Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Cena 1 Din
'lh»|a razun nedel|e m prazni
Račun pri poštnam č»k zav. v Ljubljani it. 11409 ntMcčno. preienan y upravi ali po pošti 10 Din. dotlavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase spreiama tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ltubl|ani Prešernova ulica it. A
ttorzijanci o gospodarski krizi
* frne 13. t. m. se je vršila v Novem £adu konferenca vseh jugoslovenskih b°rz. Zastopane so bile beograjska, 2*grebška, ljubljanska, somborska in Novosadska borza. Ob tej priliki je Jjttel predsednik konference g:, dr. Gedeon Djundjerski. uvodoma znamenit Kovor, v katerem je med drugim de-«1:
Izkazalo se je, da je bila dobra in zdrava ideja, da se je pred tremi leti •^krenilo vprašanje osnovanja skup-?eSa foruma, delegacije vseh borz p&ljevine Jugoslavije. S skupnim de-se dado mnoga vprašanja rešiti, ježki položaj, v katerem je gospodarstvo celega sveta, sili vse ustano-*e- da vprašanju sanacije posvečajo Podvojeno pozornost. Ako premotri-•amo naše prilike, moramo iskreno D[iznati, da se pri nas mnogo dela na °kjšanju težkega stanja in da naše Gospodarske ustanove vsestransko in ? Polnim razumevanjem podpirajo de-jj^kralja in vlade v preurejevanju pri-
, Težka ekonomska kriza udarja nas ”uie nego mnoge druge države, ker »Jno agrarna država in sedanja krl-v prvi vrsti In najbolj pritiska baš kmetijsko produkcijo. Dosledno tudi žitna trgovina, ki stoji v piožji zvezi s kmetijsko produkcijo. *®*<fo občuti to krizo. Neugodno sta* »j® Žitne trgovine ima za posledico izvoza, ki danes nudi sliko nenadne stagnacije.
Se te okolnosti so vzrok, da se takozvana preorljentacija v rjjtetllstvu v težnji, da se polagoma gliste gotove panoge proizvodnje, ki ® izkazujejo kot nerentabilne, kakor J* danes pšenica in koruza, in da se rj^topno preide na proizvodnio dru-Predmetov, ki bi glede rentabil-ostl bili ugodnejši. V prvi vrsti se nnoroča orolrvodnfa lndHSfrl!sV'*h ?sMn In hoteirlranje žMnorPje. Ni
Debata v bolgarskem tobranlu
INTERPELACIJE RADI VEROIZPOVEDI PRESTOLONASLEDNIKA IN BOLGARSKE ZUNANJE POLITIKE. — LJAPČEV ODGOVARJA.
SOFIJA, 15, novembra. Včeraj je bilo otvorjeno zasedanje sobranja. Na dnevnem redu ste bili dve zanimivi interpelaciji. V prvi so zahtevali so-cijalisti od vlade pojasnila, kakšne ve re bo bodoči prestolonaslednik glede na to, da je kraljica rimsko-katoliške vere. Interpelacijo je utemeljil poslanec C as tu ho v, ki je naglašal, da bolgarski narod stoji odločno na stališču, da mora biti prestolonaslednik pravoslavne vere. Zahteva od vlade, da se točno izjavi, kako je bilo urejeno vprašanje nri pogajanjih z Vatikanom. Posebno je povdarjal. da nikakor ne gre. da bi Vatikan silil bolgarski narod h kršenju ustave.
Druga interpelacija se nanaša na bolgarsko zunanjo politiko. Utemeljeval jo je tudi Castuhov. ki je povdarjal da je bolgarska vlada popolnoma pod uplivom Rima in da taka politika
bolgarskemu narodu ni v korist. Italijani so se zasidrali v Albaniji in hočejo sedaj tudi iz Bolgarije napraviti postojanko fašizma na vzhodu. Bolgarski narod pa nikakor ni voljan pod pirati zunanje politična stremljenja Italije, ker se hoče obvarovati nove katastrofe.
Na obe interpelaciji je odgovarjal min. predsednik LJapčev. Glede vere prestolonaslednika je povdaril, da se mora najprej prestolonaslednik poroditi in ko bo to, vlada ne bo prišla v konflikt z ustavo. Kar se pa tiče zunanje politike, je Ljapčev izjavil, da je interpelacija plod protifašistične gonie, inscenirane od zunaj. Bolgarska vlada vodi politiko miru in sporazuma z vsemi državami in bo na tej poti vztrajala do konca.
Intoroelant se z odgovorom ni zadovoljil.
Inttrvercija Male Antante
RADI POTOVANJA CITE IN OTON A HABSBURGA NA MADŽARSKO. — DEMANTI »PESTER LLOYDA«.
PARIZ, 15. nov. »Chicago Tribune« javlja iz Bruslja, da so zastopniki Male antante intervenirali pri belgijski vladi v zvezi z vestmi o nameravanem potovanju bivše cesarice Cite in Otona Habsburga na Madžarsko. Zastopniki Male antante so opozorili, da bi imel tak korak nedogledne posledice. Belgijska vlada je dala zastopni-
kom Male antante pomirljive izjave z zagotovilom, da bivša cesarica Ci-ta brez vednosti vlade ne bo zapustila belgijskega ozemlja.
Listi ponatiskujejo tudi vest »Pester Lloyda«. da lahko na podlagi zanesljivih informacij izjavi, da Oton Habsburg niti ne misli na to. da bi zapustil svoje dosedanje bivališče.
U Lyonu 60 mrtuih
LYON, 15. nov. Po uradnih podatkih znaša število mrtvih doslej 60. Rešilna dela so radi ogromne mase ozemlja zelo otežkočena. Na več krajih je začela izvirati voda. Bolnica je izgubljena in so morali del poslopja že razdejati. V veliki nevarnosti je tudi stara katedrala sv. Ivana, ker jo vedno bolj izpodjeda voda.
VftU1111, forsiranje živinoreje porod vPl'val° na razvoj našega najinega gosnodarstva, veliko pa je Planje, aH smemo v tolik? meri J^njševati proizvodnjo pšenice in J^ze, da bi nekega dne to naše bla-Alzginilo i Inozemskih tržišč in bi <£?* tega izgubili z dozdajnim težkim }n naporom osvojena medna-tr*lšfa. Takšna gospodarska DpI! a bi Pae Ime,a momentani ustiti M Da vodila kasnHe do IJe dosMIc. frer se enkrat bgub* v*1 norlclla fefko /nova osvafa. tg^Še kmetijstvo je nedvomno v da 01 stanju, naš kmet danes nele kV*! !*aJde rentabilnosti v svoji pro-l&Jjfnjt, amnak mora celo črpati iz a'a- da lahko zadosti svojim ob-to«,**. Treba je vsekakor odnomoči. »9 n"* z eksperimentiranjem, zlasti
Težko neurje na Poljskem
VARŠAVA, 15. novembra. Nad vsem Poljskem divjajo silni viharji in neurje. V severnem delu države so mestoma prekinjene telefonske zveze. V vzhodni Galiciji ;e napravil vihar velikanska opustošenja in odnašal celo strehe z več-
nadstropnih hiš. V Stanislavu so biie 4 osebe težko ranjene. Železniški promet se vrši z velikimi zakasnitvami.
GUSARSKI NAPAD — OPAZOVAN IZ AEROPLANA.
ŠANGAJ, 15. nov. Gospa Bruce, ki leti iz Londona v Tokio, je opazila nad zalivom Bias pirate, ki so napadli norveški parnik Hirnudo.
UMAKNENA DEMISIJA BELGIJSKE VLADE.
BRUSELJ, 15. nov. Ministrski predsednik Jasper :e umaknil demisijo vlade. Zbornica bo sklicana za torek.
POOORELA CELA VAS.
BUKAREŠTA, 15. nov. Nocoj ponoči je pogorela vas Saca pri Braceanu. Zgorelo je 60 hiš. Škodo cenijo na 10 milijonov lejev.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 15. novembra ob 20. uri »Škrjan* Čkov gaj«.'Kuponi. Gostovanje gdč Milke Michl, zagrebške subrete. Nedelja, 16. novembra ob 15. uri »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20. uri »Lutka«.
Pondeljek, 17. novembra. Zaprto.
Torek, 18. novembra ob 20. uri »Dnev\ našega življenja«, ab. A. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 17. novembra ob 20. uri »Go* spa ministrovka«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Nedelja v mariborskem gledališču. V
nedeljo, 16. t. m. se bosta vršili dve operetni predstavi. Ob 15. uri se bo vprizo-riia velezabavna in melodijozna moderna opereta znanega skladatelja Szirmaia »Aleksandra«, pri kateri se občinstvo vselej izborno zabava. Kuponi. — Zvečer ob 20. uri pa se bo ponovila Audra-nova opereta »Lutka«, ki obeta postati ljubljenka mariborskega občinstva v tej sezoni. Izredno vesela vsebina te operete in prisrčna muzika bosta gotovo spet napolnili gledališče.
