Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 76, aprila 1938
Štev. 95. Leto XII. (XIX.,
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-53 Izhaja razen ucdelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
99
Londonski razgovori [Terana v blesku kralievskih
poročnih
Angleška diplomacija dela s polno paro. Najpreje je spravila pod streho žentl-menski dogovor z Italijo. S tem je že pripravila temelje francosko-italijanske-mu pomirjenju. Sporedno pa je že končala priprave za londonske razgovore angleških ter francoskih državnikov. Britanski vojni minister Hoare Belisha igra pri tem očividno zelo važno vlogo. V Rimu se je sestal z Mussolinijem in Cia-nom, v Parizu z Daladierom in Bonne-tom. Po zanesljivih informacijah sta mu Daladier in Bonnet izročila pismene predloge glede sodelovanja britanske in francoske vojske v primeru vojne ter izvedbe skupnega oboroževalnega programa z enakimi vrstami orožja. V pariških krogih vedo celo povedati, da je francosko vojno ministrstvo izdelalo konkretne načrte, po katerih naj bi se v duhu Churchillovih predlogov doseglo tesno politično in vojaško sodelovanje med Londonom in Parizom, ki naj bi bilo celo tesnejše, kakor pred svetovno vojno. Iz drugih krogov pa pronica vest, da so predpriprave dozorele že v toliko, da bi bilo v primeru izbruha vojne poverjeno skupno vrhovno vojno poveljstvo francoskemu generalisimu.
Daladier in Bonnet se bosta mudila v Londonu samo dva dni v sredo in četrtek. V petek se že vračata v Pariz. Pri teh razgovorih pojde v glavnem za to, da se nadoknadi počasni tempo v francoskem letalskem oboroževanju z večjimi dobavami ameriških letal ter da se konkretno formulirajo vsa .tista vprašanja, ki se tičejo čim tesnejšega vojaškega sodelovanja. Razen problemov poglobljenega sodelovanja med Parizom in Londonom pa bo v ospredju razgovorov tudi priprava posebnega akcijskega načrta, po katerem naj bi Anglija in Francija v 2enevi skupno nastopali.
Dopolnitev teh jutrišnjih ter pojutriš-njih posvetovanj v Londonu pa bodo ge-neralštabni razgovori med Parizom in Londonom, ki bodo sledili končani politični izmenjavi misli med londonskimi ter pariškimi državniki. Socialistični »Daily Herald«, ki že delj časa zagovarja takšne generalštabne razgovore, zatrjuje v konkretni obliki, da so končane že vse potrebne priprave za takšne razgovore, ki bodo dalekosežnega pomena za obe državi.
S tem bi bila izčrpana druga eta-p a v Chamberlainovi diplomatični akciji, ki naj bi bila kronana s francosko italijanskim sporazumom. Sledila naj bi t r o t j a etap a, ko naj bi sc ta diplo-matična akcija nadaljevala tam, kjer je obstal lord Hulifax za časa svojega znanega obiska v Berlinu. Še v teku meseca maja naj bi se pričeli službeni razgovori med Londonom in Berlinom. Tako bo britansko laški sporazum izhodiščna točka za londonsko berlinski dogovor. Uspešno zaključenim pariško rimskim pogajanjem naj bi sledila konkretna posvetovanja z Nemčijo, pri katerih bi zavzela londonska vlada funkcijo pomenljivega vodilnega partnerja.
Karakterističen za presojo položaja v francosko vojaških krogih spričo obiska angleškega vojnega ministra v Parizu ter predstoječega obiska Daladiera in Boniteta v Londonu pa je članek, ki ga je napisal general N i e s s e I v pariškem dnevniku Pariš Midi«. V lem članku zatrjuje ta odlični predstavnik francoske vojske, da ie potrebna od Rena pa do Sredozemskega morja ena sama angleško francoska meja. V tem članku navaja, da se Francija kot kontinentalna zaveznica Anglije ne more zadovoliti samo z britan-
T1RANA, 26. aprila, že včeraj so se pričele slovesnosti ob priliki poroke kralja Zoguja z madžarsko grofico Geral-clino Apponyi. Vsa Tirana je v morja zastav. Slavoloki dajejo prestolnici praznično obeležje. Po ulicah in trgih se prelivajo ljudske množice, ki so prispele od blizu in daleč, da prisostvujejo poročnim svečanostim. Danes dopoldne je bila pietetna počastitev umrle kraljice matere v kraljevem mavzoleju. Tiranski župan je imel pred večtisočglavo množico z rotovškega balkona govor, v katerem je naglašal, da sovpada najsrečnejši dan v življenju kralja Zoogu I. s 27. aprilom 1451, ko je albanski'narodni
junak Skenderbeg peljal svojo življenjsko družico k oltarju. Slovesnosti prisostvujejo predstavniki 17 držav, razen tega 80 zastopnikov svetovnega tiska. Po končanem govoru se je razvrstil sprevod po okrašenih tiranskih ulicah ter je množica priredila kralju navdušene ovacije. Bodoča kraljica se je množici z balkona zah’- .....1	■	za	ovacije.	Po	današnjem
11»
Po&uki
Pomagajmo graditi Pivkov Sokolski dom!
Ne pozabi naročnine!
Spomnite se CMD3
slavnostnem sprevodu je bil sprejem gra-tulacijskih odposlanstev iz vseh pokrajin. Jutri ob 10.30 bo svečan poročni obred. Mladi par se poda nato k svečanemu banketu v Drač, da prebije medene tedne v novo zgrajeni vili ob obali.
Dr. Stoia&momi na ©delila na Gorenjskem
LJUBLJANA, 26. aprila Danes dopoldne je prispel predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič na večdnevni obisk na Gorenjsko. Na ljubljanskem
kolodvoru so ga pozdravili ban dr. Natlačen in številni funkcionarji jugosioven-ske radikalne zajednice.
Komentraziia mohamedanskih sil
ISTANBUL, 26. aprila. V zvezi s potovanjem turškega zunanjega ministra dr. Ruždi Arasa v Kairo se doznava, da se je ob tej priliki sprožilo tudi vprašanje pristopa Egipt,, k takozvanemu vzhodnemu paktu, ki so ga podpisali 8. julija 1937 v Teheranu predstavniki Turčije, Irana, Iraka ter Afganistana. Egipt je načelno pripravljen, da pristopi k temu paktu, vendar pa hoče Egipt igrati politično in vojaško popolnoma enakopravno vlogo. Egiptska vojska se nahaja v stanju reorganizacije ter bo v kratkem predstavljala pomembno vojaško silo na bližnjem vzhodu. To se vrši a podporo Velike Britanije, angleške vojne industrije ter angleških inštruktorjev. S tem si hoče Velika Brita-niia skupno /. Egiptom zajamčiti svobodo prometa preko Sueškega prekopa. Že sklenjeni turško egiptski naseljenostni dogovor tvori uvod k tesnejšemu sodelova-
nju med Ankaro in Kairo, kar toplo pozdravljata tako Velika Britanija kakor tudi Italija. Sedanji obisk predstavnika Turčije v Egiptu tvori podlago bodočemu sodelovanju med Ankaro in Kairo. V kratkem bo mladi egiptski kralj Faruk vrnil obisk v Ankari. Za evropsko politiko v Sredozemskem morju je ta razvoj velikega pomena saj predstavlja edino možnost ravnotežja v Sredozemskem morju ter odstranjevanja konfliktov v tem delu sveta.
