občutno škodo. Sreča v nesreči je bila, da se ni vnela cerkev in še bližnja poslopja, k čemur sta pripomogli požarni brambi iz Dragumlje in Metlike. Upati je, da bo ta nesreča spametovala ljudi in da med njimi zavlada nekdanja harmonija. Istotako se čujejo žalni glasovi iz okolice novomeške. Na dnevnem redu — pardon! na nočnem redu — so le prepogoste tatvine, ki se pojavljajo posebno okcog Trške gore Nedavno so ponoči vlomili v Ločni pri starem posestniku ^ren, ki ima več sinov v A Pobrali so tatovi do niesa in živil. Osta še le zjutraj noči go- V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvest s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve af pretepoVi dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka. Nale cene za pošiljke v dinarjih Ml lirah se bile včeraj sledeče: i Skupno s poštnino: 500 —'Din.........$ 6.9$ 1,000 — Din.........$ 13.45 2,500 — Din.........$ 33.50 5,000 — Din.........$ 66.50 10,000 — Din.........$132.00 • 100 — Lir......... $ 5.20 200 — Lir......... $10.05 500 — Lir. ........ $24.25 1,000 — Lir......... $47.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. la nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja častokra menja .dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, k« mi sprejmeme denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SI« PO POSTI KAKOR TUDI BI javno. ; Vse pošiljatve naslovite na—slovansko banko edino (UNITY) Ixbaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. _ ' — Published by: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, I1L _ Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo le^o...............$4.00 (> Zedinjene države za pol leta ...............:$2.00 Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 ____________Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-SO SUBSCRIPTION: For United States per year ____________"""Loo For United States per half year ..............$200 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 ___For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Entered as second clas matter October nth 1919, at Post Office at 'Ivicago. 111., under the act of March ^rd 1870. ' "v Poprej smo imeli stalnega solnce ogrelo srce narave, ta-poročevalca, ki je imel pazno i ko je ogrelo te dni dva mlada oko na vse plati v naselbini, j srca v naši naselbini in vsled Sedaj je kar naenkrat utih- tega "kvitala" sta "ledik" nil. Jaz sem bil vedno zelo ve-* stan in stopila v zakonski ja-sel novic poročanih iz Lead- j rem. Ta odličen novi zakonski villa. Prosim ga, naj še na- j parček tvbrita Miss Rose Dodal ju je novice iz našega me- biš, hčer ugledne Dobiševe sta, ker ljudje jih radi bero. družine z Hudson streeta in Vreme o veliki noči je bilo j Mr. Joseph Mehevc. Zvezal krasno, a na belo nedeljo je za vedno pa je ta par naš dobilo res zopet vse belo, kot se j maši preč. g. župnik Father spodobi za Leadville. Sedaj ni I Jevnik predzadnjo sredo daveč snega in toplo bi bilo, da1 poldne. Tovarišica je bila bi ne nagajal vsaki dan mo- j Miss Matilda Zidar in za to-čan severni veter. Na druge variša ženinov brat Thomas s. m 1-eadville, Colo. I nobarvanih električnih luči, Strajkam! Kdo bo vedno okrog in okrog je polno rož držal v rokah pero in pisal, in cvetja. Zvečer je jako lepo Ne strajkam za vedno, le od videti altar ožarjen od luči in časa do časa. Nimam danes lučic kaj posebnega poročati. Veli-} Ph^o sv. obhajilo bomo ime- ki teden je bil tako kot dru-| li še le, ko bodo že nove klo- _________ ______- - -—— ___________________ ________ god. V cerkvi smo za silo na-; pi v cerkvi. Družba ki je na- tri strani smo dobro zavaro- Mehevc. Ženitovanje se je vr- pravili božji grob. Jezusa v redila klopi nam je sporočila, ................. grobu ležečega še nismo ime- da bodo do 1. junija klopi že --------------------J" uv JC VI- šilo na domu nevestinih stari- li, ker imamo še premalo denarja zanj. Smo imeli pa zato na veliki petek cel dan izpostavljeno presv. Rešnje Te- tovo, da meseca lo. Ljudje so hodili molit zla- julija4 gredo naš sti popoldne. Tudi Angleži so prišli v večjem številu. Zvečer je bilo zelo veliko ljudstva v cerkvi. Na veliko soboto zvečer po odpetih'jutranjicah smo ime- v redu. Za sv. birmo natančno še ne vemo, kedaj bo, a to je go- j unij a, ker škof v Rim in se povrnejo še le koncem avgusta. Zapovedano je namreč iz Rima, da mora vsak škof od časa do časa iti v Rim k sv. Očetu, da mu poroča kako vodi škofijo in kako na- li vstajenje s procesijo po cer-1 preduje krščansko življenje Duhovnik in politika. Tudi med Slovenci imamo ljudi, ki pravijo, da duhovnik spada samo v cerkev in da se politike niti dotakniti ne sme. Ako duhovnik le omeni o politiki, tedaj zaženo proti njemu krik, da zlorablja cerkev v politične namene in da je prestopil svoj delokrog.