f
[NajT«*ji
v Zdrwf—ih driafdk
V«liaumko - - •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
r i
Tke largest Slovenian Daily the United States.
y in I
IwueJ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
J
TELEFON: C0RTLANDT S87«.
September 21, 1903, at the Poet Office at Mew York, N. Y., vnder the Act of
S, 1871.
NO. 69. — STEV. 59.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 12, 1923. — PONDELJEK, 12. MARCA, 1923.
TELEFON: OORTLANDT 2879.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
TURKI ZAHTEV AJ0V0JN0 ODŠKODNINO
Turki pravijo, da mora plačati Grška vojno odškodnino. — Spor glede meja v Iraku hočejo uravnati na prijateljski način s Anglijo. — Inozemske institucije naj ostanejo. — Noben njihov uradnik se pa ne sme vme-ševati v turške xadere.
Carigrad, Turčija. It), mana. — Čeprav ne vsebuje odgovor Turčije na predloge, katere m> ji stavili zavezniki ita lausamiski mirovni konferenci nikakcga resnega * k i j m »i'ii proti | m »I i-r it" ni m klavzulam pogodi k% je an^onska vlada vel Klar mnenja, <la ne more sprejeti ekonomskega d«*lii }»og<xllx* ter določb. ki se tičejo kapitulacij ali pra-vos<«lnih pi*edpravie inozemeev, biva.iocili v Tureiji.
Turki predlagajo v svojih proti-predlogih, naj se vprašanje iiu-ja Iraka prijateljsko reši v teku enega leta in sicer med Turčijo iti Anglijo. V slučaju, da bi ne bilo d«\tedaj to vprašanje rešeno na zadovoljiv način, naj se f.a izroči Ligi narodov.
Poslanica izjavlja. <lu hoče Tur
AMERIŠKI DELEGATI NA PAN AMERIŠKI KONFERENCI.
Slika nam kaže ameriške delegate. ki sc bodo udeležili v>«--ameriskc konferenc. katera se ho začela 25. marca v Santiago. <'hile. 1 >**l»'«rati s«' bodo posvetovali. kako bi hilu mogoče ustvariti ko-likonnogoče tesne stike iued vsemi ameriškimi republikami.
eija ka-ncflirai i v>e medsebojne RODOVITNA ŽENSKA.
vojne dolgove. z izjemo dolgov	-
napram (Jrški. Turška vlada tudi Charleston, \V. Va.. 9. marca, nori' plakati bojnih ladij. katere; Mrs. Homer MacMaun je stara je naročila v Angliji.	f 37 let ter je rodila že dvajset o-
Turki zahtevajo za škodo, kate- trok. Sedaj leži v postelji in sku-ro so napravili Orki v Mali Aziji sa premagati slabost, ki jo je pre-t«*r predlagajo, naj sc resi to 1 vzeta", ko je povila včeraj zjutraj vprašanje potom arbitraeije ali j eetvorčke. Vsak teh četvorčkov razsodbe.	1 trhta nad »tiri funte. Zdravnik je
Turki so pripravljeni dovoliti rekel, tla bodo najbrže ostali ži-x nadaljni obstoj šol. bolnic in do- j vi. Mati je zlo slaba ter ni gotovo, brodelnih naprav, a pod pogojem. | ee bo okrevala, da ne bodo ti zavodi vprizarjalij Mati je imela prej že trikrat nobene propagande proti intere-1 dvojčke, a v vsakem slučaju je som turškega naroda. Turčija je j umri po C11 otr(>k. Skupno s štiri-pr i prav I jena zaposliti za dobo pe- j mi novorojenimi je sedaj v dru-tih let postavne svetovalec, ki ni- žinj jj živih otrok.
h.( državljani ali podaniki držav, j	__
ki so M- udeležile svetovne vojn«.
Tozadevna listina naj hi bila HEM&KA VLADA HOČE ZNIŽA-predložena haaškemu tribunalti in	fj CENE.
člani komisije na j bi imeli nalog.	_
da nadzorujejo justieno admini-' Berlin, Nemčija. 7. marea. — straeijo v Carigradu in »mirni, Poloficij*lno je bilo objavljeno, da
.je sklenila nemška vlada podpi-' rati splošno gibanje za znižanje 1 cen. Cene so pričele padati, k.i-
LOV NA ZAMORCA. KI JE OR. STRELIL PET LJUDI.
Nashville, Teiui.. marea. - j korhitro je vrednost marke po-l'«»se v družbi krvnih psov so da- j skočila. Čeprav j" bilo objavljene^ zjutraj zasledovale zamorca no. da bo kruh dražji, se t t ne bo Louis Douglasa. ki je včeraj oh- j zgodilo .in vlada ne bo povi-Vali strelil in ranil pet ljudi na domu železniških pristojbin. Sam Hastona. v Spencer. Tenn. Uvedli so preiskavo. da se skr-Zamorcn. o katerem poročajo. • i eene najbolj važnih industri-da je močno oborožen, se je po-1 jjinih surovin. Tudi cen;1 prem>-sreeilo pr-^Ireti kordon. ki je bil ga ne bodo poskočile, ('ena rm lt-postavljen krog neke k »ee v Spar-. nih gnojil bo skrčena za pet do t.i in splošno se domneva, da se j deset odstotkov. Odgovorni krogi
priznavajo, da je treba poceniti vse življenske potrebščine, da bo na ta način konec neprestanega \ išanja plač.
skriva v bližnjem gričevju. Sveže krvne pse so spravili na sled, kajti one, katere je porabila po-sa ml početka. so izmučeni.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
■alt kak« ftmi■>)• u^n, hHn ta 9«
lm Isptetajs "Kr. pottat
"Jadrmnaka banks" t IjsMjasl. Dabrtnlk«, Splita.
Beograda. Kranj«. Cilj«, all Irwod. kjsr )• pal ■
100 Din.	.. $1^5
200 Din.	.. $ 2.50
500 Din.	.. $ 5 JO
1000 Din.	.. $11.70
2000 Din.	.. $23.00
5000 Din.	.. $57.50
400 800 2,000 4,000 8.000 20,000
150 UUDI ŽRTEV LADIJSKE NESREČE
KITAJSKA ZAHTEVA SCHNEIDERJEVA VDOVA PORT ARTHUR NAZAJ ZAHTEVA ZAPUŠČINO
_______________ 9
Oman m
50 lir	................$290 ,
100 lir	................$ 5.50
900 lir	................$15.80
500 lir	...............$25.50
1000 lir	................$50.00
Za patUJatvr. U prvwgsjs nmk pet (M Aaarjcv aH pa d tat M lir iwljajn pa MftfaMt &c paacbai papwi.
Vmlmuit 0ln«r|no In liram «4*Inj ul stalna, menja ne reC-krat in 11*1 »ri-hkoriii«; U tepa raikigB nam nI nwcnfe 1 Kidati nataofue eene vnaprej.
Raeuuaato 1*1 cent tmega dne, ko uam duwpc poslani denar t ruke. ■
Transportni prrnik ''Alexandre" se je potopil vsled eksplozije kotla. — Odgna-na mina je eksplodirala.
London, Anglija. 10. marea. —
Soplasno s poj-i.r-ili, ki >0 prišla na Centrj«l Ni'«-, iz At«*n. se j«" potopil paririk* " * Alexandre", ki je prevažal <lopustnike iz Ke-rauthmi v Pirej vsled neke eksplozije. Pri tej nezjrodi je utonilo približno slo in petdeset ljudi. večinoma jriških rrz«Tvistov.
Poročevalce Keuterjeve^a urada v Atenah p;i je poroeal, »la se je potopil neki vlaeilni <"oln in«'«l išalamisoni in 1'irejem in sieer vsletl težkejra \ iii.-irj<«. ki j<- nenadno izbrlumM. I * r-1 tem je l>;ije iz«rul>ilo nekako	• ljudi živ
I jen je,
Heyeres, Francija. 10. marea. Neki ribie. po imenu Laiipier. U^ je lovil ribe v bližini franeisske križarke "Marseillaise". j<' vlekel na svoji mreži ter entil. d;i je ujel "ribo" velikanske t<-/.e. "lii-ba" pa ni bila nie drnjrepa kot |)odmorska mina. ki je tako; razletela ter na mestu ubila ribiča ter razbila njegov r-oln. Dva človeka, ki sta se nahajala v enimi, sta enostavno izginila, a tji j»* težko ranjen.
Posadka francoske križarke ji poslala na lice mo^ta čoln. ki je ^prejel na krov ponesrečenega ri biča. Ostala dva pa sta izginila brez sledu.
Poleg tega zahteva razve- "Jaz sem edina dedinja Fred ljavljenje takozvanih4eno- Schneiderja," je izjavila indvajsetih zahtev', katere je vsilila Japonska Kitajski tekom njenih najbolj mučnih časov.
RAZMERJE MED NEMCI IN FRANCOZI
Če bi bil Poincare privolil v otvorjenje pogajanj, bi kmalu zavladal resničen mir med Francijo in Nemčijo. Francija noče nič drugega kot uničenje Nemčije. — Nemčiji je treba dati priliko, da uveljavi inozemsko trgovino
London, Anglija. 10. marca. — Objava, da je ponudila Nemčija Franciji {»rihlizno sedem tisoč iti petsto milijonov mark k«»t koiu-čno svoto. katero jc zmožna plačati, je presenetila angleški zunanji urad. ki je tako zanikal vesti, da je obvestila Francija Anglijo glede nemške ponudbe.
Neki visoki uadnik v zunanjemu uradu je danes zve-(čer izjavil. —
"Povsem dobro razumemo, zakaj je Francija zavrnila to svoto. ki je izdatno manjša kot pa svota. katero je ponudila Nenieija tekom preteklega maja."
Priznal pa je. da bi Anglijo veselilo, ee bi se poslii-žila Pianeija te ponudl»e kot prvega koraka za otvorjenje pogajanj, ki bi koneeno ilovedla do miru.
^ si isti. ki so izvedeli za ponudbo, izjavljajo, da bi morala Francija upoštevati nemško ponudbo, likajoeo se vprašanja Ruhr okraja.
Sir Charles Higham piše: — «TMT«, i "Francija bi morala brez dvoma upoštevati nemško njegova vdova - ^.(Poimdbo. ki je bila stav!jena na odkritosrčen naein. Oe-
^^.ritnf^prav n,i težko opravljati o problemu, ne da bi imel osem let, n^no^nepra-|pvi,(1 s<.hoj llfi<.Ut.llie p0(latkt, SHn vendar mnenja da hi
vice ao zapuščine.	zavladal v tem%o(l vojne razorauem kontinentu mir. ee bi
ministrski predsednik Poincare privolil v otvorjenje no-
New York, lO. marca. — Mrs.	—	, -.m«.«	. oi^urjeilje UO-
Minnie Schneider, vdova ^ »pogajanj na temelju najnovejše ponudbe, katero jc sta-
umoriem-iii Frederieku Sehnei- Vlla NelllC1.>il- NlSClIl lllllPllja, <la bi lHO^Cl SOdailji pol()-
tierju. hosratem kontraktorju izlzaneznosen položaj kot obstaja v Ruhr okraju, trajati še
Peking, Kita.jsskji. 1<). marca. — Kitajski zunanji ur.-i<l j»- jioslal (lanc> japonski vladi poslanici), v kateri se *rla>o. -naj slc»lnja dolo- _	„
č: termin povračilo Dainija iti, Unmxa. j.> včeraj zvečer prvikrat dolgo časa, ker je unirljiv in jiogiibonosen za celi svet. Port Arthur ja. Obenem zahteva sprejela časnikarske poročevalce.1 Isorman Angeli pa je izjavil: kitajski zunanji urad, naj prekli-1 K<»t Mrs. liuzzi. ki jc preti osni i- ■
"riovck ni mogel nič tlru^a kot domnevati, da bo
MUSSOLINI PROTESTIRA.
Rim, Italija. 8. marea.
Mini
če Japonska zloglasnih eno in dvajset zahtev, katere je stavila tekom vojnejra časa.
V poslanici, kat- i"<> ji' p<»sla3a kitajska vlada v T«»1-^i'». s<* '«|>o-:-.arja na d«-j*»av<>. <la nudi sedanji ras pritnerno priliko za urawavn vprašanj Dainija in Por* A rt burja. V Jiadaljntliu izjavlja p i-lnni-c*a. da je pogodba, ki je bila sklenjena leta	"največja ovira /.a prisrčne oilnošaje med obema deželama"*.
1'oslanica vsebuje v nadaljnem splošen j»re«fled cele zjri»dovme »rej.šnjili prizadevanj Kitajske, la proglasi pti«ro Ibo za nieevo.
— Ja [Minsko [»oživljamo s tem. naj fbdoči dan za razpravo vprašanj. ki sc tičejo povratka naš«*-•za imetja ter splošnih problemr»v. ki so posledica razveljavljen ja vsiljene nem pogodbe.
NEMŠKA KOMUNISTINJA ZA PREOBRAT V ITALIJI.