RIM. 26. aprila. Francoski odpravnik posloV Blondel je odpotoval v Pariz, da poroča zunanjemu ministru Bonnetu o poteku in uspehih dosedanjih razgovorov z Italijanskim zunanjim ministrom Cianorn in da sprejme nova navodila k italijansko francoskim pogajanjem.
Sirite «f¥eiernik0#
Dokaz več
Celjska »Nova doba« poroča v št. 17: Ali je to krščansko? Lep je običaj katoliške cerkve, da se v procesiji na veliko soboto po vstajenju Kristusa nosi njegov kip. Že nekoliko let sem. ga jc v Laškem nosil — seveda v civilni obleki — K., Sokol in naprednjak od mladih nog. V rani mladosti je bil K. tudi ministrant, pozneje cerkveni pevec itd., kar ni nič čudnega, saj v svoji nepokvarjenosti in pridnosti misli in dela le to, kar mu velevajo občutki, in to, kar je pošteno in značajno. Letos pa so oni,- ki se prištevajo med najbližje cerkvi, inteli sejo, na kateri so skle nili, da Kristusovega kipa ne smejo nositi katoliške roke poštenjaka - Sokola, najbrž, da ga ne bi oskrunile, marveč da ga lahko nosijo le roke tistega, ki so mu menda nepoštene misli čednost. K. se je, kakor se spodobi, pri g. monsignorju lepo opravičil in mu zagotovil, da bi pač ostalo vse pri starem in v redu, če ne bi itd. Pa je vsemogočni Bog opazil nedopadljivo igro. Baš ko je »slovenski fant*, ki si je v popolni hajmverovski opremi prilastil kip Kristusa-Mučenika, misleč, da kip pripada le njim, in stopil iz cerkve, je ljubi Bog to neslano igro hitro zaključil. Pokorne mu naravne sile so se razgibale, skozi obleke je prodrl dež in procesije s Kristusovim kipom v rokah uniformiranega »slovenskega fanta« je bilo tako rekoč pred začetkom konec. En dokaz več, da Bog ljubi pač le poštenost, pravičnost in značajnost.«
Ministrska plača
Uprava kmetske zbornice za donavsko banovino je razpisala mesto glavnega zborničnega tajnika. Prošnje je vložiti najkasneje do 20. maja. Glavni tajnik bo imel mesečno plačo 8700 dinarjev! Prosilec ne sme biti starejši od 45 let. Prava ministrska plača!
skinti prizadevanji za oboroževanje na morju in zraku. Angleška vlada mora pomisliti, da potrebuje Francija, ki mora v primeru vojne prevzeti tudi zaščito Belgije in Nizozemske, tudi pomoč na kopnem, ki jc tem dragocenejša, čim preje jo Velika Britanija nudi. Radi tega ne zadoščajo generalštabih dogovori, marveč je potrebna pozitivna zveza, ki naj združi meje ter usodo Velike Britanije in Francije.
V vseh podrobnostih sicer še niso zna-
na vprašanja, ki bodo predmet razgovorov britanskih ter francoskih državnikov v Londonu. Gotovo so tudi različna gledanja pri presoji posameznih vprašanj, ki spajajo usodo Anglije ter Francije. Izven dvoma pa je, da se bo pri teh razgovorih skovala okrepljen ’ in poglobljena povezanost med obema zapadnima velesilama. katerih zasluge za ohranitev miru v dnašnji dobi težkih preizkušenj so nesporne ter nevenljive.
Erar: vrhbosanska nadškofija
2e delj časa je spor med drž. erarjem kraljevine Jugoslavije in sarajevsko nadškofijo. Vrhbos. kapitelj, ki je posebna pravna oseba, ločena od nadškofij, ordi-narijata, je lastnik nadškofij, dvorca. — Avstrijska vlada je svojčas sklenila s kapitljem najemninsko pogodbo ter je plačevala posebej za nadškofovo stanovanje in ordinarijat. Pozneje pa je drž. erar odpovedal to pogodbo. Razen tega se vodi tudi drug proces, v katerem toži kapitelj drž. erar radi najemninske razlike od oktobra 1937. Erar je plačal kapitlju din 13.000, tudi na račun razsvetljave in pisarniških stroškov, dočim zahteva kapitelj le za najemnino 36.000 din. Sodišče bo izreklo sodbo pismenim potom.
$6s&6datske
Narodna banka izplačuje po novem kli-ringu z Italijo nakaznice od št. 12.803 dalje z dne 15. januarja 1938. Naši izvozniki morajo torej čakati na izplačilo več ko tri mesece.
25.000 din izgube izkazuje elektrarna
F ala v bilanci za leto 1937, in sicer pri glavnici 5 milij. din. V bilanci so naprave vnešene z vsoto 114 milij. din s pripombo, da znaša stvarna vrednost 30.1 milij. švicarskih frankov. Oddaja električne energije se je v lanskem letu znatno povečala in je znašala 175.5 milij. kilovatnih ur napram 138 milij. k\v v prejšnjem letu. Davki in takse so izkazovale največjo postavko, obresti za tuji kapital pa 32.2 milij. frankov.
Novo devalvacijo franka pripravlja francoska vlada in sicer v razmerju napram funtu na 170 do 180 frankov za funt. (Sedaj znaša relacija okrog 160 frankov.)
Nemško jugoslovenski trgovinski in plačilni sistem razširjen tudi na avstrijsko področje. Kakor poročajo iz Beograda, bo Jugoslavija ena izmed prvih držav, ki se bo pogajala z Nemčijo glede nadaljnjih trgovinskih odnošajev, in se bodo trgovinska pogajanja naibrže pričela 2. ali 3. maja v Berlinu.
Krepak „Ne” na Henleinme zahteve
Toplo italijansko priznanje češkoslovaški miroljubni politiki
PRAGA, 26. aprila. Češkoslovaški tisk prinaša v zelo omejenem obsegu Henleinov govor v Karlovih Varyh. Od desničarskega tiska zavzema kritično stališče edino »Narodni Listy«. Omenjeni dnevnik ne vidi v Henleinovih zahtevah definitivnega zadržanja napram sudetsko nemško-čcškoslovaškemu problemu. »Narodni Listy« vidijo v Henleinovem govoru zahtevo po avtonomiji, ki pa je nemogoča radi zaščite češkoslovaškega prebivalstva na tem področju republike. Vsi ostali listi centra ter levice kritizirajo Henleinov govor v negativnem smislu.
Socialistične »Rany noviny« priznavajo sicer, da je potrebna rešitev narodnostnega vprašanja v Češkoslovaški, vendar pa ne predstavlja Henleinov govor nikak-šnega doprinosa k rešitvi tega vprašanja. Henlein hoče več kakor je ravnoprav-nost. On hoče nadmoč Nemcev v češkoslovaški državi, zahteva ustanovitev države v državi, tega pa ne bi dopustili niti Culukafri. Semkaj so prispele tudi vesti o francoskih ter angleških komentarjih. Pariški listi v glavnem odklanjajo Henleinov govor. Povdarjajo, da bi na ozemlju češkoslovaške republike nastala nova
narodno socialistična država, čim bi se Kenleinov program uresničil. Tudi v angleških vladnih krogih so zbudile Henlei-nove zahteve neugoden vtis ter prevladuje naziranje, da so Henlcinove zahteve nesprejemljive. Italijanski listi navajajo, da so Henleinove zahteve sicer daleko-sežne, vendar pa ne take, da bi izključevale pogajanja za sporazum. Italijanski listi izražajo upanje, da bo praška vlada, ki je že ponovno dokazala, da hoče storiti vse za ohranitev evropskega miru. umela tudi sedaj najti pravilno rešitev.