Drva in premog
].G0VED!Č, Prešernova ul.19
tako, da se priporočajo nove v. ,entac!je. ki bi zahtevale no*"’ obre e kmetijstva v obliki raznih in-
vesticij — brez garancije za dosego plodonosnejših rezultatov. Sanacija kmetijstva ni izvedljiva od danes na jutri, ampak zahteva delo večih let, ki ga le treba vršiti do v naprej določenem načrtu. Drugo je pa vprava-nje nujne odnomoči kmetijstvu. Treba je razbremeniti kmetijstvo, o tem ni dvoma, in prevaliti bremena enakomerno na vse sloje prebivalstva. Izboljšanje položaja kmetijstva n* ni od visno od reform v žitni izvozr’ trgovini in od njene omejitve v gotovi smeri. Reforme, ki bi bile naperjene proti sedanji organizaciji žitne trgovine, ki je tekom minulih 12 let ogromno storila za ureditev na*ih gospo-Idarskih prilik in koje dobro ime je
poznano tudi daleč izven mej naše domovine, bi ne vodile do nikakšnih pozitivnih rezultatov v reševanju gospodarske, zlasti kmetijske krize, ampak bi nasprotno lahko spravile naše kmetijsko gospodarstvo v še težavnejši položaj. Reforme so mogoče samo v tej smeri, da se ustvari tesnejši kontakt med žitno trgovino In onimi službenimi mesti, ki vrše Izve-stne funkcije v tej gospodarski panogi, In to je v prvi vrsti privilegirana izvozna družba.
Izvajanja odličnega vojvodinskega gospodarskega strokovnjaka so vsekakor zelo tehtna in veljajo v isti meri seveda tudi za našo sadno, hmelj-sko, vinsko izvozno trgovino
Dva vloma minoio noč.
Tekom minole noči so neznani storilci vlomili od vzadaj v delavnico tvrdke T. Sokliča, izdelovalca štampiljk, na Aleksandrovi cesti. Razbili so kaseto, v kateri pa niso nič našli. — Zopet drugi zlikovci pa so se pojavili v pekarni Če* bokli na Glavnem trgu. Vendar so bili opaženi in se jih je od zunaj zaklenilo. Med časom pa, ko je dotična oseba šla po policijo, so si zlikovci od znotraj odklenili in izginili. Vendar so pustili na licu mesta stvari, ki kažejo za njimi sled in jim je policija za petami —
Osveta »zapuščene«.
47-letna Štefanija Nagy iz Koroške ul» je sinoči prijavila policiji, da jo je krog
IS.	na Koroški cesti pred hišo št. 28 napadel mizar Jakob Mlakar, jo vrgel na tla in pretepal. Ko so Mlakarja poklicali na policijo, je izjavil, da jo je res z roko udaril, ker mu ni dala miru, ampak ga je na ulici psovala z vsemi mogočimi psovkami, med drugim tudi s »verdammter Hund«. Bila je namreč svoj čas njegova priležnica, odkar pa se je poročil z drugo, ga povsod, kjer se srečata, psuje. — Štefanija zahteva kazensko postopanj® Porodni krSl so prijeli sinoči v Frankopanov! ulici 26-letno Nežo Pliberšek iz Zg. Radvanja, ko je šla krog 23. v porodišnico. Vsled silnih krčev je tako onemogla, da se je zgrudila in so jo morali z rešilnim avtom odpeljati v porodišnico. —
POPELIN SRAJCE A Din 85.1. Babič, Gosposka ul 24. 3268
V slučaja zastrupljenla,
povzročenega po pokvarjenih jedilih, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« vrda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
poštnina plačana v gotoufnT
hiarutOFiM
Leto IV. (XI.), štev. 261	Maribor,	sobota	15.	novembra	1930
Gospodarska kriza radsonsko< cmureikega okraja
Narodnostna lega Radgone sliči Gorici. Kot je Gorica obdana od vseh strani s ilovenskim ozemljem in je samo z luče-niškim jezikom zvezana s Furlani, prav-tako je Radgona poseljena v svojem o-kolišu s Slovenci in le železniška proga jo drži preko nekdaj slovenske Obrajne in Purkle z nemškim narodnostnim trupom. Cmurek pa je tipično narodnostno nemško obmejno selišče, ki je kot tako denacijonalizujoče vplival na slovenske obmejne kraje od Sladkega vrha preko Velke do Apaškega polja.
Gospodarsko območje Radgone je pred svetovno vojno zavzemalo zapadno Goriško, Ravensko, Mursko polje, severovzhodne Slovenske gorice s Ščavniško dolino in Apaškim poljem ter trikot med Muro in Kučenico s Klekom do Stradna. Od Sv. Ane na zahod preko Jurjevskega dola do Sv. Jakoba in Sladkega vrha, na severu od Mure pa od Črniš do Bierbau-ma in Dienersdoria se je širilo gospodarsko območje Cmureka. Mirovna pogodba je začrtala mejo med Avstrijo in Jugoslavijo — razen pri Radgoni — na črti stikanja Slovencev in Nemcev. Po svojem poreklu slovenska, po duhu pa moč :o ponemčena Radgona in Cmurek sta zastavila vse sile, da ostaneta v / -striji, kar jim je končno tudi uspelo. Gospodarska območja so bila po narodnosti razdeljena med Avstrijo in Jugoslavijo, tako da je Cmureku ostalo 50% bivšega gospodarskega območja, Radgoni pa le 20%. Gospodarsko je iz tega razvidno, da je bila dodelitev Radgone Avstriji neumestna, kamor tudi ne spada niti geografsko, niti narodnostno.
Posledica tega je bila naravno poostritev današnje, sicer splošne gospodarske krize. Da opozori na gospodarske težave radgonsko-cmurškega okraja je izdal poleti 1930 štajerski Schulverein Siid-mark v zbirki Schriften des Deutschen Schulvereines Siidmark ilber das Grenz-und Auslanddeutschtum spomenico na bivšega zveznega kancelarja dr. Schob-ra; sestavil jo je srezki tajnik »Hagen-bunda« v Radgoni O. E. v. Scala.
V spomenici ugotavlja Scala, da leže vzroki gospodarskih težav spodnjega avstrijskega Pomurja v političnih mejah med Jugoslavijo in Avstrijo, nadalje pa v višjih davkih v Avstriji, vsled česar ne more avstrijska obrt in trgovina — in interese teh upošteva spomenica v prvi vrsti — tekmovati v izvozu v Avstrijo. Nadaljnji razlog v nazadovanju obrti in trgovine v cmureškem in radgonskem o-kraju je carina, ki ne upošteva v dovolj-ni meri avstrijskih obrtnih in trgovskih interesov v obmejnem sporazumu, ter pomanjkanje tujskega prometa. Vsled u-voza jugoslovanskega n. pr. mesa — 3.000 kg na mesec brez carine — obstojita v Radgoni danes samo še 2 mesarja. 'Izpad garnizije in visoki socijalni davki, katerih v Jugoslaviji ni, gosp. krizo, zlasti Radgone, samo še stopnjuje; značilno za avstrijsko pomursko obmejno gospodarstvo je število eksekucij: I. 1926 : 383, I. 1929: 742 v radgonskem: 600 in 1319 pa v cmureškem okraju. Trgovec z 12 pomočniki pred svetovno vojno ima danes še 2, obrtnik s 6 pa samo 1. Brezposelnost, kot značilnost nazadovanja obrti in trgovine, je narastla v prvih 4 mesecih 1929 za 45% proti istemu času 1928. Preostanka rojstev nad smrtnimi •'nčaji ni; obratno: 1926 je preostanek mrtvih nad rojenimi znašal 7, 1928 pa že 35.
Da se ta položaj izboljša, predlaga Scala: Točno izvrševanje predpisov o prometu z reparaturaml, izvrševanje carinskih predpisov od strani jugoslovanskih carinskih organov, nov obmejni sporazum na podlagi reciprocitete, povišanje (za 100%) carine na uvoz jugoslovanskih čevljev, uvedba avto-proge Radgona - Murska Sobota, ukinjenje so-cijalnih davkov, uvedba okrajne bolniške blagajne v Radgoni, garniziranje vojaštva in ustanovitev industrije v Radgoni !n razvoj prometa tujcev, zlasti iz Nem-HJe, v radgonsko-cmureškem okraju.