Berlin, Nemčija. 10. marea. — Klara Zetkin. komunistična članica nemškega državnega zbora.
stiski predsednik Mussolini je Je pozvala v neki svoji proklama-
danes brzojavil laškemu poslaniku v Berlinu ter laškemu konzulu v Monako vem. naj ostro protestirata proti napadu na 17 laških delavcev na Bavarskem. V brzojavki je izjavil, da bo znala nova Italija ščititi svoje podanike brez ozira na poslediee.
I>elavce. v kojih družbi je bil tudi neki duhovnik, so izgnali iz vlaka v Rosenbeimu. ko so bili na poti. v Belgijo. Bavarci so najbrže domnevali, da so laški fckebi. namenjeni v Ruhr.
Bavarska vlada je objavila, da bo kaznovala izgrednik* ter plačala odškodnino.
mi leti stopila na njen« mesto ter francoski ministrski predsednik Poincare odklonil ponud-si pridobila vse nagnenjc Sehmi- |M>< katero je st.ivila Nemčija Franciji. On nikakor noče,
derja. hoee t ml. nj^ova prava j da ]y{ Xcmčya plačala SVO.jr, vcijlio' odškodnino. Xava
;,na in se,lan,a vdova napet. «. p^ncije na Rid i okraj ne pomcnja gibanja, kojega namei
stlc. da za sled t [»ravega morilca', • i^-i	,	" . * . * n	.>	»s
»i; .......... R,.ku i,, .1« Ik, M... V lnl ^"leKtn.u, zn,;stal<. <U>lKovc, pa,- pa .ic t., akcija, ko
rila w. kar j.- v njeni muei. da Jc.,,a,u<-" Je »l««>meti Nemčijo v finančnem in ekonomskcu
pomaga okrajnemu pravdtriku
(ilennonu ter policijskim obla-stim. Napram poročevalcem, se je izrazila :
—	Niti najmanjšega |>ojma ni-mam. kdo l»i želel smrt mojemu Kredu. Nikakih sovražnikov ni •m»d. vsaj kolikor je meni znano. Ravno nasprotno: imel je nebroj prijateljev.
—	Da. prevzela sem njegov po--el ter našla, da je v redu. Prr-eej izkušenj imam v
SKRČENJE IZDATKOV ZA AN-OLEftKO MORNARICO.
London, Anglija. M. marea. —
Angleži izjavljajo, da bodo lahko skrčili svoje izdatke za mornarico za celih osem miljonov funtov na leto vsled mornariškega do-j govora, ki je bil sklenjen v Washington.!.
eiji komuniste eele Evrope, naj pripomorejo k oprošeenju italjan--kega proletarijat% iz "'krempljev banditske vlade, katero je uveljavil Mussolini."
"Rdeča" Klara na čelu je pro-vizoričnemu mednarodnemu komunističnemu odseku, kojega namen je oprostiti Italijo za vrat nih in zločinskih fašistov.
V svoj»>ft }>ozivu na komuniste v Amsterdamu, na Dunaju in Londonu izjavlja, da je postala Italija druga "llorihv Madžarska" in da morajo komunisti in sne i ja list i celega sveta na pet i vse "voje sile. da strmoglavijo vlado I banditov. ki se nazivljejo z le [rim l imenom fašistov.
(Kadi bi vedeli, kaj bo rekel italjanski kralj na to, ki se je ta ; ko sramotno udal nasilju par blaznežev. med katerimi zavzema Mussolini prvo mesto.)
Naval namen
ozira.
V^incšno jc govoriti o sv«»ti denarja, katerega lahko -Vemei.ja plača ali o množini blaga, katero se lahko iztirja ml Nemčije. I',- in<» l>o mogoče storiti to, bo treba nuditi Nemčiji priliko, da nanovo uveljavi svojo inozemsko trgovino in svoj mednarodni kredit. Vsi dobro informirani ljudje v Evropi pa vedo. da noče Francija niti zopet nega nstanovljenja nemške trgovine in tudi ne nemškega kredita."
J. L. G ar v in je priobčil v listn ikThe Observer" članek, ki nosi naslov "Od bedastoee do blaznosti". V tem svo-kontraktor-j^cni/"lanku napada na oster način Francijo, katero dolži, skem [>oslu. kajti ko je Kreti pri-H3 je prevzela staro nlogo kajzerja. ki je skušal ustralu>-čcl s tem [loslom in ko sva še ži- Vflti celo Evropo, vela v majhnem stanovanju v v svojem članku pravi: Bronxii. sem mu vodila knjige.] — Francoska politika gledn Ko je bil tekom vojne v vojaški	okraja presega glede svoje
službi, mi je zaupal upravo svo- važnosti vsa druga politična vpra jega posla, ki je medtem zelo na- Sanja- Celo oni maloštevilni.' ki rasel.	obžalujejo in sovražijo to politi-
Mrs. Schneider je v nadaljnem' se oeividno zavedajo njenega pogovoru s časnikarskimi poro- polnega pomena. Priznavamo, da eevaLci izjavila, da ni Mrs. Buzzi! se čudimo Ietarpiji narodov, ki v nebenem stiku z umorom Fr. rr(> ta prizor in sicer na obeh Schneider ja. Rekla je glede tega : straneh Atlantika.
— V zadnjem času ni bilo. no- — Francija je zasedla velika benega govora o kaki spravi med mesta kot Mannheim ter izkorišča Kred o m in inenoj. Pred približno uspehe skupne zmage v svoje dvema letoma sva razpravljala s lastne svrhe. Kljub vsem doloe-Fredom o tem, malo potem, ko je bam versaillske mirovne pogod-bil odpuščen iz armade. Domeni- be je organizirala zamorske voja-la sva se. da bova odšla v Cali- ške oddelke kot neobhoden del fornijo in da bova nanovo price-1 svoje militaristiene politike, la življenje, a ničesar ni prišlo iz 1 — Poincare počenja vse to. ker teh pogajanj
htevah. Njena ruhrska politika bo imela usodcpolnc posledice in mir sveta bo v večji meri ogrožen kot pa jc bil leta 1914.
— Če se ne bo Francija razorožila. sc bodo morali drugi na ros! i nanovo oborožiti.
ftOJ^UO, NAKOČAJTE 8B NA 0LA8 NARODANAJVEČJI DM1VIU
POGON NA BUTLEGARJE.
Ko so vprašali poročevalci Mrs. prav kot so jo imeli Hohenzollem-Sclineiilcr. ee hoče kaj odgovoriti ci v svojih dneh. Anglija in Amelia pripombe Mrs.. Buzzi. je izja- rika sploh nista prišli pri tem vila;	vpoštev. Francija si je navidezno
— Mene prav nič ne zanima, nataknila na glavo čepico prosto-kaj pravi ona ter pravim le to. sti. a nosi dejanski " pikelhavho". da me njene izjave razveseljuje- j — Belgija jc postopala z ver-jo in tudi v slučaju, da bi bile saillsko mirovno [v»godbo kot s resnične, bi me ne prizadele. cunjo papirja, kljub vsem spoini-
--nom na cunjo papirja, katero je
, doživela, ko j«* stala na strani JEKLARSKI MAGNAT NA PO-1 Francije.
TI PROTI DOMU.	— Anglija je bila obveščena.
--* da je ne bodo pozvali na sovde-
Cherbourg, Francija. 10. mar-; ležbo pri pogajanjih. Amerikp. ki e;i. — <"harlcs M. Schwab, ameri-! je sploh omogočila zmago Fran-ški jeklarski majrnat. se je radi cozov. pa se niti ne omenja. Po-bolezni odpovedal svojemu name- zabljeni so dnevi, ko so fantje
ISMID PAiA JE DOBIL VSE POLNOMOČI.
Pariz, F'rancija, 8. marca. — Najnovejša časnikarska poročila iz Carigrada pravijo, da je dala nacionalistična poslanska zbornica vse polnorfoči ministru za zunanje zadeve, Ismid paši, da Larialjuje pogajanja z zavezniki ima na razpolago oboroženo silo.! glede finančnih, gospodarskih in
pravosodnih mirovnih nogojev, katerih niso hoteli Turki dosedaj sprejeti.
HARDtNG SE ZABAVA V FLORIDI.
Washington, 1>. 1». marea. — Tukaj so bili vprizorjeni nadalj-
ni pogoni na stan<»vanja ljndi. ki mi. da ostane še dalj časa v Evro- Pershinga zavzeli St. Mihiel. ko znani kot butlegarji in ki za-1 [»i. Danes se je vkrcal na 4'Aqui-' — Prai* tako gotovo, kot *je klada jo s pijačo visoke osebe. ■ tani jo", da odpotuje proti New prišla velika svetovna vojna, bo ^f j med njimi številne licemerske kon-1 Vorku. Spremlja ga na potovanju prišla nadaljna. ee bo ustrajala grešnike in senatorje.	] osebni zdravnik.	i Francija pri svojih nemogočih za-
Vero, Fla., 9. marca. — Predsednik Harding je pričel danes četrti dan svojih počitnic z igranjem golfa.
UoK je baje izvrstno krepilo za predsednika, dočhn jc gorko soln-ce Floride dobrodejno uplivalo na njegovo ženo. ki je pred kratkim okrevala od težke bolezni, ki jo je spravila skoro na rob groba. <'lani njene«ra spremstva so izjavili včeraj zvečer, da je uživala potovanje po Indian River in da je izjavila, da se počuti boljae kot kedaj, odkar je zbolela tekom preteklega septembra.
GLAS NARODA 12. MARCA 1923
LAS NARODA
Ig^HilM«!^
KHaja vMki M« Imamtl n>M) n
m m pitoMn]t)a. 4UJM1 wm Kom? OrAar. Prt mrtnunM kn»
tudi prajlaj« UrallMt nunanl. da hitra]«
"« L A • NARODA" m*. ■»riBgli « TMWHmii CartUMt
M. V.
FANATIKI
riohibirjja z vsilili svojimi pritikliuajui vznemirja tudi oik% ki ni><» vb kil nje direktuu prizadeti.
Ko je l»ila i»rej>ovecUiiia pijača, je bila ustvarjena neka tukozvana morala"'. In s to moralo ima vlada, sodniki ter splošna javnost silno veliko opravka.
Pred kratkim je vzbudila velikansko razburjenje ko-l uprija A ntisa Ionske Lige.
Njen voditelj in glavar Anderson se je nesmrtno bla-miral.
Njegova blaiuaža ni še dobro pozabljena, ko prilia-jnjo na dan že nova odkritja. Ta nova odkritja se tičejo
1z
dan t Celju.
Iz Celja as dne 2. febr. poročajo: Vse mesto stoji danes pod. vtisom sinočnili dogodkov. Prevladuje občutek ponižanja, katerei^u je bilo izportavljeiio vse celjsko slovensko prebivalstvo vsled na t a vno*t
občinstvo na obrtniški ples. Via dalo je nekako svečano razpoloženje ui reiniuiseence na pretekle eaxe, ko so pod okni rjoveli glasovi renegatskega sovraštva in strasti, so obvladovale vse poset-nrfee lepe prireditve. Po polnoči je
sramotnih ukrepov vlade. Vzbu- • l>ri*lo «» ulicah do malih demon-jajo se Imidki spomini na nedavna I «t»®U ter je bila pri Koso vi ^Naleta, ko je celjska nemška goepoda i r<Kllli kavami" ubita žipa. Pripo-izza kordona avstrijskih žandar-! veduJe tutli- da nekdo na jev tulila ua wjidische Uuiide. u!>-	vrgel prav izdatno
metavala a kamenjem iu blatom w*>i»vo btirobo, katere učinek je naše ljudi, .ki so se zbirali na slo- j ba	radikalen. Celo noč
vensko slavnost, ko »o morali korenski možje x revolverjem v roki hraniti svoje življenje pred najeto krvol<«eno drnhaljo takratnih eelj-nkjh mogotcev in ko s i nemški akademiimo iaobražeui mešani na
j« bilo Celje v aenei bajonetov. Kondoti okrog hotela Union je stal do 2. f«br. zjutraj, močne patrulje so po ulicah sumljivo motrile vsako slovensko gručo. Udeležniki "Jaffatoalla" so se proti jutru iz-
uHei (»pljuvali slovenske 4ene. Slo- S »»"i"1« domov, »nanje je *opet vensko Celje je v narodni dišavi »Pentlja]a oborožena aila. Kakor
vse to rado pozabilo in nihče bi našim nem&kiirt some¥*anom ne bil
poročajo, je priiio v vlaku do pretepa nwd nekim znanim udelezn i-
za zlo vzel kulturne ali zabavne k«n nemške »la^»o»ti m nekim ju-
prireditve, nihče bi »e ne bi! raz-! «®^xvamkim naeijonalUtom, ki
burjal radi *• Jagaballa", da se ta
čudoviti "ples" ni pripravljal kot vsenemška politična slavnost. na
je bil ranjen.