* Vsaka šleva lahko agitira med narodom za tega ali onega, zato ali ono stvar, le duhovnik, ta ne sme črhniti besede^ zlorabil bi cerkev. Take pojme širijo tisti, ki so cerkvi sovražni in iz dna duše sovražijo njene dušne pastirje. V rcsnici pa je stvar vsa drugačna. Za primer vzemimo samo organizacijo Kukluksklane. člani tega zloglasnega nevidnega cesarstva vedno rujejo proti kat. cerkvi in veri. Po raznih državah stavijo predloge, da naj se upostavijo zakoni, ki naj bi preprečili svobodni razvoj cerkve. Tako je bilo v Oregonu, kjer so poizkusili sovražniki kat. cerkve na vso moč, da bi dosegli svoj namen proti farnim šolam. Torej ali more duhovnik kot človek — socialno bitje — ki je kot tak tudi državljan to vse mirno gledati? Ali ni njegova dolžnost svoje vernike nato opozoriti? Ali se to pravi, kadar to stori cerkev zlorabiti? Zdrav razum mora vsakemu povedati, da ne. To ni nič več kot duhovnika dolžnost. Kakšen duhovnik, oz. koliko bi njemu bilo za svojo cerkev in vero, ako bi tega ne storil? Slab pastir je, ki pusti in mirno gleda, kadar mu volk ovce grabi. Tako tudi duhovnik bi bil slab, če bi take slu-,. r..... ...................__ čaje mirno gledal in bi ne povzdignil svojega glasu v!\n pete litaniJ'e Matere Božje, misli in ideje na raznih prire-obrambo svobodnega razvoja svoje cerkve in vere. Letosvnovicerkvisopašmar- Tega pa seveda nočejo pojasniti sovražniki kat. cerkve zakaj mora duhovnik posegati v politiko, če bi hoteli govoriti resnico bi morali povedati, da ravno radi njihove nestrpnosti do vere. Vzemimo n. pr. samo našo rdečo Narodno jednoto, rdeči elementi napadaj o vero in duhovnike na vse mogoče načine, kljub temu, da je v njih jednoti na tisoče kat. Slovencev, ki njih protiverske gonje ne odobravajo. Prišlo bo tako daleč, da bodo morali dvigniti svoj glas duhovniki voditelji kat. Slovencev. In tedaj bo vpitja, da duhovniki zlorabljajo prižnice in cerkve v dosego svojih ciljev. V resnici pa bo to njih dolžnost prej ali slej. Sami dajo povod, da mora duhovnik nastopiti proti njim, potem pa po zavajalsko kažejo na njega, kakor, da je on vsega kriv. Tako satansko delajo verski nasprotniki. Duhovnik ima prav tako svobodo do politike, kakor vsakdo drugi in še več, ker on je inteligent in jo veliko bolje razume, kakor marsikdo drugi iz navadnih vrst. Kdor temu ugovarja dela to zato, ker je proti cerkvi in veri nestrpen in vsak tak spada v kategorijo protiverskih fanatikov. kvi. Lansko leto smo imeli zu naj cerkve, a letos so zagrozi li s štrajkom, ako bi se vršila procesija zunaj. Pevci so re kli, da ne bodo peli in drugi pa, da se ne udeležijo spre voda. V procesiji so šle belo oblečena dekleta in šolarčki tako, da je še precej lepo bilo. Na velikonoč smo praznovali 30-letnico obstoja K. S K. J. Prikorakala so vsa društva z zastavami in banderji k sv. maši ob 10. Maša je bila peta za vse žive in mrtve člane Jednote, po maši pa zahvalna pesem Te deum. Zvečer je bila pa veselica v Društvenem domu. Čast zavednim Slovencem, ki so zgra dili tak lep in prostoren dom. Devet mesecev smo imeli tamkaj lani tudi svojo cerkev in smo imeli zelo lepo naprav ljeno in meseca majnika smo fcneli vsaki dan krasno petje na vse strani. Za krščansko življenje pa ni zadosti le ho-| d i ti v cerkev, držati poste in1 doma moliti, in se zapreti v svojo čumnato in tamkaj na1 skrivaj se bičati, postiti in Bc-1 ga moliti, ampak potrebno je! med svet stopiti, očitno poka-1 zati svoje krščansko prepri čanje, stopiti v krščanska društva in nastopiti v javnem življenju kot krščanski mož, kr ščanska žena, krščanski mla denič, krščansko dekle. K temu očitnemu spozna nju mnogo pripomorejo katoliški shodi. Doma na Kranjskem so kedaj že začeli s katoliškimi shodi, a v Ameriki je' bil očiten nastop slovenskih' katoličanov neznan, dokler ni stopil na plan Anton Grdina.1 On je že poprej v Clevelandu nastopil kot organizator v raznih društvih in kot vnet in goreč