Veliko zanimanje je v vseh krogih za tradicionalne in popularne kasaške in galopske konjske dirke, ki bodo 8. maja na Cvenu pri Ljutomeru.
SE-cup Jugoslavija.-Madžarska 3:3. V Zagrebu se je včeraj končal teniški dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Madžarske za srednjeevropski pokal. Tekmovanje se je končalo neodločeno 3:3.
Nogometni turnir je bil včeraj v Beogradu. Zagrebški Gradjanski je premagal Bask z 2:0, BSK pa Jugoslavijo s 3:2.
Propagandni lahkoatletski miting priredi SK Mura v nedeljo 15. maja popoldne ob 3. na svojem igrišču. Razpored obsega naslednje discipline: Tek na 100 m, 400 m, štafeta 4X1000 m za seniorje in ju-niorje, 100 m za juniorje, met diska, kopje za jun., krogle sen. in skok v višino za jun. C. Prijave je poslati najkasneje do 8. maja na naslov Ciril Tručl, banov, bolnišnica Murska Sobota. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov članov JJAS.
Kolesarsko društvo »Pošteia« priredi v nedeljo 8. maja otvoritveno vožnjo na progi Maribor - Sv. Lenart - Sv. Trojica - Radgona - Slatina Radenci - Kapela - Ptuj - Maribor. Start bo 8. maja ob (). zjutraj izpred Mautnerjeve gostilne v Zgornjem Radvanju.
Jugoslovenski olimpijski odbor razdeljuje podpore. J. O. O. je na svoji zadnji seji razdelil skupno 45.000 din podpore za priprave za olimpijado v Tokiu, in sicer .lugoslovenskemu zimskošportnemu sa-vezu 10.000 din, po 5000 din lahkoatletskemu, plavalnemu in kolesarskemu savezu, po 4000 din težkoatletskemu, bo-ksaškemu in sabljaškemu savezu, po 2000 din pa hockeyskemu, žensko-sportnemu, drsalnemu in kajaškemu savezu.
Dve lepi zmagi jugoslovenskega nogometa. V nedeljo je gostovala v Banja Luki sofijska Slavija proti SK Krajišniku.
I ekma se je končala z zmago domačega moštva v razmerju 3:2. V Borovu pa je SK Bata premagal madžarsko enajstorico SK Szeged z 2:0.
Lahkoatletski sodniki se organizirajo. V Zagrebu bo dne L maja prvo zborovanje lahkoatletskih sodnikov, ki bodo ob tej priliki ustanovili zbor lahkoatletskih sodnikov.
Senator Ivan Puceli na leno usoelih	zborih	Sv,
Lenartu in v Košakih
Pokrajinski vodja Biirckel, dosedanji volilni komisar na Dunaju, je sedaj imenovan za komisarja za izvedbo popolne politične, gospodarske in kulturne vključitve Avstrije v nemški rajh. Njegov sedež bo na Dunaju in bo neposredno pod-ireien kancelarju Hitldrju. Do 1. maja 1939 ‘mora izvesti popolno izravnanje Avstrije ter Nemčije.
V nedeljo 24. aprila ob 10. uri dopoldne je bil pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v gostilni »Pri lovskem rogu« redni letni občni zbor sreske organizacije JNS za srez Maribor levi breg, ki so se ga polnoštevilno udeležili vsi delegati posamez nih organizacij JNS iz sreza Maribor levi breg, zlasti pa iz svetolenarškega sodnega okraja. Zboru jc predsedoval preds. dr. Milan Gorišek in je bil pri volitvah izvoljen dosedanji odbor z dr. M. Goriškom na čelu. Zatem je senator Ivan Pucelj poročal obširno o zunanjem in notranje političnem položaju v državi ter o raznih gospodarskih vprašanjih.
V nedeljo 24. t. m. popoldne ob 3. pa je
♦♦Ai)4
bil v Wellejevi gostilni v Košakih pri Mariboru redni letni občni zbor košaške kra jevne organizacije JNS, ki se ga je udeležilo članstvo v lepem številu. Zborovanje je otvoril in vodil bivši zaslužni župan košaške občine Ivan C e r i n š e k. Poročilom funkcionarjev je sledila volitev odbora v pretežno dosedanji sestavi z Ivanom C e r i n š k o m kot predsednikom na čelu. Sledilo je izčrpno ter zanimivo poročilo senatorja Ivana Puclja,
Umrl je František Udržal, bivši predsednik češkoslovaške vlade in zaslužni borec za svobodo ter ujedinjenje češkoslovaškega naroda. S pokojnim Udržalom je izgubil bratski češkoslovaški narod enega svojih najpomembnejših in najzaslužnejših sinov. Med prevratom je bil med prvimi češkoslovaškimi politiki, ki so pričeli z organizacijo lastne države.
Adolf Hitler odpotuje v Italijo 3. maja. Patriarh Miron, predsednik romunske
nakar je še spregovoril nekaj toplih po- j vlade, obišče 10. maja Varšavo.
zdravnih besed g. dr. Franjo L i p o 1 d v imenu sreske organizacije JNS za Maribor mesto, nakar je predsedujoči zaključil lepo uspeli zbor.
Hume vesti
Nj. Veličanstvo kralj Peter IL ter Nj. Vel. kraljica Marija sta skupno s kraljevičema Tomislavom in Andrejem prisostvovala službi božji v samostanu Prask-nica.
Minister Stošovič je odpotoval v Italijo, Švico in Nemčijo, da se tamkaj upo-zna s tehniko gradnje modernih cest. Občinske volitve v češkoslovaški re-
publiki bodo 22. maja in se bodo vršile v štirih etapah.
Za potovanje v Avstrijo ni več potreben vizum. Nemško poslaništvo v Leo-graou objavlja: Obveznost vizuma, ki je doslej obstojala v prometu iz Jugoslavije v Avstrijo, kakor tudi za potovanje skozi Avstrijo, je ukinjen radi priključitve Avstrije Nemčiji.
V Tirano k poročnim slovesnostim kralja Zooguja je odpotoval italijanski zunanji minister grof Ciano.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je
govoril na kongresu Jugorasa v Beogradu. Govoril je o nacionalnih in socialnih nalogah. Izjavil je, da jemlje rad Jugora-sovo delavsko gibanje pod okrilje svoje politike.
Konec šilingov. Z včerajšnjim dnem so ukinili dosedanji šiling kot zakonito plačilno sredstvo. Do nadaljnjega ostane še v veljavi dosedanji avstrijski drobiž po 1 in 2 groša, ki pa se bo računal za drobiž nemške marke po 1 do 2 pfeniga.
Gost: »Imate še kaj sob na razpolago«
Vratar: »Da, po 20 in po 30 din!«
Gost: »Kakšna pa je razlika?«
Vratar: »Deset dinarjev.«
Umetua stee
v
Poskusi oživijavanja — Rastlinska kri — Pomlajevanje s slano vodo — Ali bodo vsi ljudje doživeli Metuza-lemovo starost — Stvari, ki se čujejo kakor bajke — Lepe sanje
znanstvenih laboratorijih se bavijo [obstoja neka zveza med hemoglobinom
,nimi smelimi nnslfUSI ( H'P V‘A tn (\'A \T	rriAPih	in	Hava
  ■—	■ ■■■■
bimmief&dsm uome
nriiTi¥ii—mi 1 milina—■—
V Negovi pri Sv. Benediktu je popivala večja družba prijateljev, ki se je po precejšnjem zavžitju dobre kapljice sprla in stepla. Odjeknil je tudi strel iz samokresa. Krogla je obtičala v desnem stegnu Severja Janeza iz Stanetinc. Zadevo ima v rokah orožništvo.