Prebivalstvo Celja zahteva zadoščenje za žalitve narodnega čli-
kat ero ko l>ili vaMjetii ni so tudi ta- Sramota, da so jugoslovanski prihiteli nmogi nekdanji smrtni,	i bili pozvani proti Jugo-
sovražniki našega naroda, ljudje, j slovanom radi manifestacij za na-ki sedaj na	in iz Grad-! lod in d***™, mora biti oprana,
ea vodijo nemško irredentistično z našimi omladinei. Sokoli in do-
pmpagando in ki med našimi Nemm širijo pangermansko propagando. Proti temu In edino proti teuiu se je uprla narodna zavest. Taki prireditvi je veljal narodni odpor. Žalostno je, da je
aclikuiiskega verižt-nja, podkupovanja in izrabljanja pol- vlada vse to omalovaževala. Vsi l»<»i»i«H-i v IM'Wyoi-skcm proliibi**ij»kt*m uradu.	! vetuo> »»^aj- '►» nemški ill nem-
i*red»edn'ik Harding j.- izjavil, naj eiuostavuo od- ^»itarski volilei oddaii svoje kn strani vsakega, ki je kriv. ne glede na to,' če je v civilni ^^f v ^aikakko škatljo! V do
nlnžbi ali ne. Civilnega uradnika lij namreč mogoče spoti it i iz službe brez običajnih eeriinonij.
l*o mnenju Hardinga naj bi bil vsak prohibieijski urad.i.ik tak*oj odstranjen, kakorUitro se mu dokaže kako krivda, in pri tem bi se ne smelo gledati, če je v civilni služIli n I i ja pa It* slučajni najet ež.
< V zastopa predsednik Harding pravilno stališče aH če ga zastopajo zagovorniki civilne službe, je seveda stranska stvar.
pol danskih urah so ?»e danes po mestu zbirale večje gruče ljudi, /iiahno komentirale včerajšnje dogodke ter ogorčeno obsojale naravnost ponižujoče vladne ukrepe proti Sloveneem. Ljudski glas je izrekel obsodbo nad onimi mojyot-.^ei. ki danes prodajajo /.h dvomljive mandate eminenttio narodne in državne interese ter izročajo lastne brate v zasmeh najljulejžim
Poglavitno je le, da je vse, kar je količkaj v zvezi s naaprotnasom.
proliibieijo do neha smrdi.	Ze tekem dopoldneva so prispeli
William H. Anderson, vrhovni gazda AntisaIonske IJ- V CHje '»to"*1« oddelki iz raz
ge v NYw York vi, ni še dosi daj	povedal, kam je zafrčkal! ™ ******* »» "
i A.,-	Ljubljane ter zasedb kolodvor.
iKiverjenui inu f2o,000.	* v—.^t: . • , ,
J *' . .	......... -Nenwki urostje so prtliajah z vlaki
Kljub teiiui so mu i«i njegovi prijatelji v Ligi, me-jin ao imeli varnostni organi na-
todistovski p<»pje in njihovi duševni žlahtniki izrekli pol-- logo, da na vsakega skrbno pazijo.
lio priznanje.	i Ker se je 1. febr. vršil v Narod-
Andersona so <V-istili vse krivde in so ga označili, dai,,em domu obrtniški ples. je pri-
je j »ost al žrtev jieklenske zarote.	j*!° 0(1 zuuaJ tudi PreeeJ s^ven-
Andreson ni povinlaL kam je vtaknil dotične tisočake.'^ g<?°V- P/oti j,c mo™}o. x • i ■	.11 i*i- 4 i • i j.- nastopati oroziiifctvo kakor proti
Namignil je i«i takole strani, da je v Ameriki dosti nadležllLm tlljcem m ni^ten! ko
1 »ropa ga t«-rje v za prohihieijo. ki ga radi v samoti iiiso razni \-senem«ki gospodje
božjem strahu privoščijo kak glazček.	j smehljaje korakali v hotel Union.
Vinlja V4Minili ajHistoloV je namignil, da je dni dotičnl;so »»Orali Slovenci ponižno čakati
denar "zastopnikom časopisja". Kdaj in komu tf« je dal,! na dovoljenje, da gredo v mesto.
l»aje ne mor«* lmvtMlati, ker titu **dostojnost" ne dopušča. IV	* biI(> P»*i>Mvljeno
S tem je VSe jasno.	OrožajStv« i,i vojaatvo
.	......	.. .. i J*" imelo »trog ukaz. da prepreči
lakozvano javu<» nineiije je kupil oziroma podkupil,j H inutka demonstracij«. Ofieir-
<!a povzdigne proliibieijsko "moralo".	j^kemu zl>oru je bilo sporočeno, da
V ta namen so hile izdaise velikanske svote denarja.!»»j ča.st«ik-i udeležijo nem»ke
In AntisaIonska Lii^a ima velikanske svote denarja, j vf8elic,s-so to atorili. Nem-^lede katerega ji ni treba nikomur polagat i računov. if'^	^	~~
Prijatelje proliibieije i l»i osušili dželo. Na drujn
rise m.
Soglasno z dosedanjimi izpovedmi priči, je liibieijski urad v najtesnejši h stikih z ne postavno tri;o-j
Najkitrejia atroj^riska m
Pred kratkim je dosegla ogro-hien uspeh v zavodu za strojepisje na Angleškem Miro Woordwar-dova. katero se smatra za najhitrejšo strojepisko v Evropi. V eni minuti je nafMsala 239 bewed in z zavezanimi očmi 169 besed na mi nuto In sicer brez v*ake kibe. — {*<a«9 tega sc ja nakoliho
govarjala z okolico. Ta gospodična si je dala svoje neobičajno spretne prste zavarovati za 5000 liber šterlingov. Vprašana, na .kak n aft in je dospela do svoje tako iz-vanredne spretnosti, je odgovorila. da je to posledica iztirjene gib-ČDosti prstov, gotovosti t prvro-
piaju m odkrite«« veselja do dela.
Prijatelje pi-oliihieije stane preeej prizadevanje, da k°l°- ^ orwfn*5kiu» kordonom t	. -	. .. . ...	večer stale razburjene mno-
dn»KI strani pa uporabljajo velike ^ ^pevaie najine LJTter
svote za dobavo mokrot«.	i ogoi^no vzklikale zlasti pmti iia-
ftletle tei;a smo izvedeli precej čedne stvari v obravna- mestniku Ivami Hribarju. Opeto-vi proti prohihirijskim uradnikom Haitu, Orru in tova- vano izgledalo, da pride do spopadov. Treznim elementom se je
bil uro-'****110 z,lova posrečilo ljudstvo P ]K>miriti. Medtem se je v Xar. do-
..............; »itf Zbralo mnogobroiuo narodno
vino z ziraniini pijacauu.	. —	--i—,-----
Pi*avai igrača j«- bila dobiti permit za dobavljali je žganja iz državnih skladišč ter ž^anjekuliov s koncesijami.
Vse težkoče j»- mlstranil denar, stisnjen v roko pro-liibieijskim uradnikom. Ta <leuar pa je bil tudi ]>otre-ben. kadar so hotele dobiti tvrdke. ki so imele postavno dovoljenje za prodajo alkohola, potrebno množino blatit-Prošnje teh tvrdk so se na skrivnosten način izgubile. če niso sledile migljaju mladih ljudi, ki so zavzemali povsem neodgovorna mesta v proliihieijskeiu uradu ter igrali ulogo posrtxio va Ice v.
Velikansko močvirje se je jiojavilo tekom teli razprav in preiskav, čeprav si zvezne oblasti na vse mogoče načine prizadevajo vse skupaj za molčat i.
Jasno je razvidno, da ni prohibieija za svoje najbolj; neumorne in navdušene prvobojevnike vrikak moralieen problem, pač pa kos maslenega kruha—dobra kupčija.

IMEJTE K ANO
M A G.NOLI A
STAR MLEKO
VEDNO
V VAfll SHRAMBI ZA LED ZA TAKOJŠNJO UPORABO.
sass&a1«^
HA KATUMOU
naslovna dhuoi «nu-
MV UBBLNA 2A ILU-mURAH 9MNAM DAtIL

brovoljci je v»e narodno Celje so-ljdaruo.
V	Ljubljani so se podali k službujočemu policijskemu šefu, vladnemu »vetuiku dr. Seuekoviču za-■'topu ik i Orjune (oiuladiacev), Xarodne obrane, četudkov. vojnih dobrovoiljcev, sokolova in naroda Jugoslavije, da sporoče na znanje pokrajinski upravi in vladi v Beogradu protest manifestautov zaradi celjskih dogodkov.
Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je pl-iobčil sledečo izjavo: Rojaki! Siovene.i! Sinoči je bilo Celje pozorašče obžalovanja vrednih dotgodkov. Nekaj domačih i nekaj od drugih krajev prispelih mladci ljudi, katerih idealizem izrabljajo gotovi brezvestneži v sa-mopašiie sv(»je namene, vzelo je brezpomembno nemško veselico, ki se je :prav pod istim imenom in v istem obsegu vršila že lani in predlanskim, ne da se je nad tem%kdo izpodtikal, za povod nasilnega nastopa proti sodtžavlja-nom nemške narodifosti v Celju Peščici teh mladeniče v jo uspelo kljub obrežnim varnostnim ukrepom .razbiti v neki kavarni šipe in povzročiti približno 100,000 kron »kode. — Po ustavi je zajamčena vsakemu, nagemu državljanu, ne glede na narodnost in vero, varnost življenja in i metka. Včerajšnje početje v Olju je naperjeno proti temeljni določbi ustave in je zločin nad državo. Zločin pa tudi zato, ker morejo taki dogodki roditi našim srcem neizmernega gorja in izpodkopati jako občutno naš ugled in kot poslecftca tega tudi kredit naše države. — Rojaki! Deloval sem za ujedinjenje kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev in za sedanjo državo tega imena že takrat, ko je to pomenilo nositi svojo glavo na trg. Ničesar ■a torej i skrene je ne želim, kot da gre ta naša država s sodelovanjem vseh svojih državljanov, ugledna in ogorčena po vsem svetu, mirnemu razvoju in lepi bodočnosti nasproti. Karana j resneje svarim pred ponavljaifjem podobnih dogodkov. "Ce bi te moje besede ne zalegle, pa izjavljam, da mi jef ostalo dovolj tedne volje in ener- j gije. nastopiti z vso brezobzirnost-1 jo šn strogostjo proti rušilcem javnega miru m reda, ki morata biti m ostati temelj naše države.
Wovi vsan&liški prof Morji v Ljubljani.
Poleg profesorjev, ki smo jih že navedli v eni zadnjih številk, so imenovani na ljubljanski univerzi Se: dr. Alija Košir za docenta za anatomijo na medicinski. Mihajlo Minarjev za docenta za elektro-kemijo na tehniški in dr. Andrej Snoj za izrednega profesorja biblične znanosti na teološki (bogoslovni ) fakulteti.
Pote t Planini.
V	goopodankem poslopju Win-disehgritzove. graščine v Planini pri Rakoku je izbruhnil požar, ki je napravil mnogo škode iu uničil del gospodarskih objektov. Win-dtschgritz in njegova obitelj živijo. sedaj na Komikom, ob Vtfe
Njegovo poMflCro V
j«
Peter Zgago.
Svetovna vojna je stala Italijo 144 milijard dolarjev.
Vse. kar je Italija dobila, je kos slovenskega ozemlja do Snežnika.
Drago nas je plačala.
Dragi in dragoceni smo — to
naj m Italija zapomni.
* * *
Strah bolj izmuči človeka kot pa boj.
•	s •
Sreča je vedno nasprotna človeku ki se zanaša nanjo.
•	a •
Strmih krajev ni mogoče drugače premagati kot z vijugastimi eestami.
•	• * '
Laž je kot kepa snega. Citn dalje jb valite, tem večja postane.
. # s •	I
Disciplina je. zdraVilo, katero j je treba previdno uporabljati, keri
bi drugače zgrešila svoj cilj. * * •
Kdor ni nikdar poznal nesreče. pozna le na{>ol samega sebe. • • •
Iz navdušenja se porodi revolucij«. a revolucija ubije v večini slneajev navdušenje.
Ittgoaliroan^ka jf^Žj^ ICatuL 3*&turta 1
Ustanovljena L 1898	Inkorponrana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY. MINN.
Qtavnl be miki.
--------BDDOLP raBDAN. MS & 1HU SC. _
Fed»re4wdalfc. LOUIS BALA NT. Box IN P««rl Iti.
BROZ1CH. By. Minn.
JOHN MOTSW,
«ia — us a«*.
nr. torn.
AKTON SBAfiMK, BOOM 1 Iff. Pltlafcnifh. Pa. MOHOR MLADIC, ISM W. FRANK BKRABSC. 4US f
I	Bak«««D
II	StrMt, CMcai«. DL
MOWaitP SLABODNIK. Be* it*. By.
ORBOOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. VSiNK SOR1CH. CX1T Bi. Clair A»a.