zagovornik krščanske vani, le na severno plat ni no- šilo na domu ; benih hribov in tako jo pri-jšev, katerega se je udeležilo maha čez to odprtino nam veliko število prijateljev in ljubi bratec sever. Pa tolaži- znancev Dobiševe družine, ' mo se, da bo junija ali julija J kakor ženina. Celo naš bivši boljše. Ljudje snažijo že av- g. župnik Father Mihelič je tomobile, da jo neko bližnjo prišel iz Pittsburgha na to že-nedeljo udarijo za stavo čez nitovanje. Navzoč je bil tudi teneški prelaz. Da niso Slo-1 domači g. župnik Father Jev-venci ravno tako revni, se nik in mnogo uglednih mešča-razvidi, ker jih mnogo pose- nov. Vse to pokazuje, da je duje lepe in velike avtomo- Dobiševa družina zelo pozna-bile. Zadnji čas se je skoraj- na in priljubljena tako od do-žil tudi Frank Grigo in Valen-!mačih rojakov, kakor tudi od tin Stepišnik in sta si nabavi- Amerikancev. Nastopilo je tula prav čedne karce. j di slovensko pevsko društvo. Naš dobri prijatelj Steve ki je zapelo več jako lepih Frankovič pa namerava s svo- • narodnih pesmi ob tej priliki, jo družino letos o počitnicah; — V cerkvi sv. Jožefa sta napraviti izlet v Californijo in 1 se poročila tudi pred kratkim sosedne države s karo. Da bi Miss* Rose Novak in Mr. An-mu le šlo vse po sreči in brez thony Trelc tudi oba dobropo- vsake nezgode. Zdravje je v obče zadovo Ijivo. Ne umrje nobeden, le znana med tukajšnimi rojaki. Za tovariša je bil Mr. Anthony Bistan in tovarišica Miss kak otrok zapusti nas in gre Marv Trelc. v pebesa. Bolni so bili zadnji Obema mladima zakonski-čas trije mladi fantje, a eden'ma paroma želimo obilo sreče se je že pozdravil. V Glen-wood Springs sta se šla zdravit dva cerkvena odbornika, in božjega blagoslova v novem stanu ! — Slovenska župnija sv. ditvah. Odkar je bil pa lani nice zelo klaverne glede pet t izvoljen za glavnega predsed-ja. Samo enkrat so zapeli nika Jednote, je pa postal pravi apostol krščanskih načel in gre od kraja do kraja, vzpodbuja dobre, mlačne in mrzle pevci 6 kitic dveh Marijinih pesmi, drugače pa le dvakrat v tednu pojejo običajno. O salutaris in Tantum ergo itd. Menda štrajkajo. A z ozirom na udeležbo ljudi in otrok so vsaki dan šmarnice impozant-no obiskane in ljudje z zani-manjem poslušajo branje ir glasno molijo in odgovarjajo pri litanijah. Glede obiska šmarnic napredujemo od lani, glede prepevanja pa silno nazadujemo. Pripravljamo se tudi na prvo sv. obhajilo in sv. birmo. Otrok je 100, ki hodijo vsak dan po šoli k nauku in so pridni. Da se bodo tem lepše pripravili na oba zakramenta hodijo vsaki dan k maši zjutraj ob 7 :30 in zvečer k Šmar-nicam. Šmarnice smo napravili provizorično, a vendar je altar lepo okrašen. Gori okoli podobe Matere Božje 26 raz- eden se je ze povrnil domov. Jožefa je te dni zaključila. Pljučnica je precej gospoda-' cerkveni bazar z najlepšim vs-rila, pa razen par, so jo vsi pehom. Bazarja so se ljudje premagali. v jako lepem številu udeleže- Oltarje bomo dobili tudi vali. Bil je pa ta bazar tudi koncem tega meseca, a name-'jako spretno prirejen in zato ravane slovesnosti, katere bi je prinesel župniji lep rezul-se bili udeležili tudi Slovenci tat, kakoršnega nismo priča-iz Denver j a in Puebla ne boj kovali. Blizu $4.000 se je na-ker škof majo oddane že vse redilo na bazarju, zakar mo-nedelje in pridejo birmat na ramo biti hvaležni ljudem, ki delavnik. j So toliko žrtvovali in Bogu, ki v eselo in zdravo pomlad je nam naklonil toliko blagih 1 1 TW onn«« —__i - - i T ' m . Slovence, budi jih na plan budi jih na katoliške sestanke jim govori, navdušuje jih za' sveto stvar in tako hoče pre-! noviti ves slovenski živelj in vse Slovence združiti v eno močno krščansko zvezo, ki naj bi kljubovala vsem zapre-; kam in sovražnikom krščan-! ske ideje. Slovenci gredo za njim, kot so šli prvi kristjani, za sv. Pavlom in že se čuti med Slovenci od lani avgusta meseca neko narodno in krščansko prerojenje. Tudi v mrzli, zasneženi Colorado v ljubkem in prijaznem mestu Pueblo bo tak katoliški slovenski sestanek v nedeljo 27. julija. Za nameček k temu raznim mislim pa še nekoliko o Lead-villu glede vremena in zdravstvenega stanja. želim vsem prijateljem znancem in čitateljem. Rev. John Miklavčič. -o- Forest City, Pa. — Tudi pri nas zelenita polje in trata in rdeči robini veselo skačejo po njih. Krasno ptičje petje po vrtovih in logih naznanja, da se je vrni-Ja