Urednikova pošta
Butega, Maribor. Tista številka je bila vsa razprodana. Ljudje sc pač za vse zanimajo.
F. T„ Ptuj. O tistem gradu nam je stvar dobro znana, pa...
z raznimi smelimi poskusi. Gre za to, da se živim bitjem, in med njimi tudi človeku, odvzame vsa kri in se vbrizga mesto nje nova, umetna kri, ki mu naj da moč, mladost, lepoto in inteligenco ter dolgotrajno življenje.
Polno poskusov so že napravili, večkrat celo delno uspešnih, da so mrliče obudili. Nekemu učenjaku je uspelo, da vbrizga umetno tekočino človeku, ki je umrl pred tremi urami. Mrtvo lice je zopet dobilo barvo, srce je pričelo znova biti, mrlič je pričel dihati... Res da je smrt ponovno nastopila, tokrat definitivno, vendar ta podaljšek življenja vzbuja nado, da se bo posrečilo podaljšati življenje za delj časa.
Kri v hladilniku, človeška kri v steklenicah, podaljšanje življenja mrliču! Niti najfantastnejši pisatelji se niso drznili pisati v svojih romanih o nečem, kar bo danes — jutri mogoče že stvarnost. Pravtako kakor tudi ne o »umetnem srcu« iz stekla, ki sta ga skonstruirala Car-rel Lindbergh.
Znano je, da kri vsakega darovalca ni prikladna za vsakega prejemalca. So krvne skupine, ki se uničujejo in katerih mešanje bi povzročilo momentano smrt. Praktično delijo človeško kri v štiri skupine, ki jih učenjaki imenujejo A, B, AB, in O. Transfuzija krvi jc možna samo po natančni in oprezni preiskavi, tako darovalčeve kakor prejemalčeve krvi, ker se s transfuzijo ojači samo kri iste skupine.
Prirodoslovci vedo po izsleditvah Nobelovega nagrajenca Fischerja, da
v naših rdečih krvnih telescih in klorofilom — listnim zelenilom. V tem pa je Summers na potovanju v Indokino odkril še nekaj. Domačini zdravijo izgubo krvi na ta način, da bolniku vbrizgavajo v krvi vodo, v kateri so pred tem namočili listje liau. Summers je izpopolnil to Primitivno metodo in tako sestavil neko »rastlinsko kri« z izredno oživljajočo močjo. Ko se je nekoč težko ranil dragocen dirkalni konj, ga je na ta način rešil.
»Zelena kri« kaže. da bo tako nadmoč-na, da misli omenjeni ameriški zdravnik, da bo ustvaril »nadživali«, napolnjene s to krvjo. To se sliši kakor bajka. Vendar pa kdo ve: Mogoče bomo še doživeli, da vidimo »nadživali« z ogromnimi količinami mesa, »nadzajce«, velike kakor osli in »nadkokoši«, ki bodo nosile ogromna jajca! In ako bodo napravili še poskuse z ljudmi, bomo mordi dočakali čudežne stvari, o katerih bi bilo za sedaj še pre-uranjeno tudi fantazirati ter ugibati.
Biologi so delali poskuse in se niso ustavili niti pred tretjim carstvom prirode, pred rudami. Ali bodo tudi tam odkrili kake čudovitosti? Biologi so poskušali in prišli do spoznanja, da je najboljša kri — morska voda! Dokazali so, da lahko naša bela krvna telesca žive v morski vodi, dočim v vsaki drugi tekočini poginejo. In ko so sc v sivi davnini nekoč prve žive stanice razvijale v morski vodi. topli okoli 40 stopinj Celzija, ko vemo, da se vse življenjske funkcije razvijajo v krvi, katere toplota ni daleč od 40 stopinj Celzija, ni čudno da so sc tudi
v laboratorijih oprijeli te temperature slane vode in — poskušali. Danes res zdravijo z vbrizgavanjem tople slane vode mnoge belezni ter se poskusi nadaljujejo ter dopolnjujejo.
Ker je današnje morje štirikrat kon-centriranejše nego je bilo nekoč v pradavnih časih, je za naše telo ta morska voda preslana. Radi tega jo je treba razredčiti z destilirano vodo, da bi tako dobili pripraven »serum«. Nasprotno sc člo vek večkrat vpraša, kako to, da brodolomci, ki umirajo od žeje, ne pijejo morske vode? Razlog je v tem, ker je koncentracija morske vode znatno višja od krvne koncentracije, ter bi radi tega in radi ozmotskega pritiska lahko nastala nevarna obolenja v našem organizmu.
Na podlagi povedanega naj omenimo še zanimive Carrelove poskuse: Carrel je dokazal, da je kri ostarelih psov naravnost strup za razvoj mladih zametkov piščancev. Prišel je na misel, da »pere« pasjo kri, da bi ga pomladil. — Vzel je nekega psa, starega 18 let, popolnoma slepega, ter mu odvzel kri. Krvna telesca je filtriral, pomešal s slano vodo in jo potem ponovno vbrizgal psu. Dogodila se je čudna sprememba, nezaslišano pomlajenje. — Drugi dan po izvršeni »operaciji« je pes zopet skakal.
Ne moremo zanikati, da sc nam vzbujajo pri tem lepe nade za bodočnost. Isti Carrel jc tudi dokazal, da sc kosi živega tkiva lahko neomejeno dolgo ohrani v posodah, samo pod pogojem, da jih dnevno peremo s primerno tekočino. »Človeški organi,« je rekel neki priznani biolog, »so ustvarjeni za stoletno življenje, vendar se pa postopoma zastrupljajo.«
Ali bi tudi mi, ako bi nam prali krvi v gotovih časovnih razmahih, doživeli sto let zdravi, vedri in veseli? To so lepe sanje, ki jih lahko še sanjamo. —
MmUmske in MdBke Mvite
hže Reže aeetieaft! Haaftusi ahk mim$ v TMetdatUovi utici 2
Veliko senzacijo je zbudila danes dopoldne v Mariboru vest, ki je šla od ust do ust, da je policija aretirala ravnatelja »Pri vredne in zdravstvene zadruge za vzajemno pomaganje r. z. z o. z. v Mariboru« g. Jožeta Rozeta. Aretacijo je policija izvršila že sinoči in sicer radi suma prevare. Danes dopoldne pa so organi tukajšnjega predstojništva mestne policije zapečatili uradne prostore »Privredne in zdravstvene zadruge r. z. z o. z. v prvem nadstropju v Tattenbachovi ulici 2 ter »Glavne privredne zadruge, glavno poverjeništvo za Maribor«, ki ima svoje poslovne prostore prav tako v omenjenem poslopju.
O tej najnovejši senzacionalni zadevi smo doznali sledeče: Oblastva so že dalj časa sumila, da se v omenjenih zadrugah ne vršijo posli v smislu pravil, marveč, da služita zadrugi le nedovoljenim poslom. Radi tega je banska uprava v Ljubljani pred dnevi sporočila tukajšnji poli
prejšnji teden, kakor smo poročali, pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojen na 14 mesecev strogega zapora, ker je ponaredil uradne listine.
Včeraj pa se je vršil občni zbor »Privredne zadruge« v poslovnih prostorih v Tattenbachovi ulici, ki ga je otvoril in vodil ravnatelj Josip Rože. Ob priliki občnega zbora je J. Rože iznesel težke očitke proti mariborskemu sodišču. Zadrugar-jem, ki jih je bilo okoli 20, je J. Rože poročal o zadruginem delovanju ter naslikal poslovanje v najlepši luči. Cim pa je bilo zborovanja konec, pa so stopili v zbo-rovalne prostore organi mariborske policije ter so g. Rožeta aretirali. Danes dopoldne ob 10. uri pa je sledilo še uradno zapečatenje zadruginih prostorov v 1 at-tenbachovi ulici 2.