To je torej gospodarski položaj spod-»Jega avstrijskega Pomurja; kritično »remotriti tega ne moremo radi pomanjkanja potrebnega gradiva. Sredstva za zboljšanje položaja pa imajo izrazito bi-okratskl značaj ter se dajo izvesti samo la tetPeJju mednarodne pogodbe med
Avstrijo in Jugoslavijo, in to na račun celotnega narodnega gospodarstva obeh držav. Težnja osigurati gospodarstvo radgonsko-cmureškega okraja na račun gotovih panog celotnega gospodarstva obeh držav, pa kaže in dokazuje, da manjkajo Cmureku zlasti pa Radgoni gospodarske, v domači zemlji utemeljene osnove. In isto kaže težnja za razvoj prometa tujcev, kateremu manjkajo pokrajinski predpogoji.
Za nas Jugoslovane ni propadanje avstrijskega spodnjega Pomurja važno samo iz gospodarskih, ampak posebno iz nacijonalnih in principijelnih antropogeo-grafskih razlogov.
V nacijonalnem pogledu je imela Radgona 1910 od 2739 prebivalcev 1766 Nem cev; od ostalih imamo polovico Slovencev, posebno Prekmurcev. Če vzamemo okolico kot krog 360°, potem je samo se-verozapadni sektor južno od Trnove v izmeri 60^ nemški, vseh ostalih 300° stopinj radgonske okolice pa poseljuje slovensko prebivalstvo. Z dodelitvijo Radgone Avstriji je ostalo Radgoni samo 20% večinoma nemškega gospodarskega ozemlja; iz tega pa izvira kriza Radgone, ki bi ne nastopila, če bi Radgona o-stala v Jugoslaviji združena z 90% svojega gospodarskega ozemlja.
Zelo važen je današnji položaj Radgone iz principijelnih antropogeografskih razlogov. Evropska znanost (Nemci, Francozi, Angleži, Italijani, Američani) za stopa stališče, da je temelj za politično dodelitev kakega ozemlja njegovo gospodarsko središče, to je mesto, češ da odvisi od tega mesta možnost za razvoj okolic.e. To stališče je prevladalo tudi na mirovnih konferencah v Parizu, in nam ugrabilo Koroško in Primorje. Radgona pa nam nudi primer za pogrešnost tega naziranja: Radgona propada, njeno bivše gospodarsko ozemlje pa si razvija nova gospodarska središča zlasti Mursko Soboto, v manjši meri tudi Gornjo Radgono. Ne mesto, ampak dežela ima možnost za razvoj enote, katere sestavni del je tudi gospodarsko središče, ki je odvisno od celotne pokrajine. 11 let po mirovni konferenci dokazuje Radgona nepravilnost stališča, da odločuje o usodi pokrajine pokrajinsko gospodarsko središče.	S	t	i	r	i	a	c	u	s.
Jedilno orodje
v srebru, alpaka srebru, alpaka v najv. izbiri
Samo prvovrstno blaqo!
6 žlic, vilic, nožev, kavnih žlic la. alpaka s pismenim jamstvom, najmod. fasone. samo
Din 325'-
Tudi posamezni komadi.
6 kavnih žličk z etuijem, samo
Din 65'-
Otroško jedilno orodje, sestoječe iz noža, vilic, žlice in kavne žlice, samo Din 97'-
Urar in juvollr
M. JLGER'iev SIN
MARIBOR, Gosposka 15
PRODAJA NA OBROKE I
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 17. novembra, nadaljevanje cikla »Rodbina in otrok« in sicer z važnim predavanjem g. primarija dr. Dragaša iz Ljubljane o pravilni negi otroka v prvih letih. Od pravilne oskrbe otroka zavisi v največji meri zdravje odraslega. Koliko se še pri nas v tem pogledu greši! Vas vseh odraslih se tiče to predavanje. — V petek 21. novembra veleaktualno predavanje o razmerah sedanje Rusije. Predaval bo univ. prof. dr. Halm, ki je še pred kratkim deloval na univerzi v Irkutsku. Sam je preživel revolucijo in vse boljševiške socialne poskuse. On bo označil vso razdobjo od revolucije naprej, se posebno bavt! z zatiranjem cerkve in religije in Stalinovim petletnim ekonomskim programom, ki ga smatra za veliko nevarnost Evrope. — Predprodaja vstopnic pri ge. Brišnik in g. Hoferju od srede 19. novembra naprej.
Mariborski in dneoni drobil
Vprašanje gradnle pohorske vzpenjače
se bliža svoji rešitvi. Za stvar se je zainteresirala tvrdka Haeckel iz Saar-briickna v Nemčiji, ki vrši prav te dni trasiranje in merjenje proge, kar bo trajalo približno 8 dni. Upajmo, da končno vendarle pride do gradnje vzpenjače, ki bo napravila naše Pohorje še bolj popularno in privabila tudi številne tujce.
Naš Franček, vsemu Mariboru znani dosedanji plačilni natakar v kavarni Astoria, g. France Trafenik, je prevzel te dni staroznano gostilno »pri medvedu« (Pristavec) na Meljski cesti 18 in jo nocoj slovesno o-tvarja. Kdor pozna — in menda ni v Mariboru in daleč na okrog človeka, ki bi ne poznal! — njegovo strokovno sposobnost, njegovo priljudnost, njegovo obsežno znanje (saj govori mož menda 5, če ne več jezikov!) in njegovo postrež-ljivost, je lahko prepričan, da bo Franček tudi na novem mestu svojega poklicnega udejstvovanja mož na mestu tako glede odlične postrežbe gostov z dobro kapljico iz naših goric in z dobrimi dišavami iz kuhinje, ampak tudi po prisrčnosti in gostoljubni uljudnosti. Vsi prijatelji in znanci mu želimo v utrjevanju samostojne eksistence najlepše uspehe! — Zdravstveno stanje v Mariboru.
Mariborskemu mestnemu fizikatu je bil od 8. do 14. t. m. prijavljen 1 primer obolelosti za davico. —
Marijonetno gledališče.
V nedeljo 16. t. m. se ob 15. (3.) ponovi v Narodnem domu igra »Faust«. Le, če bo solnčen dan, ne bo predstave.
Predavanja o kuhi s plinom.
Odkar se je uvedla v Mariboru nova in cenejša plinska tarifa, se je konsum plina izredno dvignil. Gospodinje so se pač prepričale, da je plin za današnje razmere res najcenejše ter najpriprav-nejše kurivno sredstvo in kuhanje s plinom nobena posebna umetnost. Mestna plinarna priredi te dni zopet predavanja o kuhi s plinom, in se vrši tozadevno praktično predvajanje kuhe s plinom za gospodinje v pondeljek 17. trn. ob 16. v obednici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici, drugo predavanje pa je namenjeno osobito kuharicam in služkinjam in bo v torek 18. trn. ob pol 20. ravnotam.
4 leta robije.
Danes je bil pred senatom trojice obsojen 25-letni čevljarski mojster Reit-meier Vilibald iz Pragerskega na 4 leta robije, 5 let izgube drž. časti ter povračilo stroškov, ker je v noči od 2. na 3. avgusta ubil dijaka Antona Šramla na Pragerskem pred domom pokojnika. Raz prava je bila kratka, ker je obtoženi krivdo priznal in so bile tudi priče, razen v malenkostih, v pričanju edine v izpovedbah. —
Pozor pred goljufivimi agenti!
Od več strani prejemamo pritožbe o vsiljivosti raznih ljudi, ki se izdajajo za trgovske potnike in ponujajo razne predmete na — obroke in celo na poskušnjo. Take »poskušnje« so stale naročnike že težke tisočake in sitnosti s sodnijo. Javnosti so še v spominu prodajalci »ratne štete«, ponavljajo se pa pritožbe, da dobiš v »preskušnji dobi«, za katero si založil aro, naenkrat grozilno pismo, da poravnaš »pogojeno kupno ceno«... Tako postopanje je seveda skrajno nereel-no, ker se naslanja na lahkovernost ljudi. —
PERILO PO MERI.
I. Babič, Gosposka ui. 24.	3268
Otroka odložila.
Včeraj zjutraj je posestnica Ana Vuk
v Grušovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ko je prišla domu, kjer sta bila samo dva njena otroka, našla še tretjega otroka, starega šest tednov in vsega bolnega. Od ložila ga je v nieni odsotnosti neka Marija Gajšek iz Maribora, znana potepuška, ki živi v koruznem zakonu in ima že tri otroke, katerih dva sta v Dečjem domu. Zraven otroka je pustila listino Dečjega dispanzerja z otrokovim imenom. Policija vrši v zadevi preiskavo.
Fazanka se je zaletela 13. tm. v Maribor in jo je prijel v Valvazorjevi ulici neki Fr. S., jo odnesel domu in prijavil stvar policiji. Policija je obvestila predsednika podružnice SLDg. i Pogačnika in je na njegovo željo včeraj fazanko izpustila na prosto. —
KINO
s?.-:., Graf*kf:	—
Od danes dalje KAPETAN DREYFUS
100% govoreča zvočna drama v nemškem Jeziku. Tragedija po nedolžnem obsojenega francoskega ge-neralštabnega kapetana. — Fritz KORTNER. Orete '"O^HEIM, Bern-hard GOTZKE.