vsem ljubljena pomlad. Življenje je živahne je, po vrtovih se obrača zemlja — tam pri sosedovih barvajo hišo _ tam pri onih popravljajo streho — tam delajo odzunaj zopet drugo stvar, tako da spomlad je oživela ne samo prirodo, marveč tudi vse ljudi in vse se hoče ogrniti z novim plaščem pomladi. S takimi spomladnimi mislimi sem obdan, ko Vam pišem ta dopis. Pa poglejmo, kaj se je zopet kaj novega zgodilo pri nas. — Kakor je spomladno Dr. W. M. MacGovern. Preoblečen v prepovedani Tibet. src. Tako gremo tudi na polju naše fare krepko naprej. Tako sem Vam g. urednik zopet stresel par novic iz naše naselbine. Sedaj pa počakajte, da se zopet kaj zgodi, pa bom zopet kaj poročal. Poročevalec. -o- Nova ureditev delavnega časa nemških rudarjev. Iz Essena poročajo o konč-n o vel javni rešitvi vprašanja delavnega časa v porensko-vestfalskih rudnikih. Doba dela traja pri delavcih pod zemljo splošno 8 ur, v rovih pa, v katerih vlada toplota nad 28 stopinj Celzija, samo 7 do 7 in pol ure. Za delavce na površju velja deveturna doba. Tedenska delavna dobo znaša skupaj 56 ur. Novi red stopi v veljavo s 1. junijem tega leta. Širite list edinost! (Dalje.) Drugi dan sem rekel S6 namu, naj obvesti majorja Baileya in pa Dalailamo, da sem v Lhazi. Sam sem pa o-stal doma, hoteč počakati, kaj bodo tibetske oblasti ukrenile Bil sem pa tudi še zelo bolan in sem bil najrajši v postelji. Skoz okno sem videl na sejm-ski trg, sem imel torej najlepši razgled. Okno je imelo ce lo steklene šipe, za Lhazo nekaj nenavadnega; namesto šip je v pknih sicer večinoma oljnati papir. Vse jutro je bilo na trgu polno novoletnih posestnikov, vpili so, plesali in razgrajali. Tudi rakete so zažgali, vča sih prav ogromne. Enkrat se je vsa hiša strahovito stresla in mislil sem, 4a je kdo bom- i bo vrgel vanjo; razletela se je bila cela hišica raket; pet1 ljudi je bilo ubitih, več pa težko ranjenih. Vsled pomanjkljive sestave umetnega ognja se v Lhazi večkrat pri-' peti kakšna taka nesreča; Da-lai-lama bi prodajo in uporabo raket zato rad prepovedal. Pa rabijo umetni ogenj tudi uradno, in sicer naznanjajo z njim nočne ure. Delo-pust naznanijo na primer tem, da zažgejo v vsakem o-kraju velikansko umetno žabo, in od takrat naprej ne sme biti nihče več na cesti. Tsarong. Tisto jutro je bil na Potali pri Dalai-Iami veliki novo1-' ni sprejem, h katejr»mv li povabljeni vsi o' ' stojanstveniki. i mom je bil naznanjen Dalai-lami moj prihod, kakor sem pozneje zvedel. Drugim ni nič povedal; poklical je samo svojega najljubšega ministra Tsa-ronga na stran in mu je rekel, naj me pokliče popoldne k sebi. Po sprejemu je šel Tsarong domov v svojo palačo, ki je bila prav blizu moje hiše in mi je napisal par prav vljudnih vrstic, naj ga obiščem. Seveda sem se povabilu takoj odzval. Sprejel me je zelo ljubeznivo in govoril sem z njim prav zaupno več kot tri ure. Tsarong je prav nenava dna osebnost in eden res velikih mož Tibeta. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da bi bil za Tibet lahko to, kar je bil Bismarck za Nemčijo ali pa Ito za Japonsko. Seveda so pa ljudje v Tibetu neprimerno slabši kakor na Nemškem ali Japonskem. On je ^a tudi edini Tibetanec, ki se * lastno močjo dvignil. Si-^ibetu ni kast, kakor so a trideset prvih rod- bin ima v rokah vsa višja u-radniška mesta; izjeme so le službe lam in samostanskih o-patov, ki se obnavljajo po "zo-petnem učlovečenju." Za prvimi trideset rodbinami jih pride stoindvajset drugih, ki so jim prihranjene nadaljne važne službe. Tsarong ni bil ne med prvimi in ne med drugimi. Njegov oče je bil navaden kmet in izdeloval je strelne loke in puščice. Čudno je pa, da je ravno to delo v Tibetu skrajno nečastno in so tisti ljudje med najnižjimi. Ijne Tsarong si je nadel minister šele pozneje in si je pridobil tudi naslov šapi. Že kot deček je bil v Lhazi znan po raznih zgodnjih prigodah in je moral štirinajst let star pobegniti v Mongolijo; tu je postal nekak potujoči srečolovec. Veliki trenutek njegovega življenja je prišel leta 1904. Takrat je moral Dalai-lama pred Young-husbandovo ekspedicijo sam bežati v Mongolijo. Nihče ni hotel ostati v njegovi službi in je bil vesel, da se mu je Tsarong ponudil. Ta se je imenoval takrat še z domačim imenom Namgang. Mladi dečko je bil zvest in razumen, postal je ljubljenec Dalai-lame in mu je ta kmalu poveril važne službe. Leta 1908. je prišel