Podrobnosti o senzacionalni aretaciji in zapečatenju uradnih prostorov Privredne zadruge nismo še mogli doznati, ker bo predstojništvo mestne policije v Mariboru izdalo zadevno uradno poročilo šele v te-
Kino Union. Danes velefilm redke lepote v nemškem jeziku »V sedmih nebesih« z ljubko Simone Simon.
ciji, naj uvede potrebne korake, da razčisti poslovanje omenjenih zadrug, katerih I ku današnjega popoldneva vodja in ravnatelj je Josip Rože, ki je bil I
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v sredo 27. t. m. sledeče vreme: Postopno zboljšanje vremena, danes konec padavin, jutri popuščanje oblačnosti. Preko dne topleje, v višjih legah jutranji mraz.
Smrtna kosa. Na Ruški cesti 20 je preminila v starosti 73 let zasebnica Marija Hojnikova. Žalujočim naše toplo sočutje!
Delavke ekspeditnega oddelka tovarne Doctor in drug so darovale presežek za venec pokojni tovarišici Angelci Gajzer znesek Din 122— Protituberkulozni ligi v Mariboru.
Šc danes opozarjamo vse, ki jim je pri srcu zboljšanje socialnih in zdravstvenih pogojev v našem narodu, da obiščejo jutri zvečer ob 20. uri v L j u d s k i u n i-verzi prevažno predavanje g. Vojka Jagodiča, strok. učit. za mladoletne zločince in tajnika sekcije jugosl. unije za zaščito mladine za drav. banovino iz Ljubljane, znanega po veliko pozornost vzbujajočih predavanjih o razšiijeno-sti in vplivu alkohola na slovensko mladino. Govoril bo tokrat o naraščanju zanemarjene mladine in o nevarnostih za njen nravno in telesno zdrav razvoj ter o zlih posledicah za družbo vobče. Nakazal bo uspešna sredstva za zatiranje le socialne bolezni, ki pričenja razjedati naš narodni organizem. Predavanje je vstopnine prosto.
Senzacionalna najdba. Pri renoviranju »Mariborskega gradu« so naleteli na severovzhodni strani bastilje na skrito vdolbino, v kateri so našli med drugimi starimi zanimivostmi tudi rokopis, ki predstavlja nekak dnevnik. Iz česa je papir in s .kakšnimi preparati je bil prepojen, to bo ugotovila šele natančna preiskava, kajti dnevnik je čudovito ohranjen, tako pisava kot tudi letnica. Knjiga izvira bržkone od samega Bocaccia, ker se na prvi strani nahaja napis »360 žena«. Gre tu za ljubezenske avanture, kajti vsaka stran opisuje dogodke posameznega dneva. Da bi bil dnevnik od njegovega veliko poznejšega konkurenta Casanove, ni verjeti. Pregledano v naglici, so res našteli baš ,360 žena in deklet, katerim je mogel le Casanova mešati glave. O najdbi sami so doslej le šušljali, vendar pa vzbuja zadeva toliko zanimanja, da so morali tisti del gradu s stražami zavarovati, da bi dragocena knjiga ne izginila.
Umetniški klub v Mariboru priredi v četrtek 28. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela Orel predavanje ravnatelja Glasbene Matice g. Kozine o glasbenem potovanju iz Solnograda v Pariz. Vabljeni elani in prijatelji umetnosti.
Za I. maj »Okoli Pohorja« z luksuznim avtokarom Putnika. Maribor - Dt i-vograd - Slovenjgradec - Huda Luknja -Slovenska Bistrica - Maribor. Vožnja s prvorazrednim kosilom v Dravogradu (Komauer) le Din 80.— za osebo! Prija-
ve pri
žitniku Aaribor.
Občinstva glas. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Veleč. g. urednik! Povsem odobravamo stališče, ki sta ga zavzeli glede nove mestne tržnice. Zdi se nam, da je povsem neprimeren prostor, kjer je stara dravska vojašnica, da bi se tamkaj uredila nova mestna tržnica. Pomislite samo, kako izgledajo Splavarska, Mesarska ulica itd. preko zime. Poledenela tla bodo zahtevala nešteto žrtev poledice, ki je zlasti pri teh padajočih ulicah zelo nevarna. Kaj naj rečemo razen tega še gospodinje od onstran Drave ter iz smeri glavnega kolodvora in Melja? Pač pa bi bila zelo primerna ureditev nove mestne tržnice v Kopališki ulici nasproti ulici Ob jarku. Tukaj se nahaja obsežen prostor, ki bi bil na razpolago. Ta prostor ima vse predpogoje: Je blizu mestnega središča, na ravnem, lahko dostopen, pa tudi stroški bi bili precej manjši. To so razlogi, mimo katerih ni mogoče. Mestni očetje bodo gotovo dobro pretehtali stvar, predno se bodo odločili, sicer bomo ob hudi poledici poslali nje doli po Mesarski, Splavarski, itd., da se bodo po poledenelih tleh doli pozibavali.« — Sledijo podpisi mariborskih gospodinj.
Nocoj predava v dvorani Ljudske univerze g. Martinc Franjo, nast. mešč. šole v Mariboru, o zelo zanimivem vprašanju, namreč o okolju in o življenjskih prilikah, v katerih živi mariborski otrok. Starši in vzgojitelji prisrčno vabljeni.
Kako to? Prejeli smo: Neko Hranilno društvo je sklicalo svoj letošnji redni letni občni zbor. Običaj je, da se ob takih prilikah pošljejo vsem članom društva tudi vabila, kar se pa v tem primeru ni zgodilo. Člani, ki vabil niso prejeli, se zbora naravno tudi niso mogli udeležiti, ker niso bili o tem obveščeni. Ali se Vam ne zdi to čudno, g. urednik.-*«
Literarni večer v Ljudski univerzi. Dne 6. maja nastopijo v tukajšnji Ljudski univerzi z recitiranjem svojih del naši književniki Miško Kranjc, Božo Vodušek, Anton Ingolič, prof. Rudolf Branko ter Milan Kajč.
Odstotno zaračunavanje napitnine v kolodvorskih restavracijah. Skladno
uredbo kr. banske uprave, s katero se je odredila uvedba odstotnega zaračunavanja napitnine kot nagrade strežniškemu osobju, se bo ®po odloku generalne direkcije državnih železnic z dne 18. decembra 1937 od I. maja 1938 pobirala največ 10% napitnina tudi v kolodvorskih re-stavracijah Ljubljana, Zidani most, Mari bor, Celje, Čakovec, Jesenice, Pragersko in Rakek. Napitnina se bo pobirala tako samo od gostov, ki bodo postreženi za mizo. Gostom pa, ki bodo postreženi stoje neposredno pri bifejih, kioskih ali ob vlakih, se napitnina ne bo vračunavala Vsako sprejemanje napitnine je pod pret njo sankcij, predvidenih v čl. 12. točka 5 uredbe o pomožnem osobju, prepovedano.
G r a z obiščete najugodneje s »Putni-kovim« avtokarom v četrtek, dne 28. apriia. Vožnja in vizum le Din 100.—. Prijave do torka pri »Putniku« Maribor.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Savostova lekarna na Kralja Petra trgu in Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu.