- Union:
Od danes dalje HADŽI MURAT
Velezvočni film. — Ivan MOS.1UH1N, Bettv AMANN, Lil DAGOVER. Po romanu Tolstoja!
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19. 21. uri: ob nedeliah
in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21 url Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blagainl. XXVI
APOLO KINO
Soboto in nedeljo znižane cene!! KARAVANA SMRTI KEU MAYNARD — TOM MIX.
TRENCHOATI, površniki, hubertusplašči, usnjeni jopKJ' kože, piiši, snežni čevlji, snežni škomL galoše, kakor tudi razno manufakturo blago na obroke. ORNIK. Maribor, K®! roška cesta 9.__________________XL[ll
Salonski orkasler „Dalibor“ i
vsako soboto in nedeljo v
KAVARNI „1A O R A N!
Nezgoda na cesti.
Delovodja srezkega cestnega odb° v Šent-Lenartu, 34-letni Janko Šket, 1 med delom na cesti pri Sv. Marjeti
Pesnici tako nesrečno padel, da si Je
zlo-
mit desno roko. Po prvi zdravniški P, moči so ga odpremili v mariborsko h° nico —
Pri žepni tatvini zasačen
je bil danes dopoldne krog 10. na G'3 nem trgu Karl Remer iz Pobrežja, *L ko je neki ženski potegnil iz žepa Din in verižico. Denar je še držal v r ki, ko ga je zagrabila stražnikova f°~. Remer je šele nedavno odsedel 5-le® kazen. OrožriiŠtvo na Teznu ga tudi z slednje radi raznih vlomnih tatvin.
»Revček Andrejček« v Studencih- .
Drevi, ob pol osmih in ne ob osi#* kakor je bilo včeraj pomotoma vprizori dramatični odsek Sokola v St* dencih v Sok. domu ljudsko igro »ReV, Andrejček«. Cene posameznim sedež® nizke in se igra ne bo ponavljala, na k8' Studenčane še enkrat opozarjamo. —-Družabni večer Glasbene Matice-Glasbena Matica — nocoj bo še slav*
V Narodnem domu, veliki dvorani
V petju, jazz-bandu in plesu zabavi# Vsi so povabljeni — tudi nečlani.
Esperantskl tečaji.	.
Vsi, ki se zanimajo za tečaje esperaB, skega jezika, naj se oglasijo v trg°v. Legat, Vetrinjska ul. — Odbor esperaB skega društva. —
Sledeče srečke	..	,
kupljene v upravi »Jutra« in »Večerni* so bile izžrebane: 58.892, 78.095, 84.15” 42.956, 46.691, 38.107, 77.306.	 ^
FLANEL PIŽAME a Din 125. I. Babič. Gosposka 24. W
Koncert	v gostilni Zorko	v	Pekrah- ^
Koncert	v nedeljo, dne 16.	n°veIpej(.
novih prostorih gostilne Zorko v r rah. Fin pekerčan, domače klobase, jedina pišk itd. Vstopnine ni. JlL-
KRAVATE	„ca
najcenejše pri I. Babič, Gosposka 24. •_________________________
Martinov večer	ja-
Gasilskega društva Studenci se vr ^ nes v soboto v gostilni Spurej, pr..,stva nica. Pester spored. Prijatelji f?aS so vabljeni! —
Gostilna »Pri lipi« Anderle, Ra° . j.0p-Jutri, v nedeljo, 16. nov. sa'onSk j^je-cert. Izborna vina. Prvovrstne P ne klobase. Avtomobilski promet- ^ pešpot. —
V M a r t b o r u, 'dne 15. XI. 1930.
V P (f* P P V 1 V Tttffi
Wnm *
Dreyfusova rehabilitacija po 12 letih
VOJNO SODIŠČE V RENNES-U OBS ODI DREYFUSA NA 10 LET JEČE. — POMILOSTITEV. — KONČNA UGOTOVITEV NJEGOVE NEDOLŽNOSTI IN
POPOLNA REHABILITACIJA.
1X pič »Domačega vedeia« je že izšel in
HUlIUrni Qfprinaša črko A od besede »Abatis« do
Javno mnenje je bilo še vedno proti Dreyfusu. Generali so se krčevito borili za čast in ugled armade ter so šli v tej borbi proti Dreyfusu. Njegova oprostitev bi po njihovem mnenju pomenila blamažo za francosko vojno sodišče in vo;no upravo.
Dne 7. avgusta 1899 se je pričela razprava pred vojnim sodiščem v Rennes-u in je trajala do 9. septembra 1899.
Zaman je bil trud zagovornikov. Dreyfusov zagovornik Labori se je celo brzojavno obrnil do nemškega cesarja in italijanskega kralja, naj povesta, kaj jima je znano o Dreyfusu. Dne 8. IX. 1899 je objavil nemški uradni list »Reichsanzeiger« objavo nemške vlade, da nemško poslaništvo v Franciji ni imelo nikdar niti direktno niti indirektno kakih stikov s kapetanom Dreyfusoin. Italijanski vojaški ataše je isto potrdil že 17. VIII. 1899.
Dne 9. IX. 1899 je bila razglašena sodba v Rennes-u: Dreyfus je kriv veleizdaje in se obsoja na 10 let trdnjavske ječe in degradacijo.
Ta ponovna obsodba je bila višek Dreyfusove tragedije.
Razočaranje vsled te sodbe je bilo splošno. Politične strasti pa so se še bolj razvnele, zlasti v Franciji.
Proti sodbPje Dreyfus vložil revizijo. Toda Dreyfusu naklonjeno francosko ministrstvo je svetovalo zagovorniku, naj umakne revizijo ter je zagotovilo amnestijo. Ministrski predsednik Wa1deck-Rousseau je bil prepričan, da Dreyfus Hi kriv, vendar je, dosleden svoji pomirjevalni politiki, predlagal samo amnestijo.
Dne 19. IX. 1899 je bi! Dreyfus pomi-loščen. Te amnestije sta bila deležna tudi Zola in Picquart.
Zopet je poteklo več let in francoska &olitična javnost se je še vedno bavlla s to afero.
Francoski parlament je še ponovno razpravljal o tej zadevi. Bil je pred vsem Jaures, ki je neprestano dregal in ie slednjič v velikem govoru razkril vse tajnosti te afere in zlasti okolnosti, ki so vplivale na vojno sodišče v Rennes-u.
Na Dreyfusov predlog je kasacijsko sodišče v Parizu odredilo razpravo, ki se je pričela 15. junija 1906. Trajala je tri tedne. Zagovornik Mornard sam je govoril tri dni. Sodba je bila razglašena 12. Juli*a 1906 ob 12. opoldne. 48 francoskih sodnikov v združenih senatih je sedaj popolnoma oprostilo Dreyfusa. Sodba je izrecno ugotovila, da je vojno sodišče v Rennes-u nezakonito postopalo, da so bile potvorjene listine podlaga tej obsodbi in da je slednjič Esterhazy nedvomni pisec tajnega spiska, ki je služil prvemu vojnemu sodišču v Parizu za podlago za krivdorek.
Sodišče je odredilo, da se mora ta oprostilna sodba javno razglasiti v Parizu in Rennes-u ter objaviti v 55 listih
Trstenjakove razstave. Naš akademi-
čni slikar Ante Trstenjak, ki živi sednj v Mafiboru, pripravlja za december troje razstav svojih slik, ki predstavljajo skoraj izključno motive iz Lužice, pred vsem pa pestre in krasne narodne noše Lužiških Srbinj. Razstave bodo v Mariboru, Ljubljani in v Zagrebu. Mimo tega pa pripravl:a g. Trstenjak tudi pre-
»Arterije«. Domači vedež bo izhajal vsak mesec in bo stala četrtletna naročnina 75.— Din.
Domači prijate!]. Te dni je izšla skupna 11. in 12. številka družinske revije »Domači prijatelj« z najrazličnejšimi prispevki iz vseh področij. S tem je letošnji letnik zaključen.
rizu in Rennes-u ter objaviti v 55 listih davanje 0 Luž!c} }n Lužičanih v naši po Drevfusovem predlogu m na držav- Ljudskj univerzL Umetnik je bil že večne stroške.	krat me{j Lužičani, kjer je v Srbskem
Po 12. letih je bil torej Dreyius reha- domu v Budišinu naslikal krasen trip-bilitiran in oproščen, dne 20. julija 1906 tih, predstavljajoč poklonitev ljudstva pa je bil povišan za viteza častne legije j SVojim voditeljem, buditeljem, umetnina javnem prostoru in na istem mestu, kom jn znanstvenikom. Razen tega je U;i	n un ,wroriiran izgotovil več portretov vodilnih luži
kjer je bil pred 12. leti degradiran.