Dalai-lama nazaj v Tibet, Namgang je postal stotnik v njegovi telesni straži. Leta 1909. so vdrli Kitajci v Tibet, in Dalai-lama je moral zopet bežati; stotnik Namgang je Kitajce toliko časa zadrževal, hrabro se boreč, da je Dalai-laifia srečno utekel v Indijo. On sam pa se je splazil skozi kitajske vrste, preoblečen kot sel indijske vlade, in sta se z Dalai-lamo v Dardžilingu spet sešla. Zato se mu je zdelo moje potovanje v Tibet še posebno zabavno, saj je bil napravil isto pot, kakor jaz, samo v obratni smeri. Govorila sva s Tsarongom naj prvo o splošnih zadevah, nato pa o mojem slučaju. Ve- del sem, da je bil Tsarong za to, da sme vse naše "Budistično poslanstvo" v Tibet; in sam zase mi je tudi izrazil svoje veselje, da sem srečno prišel v Lhazo. Tudi Dalai-lama je bil zadovoljen, da pridemo ; a ker je bila pod pritiskom menihov vlada izdala prepoved potovanja in sem bil jaz kljub temu prišel, je bilo treba to na ta ali oni način urediti. Tsarong mi je svetoval, naj drugi dan mestnim oblastem svoj prihod uradno naznanim, in sem mu tudi obljubil, da ga bom. Mestni magistrat bo moj slučaj predložil ministrskemu svetu, ki bo sklepal o nadaljnih korakih. Tsarong kot državni tajnik mi je obljubil, da bo govoril zame. -o- Dober odgovor. Jaka: Kak razloček je med žganjarjem in žganjepivcem ? Miha: Ta, da žganjar minja vodo v d< vec pa denar v V NEDELJO POPOLDNE. tedenski koledar. 5. ned. po velik. — Moč molitve. Mat. 5. 25 Nedelja — Gregor VII., papež. Urban. 26 Pondeljek — Križev. Filip Neri. sp. 27 Torek — Križev. Beda, cerkv. učitelj. 28 Sreda — Križeva. German spoz. 29 Četrtek — Vnebohod Gospodov. 30 Petek — Decor at. Day. Ferdinand. 31 Sobota — Angela Meri-či, dev. -o- VI. TRETJA TEMELJNA RESNICA. Da so tri božje osebe: Oče, Sin in Sveti Duh. Zadnjič sem vam govoril o tretji temeljni resnici katoli j •ške vere: Da so tri božje ose-' be: Oče, Sin in Sveti Duh. K temu, kar sem vam o tej resnici zadnjič povedal, mo-Tam še nekaj dostaviti: 1. Kako so si cerkveni učeniki pri j zadevali s primerami vsaj nekoliko pojasniti to najveličastnejšo in naj globoke jšo ver sko skrivnost, zlasti večno roj stvo Sina iz Očeta in izhaja nje Svetega Duha iz Očeta in Sina. 2. Zakaj to skrivnost prištevamo temeljnim resnicam katoliške vere. 1. Nauk o presveti Trojici je skrivnost v najtesnej sem pomenu, zakaj človek je z naravnim umom sam od se-, be ne more niti slutiti in je — tudi po sveti veri poučen, — ne more doseči z umskimi razlogi: ne more je ne dokazati, ne ovreči, ker je nad ustvarjenim umom. Razlog, zakaj ni mogoče doumeti presyete Trojice, je vi razmerju stvari do stvarnika.! Sv. Tomaž Akvinski razlaga:' Človek z naravno pametjo ne more priti k spoznanju Boga drugače ko po stvareh. Stvari vodijo k spoznanju Bog* stvarnika. Stvarilna božja moč pa je skupna vsej Troji ci in spada zato k enoti božjega bistva, ne k različnosti oseb. Z naravno pametjo je torej mogoče spoznati, da je Bog in da je en sam Bog, ne pa, da so tri božje osebe in kakšno je razmerje med njimi. Dasi je nauk o presveti Trojici človeškemu umu nedose-žna skrivnost, so vendar veli-iki krščanski misleci, zlasti sv. Avguštin, sv. Anzelm in sv. Tomaž Akvinski poizkušali presveto skrivnost s pomočjo primer nekoliko globlje spoznati. Njihovo razmišljevanje nam odpira krasen pogled v notranje božje življenje. Najbližja podoba presvete Trojice je človeška duša in njeno najodličnejše delovanje : spoznanje in hotenje. Duša sama, vir spoznanja in hotenja, je podoba prve božje osebe, ki je večni vir Sinu in Svetega Duha, sama pa iz nobene druge osebe ne izvira. Ko tako mislimo na Boga kako živi sam v sebi od veko- SLOVENSKA KUHARICA Je zopet prišla in smo jo prejeli v nekako 30 izvodih. Gospodinje, ki jo želijo naročiti naj to store takoj, dokler ne Poide. Knjiga vsebuje blizu 670 strani in je ilustrovana z številnimi slikami, ki kažt gospodinji, kako se pripravlja ^a kuho ali kak drug namen ali ona stvar. Stane s ♦4.00. Pišite po njo takoj ! samo Knjigarna Edinost 1849 — it 22nd St. maj, imamo približni pojem prve božje oseb£: Boga Očeta. Božje življenje je slično ali podobno življenju človeške duše. Prvi in najvišji pojav življenja popolnoma razvite človeške duše je mišljenje, spoznavanje. To duševno delovanje je podoba rojstva druge božje osebe iz prve. Kadar človek o čem premišljuje, pa mu nenadoma nova in zanimiva