V prekrasno Budimpešto s posebnim brzovlakom »Putnika« Maribor od 25. do 30. maja t. 1. Prijave se sprejemajo neDreklicno le do 30. aprila pri »Putniku« Maribor in njegovih ekspoziturah v Celju, Ptuju, Gornji Radgoni, Št. liju in Dravogradu. Vožnja le Din 190.—.
Za »Putnikov« izlet v G r a z v četrtek, dne 28. aprila z luksuznim avtokarom se sprejemajo prijave le do torka 26. t. m. do 18. ure. Informacije pri »Putniku« Maribor. ■>
Plamen iz žareče zlitine v oko... Včeraj popoldne se je pripetila v mariborski livarni v Motherjevi ulici težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala vid dveh uslužbencev. Inž. Ortner in 25ietni delavec Ivan Sinkovič iz Jezdarske ulice 8 sta bila namreč zaposlena pri topilni peči v trenutku, ko je brizgnila iz peči tekoča kovina in ju ožgal po obrazu in rokah. In-ženjerja^ Ortnerja so morali odpremiti v bolnišnico v Gradec, dočim so ponesre čenega Sinkoviča odpremili reševalci v tukajšnjo splošno bolnišnico, Kjer se zdravniki trudijo, da bi mu ohranili vid.
Duhovno polje
TOKIO, v aprilu 1938. Spričo okoino-sti, da ne gre Japoncem na materialnem torišču bogve kako dobro, so se sedaj odločili, da poskusijo srečo na duhovnem torišču. Zdi se, da bodo imeli na tem dru geni torišču več sreče in uspeha, saj nc zahteva duhovno delo tako obsežnega polja kakor je n. pr. Kitajska.
Še prijateljski odnošaji
VARŠAVA, v aprilu 1938. Po vposta-vitvi diplomatičnih odnošajev, zatem prometa pešcev, avtomobilskih, železniških in zračnih odnošajev med Varšavo in Kovnom preostaja sedaj še samo to, da se vpostavijo tudi — prijateljski odnošaji.
-
Slavnostni koncert 4. maja
Vstopnice v predprodaji pri Putniku in « Cirilovi
Nezgoda gluhega starčka. Težka avtomobilska nesreča se je pripetila včeraj popoldne na cesti med Mariborom in Ptujem v bližini Št. Janža na Dravskem polju. Neki avtomobilist je namreč zavozil v 721etnega občinskega reveža Antona Ertla iz Št. Janža, ga podrl na tla, tako da je zadobil težke notranje poškodbe. Avtomobilist je povoženega starčka takoj naložil v svoj avto ter ga pripeljal v mariborsko splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima starček po lomljenih več reber. Avtomobilist se je sam javil policiji ter dejal, da ga ne zadene nobena krivda, ker je dal predpisani znak s hupo, ki ga pa starček ni slišal er je, kakor so pozneje ugotovili, bil gluh.
Žvižgi... V nekem tukajšnjem lokalu je nastala sinoči rabuka. Slišali so se žvižgi, tako da je morala nastopiti poli cija, ki je napravila red in mir. Žvižganje je bilo demonstrativnega značaja.
Ob prst... V tukajšnji tvornici »Kov; na« se je pripetila danes predpoldne nesreča. 311etna delavka Matilda Ledinek iz Razvanja je dodeljena stroju za rezanje pločevine. Po nesrečnem 'naključju ji je roka na stroju zdrsnila in ji je stroj odsekal kazalec na levi roki. Onesveščeno so jo prepeljali tukajšnji reševalci v splošno bolnišnico.
Z natrto lobanjo je obležal 201etni delavec I. Heričko od Sv. Urbana, ko se je vračal s svojim kolesom proti domu. Na pot je bil prevrnjen leseni hlod. ki ga je Heričko opazil šele v trenutku, ko je bilo že prepozno. Prekopicnil se je preko hloda, da si je pri tem natri lobanjsko kost. Mariborski reševalci so ga odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico.
fUuadHc- f&ff
Torek, 26. aprila ob 20. uri: »Slehernik«.
Red A.
Sreda, 27. aprila: Zaprto.
Četrtek, 28. aprila ob 20. uri: »Slehernik«, Red D.
Jetek, 29. aprila: Zaprto.
Sobota, 30. aprila ob 20. uri: »Trubadur«. Red C. Gostovanje Vekoslava Janka. Baritonist V. Janko, ki gostuje v soboto 30. t. m. kot grof Luna v našem »Trubadurju«, je tudi v Ljubljani zelo priljubljen. Pa tudi Maribor se spominja učinkovitih njegovih nastopov v operah n. pr.
Madame Butterfly« in »Seviljski brivec« ob priliki gostovanja ljubljanske opere.
Zanimanje za »Slehernika« v Župančičevem prevodu na našem odru se širi tudi po deželi, kjer je bil do zdaj znati večinoma le Pogačnikov prevod iz francoščine, v prozi in v skrajšani vsebini, deloma tudi v drugi obliki.
Pesniške novice
Sokolsko društvo Pesnica je imelo v nedeljo popoldne pri Kerenčiču članski sestanek, na katerem je predaval sodnik okrož. sodišča dr. Travner. Sestanek je bil zelo dobro obiskan. Navzočih je bilo tudi 60 telovadečih bratov. Opažamo, da se Sokol na Pesnici pod novim starostom, agilnim in neumornim br. Srečko Kranjcem zelo lepo razvija. Sokol Pesnica priredi s člani in naraščajniki meseca maja izlet v Rogaško Slatino. — 8. maja pa priredi veseloigro »Milijonski dobiček«. Tudi je že vse v teku za zgraditev Sokolskega doma na Pesnici in smo prepričani, da bo agilni starosta storil vse da se to čim prej uresniči. Veseli nas, da je pesniški Sokol poživil svoje delovanje in mu želimo čim večjega uspeha!
Plemenita kri v kurji družini.
Prva kokoš: Kaj se pa naš novi pete lin tako zviška ozira na nas?
Druga kokoš: Mar ne veš, da je plemenitega rodu?
Prva: Kako to?
Druga: Njegova prapraprababica je znesla Kolumbovo jajce.
Nadevane palačinke s špinačo. Speci navadne palačinke brez sladkorja. Skuhaj v slanem kropu špinačo. Kuhano oce di, jo polij z mrzlo vodo, dobro otisni in pretlači skozi sito. V kozici napravi svetlo prežganje iz žlice sirovega masla in žlice moke, nato stresi pretlačeno špinačo zraven, dobro zmešaj, malo popopraj in prilij dve žlici juhe ali mleka. Špinača mora biti gosta. Ko malo prevre, nadevaj palačinke. To naredi enako, kakor če jih namažeš z mezgo. Zvij vsako palačinko in zvite polagaj v pomazano pekačo. V lončku raztepi tri jajca in osminko litra mleka, polij po nadevanih palačinkah, nato pa jih postavi za pol ure v pečico, da se malo popečejo. Daš lahko s solato za večerjo na mizo.
Tudi razlog.
Prva klepetulja: Gospa Ostrožnikova je baje tako nevarno bolna, njen mož pa sedi kljub temu stalno v gostilni.
Druga klepetulja: Da, pravi, da mora piti na njeno zdravje.
Darujte za azilni sklad PTLJ
Sovjetske bombe na iaponske ladie
ŠANGHAJ, 26. aprila. Dosedanji vrhovni poveljnik japonskih sil v severni Kitajski general Terauci je bil odstavljen s
TOKIO, 26. aprila. Agencija Havas poroča: Patrolna ladja »Sakujomaru« javlja, da sta pred pristaniščem Kainuba leteli nad njo dve sovjetski letali ter jo bombardirali. Omenjena japonska ladja vrši službo pri postaji za eksperimentalno gojitev biserov.
tega mesta. Na njegovo mesto pride general Uošloku. To se smatra kot najboljši dokaz, da so Japonci v zadnjem času doživeli v severni Kitajski težke poraze.