L. 1907 je Dreyfus prosil za upokojitev kot major, leta 1914 se je prostovoljno javil na francosko fronto ter je služil na raznih mestih. Dosegel je čin polkovnika. Sedaj živi v pokoju v Parizu v starosti 71 let.
Ali se ne glasi vse to, kakor najbolj zagoneten kriminalni roman? In vendar je vse to res! Dreyfusov proces je bil nedvomno najbolj senzacijonelen proces koncem minulega stoletja. Iz tega procesa se lahko učijo sodniki, zagovorniki in državni tožilci. Pred vsem je ta proces jasno dokazal, s kako previdnostjo je treba presojati ljudski glas in pa vse obtožbe, ki slonijo zgolj na indirektnih dokazih ali na indicih. Tudi vera v absolutno zanesljivost zvedencev je bila s tem procesom popolnoma omajana. Zlasti pa se učimo iz tega procesa, da so svoboda, resnica in pravica temeljne dobrine človeške družbe, ki jih je treba čuvati, kakor punčico očesa. Slednjič je ta proces tudi svarilen memento državnim tožilcem in sodnikom, da niso nezmotljivi.
Zulti Knjigarnar
Neki knjigarnar je inseriral v listih neko knjisro. Kot dober poznavalec sedanje dobe je dal inseratu debelo tiskan naslov: »Kaj morajo vedeti mlada dekleta, predno se poroče?« In res so mu šla dekleta na limanice. Dobil ie številna naročila, kajti vsako dekle je mislilo, da se bo iz dotične knjlffe še kaj naučilo. Knjigarnnr pa je izvedel naročila seveda šele pot°rn, ko je dobil denar. Vedel je pač, zakaj. Pa tudi ukaželjna dekleta so pr??ia kmalu na to in je več od njih vložilo proti knjigarnarju tožbo, češ da so bile v svojih pričakovanjih ogoljufane.
Kakšne knjige pa je razpošiljal iznajdljivi knjigarnar dekletom? Bile so same — kuhinjske knjige, o domačem gospodinjstvu, dobrih gospodinjah itd. — ki jih sicer nikakor ni mogel spraviti v promet in so mu že leta in leta ležala v skladišču. Sicer pa je bil mož oproščen, kajti tudi sodnik jf> bM mnenja, da je v kuhinjskih kniigah prav mnogo stvari, ki jln moraio mlada dekleta vedeti že ored zakonom.
škosrbskih mož, kakor dr. Arnošta Muke itd., »Zwjazk lužiskoserbskeho stu-dentstwa« pa je izdal obsežno serijo ko-loriranih posnetkov Trstenjakovih ženskih narodnih noš. Prepričani smo, da nam bodo Trstenjakove lužiškosrbske razstave odkrile docela nov svet in nas znatno zbližale s tem najmanjšim in naj-nesrečnejšim bratskim slovanskim narodom.
Odkritje novih Levstikovih rokopisov.
Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani se je posrečilo odkriti več doslej še neznanih rokopisov pisatelja Frana Levstika. Odkriti so bili v Gorici in so sedaj že v Ljubljani. Med temi rokopisi je tudi celotni »Martin Krpan«, katerega smo doslej poznali v mnogo krajši obliki, Ta celotni »Martin Krpan« je namreč mnogo obsežnejši in zanimivejši. Vsa ta še neznana Levstikova dela bo Jugoslovanska knjigarna izdala v prihodnjih letih. Z njihovo izdajo se bo znatno spremenila in razširila slika tega našega starega mojstra slovenske besede.
Martin Humek: Domači vrt. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je nedavno izšla druga izdaja tega temeljitega strokovnega dela, katero pona-zoruje tudi 102 podob in dvoje večbarvnih slik. V knjigi *iajde vsakdo vse kar mu je treba vedeti o negi domačega vrta, o sadežih, cvetlicah itd. Knjiga je razdeljena na dva dela: »Splošno vrt narstvo«, ki obsega ureditev vrta, pripravo zemlje, gnojenje in vsa glavna dela ter »Posebno vrtnarstvo« s j>oglavj o zelenjadarstvu, sadnem drevju, okrasitvi, gojenju sobnih rastlin ter o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. Knjiga, ki obsega 234 strani, stane broširana 42, vezana pa 54 Din. Dobi se tudi pri Tiskovni zadrugi v Mariboru.
Domači vedež. Umetniška propaganda, ki je že lani pričela izdajati veliki »Poučni slovar«, ki bo nekakšen slovenski leksikon, in je sedaj že prispel do 12. zvezka, se je tedni odločila za še eno, poliudnejšo izdajo pod naslovom »Domači vedež«. Tudi ta bo urejen leksikalno in bo obsegal 24 zvezkov po 32 strani četrtinskega formata, vseboval pa b< v prvi vrsti stvari, ki so nujno potrebne v praktičnem, posebno družinskem Življenju. Posebna pažnja bo še posvečena zdravstvu in negi. Prvi sno-
Zemlja brez premoga
Kakor so izračunali angleški kemiki, zadostujejo premogovne zaloge velikih premogovnikov na našem svetu !e še za 15 generacij. Seveda potem premoga ne bodo več rabili, ker bo mogoče vse premogovne produkte, ki jih potrebujejo v industriji, pripraviti sintetično. Izpreme-nitev ogljenčeve kisline v ogljikove pline se je že posrečila. Te pa se lahko iz-premeni dalje v acetilen ali smolo, ki obstoja do polovice iz bencina. Ker je zloga zraka na ogljenčevi kislini neizčrpna in so torej sredstva za izdelavo nedogledno velikih množin obratskih snovi na razpolago, bo človeštvo tudi potem, ako pride tako daleč, da bo premog popolnoma pošel, zelo dobro Izhajalo.
5neg u zapadni Srbiji
Po vsem moravskem srezu je zapaett) te dni sneg. na planini Javor 25 cm na debelo. Tudi v dolinah je močno snežilo. vendar pa se sneg ni dolgo držal. Radi močnega mraza so se po Sandžaku pojavile prve črede volkov, ki udirajo v vasi. V neki občini so volkovi raztrgali 10 koz in 40 ovac. Ljudstvo je požrešne Živali pregnalo le s težavo. Ponekod so se volkovi lotili tudi pastirjev, ki pa so
jih pobili.
a	’•	•
Ht zna lagati
VJ Parizu se je nastanil velik cirkus, ki itna polno levov, krvoločnih tigrov in celo'zbirko opic. Dopisnik nekega italijanskega lista je posetil zveri. Upravitelj cirkusa, kateremu se je javi! in ki je znan kot izboren krotitelj zveri, ga jt> povabil v kletko tigra in mu rekel:
»Nikdar se ne bojte zveri. Pojdite v kletko, kakor da ste bili tamkaj ie večkrat. Glavno je, da živali čutijo, da sp jih ne bojite...«
»Toda, jaz ne znam lagati.« je odvr* nil novinar in se umaknU.
156 ali 70 let
Neki vodilni ameriški medicinski list se je obrnil na vse znane zdravnike v Zedinjenih državah s prošnjo, naj odgovore, ali je res mogoče, da Je Zaro Aga, ki se mudi sedaj v Ameriki, res 156 let star. Zdravnikom Je bila dana prilika, da so si izrednega starca natančno ogledali ter so potem izjavili, da more po njihovem mnenju biti Zaro Aga največ 70 let star. Toda lastnik ameriškega lista s tem rezultatom ankete ni zadovoljen in zatrjuje, da je iz listin Turka natančno razvidno, da se je rodil 1. 1774 v Carigradu.
M. Zevacco:
senci jezuita
Zgodovinski roman.
L Krati.
»Mir!« ukaže kralj smeje se. »No mojster norec. »Da,« ga prekine norec, »samo grbo sl 5«' ornjslt-govori brez prikrivanja: kakšen se ti zdim danes?« te na trebuhu, da boste bolje posnemali obilnost Kra-Kralj Franc stoji namreč pred ogledalom, dari- ijevskega života; Jaz Jo že imam, samo da na hrbtu.
lom beneške republike, ter se ogleduje in občuduje;	In srdito žvenkljajo kraguijčkl,.	___...
dvoje slug mu popravlja pravkar črni baržunasti ba-	Dvorjani merijo norca s sovražnimi	pogledi,	on
ret z velikim peresom, jopič iz češnjevega satina in pa jim odgovarja z grimasami, Io vwec, se zanro-plašč, obšit z dragoceno kožuhovino.	hoče kralj na vse grlo. _	, .	^
»Sir,« odgovori Tribulet, »krasni ste kakor sam	»Sir!« vzklikne La Satenjre
solnčni bog!« To rekši, strese ironično svojo rdečo izvoli povedati Vaše Veličanstvo* odkod mu prlhaj c kratrulički	danes ta lepa veselost?«	.