misel pride v glavo, pravimo, da se je ta misel porodila v njegovi duši ali iz njegovega uma. Če pa hoče misel komu povedati, jo izraziti ali izreče z besedo. Ko je n. pr. Krištof Kolumb spoznal, da je zemlja okrogla, se je porodila v njegovi duši misel, da more dospeti v vzhodne dežele, ako po morju vedno dalje vesla proti zahodu. Želel je namreč priti v Vzhodno Indijo, da bi potem misijonarji tam sveto vero oz nanjevali. To misel je tudi z besedo izrekel in jo pripovedoval, dokler ni našel pomoči da se je podal na neznano morje. Na ta način sicer ni prišel v Vzhodno Indijo, našel pa je Ameriko. Iz človeškega uma porojena misel je notranja, nevidna slika spoznanega predmeta, njen zunanji izraz pa je beseda. Bog tudi s svojim umom spoznava. Predmet njegovega spoznanja niso le stvari z medlo iskrica lepote, temveč pred vsem on sam, neskončno popolno božje bistvo. Lepota sama. To spoznanje rodi neskončno popolno podobo božjega bitja samega, ki jo imenujemo božjo "Besedo," nje-j no izviranje iz božjega uma pa "rojstvo." Ta rojena božja Beseda, Tci je večna, kakor je večno božje spoznanje, je e-dinorojeni Sin božji, druga božja oseba. Sedaj nekoliko umevamo zakaj se druga božja oseba imenuje Sin božji in zakaj božja Beseda, ter kako naj si mislimo večno rojstvo Sina iz Očeta. Sedaj nam je pojasnjen veličastni začetek evangelija sv. Janeza: "V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bi-| la Beseda" (Jan. 1, 1). Sedaj bomo tudi lahko s premislekom in večjo pobožnostjo molili v angelskem češčenju: "In Beseda je meso postala in je med nami prebivala" (Jan, 1, 14.) Sedaj razumemo besede, ki jih je govoril Bog O-če o prihodnjem Odrešeniku: "Moj Sin si ti, danes (t. j. od vekomaj) sem te rodil" (Ps. 2, 7). Razumemo tudi, zakaj JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabila Wahci-čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako, da bi bila vse zgubila, ako ne bi rabila Wahciceve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastli tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase, zakar se g. Wah-čiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC 1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR A VENUE sv. Pavel imenuje Jezusa "od-svit slave in podobo bitja Očetovega" (Hebr. 1, 3). Drugo odlično dejanje ali delovanje naše duše izhaja iz volje in je: hotenje, hrepenenje po spoznani dobroti in lepoti ali ljubezen; to je podoba tretje božje osebe. Posebno jako hrepenenje po nenavadni dobroti in lepoti ali močna ljubezen se včasih celo pozu-nanje javlja kakor blažen dihljaj ali vzdihljaj. .MORDA NE VEŠ, da šteje sedanja egiptovska država 12,750,918 prebivalcev; da je od Madison streeta do 22. streeta v Chicagi ravno 2. milje razdalje; da je zmedeni Pajzelj laž razstresal po lawndalskem pamfletu o inkviziciji; da je gobezdač Trček najbolj umazan živ gramofoi med Slovenci v Ameriki; da stane, ako hoče po telefonu iz Chicage v New York govoriti $4.65 po dnevu in ponoči $1.55; da se je rodil v Chicagi prvi beli otrok 20. decembra 1804; da so katoličani v Chicagi naj prvo postavili izmed vseh drugo verni kov svojo cerkev 5. maja 1833; da so se vršile prve volitve v mestu Chicage 7. augusta 1826; da je po michiganskem jezeru dospel v Chicago prvi parnik 10. julija 1832; da je Zafrknik leta 1922. glasoval proti predlogu, da bi se dalo kak dar stavkujo-čim premogarjem iz miljon skega fonda; da se je v mestu Chicagi ustanovil prvi list 26. novem-j bra 1833; • da se je v mestu Chicagi krstilo prvega otroka leta 1822; da je med Slovenci v Ameriki najbolj priljubljen list Edinost; da je za trgovce naj bolj j vspešno, če oglašajo v listu E-dinosti; da Saksarjevega at a strašno jezi ker naš list napreduje; da je ladijski kompas iznajdba Flavija Sioja iz Amal-[ fe v 1. 