Uruiaviliil
▼ALBNTIN P1RC, 7M London Rd., N.______
PAPL1XB ERMBNC. ttt — 3rd Street. U Salto. Tn JOSIP BTKRLE, 404 B. Mesa Atcdu* Pueblo. OoMk
ANTON CELARC. 638 Market Street. Waukocan. Til
Jednotlno aradno daaUo: "Olaa rTarrifc"
▼m stvari tlkajote m uradnih ndn kakor tudi denarno potUjatr« ■aj M poAUJnjo na rinvn«C» tajnika. Vm pritoib« aaj — poftlia na pred —ita tka porotnega odbora. Proftn)« aa »prejem no vik Članov ln bolalOa •pKovala saj w poitlja na vrhovneca sdravalka
JuBoelovmnska Katoliika Jednota priporoCa ntn Juffoaloranom m obllon pristop. Kdor 'eli postati član te organlrcdje. na] se zglarl tajnika Mltnjega druStva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih drultsv m pa obrnit« na *L tajnika. Novo društvo m lahko vatanovl s S Clanl aH Članicami
Novice iz Jugoslavije.
Stariši bi ne smeli imeti ene postave zase in drugo postavo za
svoje otroke. % »
rčiti .se brez misli je izgubljeno delo. Misli brez učenosti pa so
po«<_>sto nevarne.
* * *
IMementie duše pridejo skozi i prah in vročino ter se dvignejo iz nesreč in porazov močneje kot so bile.
Upanje ne priznava nikakih težkoč. Obup nam pa pripoveduje. da je težkoča nepremagljiva. * * *
Nekaj čudnega je z ameriško prohibicijo.
Njena edina zasluga je. da pije v Ameriki skoraj slehrni človek.
Vlada je nastavila razne prohi-bieijske agente, ki hodijo po hišah in vohajo za pijačo.
Vohajo po kleteh, stanovanjih in po žepih posameznikov.
Opraviti pa pe morejo veliko.
Razni državni uradi poročajo, Ja je prohibieija uveljavljena stvar in da je injo zagotovljen napredek deželi.
Poročajo pa tudi, da vsak dan toliko in toliko ljudi umre vsled zavživanja nezdrave pijače.
Temu bi se dalo odporaoči.
Prohibieijski agent je, ki opravljajo sedaj neplodno delo, bi morali ža par mesecev v šolo. kjer bi jih strokovnaki naučili, kako se pravilno dela in vari razne pijače.
Zatem naj bi hodili po hišah in stanovanjih ter učili ljudi, kako je prav in kako je napak.
Vsakdo, pri katerem bi vdru-f»ič ali v tretjič dobili zanemarjen in umazan kotel, naj bo pošteno zaprt.
Le potom snage in čistoti je mogoče izvariti neškodljivo pijačo.
Tino Pattiera — Jugoslovan,
Tiuo Pattiera, znani tenorist dračdanske opere in ljubljene«-iraždatkike publike, .jr 1 > 11 zadnji eas ponovil o predmet ra/.nih pri-znajiiih člankov v nemških gledaliških listih, ki s» objavljali tudi njegove siike. Ker so ti življenjepisi če.-sto zamolčali njegovo narodnost in ga označevali kratko kot 'rojenega Avstrijca", objavlja Pittit*ra v drnadaiLski gledališki reviji ''"Libelle" značilno izjavo. v kateri pravi meti drugim: "Jaz sem Jugoslovan že od rojstva. to se pravi, da pripadam oni naeiji, ki 'pretLstavlja ujedinjenje Srbov. Hrvatov in Slovencev. NV-sporazumljenja o moji nai*odnosti izvirajo t/čividno iz dejstva, da je bila Dalmacija p*»prej poti avstrijsko vlado, čeprav so so prebivalci že ves čas čutili Jugoslovane.** — Tino Pattiera je rodom iz Dubrovnika in je preti par leti pel tudi v newyoraki Metropolitan operi.
General Živko Pavlovič,
eden najodlienejših oficirjev ju«jo-"lovanske vojske, je bil penzijoni-ran. V tr*»h vojnah je 1»i I desna roka vojvode Putnika. k<»t organizator ima velike zasluge, kot učenjak na polju vojaških veti je pt>-stal član Akademije znanosti.
Slepec — ubijalec.
V I "žicah je te dni slepi pb-osjak Milan Cvijanovič zaklal / nožem Maro. ločeno ženo Save Vanrovi-ča, ki je bila žo več let njegova voditeljica. F*ri zaslišanju je selepec 'zjavil, da je izvršil umor zato. ker tja je Mara močno izkoriščala. Polastila je redno vsega denarja, ki sra je dobil čez dan za milošči-
no in mu ni dala niti toliko, da bi >e mogel preživljati. Vrhutega j.ra je za lil je čase pričela pretepati in g:i zapirala v m-ko hladno čum-nato. Večkrat jt* moral ln»s in g<»-!o«r!av <►!• hudem mrazu na cesto. K<> se je iLsi»dni dan vrnil domov, ne da i * i dobil kako miloščino, ga jo vrgla na dv«r.Ače. nakar jo .je pi.ntči v spanju iz jeze zaklal.
Aretacija policijskih stražnikov.
V Vukovaru v Slavtmiji je bilo aretiranih šest policijskih stražnikov. ker so odrekli pokorščino svojemu načelniku t«-r so stopili v štrajk. Stražniki so bili izročeni .s-'dnemn dvoru v Osijeku. Obtoženi v smislu zakona o zaščiti države.
Umrl je v Beogradu
sanitetni polkovnik dr. Roman Somjermajer, etbMi najboljših ki-nirgov v Heogratlu. Pokojnik j«-i»il rodom Poljak, a je že nail let deloval v Srbiji ter si pridobi! velike /a>~hi«re zlasti v balkanski in svetovni vojni kot sanitetni šef.
Stressmayerjev rojstni dan.
Dne 4. febniarja s»» je v Zagrebu na svečan način proslavil 107. rojs*ni dan velikega Jugoslovana «kt*fa -Joiipa Ju raja Strossinayer-ja. Pri t«»j priliki so prire<lili kra-jexnii odbor Orjune, Zveza dobm-voljeev. Narodna f»brana iu Sokol-sko društvo I. v zagrebškem Na-:t»dneni gledališču svečano proslavo, na kateri je govoril znani književnik dr. Lujo Vojnovič. ("isli d<>lio«lek jwireditve j«> namenjen za St ros'-uin vor i»*v s*pomenik v Zagrebu. Ta kulturna proslava j»* ;mola splošno narodni značaj.
Tako ima pa vse smrtne slučaje vsled zastrupljenja z alkoho-
lom! osemnajsti vesti.
amendment na
Radič pravi, da bo IS. marca proglašeni jogoslovandul iečif- ■ blika.
Bel grad Jo baj^ dnigicoefa mneBjaf. f |>
rjJDOJAKE RH Murfmnno, da Mi im cena
krahi In po«l«Ii mu

Pošljite velikonočna darila sedaj - - da se izpolnijo na-de vaših v stari domovini.
VELIKA NOČ bo za Vaše v stari domovini mnogo lepša in prijetnejša, ako jim pošljete denarno darilo v pomoč in v znak spomina. Storite to nemudoma, da taisto v pravem času prejmejo.
Poslužite se pri tem našega posredovanja, ker so naše cene najnižje, postrežba točna, a sigurnost v vsakem oziru zajamčena.
Vaši prihranki se pomnože vsako leto po 4%, ako jih uložite pri nas na
"Special Interest Acconnt'
L»>
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRAN3KK BANKS
JI
s
K. H. Strobl:
Hiša pogubljenih.
Zgodovinska porast. — Za "Olas Naroda" preval 1
GLAS NARODA 12- MARCA 1923
Zagonetno, toda resnično.
Otroško
T<MU
(Nadaljevanje.)
llerbolu je odvrgel v>e nusli ter se «»bnaAal kot
l*fl*»sn<'l. Vkld jf pred seboj svojo zaročenko, bledo in utrujeno od prrčutih novi, gledal je njeno belo čelo, njena, tolikokrat lljea -aui-jfa ]»oljubljena usta. omadeževana od pohotnosti. kateri je bila -izročena, in jeza v njem je stopnjevaje naraščala. We t» njene zunanje izprmierabe, •vi idt je tz/valo življenje vlacujr.
io bde jaMf kot beLi dsn. In Her-
bulo je \ idel ob steni v motnem, rdečkastem sijaju lučke, leseno podobo Nebeške kraljice, s krono na glavi in nasmehom na ustnih, in v m- to se mu je zdelo kakor peklensko r< ;»ar»ie samejra satana. V n ;ey<,v» m razumevanju mu ta kip ni bil seilaj nikaka mrtva po-j doba. temveč je tamkaj stala ži- j v a /ena. ki se je ropala i v isokega pirdestala svoje nedotakljivo-sti ubogi mučeni žrtvi. In poteg-; nil je i/|*«l suknje bodalo ter ga /aluril |»rt»ti kipu. v katerem je
za-pičeno obstalo.
Rosvita je obupno zakričala in tmiabnila na {»osteljo, zaprebajoč si glavo v bla/ine. da ne bi cula grmenj« »odnjega dne. ki mora /daj zdaj napočiti.
Herbolo j«* prijel, kakorhitroj je p' tried al na prebodeno Mado-no ;n čim je slišal Ro<witin vkrik. takoj k /avesti in občutil je v sebi kretnje. Ni se ustrašil »ieer to-Jik-> ra<J; bogoskrunstva. katero jc /agrešil, marveč v prvi vrsti ra.li H ite. ker je tako pre-«trašila in ker je menil, da je globoko ranil njen verski čut. In ves 11, sebe se je zgrudil poleg ihttiče deklice, padel je pred njo na kolena ter pokril njene roke z vročimi poljubi. Pri Tem jo je klical / najslajšimi imeni, katere je na šel ssnjo v »rečnih dneh njune mlade ljubezni. Tako se mu je posrečilo. | o .miriti jo, in Rosvita se je |»o|o<.veščetia prepustila njego xini m/iura ob jem oca in njegove-
ram. . . zapustiti. . . je dejal nato trudno in z muko. — moram te tukaj. . . — dalje ni mogel več govoriti.
Tedaj ga je prijela Rosvita za roko. sklonila glavo k njegovemu obličju ter mu pritisnila na ustna dol. vroč poljub.
— Lahko poveš kraljici, da <em bil tu. — je dejal. — in da Dumo to prokleto ineslo dobili v «vojo pest, pa če pomagajo Bar-Sianu sami peklenski btidiči!
Nato se je llerbolo nežno izvil ž njenega objema, stopil proti iurim, odkoder pa se je še enkrat ernrl. jo še enkrat prisrčno ob-jeL pogledal proti Materi Božji
ter naglo planil skozi vrata, • *
*
Mojster Luigi je slišal oni krik R«»»vitc. ki ga je kriknila. ko je njen zaročence zalučil bodalo v leseno podobo, in stekel je po stopnic ali. odločen, da jo brani in da vlomi vrata, če bi videl, da je potrebno. Toda notri je bilo vse tiho in taJco se Luigi ni drznil vdreti v sobo.
Tiste noči Luigi ni šel spat. temveč je sedel na spodnji stopnici v veži. neprestano gledaje na Rosvitine duri. pripravljen, da takoj plane pokonci, kakorhitro bi za-lišal kaj sumljivega. Ko se je pričel delati dan. je videl tujca .ki je stopil 'w sobe ter pričel nato poea*i odhajati, ves mračen in zamišljen, kakor da je ravnokar doživel nekaj posebnega. — Tedaj se ga je polastila zopet strašna jezn napram tujcu, in ni mnogo manjkalo, da ga ni za-, vratno napadel ter mu zabodel rezilo v hrbet. Sel je za t u je era prav do veznih vrat ter mu nato še dolgo sledil z očmi. dokler se mu ni tujec izgubil za nekim vo-iralom izpred oči.
Nekakšna tajinstvenost jc obdajala mladega moža. in ta misel je neprestano glodala na Luigije-vi duši. Čimbolj je premišljeval o tem. tembolj razburjen jc po-
prastarega. nekaj samoobsebi um-ljivega. Gotovo: Rosvita ljubi tega tujca, to je bilo jasno, in Lu-igiju ni preo&tajalo ničesar drugega več, kakor da se vpraša, — kakšno stališče naj on tozadevno zavzame. In tedaj je mahoma spoznal vse siromaštvo svoje lastne osebnosti. Ker se ni nikakor mo bel in hotel ločiti od Rosvite. zato si je dejal, da se mora svojega greha s pokori t i.
Barbara je medtem pričela zopet izzivati prepir ter je obdolžila Rosvito, da ji je slednja ukradla svileni trak. Luigi je bil trdno prepričan o Ros vit in i nedolžnosti, vendar pa je uvedel preiskavo, tekom katere je prišla Rosvitina ; nekrivda na dan. Ker mu je že presedalo večno prepiranje z Nemko, je šel do skrajnosti ter zaprl Barbaro v podzemsko temnico. kjer naj bi ostala nekaj dni. dokler ji ne izbije njene trme.