•ZaLaj Sr šolnini bo*?, vpraša vladar, Ja-	.Boon.1. zavrela Tribulet jj	o«trtW- »Usom.
»Semkaj Tribulet!«	deč	se primeri	»kralj misli na mir, ki mu ga Je vsilil cesar, bratranec
Z veselim glasom je	zaklical	kralj Franc	I.	to	aec	*«P™ner •	njegov; saj izgubi samo Flandrijo In AragoniJo,	Ar-
ir&i part* žsSSSE	itssssr**m - * * - - “w
£23	n,	tako? Morda .M » »
-S: S» JS- .0 lajanje?* vora, «£«S&SSsS ^M^o mi izkazuje ** da » We gS V I. W j.THget..	^rSMSSESU^
,ežke vHc5ke 5A«!.
do toi	oklepe, obrne se k svo.im veliK&seni«	uh Pravilo se Sturmu* do*
Družba velikašev, ki stoje v bližini, Izbruhne v	Lte„i	Sudete še nikoli bolj d? vročično, kakor da se hoče omamiti. »Toda videli
krohot zasmeha.	lt,	„	'	»Vaše	*	J"1"	*d<ste ** n,ko11	b0U	bomo! Po bitki pri Marinjanu se Je reklo: hraber	ka-
»Na trebuh!« zakliče	eden	izmed	njih.	»Pes mo-	živahno; mladi se od dne	do	dnel«	utečete	kor Franc! Jaz pa hočem, da poreko tudi: Mlad	kariesi, ako se mu. ukaže!«	r	,,	>0«*.	*r0*«.	S	kor Franc in gafinten kakor Fr*nc! Pri Materi Jožji,
»Pa tudi ugrizne včasih, gospod La Satenjre. kralju še	S?5*’	tudl	smejmo se, bratje, !n veselimo se, ker ie življenje te-
»o az je nauk, ki Vam ga je dal žarnak v obliki za- *	’	S *<*{> In so ženske tako lepe v na* i«***
»Nesramnež podlM« zatuli U Satenjre’ bled od Vaše Veličanstvo ie o. -Ane nam vsem vzor ele- deželi.. J«	m*.«****	*ledi>
?Hnm t
V M a r ! h o r n, dne 15. XI. 1930.
c..	ninMiii-------------i-----------—"
Švedske vžigalice
IVAR KREUGER, »KRALJ VŽIGALIC«. — 150 TOVARN V 28 DRŽAVAH.
Po vsem svetu so znane švedske vžigalice ali vsaj švedski trust, ki mu stoji na čelu Ivar Kreuger, nazvan »kralj vžigalic«. Pri nas je bilo pred leti mnogo govora o tem trustu. ko je Šlo za švedsko posojilo, vezano na pogoj, da di država Švedom v eksploatacijo državni monopol na vžigalice. Tako smo se pobliže spoznali z ves svet prepreza-jočo švedsko gospodarsko organizacijo, ki ima danes v rokah vse naše tovarne vžigalic.
Domovina vžigalic je J6nkoping na švedskem. Tam so se ustanovile prve tovarne in tam je še danes centrala švedskega trusta. Dasi mala Švedska nima naravnih pogojev za to industrijo in mora les naročati v drugih državah, je znal Kreuger vendar pripraviti švedskim vžigalicam pot na svetovna tržišča, kjer je izpodrinil vsako slično konkurenčno podjetje.
Pred vojno vžigalice skoro v nobeni državi niso bile monopolizirane in škat-Ijice »Sakerhets TSndstikor« so romale svobodno po svetu; s tem je rastel vpliv švedskega industrijalca in denarnega mogotca. Svetovna vojna, ki je zopet drugim da’a možnost hitrega obogate-nja, je ustavila njegovo prodiranje. Tovarne na Švedskem so zmanjšale produkcijo in delale po 4 in po 3 dni na teden, Vse države so se skušale osamosvojiti na tem polju, povsod so nastale domače tovarne, na čelu vseh Japonska In Indija, kjer si je Kreuger komaj par let pred začetkom vojne priboril trg odjemalcev. Ker so torej te in drjtge države zaprle svoje meje ali jih zagradile z visokimi carinami, je bilo treba pričeti ustanavljati tovarne v notranjosti teh držav. Švedski kapital v te svrhe ni zadoščal in treba je bilo potrkati v Wall-Streetu. Ameriški Krezi so ugodno pri-
liko pograbili z obema rokama, kakor imajo Amerikanci sploh dober nos za to, ali bo kaka stvar uspevala ali ne. Ustanovila se je švedsko-ameriška družba »International Match Corporation«, ki je še danes financijelna hrbtenica Kreilgerjevih podjetij. Petrolejski kralj Rockefeller se ni prav nič obotavljal dati svoje ogromne denarne rezerve tej družbi in tako ji je bilo prodiranje v vse dežele omogočeno. Vendar je znal Kreuger kljub amerikanskemu vplivu in fi-nancijelni nadmoči očuvati svojo * suvereno pozicijo. In ne samo to: vodstvo trusta je ostalo trdno v njegovih rokah, v katerih je še danes.
Dolar je srečno premagal vse ovire, vse carinske meje, zgubljeni trgi so se odprli in še novi so se jim pridružili. V Indiji so Švedi skoro popolnoma ubili domačo konkurenco in izrinili japonsko, ki se je začela tam močno uveljavljati; na Kitajskem so pokupili mnogo tovarn in celo na Japonskem so se dobro usidrali. Ni je bilo ovire, ki je dolar ne bi bil premagal. Danes ima trust 150 tovarn v 28 raznih državah in zaposluie 60 (XX) ljudi. V rokah ima tovarne, ki služijo jprodukčiii vžigalic: kemične in strojne tovarne, žage in papirnice ter velikanske gozdne komplekse in skladišča po Ivsem svetu. Denarna moč trusta je v primeri z drugimi svetovnimi ve'epodje-tji naravnost ogromna in se ceni v našem denarju na okroglo 14 mil jard dinarjev.
j Po vojni je mnogo držav uvedlo mo-i nopol na vžigalice, ki je dal državnim blagajnam lepe dobičke. Razen naše države so tudi mnoge druge sprejele švedsko denarno pomoč, tako Poljska, Grčija, Peru in dr.- Dasi so pri nas šibice drage, se vendar giblejo na isti višini; kakor v drugih evropskih državah, ki I
so pod vplivom švedskega trusta. Slabše je v državi Peru, kjer stane škatljica šibic nekako Din 3.50 v našem novcu V Nemčiji, ki se je dolgo upirala švedski gospodarski ekspanziji, je Kreuger spravil v svojo last in oblast za časa in fiacije dve tretini tovarn in da niso pričela konzumna društva z ostro protiofenzivo, bi bil pobasal še zadnji ostanek nemške industrije vžigalic.
Neomejeni gospodar trusta Ivar Kreuger je danes petdesetletnik. Trust pa je gigantska, solidna skoroda neporušljiva zgradba, sohdneiša. kakor one, ki so jih zasnovali junaki inflacijske dobe Stin-nes, Castiglioni in drugi. In če bo šlo tako naprej, ni več daleč čas, ko bodo tandstikorji objeli svet od tečaja do te-ča:a in okoli ravnika. Za tako izgradnjo so temelji jaki dovolj.
Šport
Šport v nedeljo.
Ob 13.15 na Igrišču ISSK Maribor: prvenstvena tekma ISSK Maribor mlad.: SK Železničar mlad.
Ob 14-30 na igrišču ISSK Maribor: medmestna tekma GradecrMaribor.
Tek osvotHenja.
Dne 1. dec. ob 11. dopoldne priredi ISSK Maribor v spomin narodnega borca Toneta Vahtar.a tek skozi mesto pod pokroviteljstvom komandanta mesta. Proga je dolga 2300 m. Start: drž. moško učiteljišče - Koroščeva ul. - Maistrova -Kolodvorska - A’eksandrova - Slovenska - Gosposka ul., cilj Glavni trg. Ker je tek propagandnega značaja, imajo pravico starta razen verificiranih atletov tudi di aki, vojaki in ostali športniki. Tekačem tujih narodnosti udeležba ni dovoljena. Tekmovanje po pravilih JLAS. Zmagovalec dobi pokal, ki preide v tra no last tekača po trikratni zmagi, ali če si ga
pribori petkrat v presledkih. Pet nadalj-nih tekmovalcev dobi spominska darila. Prijave sprejema do 30. novembra ISSK Maribor, Danilo Vahtar, Gosposka ul. 37.
MOLNP, službeno.
Reprezentančno moštvo Gradca prispe v Maribor z vlakom ob 12.24. Odborniki MO se pozivajo, da se polnoštevilno u-deleže sprejema. Tajnik.