Strahovita panika v gorečem kinu
kla, ki ga m mogoče ponarediti. Ta novi
Kdo je uganit?
Šesto kolo prvenstvenega tekmovanja LNP se je končalo s presenetljivimi rezultati, oziroma visokimi zmagami favoritov. 1 ega za mariborski šport razveseljivega dejstva niso pričakovali niti največji optimisti niti številni naši tekmoval-. ci, ki so našemu uredništvu poslali kupone.
Za šesto kolo prvenstvenega tekmovanja smo prejeli 914 kuponov, število, ki dokazuje, kako veliko zanimanje vlada za naše tekmovanje in za izid prvenstvenih tekem. Značilno je, da so bili vsi naši tekmovalci, z izjemo dveh, za zmago Čakovačkega SK, ki je v nedeljo igral proti SK Kranju. Navajali so rezultate 1:0 pa do 7:0. Dva tekmovalca, ki sta predvidela zmago SK Kranja, pa gotovo nista informirana o športnem življenju. Tudi SK Železničarju je prisodila večina naših tekmovalcev pozitiven rezultat, in sicer jih je 724 predvidelo zmago SK Železničarja, 103 je bilo za neodločen rezultat, dočim jih je 87 prerokovalo poraz. Glede srečanja med ISSK Mariborom in SK Celjem v Celju so bila mnenja docela različna. Tako jih je 511 prerokovalo zmago ISSK Maribora, 217 je bilo za neodločen rezultat, dočim se je 186 kuponov glasilo za zmago SK Celja. Točnih rezultatov tudi v šestem kolu prvenstvenega tekmovanja LNP ni nihče od naših tekmovalcev popolnoma uganil.
Približno najboljše rezultate je uganil dijak Henrik Mihelčič, stanujoč v Mariboru, Gosposka ulica, ki je predvideval naslednje rezultate: SK Žeiezničar:SK Hermes 4:0, Čakovački SK:SK Kranj 5:0, ISSK Maribor:SK Celje 4:1. Zato mu pripade prvo darilo: Štiri vstopnice za obisk »Grajskega kina«, darilo kinopodjetnika g. J. Guština.
Drugo, praktično darilo tvrdke J. Trpin, manufakturna in tekstilna trgovina, Maribor, Vetrinjska ulica, prejme dijak Viktor Krajnc, stanujoč na Teznem, Gregorčičeva ulica 7, ki je predvideval naslednje rezultate: SK Železničar:SK Hermes 3:1, Čakovački SK:SK Kranj 7:0, ISSK Maribor:SK Celje 4:1.
Tretje darilo, tromesečno naročnino na »Večernik«, prejme trgovski vajenec Slavko Kobal, Pobrežje, Gosposvetska ulica 11. Njegove napovedi so se glasile: SK ŽeIezničar:SK Hermes 3:0, Čakovački SK:SK Kranj 5:0, ISSK Maribor :SK Celje 2:1. Vsi navedeni nagrajenci naj se javijo v našem uredništvu pri športnem referentu g. M. Korenu, kjer prejmejo darila, oziroma nakazila.
Jutri objavimo kupon št. 7 za nedeljske prvenstvene tekme. Razpored za nedeljo je: V Mariboru Čakovački SK:SK Železničar, v Kranju ISSK Maribor:SK Kranj in v Ljubljani SK Hermes:SK Celje.
Kmet in škric.
škric pride na deželo in vidi kmeta na njivi, ko nekaj seje. Prepričan, da se bo čutil kmet bogvekako počaščenega, če «a ogovori, pravi: »Kar sej, prijatelj, sej, da bo za nas hrane!« — Kmet ga prekine: »Saj, saj, sejem deteljo za vole!«
Pri Somboru je nastal v tamošnjem ki-nogledališču med predstavo ogenj. Pri tretjem dejanju se je namreč vžgal v projekcijskem aparatu film in je aparat eksplodiral. Med ljudmi je nastala panika in
Med raznimi določbami Društva narodov je tudi ona o morskih kitih, nad katerimi je proglašena zaščita. Društvo narodov je doslej vsako leto določilo, koliko kitov smejo kitolovci letno pobiti. To je bilo orjakom morskih globin gotovo po volji in nemara se sedaj hudujejo, ker so jih ljudje vendarle ukanili. Odkar namreč države izstopajo iz Društva narodov, se ne menijo več za ono določbo o zaščiti morskih kitov, marveč jih pač pobijejo, kolikor morejo. Kitova mast je namreč nekaka surovina za margarino, ki nadomešča kuhinjsko mast. Tako bodo morski kiti plačali kmalu račun politike s svojim življenjem.
Zvonček, ki vedno zvoni
imajo v oksfordskem muzeju v Londonu. Pokrit je s steklenim pokrivalom in se nahaja na svojem mestu že 97 let ter neprestano zvoni, četudi ni ne navit ali zvezan s, kako električno baterijo. Sestavljen je iz nekaj tisoč bakrenih in papirnatih ploščic, zvonenje pa proizvajajo razna kemična razkrajanja, katerih skrivnost pozna le oni, ki je zvonček naredil. Duhovitega iznajditelja ne poznajo po imenu, njegov zvonček pa bo kmalu praznoval že svojo lOOletnico.
Kitajska pravljica
Ko se je Kvangce podal v pokrajino Sung, je tam prebil noč v neki krčmi. Krčmar je imel dve ženski, prva je bila od sile lepa, druga pa ne bogvekako prikupna. Imel pa je rajši drugo in je prvo naravnost sovražil. Kvangce je bil radoveden, zakaj krčmar ne ljubi lepše. Vprašal je došlega strežnika, naj mu zadevo razloži. Strežnik mu je povedal tole: »Ona lepotica se toliko zaveda svoje lepote, da je nihče nima več za lepo. Druga pa se toliko zaveda, da ni lepa, da nihče niti več ne misli, da je grda.«
Gosii iz porabljenih žveplenk
Železničarjev sin Ivan Glazer, stanujoč v Mariboru na Koroški cesti 76, je sprožil svojevrstno zamisel izdelave gosli iz samih porabljenih žveplenk in jo tudi uspešno ter hvalevredno izvedel. Kot glasbeni samouk, posebno pri srci so mu gosli, je izdelal iz 7.347 porabljenih žveplenk lične, male gosli, ki imajo lep in čist zvok. Veliko potrpežljivosti je bilo treba, da je iz žveplenk sestavil odnosno zlepil posamezne dele gosli in jih nato sestavil v lično izoblikovan glasbeni instrument. Za to delo je potreboval celih 12 tednov. Navedeni primer nam kaže, da je med našo mladino mnogo samoukov in mnogo talentov, ki so iznajdljivi ter vztrajni, da svoje zamisli tudi uresničijo. Njegovo delo zasluži pozornost naše javnosti, saj se imenovani peča kot samouk
so ljudje zbežali proti oknom in vratom. Pri tem je bilo več oseb pohojenih ter po-mandranih. Nevarne poškodbe sta odnesla operater Gjula Sever ter lastnik kina Nikola Beslin.
Po dolgih poskusih se je v Ameriki posrečilo izdelati kovance iz posebnega ste-
denar je odporen proti vsem vplivom vlage, toplotnih izprememb in kislin, ki pridejo v poštev v vsakdanjem življenju. Glavno pa je, da se ta denar da lahko prati in razkuževati.