On sam jo je odvedel v podzemlje ter zaklenil vrata za njo. Toda volja in trma Barbare sta bili premočni, da ne bi preživeli tega poraza. Se vedno je bila trdno uverjena. da je samo Rosvitina navzočnost krova, da se je Luigi obrnil od nje in da bo ona spet zavzela svoje staro mesto, kakor-hitro bo ona ženska iz hiše.
V mestu kot je New York najbrže ni kraja, kjer bi lahko opazovali prizore iz vsakdanjega življenja na tako oster in določen naein. kot v policijskem sodišču.
Večina takozvanih "zločineev" je iz nižjih slojev prebivalstva, a pogosto morajo nastopiti pred policijskim sodiščem tudi bogatini, da se zagovarjajo za svoja dejanja.
Prejšnja leta. ki so na srečo že zdavnaj minila, so spravili vse take mlade kršilce zakona pred sodnika, ki jim je naložil pogosto občutljive kazni. Sedaj pa se je vse izpremenilo.
Ustanovljena so bila takozva-na otroška sodišča, ki se predvsem pečajo z dušo otroka in ki ne skušajo takoj udariti po otroku z loparjem, - pač pa ga skušajo poboljšati s prigovarjanjem ter vzbuditi v njem pravo pojmovanje odvesnosti, ki jih ima.
Mlade kršitelj© zakona stavi-! jo pod nadzorstvo posebnih uradnikov. Tako .prihranijo otrokom eut. da so bili že sodnijsko pred-kaznovani.
Par ur v takem otroškem sodi-' šču nam nudi najbolj raznelične' prizore.
go ogledal vsakega posameanika. ki so bili obtoženi, da so osvinja- j li velik plakat.
Sodnik je spoznal enega med i njim L
— Kaj ne. da &Lbil že tukaj f — mu je rekel. — Dotičnik mu je moral priznati. Takrat je kockal; s svojimi tovariši. Sposnal je ne-i varnost, v kateri se nahaja. Začel je prositi, da se bo poboljšal, če bi ga sodnik izpustil.
Sodnik, ki je hotel vplivati na preodstale. je zmajal z glavo, rekoč r
ČLANEK Vin.
Noče suhe, hoče debelo.
Iz Berlina poročajo: — Berlinsko sodišče za ločitev zakona je slišalo pretekli teden strastno prošnjo Fritz Ta utsc h en a za ločitev zakona od žene. ki je kljub njegovim poveljem skrčila težo svojega života za štirideset fiui-tov. Tausehen je opisal, kako je snubil ter dobil hčerko nekega renskega umetnika, ki je s svojimi ISO funti poosebljala vse. kar je sanatral on za lepo. Nato pa je žalostno pripovedoval, kako je zaala v zanikrno družbo, ki jo je naučila igrati tennis ter jahati.
Položaj je postajal neprestano slabši. Za tennisom je prišel golf in višek je bil dosežen, ko se je polastila Mrs. Tauschen nekega
Steklenic« v nademrstilo za prsno hranjenje.
Posledica vsled oslabelosti, preveč. .	.	.
— Že zadnjič si obljubil, da se ali s povrnitvijo do splošnega go-! trant'<>skega rekorda, ki narekuje boš poboljšal. Sedaj te bom izro- H*"*/***™ I>iroh,tro- ** T«**rat prlpe- dnevne telesne vaje. S tem je prl-••i i	* * i » • 1	materino mleko postane neza-gel oroces huišania direktno v
eil družbi za varstvo otrok, kjerfdostljivo v količini ali kakovosti vL . Proces mu*anja	*
boš pod strogim nadzorstvom. rak**m slučaju je nadomestilna hrana ^ ?rosp<ula Tausehena m obseg
Kljub joku so ga vendar odvedli. P°*reb,1,\ !n zo|° PriP°r°čijivo je. da njegove žene sc je skrčil na bor-
Nie«ovi tovariši so bili stavil«. '.Jutl ,vsolej r*lno "Izrabljajo prsa (kar nih 140 funtov. r*jego>i t OA a risi so dih stavljeni zelo umestno, ker če namerava od 1 .
pod varstvo sodnijskih uradni-! nehati z dojenjem na prsih in otrok . J<" 1Zja V
-jjOV	preneha kadar ne dobi več mle- hi bilo krivično
svoji tožbi, »la ■K	prisiliti «ra v
ta.) Otroka pa vseeno dobi dovolj bra- skupno življenje z žensko, ki se
ne. kot mleko, malt mleko, smetano, jaj
ca. meso. sveže xcljenavo. sadja in doit* kruh, ter da vžijo več močnate hra ne. Surov« jajca z mlekom s tejtenn _______	«Kupaj je zelo redilna hrana, lahko pre-
bavno in tudi okusno. Neki na Dunaju bivajoči Slove / Ako se je dojilo otroka nekaj časa na
nec je poslal tržaški Edinostiln potem samo na Steklenico Je ze-
proporočljivo dokler se otrok ne i»ri-| |>Pot j va<li tega. da se mu daje prav lahke'
ciešane hrane, tak«
sledečo sličico:
Zjutraj ol$x>g sedme ure,
je kljub njegovim izrecnim poveljem izpremenila v neko čisto drugo osebo kot je bila |»oprej.
Sodišče je izjavilo, da je neki prejšnji slučaj na strani moža. u hoče razmišljati o prošnji žene
V sodnijski sobi otroškega so-
,	kot je pretlpisana
prevaža električna cestna železni- /a njegovo starost. Hrana se lahko : ca iz obljudenih predmestij težka OJJir'a na vsakih »ekaj dni ako je pone doseže ]K»)x>lnc me-
. , „	bremena zmrzujočih ljudi na delo, l.lokUl'
„ . . . .. , . , . . | disc a. kier caruje sodnik Hovt.	. , . . ... - .. . rc za njejra starost. Ako pokaže otrok
Sedaj je prišel čas dejanja, - i oddelka Prvi je za male	- V sUskaj0^,rTU se slabe prebavnosti ali druPe ne-
Podkupila je staro bsburo. ki ji \\ owue1"* x 23 mdl(-	največja molčečnosti tako po- rednosti je priporočljivo, da se takoj
je donašala v to luknjo kruh in "? ^'" S° -^T-f	Javlja ^knb z njihovih obrazov vraete naaaj k lažji hrani za toliko čn-
' sodni jo. Tam nastopi sodnik v	novi, megleni dan... a mu to l,r^'id,,• Ako mu hrana
vodo ter jo poslala k Alesandm
talarju. da nfpravi čimveč j i utis
•	* • | . .	. »'gaja tedaj postane težji po 4 do 6 unč
Moj soaed izvleče iz pisnega ze- Im t<Hleu> ne bluva in blato r>Hlno ^
mu ljubimk os anju. /a hip se je	stajal; pričel se je tresti po vsem
zamidtia v one srečne dni njune	telesu, nakar ko ga pričeli napa-
I ju bežni. t. d* ko je tlvignila svoj	'lati krči. ki so se zadnje čase če-
jM.jrlcd ter opazila prebodeno Ne-	sto pojavljali
b« ško kraljico v svoji p<Mlst rešn	Ko mu le ni bilo mogoče izbeg-
i/.bi. t«slaj se je mahoma *»pet	niti tem mislim, je šel in poiskal
zgrozila ter dvignila svoje rok*	Rosvito, da jo naravnost vpraša.
proti zaročencu, llerbolo je mis
lil. tla >► razume, zato je stopi proti levnemu kipu ter previdni i/drl b«>dal«» iz l»-sa Videl je xi jajočo ran«> bodalo, ki j
kdo jc bil ta tujec.
Tedaj pa se je v notranjosti Rosvite nekaj čudnega pojavilo. — Mesto da bi mu odgovorila, je in skrbno j.* spravil prisluškovala oddaljenemu bob-bilo pripravljeno, da nenju, treskanju in kričanju, ki
s pismom, v katerem je mlademu;	-------------
možu sporočila, da je ženska, ki I ^ . „ , ,	. P& beU 111 h,tek tcr za<>ne «»	^	znamenje, da
.	. . .„. . 1 Drugi oddelek pa je namenjen motriti z otožnimi pogledi. Je to »»rana, ki mu jo dajete pravilno
jo smatrajo v javm h«, za kra-1 otrokom ki so bm že - ka,no. na^jevalna vpmšatna pola, pusa-	in
ljico. samo i)lemenita gospodic- . * .. .	, ... .. •	,	...	-
'	vam. Znjimi se peca sodnik veli- na «pan>Jco m nemško. V svojUi
ko bolj podrobno.	velikih, modrordečih, od dela iz-
Mlad fant je prišel pred sodni- j možganih rokali Ogleduje še noiz-
na katere ime je Rosvita * ^ *
i na in io£ii svojega lu^arisa, ua ^ —--------—- - i'"®" ----v.... M,nu ^ireuieui KauarKou potrenno, da
t mu je vrgel v *»lavo velik kos pre- 111 v stlulu popi>«ti nobeno pero. se zadosti (»trokovi potrebi. Nemogoče mora Ker ie hotel sodnik vedeti i "Argentina", pravi sam sebi, {e «<**Iti Popolnoma natančen čas me,l
* 4 Ira i	iluuin/u?A1 »il«ti ,1«...
Hranjenjem vsled kakovosti hrane m
kaj preostaja brezposeluiku dru-
Presledki me« hranjenjem.
V prvih tednih se priporoča branje-
i . j	-i ,	-	-	...... "j** otroka na vsaki dve uri to se na
Istega dne se je primerilo, da j ka in tožil svoje&a tovariša, da : P^'ltijena listka s posedi, katerih lahko spremeni kadarkoli potrebno, da
je nastal v hiši Vitorija Grimani-	--'fM ---- " *	' mh
ja prepir med Grimanijem in njegovo ženo, in sicer je bilo vzrok tega prepira iskati v javni hiši. Dona Liza Grimani je obkladala svojega moža z očktki. da zane- koneno "zaštapal marja njo. svojo zakonsko ženo. _ Zakaj sta se pravzaprav spr-m da trosi denar v Tiiši sramote. la. _ je ^-pra5ai ^Ante Pata.
Pat je bil bistroumen ter takoj
hrane m
, . . Jl. , . , . .,k5sr bi moffoč«' zadostovalo za enega gega kot Argentina, dežela, ki otroka nikakor ne zadostuje za druge-
zakaj je izbruhnil prepir, je planil kvišku tožiteljev oče ter tako ... . ,	. _ , < . -----------—r,-____..__ , .
, . ... . 'lahko spravi ae	tisoče lačnih ixxlf^a. Mati se mora torej ravnati več no mo rojake, da mu
dolgo govoril, da ga je sodniki . , ..	1 . . . . 1___t^ __-_-
e w SVOJ krov. •	napredku otroka kot pa na predpisana I mogoče naklonjeni.
\w rs. Zrn M a. * 4 n4 m 1 " i	■ a V . -m * m I	__
Rada bi izvedela za naslov svojega si riea FRA N K A 1 iOŠTJ A N -t K', doma iz Velike llukovice št. 21) pri llii-ski liLstriei. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar bom zelo hvaležna, aJi naj se mi pa sam oglasi. — Miss Carolina lioštjančič, P. <>. Box	James Pit v. Pa.
NAZNANILO IN PftIPOKOČILO.
Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio narnanjamo, da jih bo obiskal naš pstoval-oi sastspnik
Mr. ANTON SIMČIČ, kateri je pooblaMen nabirati naročnino sa nsi list. zatoraj presi-da mn bodo kolikor
zada usmiljeni smrtni sunek nje-	je prihajalo iz smeri od bližnje g »vi zaročenki. Kajti llerbolo je	Ba*tile San Pietro in Oliveto, — prjs.-l t namenim, da konča svo-	kjer je kralj Henrik naskočil mejo m K->.svitiuo sramoto, ne ozira	sto. Včasih, kadar so oblegovalni je se na to. kaj bo pitalo poten;	stroj^ zadeli ob ozidje. se je na-i/ kraljice. V življenja se namreč	tančno slišal votel grom. Rosvita p. lavijo točke, kjir je prevelika	je vedela, da sc tamkaj bori Her-zvestoba zbn in in kjer je človek	bolo za njeno osvobojenje; v du-resen svojih obveznosti.	hu je videla pred seboj junaško.
Toda se-daj se je vse izpfemeni-	postavo svojega zaročenca, kate-
lo, kakor da je ono b<*talo. ki j*-	rega ne bi hotela v tem trenutku
predrlo prsi Matere lioije. zlomi	za ves svet zatajiti. Zato ni niti
lo tudi njegovega duha. Njegova	mislila na to, kaj lahko nastane iz
je,'.a je izginjala ter se umikala	tega, če pove sedaj resnico; ko-
maj je vedela, komu govori, zate jc odvrnila ponosno: — Kdo da je bil, hočete vedeti? Bil je moj zarotVnee Herbolo. ki me je po-setil in »ki mi prinaša sedaj svobodo.
Tedaj se je sglazil Luigi preč kakor obrcan pes in zatekel se je v neki kot. kjer je. tresoč se po
žalosti nad ubogim bitjem, ki je ležalo prwl njim.