Sokohfoo
Sokol - matica
vabi vse letos pristopivši člane in članice kakor tudi ostalo članstvo, da se polnoštevilno udeleže drugega obveznega predavanja, ki se bo vršilo drevi 15. tffl. točno ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Predaval bo br. Julče Nova* o sokolski ideji.
Noua francoska kazenska kolonija
Po poročilih iz Pariza se tamkaj trudno, da bo glasovito francosko kazensko ko onijo Cayenne v francoski Gua-yani preložili na kak drug, bolj oddaljen kraj. V ta namen je določeno otočje Ker-guelov, ki ieži med Južnim tečajem, Avstralijo in južno Afriko. Ti otoki dose-daj sploh niso bili kultivirani in so vr-novi gora stalno pokriti z ledom. Ledeniki segajo pri večjih otokih daleč notri v doline. Justični strokovnjaki namreč naglašao, da je Guayana prenevarna radi malarije, kateri podleže večina tjakaj deportiranih kaznencev. Pravi vzrok preložitve francoske kazenske koloni’® pa je seveda ta, da je iz Kerguelski" otokov vsak beg popolnoma nemogoč-Ta moment je še posebno pomemben I® upoštevanja vreden, ker je šele pre“ nekaj dnevi pobegnila s Hudičeve?® otoka zopet večja skupina skrajno n* varnih zločincev.
Zelo znižane cene
vsakovrstnih ur, zlatnine, srebrnine in optičnih predmetov pri Mulavcu, Kralja Petra trg. Popravila točna z garancijo. Nakup zlata po najvišji ceni.	3123
Zatekel se je pes-ovčar »Tago«. Kosarjeva ul. 38.
3259
Sobo In črkosllkanle,
vedno namovejši vzorci na razpolago izvršu e poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«	X
.Dvosobno stanovanje
na Aleksandrovi cesti se ugodno zamenja s eno ali dvosobnim stanovanjem v 2. okraju. Pismena vprašanja na upravo »Večernika« pod »Zamenjava stanovanja«.	.3267
Pisalne In pisarniške potrebščine,
pisemski papir, albume za amaterje priporoča po najnižjih cenah papirnica in knjigoveznica Novak. Gosposka ulica 9.	XXV
Premog Peklenica, brez smradu, žlindre in kamela, malo pepela. Voz stane 38 Din franko dom. B. Ouštin, Cankarjeva ul. 24.	3053
Dijak gimnazijec
želi inštruirati dbaka iz 1. ali 2. razreda katerekoli šole. Naslov v upravi
lista._________________________________3263
Za entlanje, natančno in točno se priporoča M. Petrovič, Frankopanova 51/11.	3149
Spalne sobe,
politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Pozori Cene hrani padle!
V gostilni Kos, Cvetlična ulica 11, dobite na izbiro dobro domačo hrano, obed: juha, meso in dve prikuhi že za Din 7.—. Na ra^oolago so tudi vsa mrzla in topla jedila ter novo vino liter Din 10.—. Vsako soboto in nedeljo pečene krvave in mesnate k'oba-se. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kos. gosti'ničar	3269
Prod i hišo z vrtom.
Gubčeva ulica 27. Pobrežje. 3?79
Išče se sobarica,
20—30 let stara, perfektna v likanju, serviranju, pospravljanju sob (tudi za čiščeme parketov) za takojšni nastop k odlični družini v Beograd. Le prvovrstne moči z večletnimi spričevali pridejo v poštev. Točen naslov se izve Gregorčičeva 4: vrata 3.	3233
Kimlm akoj
in plačam v gotovini ra^no pohištvo, obleke. čevHe in druge reči. Ponudbe na Makor, Ruška c. 35.	3235
Kompletni vodnjak, oknjak z oknom ugodno prodam. Vp-a Sati Mlinska ulica 15, v gostilni. 3256
Mebllrano sobo
oddam boljšemu solidnemu gospodu. Vprašati Jože Vošnjakova 21. II. vrata J.	3255
tovorno prevažanje selitve z avtomobilom prevaža najceneje samo Roman Ploj (avto prevoz), Dr. Pavel Turnerjeva ul. 11, Maribor, preje Pod lipo 11. _________________ 3254
Glasovlr,
kratek, nov z angleškim mehanizmom, prodam. Meljska cesta 11 I. 3253
Gostilna »Krčev*nsk> dvor«.
Jutri nede' o dne 16. koncert. Mrz'a in topla kuhinja. Izborna domača vina. Za obilen obisk se priporočil Vogrin, gostilničar.	3214
Čevljarskega pomočnika
za stalno vzamem takoj. Naslov pove uprava.	3280
K'obnse
vseh vrst. domače, vsako soboto in nede’jo pri Osetu, Mariborski dvor.
3245
Kavcije zmožen vpokocn žand. postajevodja išče s 1. i:	decembrom v Mariboru ali	okoMci nri-
merno službo. Položi do	20.000 Din.
Cenj. ponudbe nod »Poštenost« na u-I	pravo »Večernika«.	3249
Iščem garažo
za več časa. Naslov pustiti v upravi
pod: »Avto«. 	3270
Prodam udomačeno Ilslcoi	...
Betnavska cesta 1, Maribor. 3271
Štedilnik
zidani prodam, Koseskega 4.
3274
Špalnlco Iz trdega lesa
politirano in furnirano sestoječo iz 11 delov prodam z ali brez posteljnine In perila. Meljska cesta 11 I. 3252
Šneine čevlje, galoše,
antopnevmatike popravlja solidno In ceneno vulkanizacija Dolenc, Aleksandrova 35. dvorišče.	3251
prodam krzneni plašč, moške in dečje plašče, čevlje, smuči, umivalnike in drugo. Starinarna Pe-teln, Maribor, Orožnova 1.	3250
Oddam opremljeno sobo
eni osebi, Glavni trg 4, dvorišče, demo,	3236
Glasovlr znamke Wlener Suth,
ki zavzema malo prostora, za 3.500 Din
na prodaj. Vprašati Vojašniška ul. 12.
v mizarski delavnici.	3276
Lepa velika solnčna soba,
meblirana ali prazna, se takoj odda v sredi mesta. Naslov v upravi. 3272
Pisalne In pisarniške potrebščine,
pisemski papir, albume za amaterje prborn^a po najnižji ceni papirnica-knjigoveznica Novak, Gosposka ul. 9.
______________________________________XXXV.
Kateri trgovski potnik, z lastnim avtom in ki se pri strankah preveč ne zamuja bi vzel sopotnika po Savinjski dolini. Dopise na Holobar, Maribor. Taborska ul. 7.	3262
Moške obleke,
površnik srednie velikosti, vse v d®* brem stanju prodam. Vp 'ati: Cs®* karjeva ulica št. 1, na dvorišču Pr^ nadstropje.	32&
Flektroinštaiacije,
montaže vil. stanovani. tovarniških P°* slopij vsaka montažna popravila. pl>* pravila motorjev najceneje Izvršni® Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ***-
16.	Velika izbira svetilk, elektrobla®*’ motonev po konkurenčni ceni. X[L
HI ro popravilo ur,
ceneno in točno z f —Sletnl**1 jamstvom pri tvrdki A. Sto* jec. Maribor. Jurčičeva ulic® št- 8. Ro stenske in stoječe uri se pride na dom.	XVj]l
Garažo v Maistrovi uhcl 10 oddam v najem. Vprašati Prešernova ul. 18. I. vrata 6.	3264
300 stanovanj takoj nalveč po 2 sobi potrebuje posredovalnica stanovanj, hiš, posestev 1. t. d. »Marstan«, Koroška 10. Maribor. 3265
c43
Avtomobilisti!
VoSnJS nemotena Vam je UqotOV!|llll. Baterij« 6 in 12 voltne damo brezplačno na posodo, za čas nabijanja ali reparature Vaše baterije. Novo avto baterije na dte, vedno na zalogi.
V»«ra akumulator 1*10.1.0 w. ^om'c«IJ. Mar bor, Strossm»W’ev* 3.
(Iram^one »'onravPa pr»*'Mzm> le nm' ha nična delavnica JUSTIN liU' STINČlC. Maribor, Tattcnbaclt«v® ulica 14. Istotam velika izbira n/ boljših gramofonov znamke lumbia« In gramofonskih plošč.
Velika zaloga kuhinjske posode.