Taka sreča.
Sedmošolec:	»Danes	popoldne	sva
imela v parku sestanek. Odtlej me neprestano grize bolha. Oh, ko bi vedel, da je njena!
že delj časa z glasbo.
Traini kodri Din 50’-,
barvarne Sas Din 50'-
prvovrstno izvedeno
Vsem damam iz Maribora in okolice se priporočamo
Dobai,
Dobosič,
Drexler,
Dragica (Tkalec) fettich-Frankheim
J ur a tič
Kocpek-Bajt
MareS
Marin
Riedl
Škrabi
Spaner
Tautz
Wirt
Razno
251)0 DIN
rabite, da zaslužite 100o din mesečno doma! Postranski zaslužek! Dopise:	»Anos«,
Maribor, Orožnova 0.	2354
ŽELEZNE POSTELJE
vseli vrst najceneje pri tvrdki »Obnova« h'. Novak, Jurčičeva (}■	2428
AVTOTAKSI
Leonid Kvitko, Maribor, Mag dalenska ul. 34. telefon 28-82 1971
MIZARSKI POMOČNIK
ki posodi din 5000—, dobi s nosodbo stalno zaposlenje. Pis
mene ponudbe na upravo lista pod »Garancija«.	2434
Sobo odda
Opremljeno ali prazno SOBO
s posebnim vhodom oddam. Maistrova ul. 18, vrata 6-2426
Službo dobi
Sprejmem
FRIZERSKO VAJENKO
prednost imajo one. ki imajo že nekoliko prakse- — Ana Hauptman, frizerka v Studen-citi.	2430
Službo išče
ŠIVILJSKA POMOČNICA
za moško in žensko delo išče službo (tudi za hišna dela)-Nastopi takoj- Lovrenčič Marija, Sv. Jožef, p- Sl. Bistrica, mesto.	2433
DEKLE
z dobrimi spričevali išče službo za Maribor k mali družini, zna kuhati in opravljati vsa hišna dela- Naslov se dobi v upravi lista	24,15
Spomnite se CMD!
19
redni občni zbor
MARIBORSKE TISKARNE D. D.
V MARIBORU
bo dne 24. majnika 1938 ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnateljstva tiskarne, Maribor, Kopališka ulica 6.
DNEVNI RED:
Pridno in pošteno osebo sprejmem za
GOSPODINJSKO DELO
Pojasnila Ruška c. 5-1, desno. 2429
KUHARICO
za vse, vajeno tudi šivanja, sprejmem- Vprašati Vrazova »1- 2. pri hišnici-	2431
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
sprejmem takoj. Klojčnik, Vo jašniška 19.	2432
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance za leto 1937., razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnemu svetu.
4. Volitev v upravni svet.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Slučajnosti.
Maribor, 26. aprila 1938.
Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru Hinko Pogačnik, s. r., St. Detela, s. r.
Glasovalno pravico na občnem zbora imajo oni delničarji, ki najkasneje tri dni pred zborovanjem založijo delnice v ravnateljstvu tiskarne.	UPRAVNI	SVET
Otroški in damski dežni plašči
v največ ji izbiri m najugodnejših cenah od. Din 48’— naprej pri tvrdki
„KONFEKCIJA GRETA
M
Morski kiti in politika
DENAR IZ STEKLA.
iotota v vmuU
Te besede so zadele Orlova kakor strela z jasnega. Nobenega dvoma ni bilo več — vse je izdano. Dvigne se jecljaje:
Carska milost «
»Ah, gospod grof, kako da nc pišete?« pravi carica hladno.
»Že pišem,« odgovori Orlov s tresočim se glasom.
Carica pa nadaljuje: »Ne inorem poslati Vaši visokosti Voltairove »Henriade«, ker je obdržala Njena Milost Carica knjigo zase: visoko namreč ceni njeno krasto in se poglablja s svojim duhom v fjlobine njenega smisla in pomena. — Zadnje besede podčrtajte, gospod grof.«: Grof smrtno bled je mehanično izvršil vse Katarinine ukaze: »Obenem javljam Vaši Visokosti, da odpotujem s svojim 'iratom Aleksejem na svoje posestvo Ofl-
rino.---------«
Nov udarec torej v pregnausSral
»Na svoje posestvo v Gacino, kjer ostaneva na željo Njene Carske Milosti tri ali štiri leta, ker nama baje petrograjski zrak ne ugaja. — Zdaj se pa gospod grof podpišite in zapečatite pismo.«
Grof molče uboga. Carica pa da pismo grofu Paninu, ki je presenečen gledal ta prizor: »Gospod grof, izročite takoj to pismo velikemu knezu Pavlu.«
Panin se prikloni in odide. Carica pa pokliče komornika, naj privede stotnika dvorske straže.
Carica stopi nekaj korakov in se ustavi pred grofom Orlovom in se ponosno vzravna:	»Gospod	grof, mislili ste me
vreči s prestola in mi mogoče celo vzeti življenje — čemu ne izvedete svojega načrta. saj imate vendar meč, jaz sem — jaz sem pa sama.«
Orlov je nagnil glavo in ni mogel iz-pregovoriti. Prihod stotnika je prekinil mučno sceno.
»Stotnik! Spremljajte grofa Grigorija Orlgorjeviča Orlova in njegovega brata
Alekseja v Gačino, kjer ostanete njun tovariš do novega ukaza.« Grofu pa reče carica: »Gospod grof — srečno pot!« In mu obrne hrbet. Orlov ves ponižen, se molče prikloni in odide s stotnikom.
Tako je milostno kaznovala carica grofa, ker se je še spominjala njegovih uslug v revoluciji 1762.
Nato pokliče Potemkina, da izda zaporna povelja za ostale zarotnike.
V tem je tudi Pavel prejel pismo grofa Orlova in takoj razumel, da je vse izdano. Nepopisno žalosten je pričakoval materine kazni. Njegovo pričakovanje pa se ni izpolnilo. Katarina se je odločila za mir in spravo. Ničesar mu ni očitala, temveč uresničila mu je davno željo, da potuje po Evropi pod imenom grofa Nordskega.
Kmalu je zapustil carjevič Petrograd v spremstvu grofa Panina. ki ni mogel odpustiti grofu Orlovu. da ga je hotel uporabiti za prenašalca načrtov revolucije. Panin sc je pridružil Potemkinu in kmalu sta bila najboljša prijatelja.
Tako je končala zarota, kjer je igrala glavno vlogo Voltairova »Henriada«.
* *
*
Drugi dan se je razgovarjal Potemkin s tatarskim poslancem; redkobesedni Tatar ni hotel pristati, da bi dal kan Rusiji zadoščenje. Rezultat tega je bil, da sc je poslanec kmalu vračal domov in nesel s seboj — vojno napoved.
Potemkin je porabil priliko, da izvede davni načrt, da namreč osvoji Krim in ga priključi Rusiji.
Imenovan je bil za vrhovnega poveljnika, vdrl na Krim in prisilil kana Sahim Geraja, da se je odpovedal vladarstvu in prepustil Krim Katarini.
Za plačilo je postal Katarinin ljubimec gubernator na Krimu, veliki admiral na Črnem morju in dobi! pridevek »Tavri-čejski« — to je Krimski.
Tako je prispel na vrhunec slave mož, ki je s svilenim čopom v roki stopil na svetovno pozorišče.	(Konec.)
takm konaoscij »Jaka« v, UifcJj&ni. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA Tiska Mariborska tiOorm T
Predovnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.