Sedel jc na posteljo poleg It>s-vite. prijel njeno roko, nakar je pričela Rosvita govoriti o preteklosti. Skušala je za hip pozabiti strašno Utinitost svoje usode, zato je spraševala zaročenca, ako se še spominja onih blaženih dni njune sreče. Zopet so gledale nju- rsetn telesu, čepel, zatopljen v ne oči one srečne, rožnate dneve, teike misli. Ko je prišel nekoliko ki >>e mkoli več ne "povrnejo. k sebi, je zapazil Barbaro, ki si
ln ko nista vedela več kaj ko- . je dala okoli njega opravka. Poveriti, sta nciuo obsedela eden tik gled na to žensko je zbudil v nje-drujrejra ter mislila o tem, kar gov i duši. ki se je sedaj pečala sa-M« ravnokar govorila.	mo z mislijo o Rosvfci, tako jezo.
slo je ie pro«i jutru, ko se j* d* j« planil kvišku ter s sunki in llerbolo dvignil k odhodu.	brcami odpodil Xemko od sebe,
—	Ali noess govoriti s kralji- j Nato je klecajočih kolen in škle-co 7 — je dejala nežno Rosvita. petajočih zob odšel v svojo sobo,
—	Ne! — je odvrnil Herbolo ' kjer se je uničen zgrudil na stol odločno. — Takoj moram proč. In tedaj mu je postalo v glavi hi-ka jti če hočem iz me«ta, moram t poma tako jasno, kakor hi raz takoj, dokler je še tema. Kralj j svet lila njegovo glavo neka po-bo že danes naskočil zidje,	, sebna svetloba
Rosvita je sklonila glavo is nje- i Prieel je zbirati *voje misli, ki ni bujfti kiti sta ji padli spredaj j so se ie vedno sukala okoli a»ena po pmh. Herholo je *al pred njo ! HerMe. Prvi* ja seda j fcoifi ali je nepopamo b^lj in.šal to ime, in vendar mu je dilo* t« ao-|£akor da ve aefaj rtjgga,
Grimani je spadal v vrsto onih meščanov, pri katerih je šel denar za sklad vojne blagajne na škodo hišnega gospodinjstva. — Ker pa je Grimani izprevidel, da je njegova žena v svoji pravici in ker ji ni mogel vsledtega ničesar odgovoriti, je izbruhnila njegova jeza z vso silo na dan. pričel je svojo ženo pretepati, končno pa jo je vrgel čez prag.
Dona Iiiza je tekla, vsa iz sebe. plakajoea in z razmršenimi lasmi po ulicah, tako da jo je lahko videl ve« svet. in zatekla se je k svoji prijateljici Katarini Scali. Tej je potožila svoje težave in nadloge ter čakal« njenega sveta.
Ko je Katarina cula izpoved Done Liže. je izprevidela, da jc zadnji čas, da se poseže vmes ter da se naredi konee tem javnim škandalom. Dona Katarina se je oblekla, in ne da bi s besedieo povedala Lizj o svojih ukrepih, je odila ž njp na ulico in potem k sosedinjam in znankam, katerim je v kratkih besedah razložila
"Imatedi zagotovljeno delo?" ^^"f navodila hranjenja malenč-! .	0	kov. Nekten uradi trdijo, bi se mora-;
se vniefia.ni.	.„ hraniti otroka na vsake tri ure en-!
"Resnično povedano še ne... k »r, računajoč, »la vzame najmanj trli znanec mi je pisal, da mi ?n mo- ur<*» da 5,0 želodec izprazni. Ako sma-
goČe... in tako sera apravil sku- ^'1^ da jH v™?no *Pr™niti « dveh w •	j . .	,, na tri ure med hranjenjem tedaj vam
paj vse, prodal, zastavil... " ^poročamo. .1, izvršite počasi . te™i "(aka v.'is tam prav gotovo sre- da se za vsako hranjenje podaljSa časi Č*. Dunajčan je V inceemstVll zelo M nekoliko minut vsak dan in to dokler se ne doseže ves čas do treh ur. »
Slevenie Publishing Co
izjavil:
— Zmerjal je mojo mater z bu-mom ter nato zbežal. Jaz pa sejn mu vrgel v glavo kos premoga.
Izkazalo se je, da se je obtoži- j podjeten. telj več kot enkrat posluževali 41 Vi lahko govorite", mi odgo-istega izraza. Vsledtega je sodnik . varja po kratkem molku, "t<*la „ .
le resno posvaril Pata. naj ne me-|^ vam je pmomala potrga pred ^ZTL^,ZTLlT^To če več kamenja, a tudi obtožitelj yrata, pct«reba, da hi morate dru- otrok joka takoj ko ste mu vzeli stek-in njegov oče sta morala poslu- B<xl isk*t*	drugod zaalužka. lenico stran ln zopet predno je priSel
. da morate za vodno od doma, ka- i ",IS* da a,u ^a"510 zopet hrano je to
'	t»nui
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite rdiso pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 Ctwtc 9t, Conamkugh. Pa.
PILITE PO CEKIK.
Premalo hranjenje.
Sati pridigo, ker ste zmerjala z nedostojnimi priimki Patovo mater.
Vsi trije so odšli povsem zadovoljni s sodišča.
Sedemletno deklico so zalotili pri tatvini v prodajalni. Tekom razprave sc jc izkazalo, da jo jc lastna mati napotila k temu dejanju. To jc bila že bolj resna zadeva. katero je rešil sodnik tako. da je dal otroka pod nadzorstvo. Mati pa je morala pred policijsko sodišče, kjer so jo obtožili, da ne zna paziti na svojega otroka.
Neka petnajstletna deklica je vzbudila precej pozornosti, ker je
tuur vas vežejo otroški
SDommi :uiamenje' da mu Pripravite od Časa , .	• . , i	,r ' fJ° ^^ mal° močnejšo hrano ln se r-
kjer vam je tekla otroška zibelka.; šarite tam kadar vidite, da je postal
i da vam da rodno mesto brco..»adovoUeu. Spominjam se, kakor bi to bilo včeraj; 1914. je bilo. Zapuščali wno dunajske vojašnice, odhaja-
iz skupine: — Kam pa gremo? — Katarina se je ob tem vprašanju visoko vzravnala ter odvrnila: — K Franeescu de Barbianu.
Tem besedam je odgovoril vzklik odobravanja, samo Liza Grimini je obledela ter naredila gesto, kot da hoča svojo prijateljico zadržati. Toda navdušenje je bilo splošno in ženščine so rinile jadrno naprej, d« čimprej dospejo do Barbiana.
smoter svojega obiska. Xa njen | pobegnila s pc-tdesetletnim mo-poziv. naj ji slede, so se ji pri- i ^^ Mati je p^šla v soaišče ter družile ženske, tako da je kma-1 potožila sodniku svoje gorje. Sod-'u štela njena četa okrog petnajst! nik je takoj dal aretirati dotične-Amazonk. S temi se je napotila j ^ TOOikega ter nato predlagal proti hiši Alberica Benzija.	j deklici, naj se ali vrne domov, ali
Tedaj pa je vprašal neki glas i naj gre v pobol jševalnieo. Sodniku se je posrečilo pregovoriti deklico, da. je ftla z materjo domov.
Osemletni fant se jo osem dni potepal po mestu, in medtem par-krat tndi delal ter zasluzil petdeset centov, za katere je kupit klobas. Spal je v vežah ter preeej dobro prestal svoje nevarno pustolovstvo. Sodnik je spoznal, da je fant jako brihten in da se je v šoli dobro učil. Le za trenutek se ga je lotila neodoljiva želja, da se preživi a delam svojih rok. Sodnik mu je ljubesnjivo svetoval, naj se najprej nauči kaj poštenega v šoli teh naj si šele pozneje ogleda svet ter. se osamosvoji.
Fant je sodnika razumel ter se vrnil r-materjo demov.
Skupina pastopačev starih od deset do šestnajst let je bila pozvana pred sodite, ki si je stro-
( Dal je prihodnjič.)
Frevee hranjenje.
Ako otrok sls bo spi, bluje brano in joči v Galicijo, "naši junaki", so ^ Pr<,v<^ hitr° blato od njega ali
nam dejali. V«ste pa, kaj sem da-	jC
„ .. ,, . . ' **	oobll preveč brane ah pa da Je brana,
nes? — Nadležni tuzemec, nadlez-jkt Jo vtiva premočna za njegovo pre-ni državljan, v nadlego hut tu i do-tavo. Ako se otroka doji in se to movini svoji!"	rripetl, tedaj naj se dojenje podaljša
Smeie se	1,0 omeu^nil1 urah Id navodilih.
<.mr •	i . . . ,	^ otroke hranjene na steklenico nai
Mogoče pa, da dobite drugo količina zmanjša na z uporabi je-1 zaposlen je. predhodno kot trgov- T jem le polovico navadne hrane dokler) ski sluga. ali... .ali kaj sličnega ;nered pw?a®ba. in če to ne pomaga,1
kakor nalašč za vas. "	p* takoj uprafiajte zdravnika za|
iiT1 , . ... * * *.	, ! nasvet ako vse to ne pomaca.
Enkrat prej , pravi v pouce-	_
val neui tonu. "prej... bil sem j vi morate držati otroka zdraregs In! pred vojno enkrat, dvakrat brezjWffC-H£Ka. skrb na otroke obstoji v tem. dela. . . Za hrano se mi ni bilo tre- Ja dobi dovolj hrano in pravo pažnjo
ba bati... eden več ali manj pri *Vtfm ** mo*° zdraVo razviJa- Otrok ,	, - .. ... i i ,se mor* vs*k dan skopati in hraniti
obedu... krožnik prikuhe, kruli,Ako vam ni mo*«** dojiti va-
tega ni nihče občutil v domači ku- .-epa otroka, tedaj poskusite Borden's
hinji... toda danes! Imam .samo r-®f,e Mleko. To ena najizvrstnejSih
dA S brata, oba ocenjena, in otroci. J**"' n*^no 18 dohre*»
j	ka in sladkorja nalaSč pripravljeno za
ne spodobi se, ne morem zahte- otroke. To ^ Todno Pprir»or<ia Z
vati — ' In Žal oat en še doda :' zdravnikih vsepovsod, ker je Izvrstno
svoji najboljši volji ne mo- pravilno pripravljeno, že ve<? ro-
rem. pomagati zdraviti pri njiho-'c,ov jc	*w>jilo svoje
l TT	. , . otroke z Borden's Eagle Mlekom. T«
vem bodlem preporodu '(sanira- ^ 8torilo. ker ^ priporočaio EaBie
nju)! Obilo sreče na Dunaju 1" mlt-ko od avojih prijateljic in m Je "Schottenrinf I" številka 41iznu51o Izvrstno ter zadovoljno.
električne železnice je dovršila	-
svojo-križevo pot...	i SploČno se smatra, ds za£asa ka
Doctor Moy
i« uspeino zdravil na-diih... božjastna napade, padavico, za-•tr joljenje krvi valed zaprtja, areCne Jatrne, ladifina in plJuCna bolezni: bo-laznl v lelodcu. gla-vl ali hrbtu; bolečina v prtih, unete Odi. roke. noga ali hrbPt; otekline, rev* matizem; kotne bolezni. arbeCIco, ogr-ce, oslabelost, molke all Ženske bolezni ali slab* kri; brez operacije v najkraj-4em času po najniijl ceni. Urade ure: ob delavnikih: od dopoldne do S. zvečer. Ob nedeljah In praznikih: od I. dopoldne do 1. popoldne.
DOOTOB J IN FTJEY M0Y
t0% GRANT STREET PITTSBURGH, PA.
lažna.
enilo,
da atveri	%ogbtdovje
V prvi vmti prihaja *a to v ydtty - Sibtflft.
m i j. . ,	i-i.i etrok hitro raste in se naflo rarrija.
Tako je ocW brezposelnik taka- L, jc vftlsih premalo hno%n, Z
ti nove domovine. In za njim od-, ram. da je<|o dovolj med pa njih bra-hajajo ie stoteri, obračajoč hrbet;na ni dovolj močna na redflnostth. Ve«-
domači prudi, ki jim ni Več hva-	T ^ 80
'Je Eagto mleko sel* izvrstno ss pre*
srV> hranjene otroke. Vsak otrek mora dobiti energične snovi, ki jih vsebuje Fugle mleka rastopleneca v tri četrt skodelice rodi. Dalo saj bi se jim med Jutrom in poldnem, ter med poldnem je načel neki delavec tri.poJstne in večerjo. Starejši otroci imajo ve-vrece, katere je oddal občinskemu' likokrat rajse to raztopljeno r rinzer-uradu v lUde^ Tr^e m ^utaie ]	6cku'	"
nied vožnjo ambulantni polti i*'	-
pniStneifa to«, ker m se rrata sa« štejte te članke vsak teden pszno in
Hi prop
ro- nta o^rrli. Denafja ni b^o v njih. jih ohranite za bodoče potrebe.