Hišne in kuhinjske potrebščine vse® vrst. — Vsaki gospodinji znana prvo* vrstna emajlirana posoda znamk® »Herkules«. la aluminijeva litoželezni In posteklena posoda. — Nadalje m'1' ne za meso, orehe, kavo, mak in P°^ per. — Tehtnice za kuhinjo in mer®' preizkusne za trgovce z uteži. Ribe*® ravne, okrogle, polokrogle ln ogl®1®' Lopatice za oglje, pepel in smeti. So®' deske za testo id valjarje. — Likalni*' — Razne oblike za vsakovrstno P®c vo. — Kutlje za špecerijo In dišave-/* Kotličke in šibe za sneg. — Solnik kangle za mleko, cedila za juho, čaj.1 sto in salato. — Vedrice, umivalm® in vrče. Nočne posode. Stiskalnic« * ocvirke in krompir. — Samoy® »Phflhus« in druge vrste. — Škafe krogle in ova'ne. — Lonce za *u”, nie perila in perllnice. — Jedilno of , je In žlice vseh vrst. — Jedilne ser se iz porcelana raznih Izpelfav. -hinjske garniture iz kamenine ln P celana. - Krožnike lz porcelana kamenine — Umlvaine Karn*l!rterie vse vrste steklene robe ter p ci. košare in cekarje.: Ohče znana sp ^ jalna trgovina s kuhinjsko P/s0 ^(1,kI Vicel se nahaja sedaj samo v ulici št. 5	■*
Za iesen in zimo
so prispele v veliki Izbiri raznovrstne novosti v blagu za damske plašče in obleke, žametu, svili in v blagu za moške obleke.
Prost ogledi	:>	K nakupu se ne sili!
Doi?ek i Marini, Trgovska hiša, Maribor, Gosposka ulica 27
/anafori j v Mariboru
1117
Gosposka 49
Telefon 23-58
♦
Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica „Hala“. Lastnik primarij
Dr. Mirko Černič
specijalist za kirurgijo.
izbira
Pletenih oblek, modernih in trpežnih, kakor vseh drugih pletenin. ,ie največja v plctarni
M. Vezfak,
Maribor, Vetrinjska ulica i7
Naročila po meri se izvršijo točno in ceneno.
Zahtevajte povsod „Večernik“ I
Najlepše
suknje
za gospode in damske plašče dobite v
v Mariboru
♦
Izdelujejo se tudi elegantne obleke po meri
3165
Snežni čevlji
najboljših svetovnih znamk
Oln
3067
Din 100-
Dln 130-
Dln 160-
Dln 200*'
los. Moravec, Maribor, Slovenska 12
Naznanjam, da sem s 1. novembrom t. I.
preselil
svojo pisarno Iz Cankarjeve ulice št. 1 v
novo zgrajeno skladišče	3240
Cankarjeva ul. 24
UGLJEN1K PEKLENICA, B. GUŠTIN.
Telefon: 24-99.
Opravilna številka: E IX 2059/30
37
Dražbeni oblici
mmmm
Dne 9. decembra 1930	ob 16 uri	popoldne
bo	pri podpisanem sodišču	v sobi št. 11	dražba
nepremičnin.
Zemljiška knjiga k, o. Sv. Magdalena vi! štev. 123
Cenilna vrednost:	Din	123.694 69.
.	Najmanjši ponudek: Din	6(1784*69.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Maribora,
8241
Okrajno sediSfe v Mariboru odd. IX
dne 9. novembra 1930.
■ 9
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem prevzel na Meljski cesti itev. 18 staroznano gostilno
„Pri medvedu '
katero sem spremenil v
kavarno - restavrant
Moja dolgoletna strokovnjaška praksa jamči, da bom cenjene goste vsestransko zadovoljil. Imel bom le prvovrstna domača vina ter vedno sveže pivo v sodčkih in steklenicah, kakor tudi izborno kuhinjo.
H
3258
Za naklonjenost in obilen obisk se najvljudn. priporoča
Franiek Trafenlk.
Sveže dospelo:
Zajci, fazani, morske ribe od Din 22.— za kg naprej, kakor krapi, ščuke, linjake, fogoše itd.
L. UHLER, MARIBOR
r ■	•
delikatesna trgovina in stolnica na Glavnem trgu.
OTVORITVENO NAZNANILO!
Podpisana ŠTEFANIJA KOS vljudno naznanjam cenj. občinstvu
v Mariboru in okolici, da sem otvorila
v Mariboru, Vetrinjska ulica 8
v novo urejenem lokalu
trgovina z lužnim ter domaiim sadjem in z zelenlavo na drobno in debelo
Trgovina bo vedno opremljena s svežo zalogo vseh vrst južnega in domačega sadja, od najfinejše do najcenejše vrste, kakor tudi s sočivjem in zelenjavo. Imela bom v stalni zalogi tudi vse drugo blago, ki spada v to stroko. Cenjeno občinstvo bom postregla najsolidneje in najceneje!! Za naklonjenost in obilen obisk se priporoča ŠTEFANIJA KOS.
TRIUMPH
2068
».
PAVEL NEDOG
je brezd.vomno najboljša pralnica ovratnikovI Barva, čistih kemično kot no vo J — Prepričajte se7
Gosposka ulica 3)	Razlagova	ulica	22
H. J.Turad
Jakob Lah
T-/OKLI
V
Caj - noua žeteu
svetovnih znamk je prispel. Velika izbira kitajskih in indijskih vrst v vseh cenah. Prepiičajte se o kakovosti mojih mešanic pražene kave In primerjajte spodaj navedene nizke cene!
K k« M kg Vi kg W kg
H kg
M kg
Thre Anchor Spedjal Mešanica I
II
III
IV
n. 27,-D. 24.-D. 2!.-D. 18.-D. 15.-D. 13.-
W*Hf»«TSin VBCtRNIK 3iTf*	'V	M	a	r	1	b	o	r	%	dne	la.	Xi.	1930
ZNajboljša pralnica ovratnikov je „ddeal
it Centrala; Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 1
Velika izbira
krznenll^DJaš^
kožic za obroblienie in kožuhovinaste podloge
v najboljši kvaliteti in nizkih cenah v
trgovini z krznom
GRANITZ
Gosposka ulica Stev. 7.
Istotam se izdelujejo krzneni plašči
po meri.----Sprejemajo se tudi
popravila krznenih plaščev.	atu
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
MEINEL
HEffolD
Gramofoni od Din 298 — dalje Mandoline	,	.	136 —	,
Violine	„	„	w5'—	w
Gitare	„	„	207'—	„
Trombe	„	H	505'—	„
Mm hemenlke	„	„	88 —	,
PRODAJALNA: TRG SVOBOD®
Nova »charbaumov« sgradba
i >
Meljska cesta 29 ji
i >
Na zalogi je še prvo-vrstno sukno za moške obleke, ševiot za marine oblekce, moška in žen* ska sukna za plašče.
< *
Kvalitetno blago od Din 89'- naprej |
' < >
bda|a Konzorcij »Juti*, t Ljubljani; predstavnik izdajatelja ta urednik; PRAN BROZOVIČ Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d, predstavnik STANKU DETCL*
* Maribora.
Razprodaja
za gospode ..........	od	Din	240"a	1 °	790^
za dečke, od 11 do 16 let........od	Din	200"-	do	420'
za otroke od 3 do 10 let.	.	.	.	.	.	od	D n	H©"«	do	1! 0^
zimske suknie....................od	Din	300*"	do	750"
hlače .......................od	Din	89""	do	^50"
Prost ogled — k nakupu se ne sili!
Samoprodaje v vseh veijih krajih I
Redka priloinost!
Splošno znani najboljši vinski letnik 1929 toči
gostilna »Lovski dom"
(nad Tremi ribniki).
Pristni burgundec lieter po Din 16 — in 18 — Za zabavo služi klavir.	3257
Ekiportna hiia „LUNA“ laftnik A.Prliternik
Ai«ki ndreva cesta 19 MAR BOR fll»kwwdre»a c^at1« 19
Bogato izbrana zaloga:
Poletne majice /a otroke komad od Din ll,— naprej Veslaški loplčl za gospode komad od Din 24— naprei Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprei Kopalne obleke komad od Din 35.— napre)
Kratke nogavice ta otroke par od Din 6.50 naprei Kratke nogavice za dame Dar od Din 10 — naprei Kooalne četice komad od Din 8,— naprei
Gumliastl kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske malce komad nd Din 20.— naprei
NadaHe velika zaloga čipk. vezenin, svilenih trakov čevljev Iz ladrovlne. sandal, kravat sraic. ovratnikov, ženskih In moških nogavic Itd.	XXI
XLV
Stalna priložnostna prodaja velike zaloge
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarske porcelanaste posode
-u jilek ottov. Mor. (iosooska 3
Angleško in češko sukno
sukno za plašče praln1 batžun 11 denet baižun barhente
kakor tudi vsakovrstno manufaktumo blago kupite najceneje pri	xxxiv
frečkoPihlar
laribor. Gosposka ul 5
Snežne čevlje
prvovrstne kvalitete, copate, rokavice, nogavic®* trikotaže ter raznovrstna oblačila v veliki izbj^ nudi po konkurenčni ceni	319»
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2.