1302; da se je v Chicagi izkolek-talo leta 1900 nekaj nad 13. miljonov dohodninskega davka in leta 1920 pa nad 411 miljonov; da je bilo leta 1850 v Chicagi samo 9. policajev- in v letu 1920 jih je bilo 5,152; da je treba naročnino za časnike redno plačevati, kerj z izdajanjem listov je veliko stroškov7; da veliko dobrega storiš za svojo vero, ako pridobiš kakega novega naročnika za katoliški list; da so v mestu Chicago prejeli prvo brzojavko 15. januarja 1848; da je začela voziti prva poulična kara v Chicagi 1. nov. 1858, katero so vlekli konji; da je privozila v Chicago prva lokomotiva 10 okt. 1848; da je rekel prvi Kranjc, ki je prišel v Ameriko in je zagledal prav take vrabiče kot doma: "Lej ga hudiča, kdo je pa vas za menoj poslal?" da lawndalski rdečkarji sami ne verjemo, kar druge u-če; da preleze polž v eni sekundi poldrug milimeter; da je nadaljši most na Kitajskem in da meri 102 milje, da je iz Ljubljane do Trsta po zraku pa samo 73 kilometrov. -o- Rusko-holandska trgovinska pogodba. je bila sklenjena te dni. Ho-landska je priznala sovjetsko Rusijo, ta pa se je med drugim zavezala, da bo uporabljala v svoji zunanji trgovini odslej tudi roterdamsko pristanišče in ne samo hambur-ško, kakor dosedaj. -o-- Odpust tujih delavcev. Oblastna inšpekcija dela v Novem Sadu je že zaključila popis inozemskih delavcev in strokovnjakov. V najkrajšem času se prične z odpuščanjem inozemskih delavcev, da tako pridejo naši domači brezposelni delavci do kruha. ŽENSKA BILA HUDO BOLANA. ZDRAVNIKI JI NISO MOGLI POMAGAT. IMELA JE VEČ OPERACIJ, Mrs. Pavlik. stara 42 let. iz tejra mesta je trpela in htulo bolehala nad šestnajst let in vsa upanja m ozdravljenje so prešla. Večje število neuspešnih operacij je bilo izvršenih ii« cer je izgledalo. da ni zdravila zanjo na ti se-mlji. Več let je bila nezmožna za delo. Pred nekaj tedni ji je neka njena soseda prijateljica priporočila naj poskusi zdravila proti glistam. Mr. Pau-lik se je smejal nato pri poročilo ampak, Mrs. Pan-lik je zahtevala, da se naj _poskusi vseeno še naaret njene prijateljice. Po preteku enega tedna dni in vživanju zdravil za trakuljo je postala boljša in je pustila posteljo in danefl je dobila na teži že nad dvajset funto* in je zmožna opravljati njena hišna dela. izgleda, da je napoti pravega okrevanja, ker monster, ki je razjedal njeno življenje je bil odpravljen. Prava znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna znamenja soj omotica, slab tek, ztruba teie, smrdljiv dih, rumena koža. bolečine v delih telesa, hrbtu in nogah, plazenja v trebuhu in želodcu, ki se včasih vzdrguje v grlo. Bqlnik nima to-lje do dela in ne za življenje, nobene ambicije in je malankoličen. Želodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo se je celo. da je tra-kulja zlezla v sapnik in zadavila bolnika. Rešite se tega parazita predno vas umori. Naročite si dovolj Laxatan zdravila za 10.48 pri Laxal Med. Co.. 362 Laxal Bldg., Box 963. Pittsburgh. Pa.. Se danes ker jutri j« lahko že prepozno. Za zavarovanje zavoja pošljite 25c več. <4-17.-5-16.-6-4) ^O, ILL. CLEVELAND, OHIO. ... ~. J«. ........... \ i PRISTOPAJTE • — k — NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI slovenski katoliški podporni organizaciji: Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Njeno skupno premoženje znaša SI.200.000.00. Solventnost 100.36% K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov. Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S. K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore. Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250.00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.—. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost* in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje in^a K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta. Rojake(nje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za novo društvo zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K. Jednote je: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD P' Glede vstanovitve novih društev in gledb drugih pojasnil se obrnite pismenim potom na glavnega tajnika: Josip Zalar, 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. Saksarjevo trobila, po katerem gobezdavi Trček razliva svoj znoj, je kar lepo potrdilo, da je res tako, kakor smo mi povdarili v dveh člankih. To je, da je gobezdač velik Iažnjivec. Če bi bil samo fi-ga-mož, bi že naj bilo, bi ga že še kdo imel v časti, ker je pa zraven še velik Iažnjivec, ga sedaj vsled tega vsi pošteni ljudje precej postrani gledajo. Še ne dolgo se je pridušal po svoji koloni, da ni nikdar pisal proti veri in če mu kdo dokaže, da odloži pero, ko smo pa navedli dokaz da je,1 je pa kar lepo pogoltnil, kar je obljubil. * * * To je sicer mogoče na dva načina in sicer tako le: Go-] bezdač je velik prijatelj gla-j ža in še večji pa tistega, kar je v glažu. Trezen misli, pijan pa pove. Zato je zapisal,] da naj se duhovniku v