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spomlad v atari kraj na obisk ali za stalno, priporočamo, da se odloči za parnlk "PARIS*', največji in najnovejli parnik francoske pa rob rod ne družbe, ki odpluje iz New Torka
16. maja 1923.
Ker je železniška zveza preko Francije. Švice in Avstrije zelo Izboljšana, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa Se s parni-kom "PARIS'* in se pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa. ki potujejo v zasedeno oaemlje, se peljejo iz Pariza naravnost v Trst.
8 te« parnikeai potuje tedaj
tudi nai uradnik, ki bo spremljal potnike do LJubljane. In bo pazil tudi na prtljasro. da bo 51a naprej vedno c istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parnikn v kabinah po 2-4-6 "t eni kabini; kedor Seli potovati takrat na tem par-niku, naj nam dopngje Čim prej
Jtin.no are za III. razred in $50 za d ni sli razred, da mu preskrbimo dobro kabino že sedaj, da ne hodo boljJa prostori vsi oddanL
Frank Saluer State Bade
New York, N.
GLAS NARODA »12. MARCA 1923
*
Miško.
V daljni zemlji sibirski je sta-lnjalo, da sem prišel domov in da
i va. Ampak znano je. da je vpliv : teli krogov na zunanjo politiko ' Francije dosti močan. Zato bi morala tudi Jugoslavija posvečati . luj-bsbuivki agitaciji večjo pozor-
Krctanje parnikov - Shipping News
14.
Orbiu. Cherbourg In Hambur*: France
1« čehoslovaaka vojska na veliki j mi je rekel oče: "Fant, dovolj
. ' nost, kot jo je posiv očala do sedaj.' H»»tb; pres. Uarfleld. Cherbourg; Tordfc
—	Ali ve«. — je rekla Kliiueua. — da »i mi dolžan, }>ojasnilo. katero prief kujem inl tebe.'
l'.ila sta šarim j>ri mizi, kajli Anilre-L*ibiis je prišel pozno in vsi ostali s., /»• u»U!i. Ravno ^i je basal pipb'o tobaka. V zadnjem en mi s»- j.- privadila družba Bineta kajenju. Vsi so wSli, nekateri na upr.'hixl ia dru^i. kot napriiiutr l»inet in madama. ker so bili prepričani, da j* treba pojasnil nu-d <»bema iir da je najboljše, čc fcc ju	sama. To je bilo prepričanje, katrrrjra jm Andre-Louis
ni »Mil. Prižgal je sv«.jy pipico ter na*; ubil čelo.
—	Pojasnila * — je r«*kel. •— jCakai*
—	- ILidi varan ja. katerega si se pusliiževal napram nam vsem in |»ost>htio napram m**m.
Tega nisem nikdar storil. — ji jc zagotovil.
Ti najbrrr domio-vaš. ila ne prestavlja inolk nikakega va-ranja. Varljivo pa se mi zdi. če lioče» pred svojo bodočo ženo zadržati dejstva, ki so tičejo teb«- in tvojegB resničnega stališča v sve tu. N> smel bi trditi, da si navaden odvetnik z dežele, kajti vsak človek vidi lahko na prvi jK»}rled. da nisi. Seveda, cela stvar izgleda romantično, » . . . Pojasni vendar . . .
—	Vidim, «— je rekrl ter vlekel svojo pipico. — Nimaš prav. Kimona, .laz nisem nikogar varal. O obstajajo glede mene stvari, o katerih t«1 ni*rgi obvestil, se je zgodilo to radite^a. ker .sem mislil, da niso posebne važnosti. Nikdar pa t«* nisem varal s trditvami, da *em ka | drugega kot sem v r»-sniei. Jaz nisem nki več, niti manj k<»r to, za kar sem se izdajal.
Ta njegova odpornost jo j«' pričeta jeziti in to njeno jezo je tudi kazalo njeno mičuo lice.
—	In ona lepa plemenita&inja. s katero si tako iutonen in ki te je odvedla v svoji kočiji s tako bornimi eerimonijami napram meni ? Kaj je ona tebi t
—	Neke vrste sestra. — je rekel.
—	Neke vrste sestra ! — je vzkliknila ogorčeno. — Harlekin mi p |Hjvedal vnaprej, da boš rekel to. On pa se je le šalil. To pa ni bila nikaka šala. Se manj šaljivo pa je kaj takega od tebe. Mi-alim. flu ima tudi kako ime. ta tvoja sestra neke vrste?
- trotov«* ima inio. Ona je Mile. Alina de. Kercadiou. nečakinja Quintina de Karcadiou. gospodarja i/. Gavrillaea.
Oh- . to je do-sti lino ime za neke vrste sestro. Kakšne vrste M-stra pa je to, prijatelj moj?
Prvikrat je tedaj zapazil trr obžaloval neke vrste vulgarnosti in pretkanosti v njenem obnašanju.
—	Bolj uataiično bi bilo. če bi rekel, da je neke vrste postranska sestrična.
—	Postranska sestrična! In kakšno sorodstvo^ more biti to? Pri moji veri, ti nu* presenečaš s svojo jasnostjo.
«— To je treba pojasniti.
—	Tega te prosim že dolgo. Zdi pa se mi. da se precej obotavljaš s svojimi pojasnili.
Nikakor ne. Zdijo s«> nii tako male važnosti. Hodi satua sodnik. Njen strie. M. de Kercadiou. je moj boter m ona ia jaz sva se igrala skupaj kot uroka. Splošno se domneva v GavrilLacu, da je M. de Kercadiou moj oče. Brez dvoma je skrbel za mojo vzgojo od rojstva naprej in izključno le njemu se nit.ram zahvaliti, da sem se i/šolal na zavodu I.ouid le Grand. Njemu sem dolžan vse. kar sem in imaui. ali boljše rečeno kar sem imel. Iz svoje la.s^ne proste volje seiu /a pusti I vse in dane> mmum ničesar drugega kot to. kar zaslužim v gledišču ali drugod.
Sedela je. omamljena in bleda vspričo krutega udarca, prizadetega njenemu vedno naraščajočemu |>onosu. Cc bi ji vse to povedal prejšnji dan, bi ne napravilo poročilo nanjo niti najmanjšega utiša iu niti malo bi se ne brigala zanj. Današnji dogodek, ki bi prišel kut posledica, bi le še povečal njegovo vre»lnost v njenili očeh. K<>r pa je prišlo razkritje sedaj, ko je ona že spredla zanj tako sijajno ozadje, je bilo to razkritje uničujoče in }ponižujoče zanjo. Njen zakrinkani princ ni bil nič drugega kot bastard kmečkega plemenita««. Postala bo predmet zasineha vsakega člana družite. vsakega, ki jo je v zadnjem časn zavidal radi ujene dobre sreče.
—	To bi tui moral povedati preje. — je rekla z mrkim glasom
Mogoče je res. Ali pa je to res tako važno"
—	Važno?
S silo je /atria *voj srd. da stavi uadaljno vprašanje.
—	Ti praviš, d« se o tem M. de Kercadiou splošno domneva, da je tvoj oče. Kaj misliš s tem"
Ničesar drugega. To je naziranje. katerega pa jaz ne delim Pri meni je najbrž stvar instinkta. Razventcga sem enkrat vprašal M. tie Kercadiou-ja naravnost in on jc zanikal. Mogoče ni treba pripisovati takemu zanikanju preveč važnosti. Nikdar pa nisem poznal M. de Kercadiou-ja drugače kot moža neoraadeževane ča&ti in zelo bi obotavljal ne vrjeti mu. — posebno ker soglaša njegova izjava z mojim instinktom. .Zagotovil mi je. da ne, kdo je moj oče.
—	In tudi tvoje matere ne pozna?
Govorila je zaničljivo. a on ni tega zapazil.
Ni mi hotel razkriti njenega imena. Priznal pa mi je, da njegov« dobra prijateljica
Presenetila ga je s svojim smebom iu ta smeh je bil naravnost
zoprn.
—	Seveda, zelo draga prijateljica, ti tcpec. Kako ti je ime?
Zadržal jc svojo vedno naraščajočo ogorčenost ter odgovoril
mirno na njeno vprašanje:
—	Morcau. Lzvedcl sem. da so mi dali to Ime j»o bretonski vasi, v kateri setn bil rojen. Nimam pa nobene pravice do tega imena. I>ejaiiski nunam nobenega imena, razven mogoče Skaramuš. katerega sem si prislužil. Vidiš, draga moja. — je koneal s smehljajem. — da nisem nikogar varal.
- N>. ne. sedaj vidim to. — Zasmrjala se je. globoko vzdilinil« ter nato vstala.
—	Zelo sem i/mučeua. — je rekla.
železnici v svojih vozeli in oklop-nih vlakih. Čakalo in pripravljalo se jc o»b jezeru Ba jkalskem, da sc vrne t osvobojeno domovino. Okoli po gostih šuma h so živeli sibirski Burjatir, rtucno pletne mongosko. Vzljubili so čehoslova-ške vojake povsod, kamor su prišli. Kajti prihajali so vselej s petjem in godbo, s smehom na ustih, z veseljem v očeh.
Desetnik Pepek je bil resen in vesten vojak. Toda med Bur jat i
Bremen. •9. marca: Mount Clay.
Hamburg; Manchuria.
je. te vojne. Pojdi domov! 'In M .. . .	_
...	it*	Nemila tovarnar Goers,
drugi dan sem zapel lastnega oce-	... .Cherbourg in Hamburg
ta in dejal sem mu: -Lepo j*j P"!™.A ^	f	m-—
j • * t "i izdelkih, znanih bmoklih tvriT oee, da si tudi ti prišel na pomoč f	. . ...........— ------
Vlak se ie na-lo u««tavil X*	JC te dill V NeniclJl umrl , Cherbourg 1» Bremen: Noord.m. Bou-
, . * * r	69. letu svoje starosti.	j In Rotterdam: FlnUnd. CberboSJ,
tegli, obupni piski m takoj nato----■ - - ...•"* Aatrerp.
.90. marca:
Prea Wilaon. Trat: ITea. Rooeeeelt.
nekaj plašnih in razburljivih stre-. lov iz pušk. Pepek - jc poskočil:
"Bratje, halo .na no«e! Men-: da smo napadeni. Puške v roke! Patrone! Ven iz voza in ležite na progo!".
Hip nato se je po gozdu razlč-
Izletno potovanje v Jugoslavijo.
se je tudi razveselil. Razveselilo j galo divje streljanje. Ozki mo-ga je zlasti, ko jc nekega dne star j.-rtič, preko katerega je imel vozi-
lJurjat privedel na vaški trg medveda Miška.
"Miško je še mlad", jc pripovedoval Burjat v lomljcni rušči-Di. "Šli smo po ziiui lovit v al-tajske gozdove. Srečali smo mnogo volkov, šakalov in risov. A nismo šli daleč v šumo. Velika, grozna medvedka je drla iz gošča naravnost proti nam. Renčala je, da nas je bilo groza. No in jaz,— pok! — ustrelil sem. jo.iz strahu, da me ne raztrga. Trenutek nato l»a jc v goščavi zagomazelo. in prilezla sta k nji dva igrajoča se medvedka. Vzeli smo ju s seboj. Eden je poginil. A Miško, glej, je ostal pri nas. Navadil se je in všeč mu jc. Mame se pač niti n* spomni več."
Fantje so poslušali, najbolj Pepek. Medved jc bil prijazen, neroden in dobrikav kakor kuže. Pepek sc je zaljubil vanj. Vsak dan ga je nekajkrat obiskal. Poskušal je žnjim plesati, se boriti, učil ga je preskakovati ovire, lcz-ti na drevesa in druge zabavne reči.
Ko je bilo oddiha r burjatski vasii konee in se je morala vojaška čota vrniti ▼ vlak na progo, je Pepek kupil Miška od starega Burjat. Na postaji Mvsoraja se je četa združila s svojim pra-porjem. Medved Miško jc postal iz četniškega medveda prapora i medved. Avanziral je hitreje nego Pepek. Toda Pepek je ostal žnjim nerazločen.
ti naš vlak, jc bil porušen. Strojevodja jc še pravočasno ustavil stroj. Množica postav, včasih o-svetljevanih po mesečini, je ini-gotala po gostem gozdu.
"Oh, lopovi! Podrli so mostnin nas napadli! Kakor muh jih je. Blazniki! č'e se jih ne ubranimo, nas pobijejo vse!"
Nastal je boj.. ČchosiovakI si-začeli Jrtreljati s strojnimi puškami. Odmevalo je po pragozdu in grmenje je bilo zato tem hujše Polni dve uri je trajala borba., Pepek je s tovariši ležal na progi in streljal. Brigal se ni za nič dru-
Boj je končno prestal in usta-, šl so se umaknili v gozd. Oeho-s'ovaki so drli za njimi, da jih %;t/eno nazaj od proge.
Že se je svitalo. Tudi Ppek ;i j skočil na noge in hotel naprej. Toda naglo se jc ustavil, otrpnil, padel zopet na kolena in zajokal. Pred njim je ležal Miško v krvi. prestreljen po mnogih kroglah. Tekom vse bitke jc Jcitil a svojim • telesom strel ja jočega Pepka. Lovil je v svojo kožo krogle, ki so vile namenjene Pepku. Njegov odprti gobee, iz katerega je euri-la kri, kakor bi hotel reči: "Bratce. bil sem zvest do usmrti".