obrazi pljuje. Zdaj ga je pa sram, kij je svoj jezik predaleč stegnil in lepo molči. Tako gobezdač trezen misli proti duhovščini in v zmedenosti se je to pot pošteno izdal. S tem je pa tudi javno pokazal, da je ena prava zapita hlapčonska kleveta, ki čestokrat sploh ne ve, kaj gobezda. * * * Pri Proletarčku tudi vodijo razne "kšefte." Pogorelec prodaja bronaste Debse okrog po $1.00. Tako vodijo boj za delavske koristi. Vse kar je treba sedaj rdečim pristašem je, na mizo postaviti Debsa pa Proletarca in vse drugo pride samo od sebe. Samo da je "$" pa se rešuje delavstvo kaj ne Pogorelec? I, seveda, to vendar mora razumeti vsak, ki se razume na zbiranje kakih fondov. * * * Poincare je bil dolgo časa trd in jeklen. Pa proti koncu je pa postal jako mehak. E, tudi jeklo se omehča samo kovača je treba, da ga zna segreti. * * * Če kje, tedaj potrebujejo najbolj takega kovača pri Narodni jednoti. O, pa sčasoma ga bodo tudi dobili, ki bo jeklenega očeta segrel, da bo postal mehak, kakor vosek. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada * pre vazalno obrt. Pokličite ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 V nekem starokrajskem listu zapisal je nekdo, da političnih borb Slovenci v Ameriki ne poznamo. Dotični pisatelj se je zmotil, ako le ni mislil, kako drugače. Politike med nami je dosti in še vsakovrstne. Kdor ne verjame naj pogleda rdeči grad na Lawn-dale. Tam se vedno kuha in kaj cmari. Zafrknikov oče so pošteno izkuhali von Koroba-ča Biča. Tako so ga izkuhali, da je sedaj še na solnčne rože pozabil. Kadar pa se človek opeče, tedaj ni časa misliti. Da je to res bom dokazal. V nekem m^stu so vadili u-čence v šoli hitro misliti. U-čitelji so dobili 'nalogo, da naj vsakega učenca, ki bo najbolj hitro mislil v vsakem slučaju in ki bo imel največ prisotnosti duha naznanijo državi, da jih bodo skušali potem rekru-tirati, kadar bi dorastli za zrakoplovni oddelek v armadi. Kajti zrakoplovec mora biti mož prisotnega duha, ki mora hitro misliti tudi v tistem trenutku ,ko že ve, da leti smrti v žrelo. Obupati ne sme nikdar, kadar zgubi upanje je že izgubljen. Učitelj je dal napeljati električno žico na neki železni predmet in vsem dečkom je zapovedal, da naj držijo z rokami isti predmet. Preje jim je pa celi teden predaval, da kadar se človek speče, da naj hitro prime s prsti, na katerih se speče za spodnji del ušesa in vsaka bolečina izgine. Učenci so držali nevedoč kaj namerava učitelj. Pritisk na gumb je povzročil, da so vsi hkrati zacvilili in spustili elektrozirani predmet. Vsi so se ustrašili in sicer tako, da se ni niti eden spomnil, kaj je treba storiti, kadar se človek speče, da bi se prijel za uho, kar jim je u-čitelj celi teden razkladal. Preizkušnja je pokazala, da v celem razredu ni bilo niti e-nega hitrega misleca. Na podoben način se je ustrašil von Korobač Bič, ki ga je na tako zvit način izrinil s kandidatske liste rdeči prerok Zafrknik. Prvi se na tihoma jezi, drugi je pa vesel svoje zmage in pravi, da je pri rdeči jednoti to, kar je bil kajzer v Nemčiji. Ljudje pa govore, da kaj takega je mogoče samo pri rdeči / jednoti pa v rdeči Rusiji. -o- Zgodovinski most, žrtev po-vodnji. % Sharpers Ferry, W. Va. — Most, po kateremu so hodili sem in tja oddelki zvezne armade v letu I860., in ki je kljuboval raznim naravnim e-lementom pol stoletja, je zadnja povodenj odnesla. Gruča ljudi se je nahajala na mostu le par minut predno se je porušil. Za gospodinje. Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsako sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihrani denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in zelenjava je okusneje in ceneje, nego kupljeno v baksah! Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuharica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig naše gospodinje ne morejo veliko posneti, ker večinoma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinjstvu,n katero je spisal M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo priporočamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih slik. Cena 75c. Naroča se v KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street. Za splošno kuho priporočamo: Chicago, 111. Malo ali Varčno kuharico, cena................$1.00 Veliko ali Slovensko kuharico cena............$4.00 ZVONARJEVA HČI POVEST. Spisal* E. Miller. — Priredil Jr. Steržaj. *