Pepek ni mogel več zasledovati. sovražnika. Svojo utrujeno in ža-lost no glavo je položil na Miškov: kožuh:
"Ti si me torej rešil, kam era d ? j Ti si bil z mano* ln jaz. nehvalež-
Kdor želi Veliko noč obhajati v svojem domačem kraju, naj se odloči ZA pnrnik
"PRESIDENT WILSON" IT. marca 1923.
S tem parnikom l»o naš uradni!« Mr. Josip Rems spremljal potnike do Ljubljane.
Vožnja 11 F. razreda do Trsta ve Ija $102.50. II. razred $150.00 ir +5.00 vojnega davka.
PSite po pojasnila! Frank Sakser State Bank, Cortlandt St.. New York Citv
Aqultanta. Cherbourg, j 21. marca:
I America. Genoa; Canoplr. Cherbourg
■ n Antr*rp; Hannover. Bremen, i 23. marca:
Zeeland. Cherbourg m Antverp; Thur-
1» a. Hamburg.
a. marca:
New Amsterdam. Boulogne in Rotter-•am: Albania. Cherbourg; i'rea f Cherbourg In Bremen, i T marca:
10.	aprila:
Aquitauia. Cherbourg: Pittaburgh. Bremen.
11.	apr!la:
1 'res. I'olk. Cherbouig.
12.	ai- la:
.tl j-mi Cliuton. Ilaxnburg.
1^. aorita;
Humrrir. Cherbourg, iieorge Wnah-»ngit.il. Cherbourg it Bremen; Orduna, Omki ik In Hamburg: Voi.-ndam. Bou-♦»»«11» .n rtott<-rdam. L^feyette. Its.re; As. 14LU. Cherbourg. 17. Mauritania:
Maardaim. CUcrbouig; Chicago. Havre.
ia aprila:
France. Havre; Turk. Bremen; l*tes. Carfield. C^elbL•u^g; Belgenland. Cherbourg; Tj-rrhenia. Cherbourg In Hamburg.
19. aprila:
Taormina. Conoa: Manchuria. Uatn-Arthur. I>urg: Bayern. Hamburg.
12t. aprila:
Lapland. Cherbourg la Antverp. *a marca:
Knjiga za dolge zimske večere.
Slorauko-Amonluiuki
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, alik, šale in
Cena samo 40 centov. Naročite sa 2« dane«.
acovcNic puiuihin« co.
SB Ceetlandt »t, Nm Vevh
Majestic, Cherbourg; I*res Roo*evelf, i*herbnurn In Bremen; t 'hi». Cherbourg
_____, in Hamburg Antoiiia. Cherbotirg.
P^rla Havre: Hannover. Bremen: Ram- 23 aprila nnd. Hamburg; Pre.. Monroe. Cherbourg. Bremen/ Breme,,, marca:
24. aprila:
Kouaillon. Havre: Mongolia. Cherboura Berengsria. Clierbuurg: Cimnrfe. Bre-n Hamburg: Monut Carroll. Hamburg ni^n. M. marca:	35. aprila:
Majestic Cherbourg: Votendam Bou- raris. Havre; Z^eJand. Cherbourg; •gne In Rotterdam: Orca, Cherbourg In	AU:,m!'- Cherbourg.
Hamburg: Belinace. Cherbourir In Ham-izC- aprila:
»irg; Saxonia. Cherbourg in Hamburg I Mount Clav. Hamburg: Finnland. Clirr-Tea. Fillmore. Cherbourg in Bremen, t. aprila;
^ Saxonia. Ch»rhourc In Hamburg; Pre«. Von Buren. Cherburg; Seidlitz. Bremen. 5 aprila: Minnekahda. Hamburg; Hansa, Hamburg: Ausoiila. Cherbourg. 7. aprila-
Olympic. Cherbourg: I^i Savoie. Havre I're*. Harding. Cherbourg in Bremen Finnland. Cherbourg; Conte Itosso, Ge
bo urg.
28. aprila:
Olympic. Cherb*>ur|r: New .\m*ter<la,Ti. Boulogne: ICocbambeau. Havre; Pre-ident Arthur. CherbouiR; Albania, Cherbourg in Hamburg.
1.	maia:
Aqiiitania. Chrbourg: Iteliance. Cherbourg in Hamburg.
2.	maja:
I^apland. Cherbourg: America. G*nn».
wu^iujt is new . or k a
AQUUANIA ^r 20. marca
Često sta Pepek in Miško pred j'»k. se med b<*jem nisetu niti vsem praporjem kazala svoje i ipomnil nate. Niti spomnil se ni-"knmSti". Plesala sta v paru po!s«n na dobrega prijatelja! Ti pa nokih harmonike, sc borila, lovi- S nisi pozabil. O ljudj<\ kak<» la. Vojaki so bratski delili z Mi-;ST«w> nehvaležni — a ve. zveTi. škom vse. Okoli vratu je dobil 'imate več čustva nego mi? Mi se rdeče-bel trak v znak. da je član potoijamo med sabo — ve nas šči-eehoslovaike vojske. Opoldne je *'te. Mišico, pripovedoval bom postajal z ostalimi vred v vrsti in Tf*bi doma mamici, fantom na va-čakal na svoj obed v vojni kuhi- možem v g«>»t.ilni. Bil si dober nji. Privadil se je streljanja in kamerad!"
vonja smodnikovega, privadil se' Pepek in tovariši so pokopali je strelov iz topov in regljanja ! Miška ob železnici. Okrasili so strojnih pušk. Iz Mišica je postal. »^u grob s cvetlicami sibirskega pravi vojak. Reneal jc jezno, ka- i pralesa, zateknili so v zemljo ba-dar se jc okoli naših vozov poti-, jonet z bclordečrni trakom in z kal kdo, ki ni imel rdeče-belega ; napisom;
znaka. Zato pa se je ve4pl spoil- "Tukaj počiva medved Miško.; ljivo, kadar je prišel mimo njega dober tovariš čehoslovaških vo., eehoslovaški oficir.	jjakov".	j
Xeke noči je odpeljal vlak pra-	--
por na zapad. Med rojak ise je povorilo. da so tam bojt med našimi in ustaši, ki so napadli progo, uničevali železnico, postajna j	-
poslopja, naskakovali vlake, ro- Iial>sburška agitacija nc satno j>arili in morili. č'-ehoslm-aki so se | da ni prenehala, teveč postaja
Agitacija za Habsburžane.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
'VTEL.IKB vaZnosti za potnika je, ™ da Je natanko (mmVn o potnih listih, irrtljagi Iu drugih stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne iskušnje natn je mogoče
0	vsem tem dati točim liojamila. Priporočamo vetluu tudi samo najboljše parnike, ki ituajo kabiue v III. razredu.
•
Ako ste se namenil j potovati v stari kraj, nam piši»»; ker Do tc v Vašo korist.
1	Tudi eni. ki ie niso ameriški držav- ! i' Ijani, smejo potovati v stari kraj ;
na obisk in jim je dovoljeno vrniti | se. Na željo dajemo vsakemu to* zadevna pojasnia.
Kdor želi Miti sorodnike ali znance iz starega kraja, naj nam piše za navodila, kajti število priseljencev jc om<*jeno.
Za potne str«»ške izplnf-uje ;h> u.-,-sem naročilu Jadranska luuka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cartlandt Street New Ywt
Glavne zastopstvo Jadranska bank«.
Bodite za VELIKONOC
v JUGOSLAVIJI
Krasna prilika za potovanje z enim najhitrejših in najvetjih parobrodov Odpluje ia New Yarka 45,647 ton
(Via CIIERBOrKfJIIi Na domačem prapi ste v osmih dneh. t dobnmt, hrana, postrežba nenadkrlljiva. Treskrbite »i že sedaj prostor.
Yslfd posebne odredbe se bost« vozili brrz skrbi du va^e liise. Za navutlila, reno itd. vprašajte pri katerikoli asenturi.
CUNARD LINE
25 Broadway.	New York
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
New York. PtymoutK Hsvrs. PsrU
Hitra služba v Jugoslavijo.
FRANCE .......... 14. marca
PARIS..............28. marca
ROUSSIL LON ......29. marca
LA SAVOIE ........ 7. aprila
Kabine 7..\ 2. 4 in C os«-b. umivalnica. i»-tiilnica. kadilnica. V,no in pivo biez-pla>'no. I "osebni vlak U<> Trsta. Oglasite se pri lokalnem apentu ali pri 1$ State Street	New York Citv
Naročnikom "(Jlasa Narotla" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih ho obiskal nas potovalni . zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE,
kateri je pooblašeeu nabirati naročnino za na« list, zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoee naklonjeni.
Upravništvo Glasa Naroda.
ZASTAVE!
Najnovejie lastave. bandera. rrjralije prrxlaja nad 15 let Va5 rojak. pi*ite mu po natrte na naslov: IVAN PAJK, 24 Main St.. Conemaugh, Pa.
• OVCRTIII IN -a C AS
I A RODA"
Harmonike
Ako želite Imeti res dobro In trpaino slovensko, 'icmško ali kromatiCno harmoniko, ob. nlte se na anano tvrdko za pojasnilo aii pa pridite osebno.
LUBASOVE
'l»rmnn	vrst imam tudi v za-
in wm n»daj edini zastopnik tfh Tiliite p« r^nik.
Se vam uljudno priporočam.
Anton Mervar
M21 St. Clair Avenue
Cleveland. O.
VLAHOV
peljali bratom na pomoč.
Noč je bila tiha. Vozili so se po globokih in tihih pralesih-taj-gah, kjer je le redkokedaj prodrla mesečina gosto vejevje. Pepek in ostali vojaki so trdo spali po klopeh; toplo jim je bilo in zanašali so se na straže, ki so bde-le na leteči lokomotivi.
Toda Miako ni spal v sarojem kotičku. Menda se je njegova medvedja dušica bala trenotkov. ki so imeli priti. Ali bil je rojak, navajen nevarnosti. Vedel je, da Je pravično braniti se. ako st napaden po divjem sovražniku in zlem brez povoda. Toda* nocoj je bil mnogo nemirnejši nego navadno.
vedno agilnejša. Posebno francoska aristokracija in visoki vojaški krogi, ki so ie vedno rojalističn"-ga mišljenja, 90 zelo dostopni za to agitacijo, in. Pariz je nekako wedmce tega "pokreta".	j
Zelo "delaven*' je znani Sixt' Hour bonski, ki je imel nedavno v Bruslju v Belgiji predavanje, v katerem je med drugim omenil, da je bila velika napaka, pustiti po •vetovni vojni enotno in veliko Nemčijo, zraven nje pa centralno Evropo, zdrobljeno na male države. Po njegovem mnenju bi se moralo napraviti Prtudjo tako, kakršna je bila pred ujedinjenjem Nemčije, druge nemške dežele pa združiti z Avstrijo pod habsbui iikim žezlom.
ŽELODČNA
GRENCICA i
Dela Jo In opravlja ▼ steklenice v
ZADKU (Dalmacija* .
od leta lMl
ROMANO VLAHOV;
' j
Naprodaj po jmk
Lekarnah, tfofikatmak
in graetnjah,
Cdlnl acentl aa Zdrn-t«M drtav«.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 3a& Ave.. New Yark, N. Y. i
Pepek se je prebudil. Videl je. da je Miško ob njem in mu liže' . S takimi in podobnimi fantazi
roke. Objel ga je kot k aro era d a j imm	*r
n? mu i<-pct.i-	rtrijsk« cesarice Zite in najde v
<<
Ku t; u. br.,» Miikot	<>»«*»>* kroph d<n-ol.i
! privTžmtev, poMmo ker se vse to
nila s roko.
Bil r takoj na nogah, poln pozornosti, a ona jc trudno zauiab-jAli celo smrt? Ne bodi otročji.
"	MVttu ta sfrahT Morda se ti je^sa-
*	" "	*	~ " "	I o^to? TidiK lneni sc je turti v?
(Dalj« prihodnjič.) .	pred-bitko, pri Zboroveu *a-
ne spis. tovariš? Menda nimaš zle!_, ,_
, . . , _	vrn z odobravanjem m znanjem
Slutnje? Poftltllkujes . . morda j madžarskih vladnih krogov, ki še slotis nevarnost, ti stan vojak?	npajo na re^arraeijo «voje
kraljevine pod Hababuržanom.
bj. l^lo nad smešno, bi »nit iNUicki flrroiri. ki so v agitacijo vmešani, brez večjega vpli-
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA MUKA
Najnovejša
Vsebuje 908
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški - državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SL0VEN.-AN3LEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
» Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, | cena s poštnino
__ Publishing Company
OdttlAfidt Street: t7~ r fit Vorfc. V.
____
. ir^__k .. ' .i J

_mJ —

__J______
.buLtiiU ^-aL .